{ /"silo delavcev L^goji, izobraževanju ponesti Slovenije, flNo. Nnuarja 1983 -J'1-letnik XXXIV e|! H n* Ji t! il :1» 16 S si •e rt Med drugim preberite • PROTI ZVIŠANJU UČNE OBVEZNOSTI, str. 2 • NAJMLAJŠI ROD — PONOS NAŠE DRUŽBE, str. 3 • SEKCIJA ZA PEDAGOGIKO PROSTEGA ČASA POMAGA PRAKSI, str. 4 • ALI JE RAZISKOVANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V NAŠI DRUŽBI POSTRANSKA DEJAVNOST?, str. 5 • BREZ OVINKOV DO PRAVIČNOSTI, str. 6 • BNOGATA DEJAVNOST, VELIKA PRIZADEVNOST, str. 8 • POVEJ Ml, KAJ TE ZANIMA, IN POVEM Tl, KDO Sl, str. 11 ti! n! i ni ii •s ll! IK . Vi < IR lUJ iii i 'C a li 't* >’ n t ii H )! t» Ji ll 1 v 'I tl Ij j : : il : t i i Ramos Galvez, Peru Življenjsko preverjanje reforme S prve sekcijske javne razprave o odprtih vprašanjih vzgoje in izobraževanja Prva javna razprava o odprtih vprašanjih, ki nastajajo pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja — pripravil jo je svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL kot odziv na znano odprto pismo visokošolskih in drugih znanstvenihdelavcev, 6. januarja 1983 v Cankarjevem domu v Ljubljani — je pokazala, da je zanimanje za reformo danes precejšnje, zavzetost za pravilno uresničevanje njenih temeljnih načel in ciljev živa, razen strokovne obveščenosti o sami reformi in njenih poteh pa pri nekaterih bolj skromna. Tisti, ki so pričakovali strokovno poglobljeno obravnavo odprtih vprašanj, so prišli na svoj račun samo pri maloštevilnih razpravah. Tisti, ki so prišli na sekcijsko obravnavo z željo, da bi obračunali z »nosilci« reforme (»dajte nam imena«, je neitdo zahteval), so ostali razočarani, saj so se znašli na zatožni klopi npr. programi, pri katerih je sodelovalo na stotine strokovnjakov in pedagoških delavcev, ali pa različni pogledi na to, kako izoblikovati nov sistem vzgoje in izobražev nja, kakršnega potrebujemo i prehodu v novo tisočletje. In 1 so se v polemični razpravi kresa različna mišljenja, se je njiho ostrina pogosto skrhala, kot začnejo krhati idealne zami tedaj, ko jim postavimo nasprc trdno stvarnost in njene omejei možnosti. Razpravljanje o refon očitno ni preprosta zadeva. Pr več različnih vprašanj hkrati r zumemo pod pojmom reform Zato pripisujemo na prim usmerjenemu izobraževanju o< govornost za težave, ki bi j imeli tudi brez njega. Tudi br reforme bi morali usklajati izi braževanje s potrebami združ nega dela, posodabljati progr me, ki naglo zastarevajo, spr minjati tista področja in deja nosti, ki očitno zaostajajo : časom. Ujeta med navzkriži hotenja, očitne razvojne potrel in različne predstave o tem, kal izoblikovati novo šolo, je sekci ska razprava poleg kritike sed njega skušala dati veliko koris nih predlogov in pobud za n; daljnje reformno delo. Poglejmo najbolj tehtne med njimi. Izobraževanje mora biti usmerjeno v prihodnost Pri oblikovanju programske zasnove celotnega izobraževanja in vzgoje ter posameznih programov srednjega in visokega izobraževanja ne smemo gledati nazaj, niti videti le sedanjih gospodarskih potreb in možnosti. Izobraževanje in vzgoja pripravljata za prihodnost — izobrazba inznanje sta pomembna razvojna dejavnika. Če gledamo v prihodnost z vidika dolgoročnih razvojnih načrtov, kakršen je na primer načrt »Slovenija leta 2000«, odkrijemo, da se nam utegne hudo maščevati, če bomo preveč omejevali možnosti mladim za izobraževanje na srednji in visokošolski ravni ter jih podredili potrebam sedanje nizke tehnološke razvitosti. Po sedanjih trendih bi imeli v letu 2000 v Sloveniji samo 12 odstotkov delavcev z višjo in visoko izobrazbo. To bi (Nadaljevanje na 2. strani) Pionirsko kolo bratstva in enotnosti Štirideseto obletnico delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije proslavljamo delovno in slovesno v pionirskih odredih po vsej domovini, pa tudi zunaj njenih meja. Praznujejo ne le pionirji, temveč vsa Jugoslavija. V letu, ko slavimo 40. obletnico delovanja pionirske organizacije, se spominjamo tudi 90. obletnice rojstva tovariša Josipa Broza Tita, velikega prijatelja in vzornika pionirjev. To je bilo leto kongresov in dogovorov za skupno uresničevanje vseh nalog, pri katerem tudi pionirji prispevajo svoj delež. Da je to res, kaže pripravljenost pionirjev delegatov, ki so svojo republiško problemsko konferenco naslovili z besedami: »Kako pionir varčuje in prispeva k stabilizaciji gospodarstva«. O teh vprašanjih pa so pionirji spregovorili že prej —na konferencah pionor-skih odredov in na občinskih srečanjih. Ko govorimo o mestu in vlogi pionirske organizacije in pionirjev, lahko ponosno poudarimo, da so tudi otroci, vrstniki pionirjev pred štirimi desetletji, po svojih močeh, ob pomoči mentorjev mladincev in skojevcev, v najtežjih dneh narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije veliko pripomogli k uspehom in se zapisali v zgodovino naše slavne preteklosti. Lik pionirja je izpolnjen z najlepšimi humanimi in etičnimi vrlinami, po njem se zgledujejo tudi zdajšnji rodovi pionirjev, ki z delom in učenjem, z iskrenim prijateljstvom in s tovariškim odnosom do sošolcev in do starejših oblikujejo svoj odnos do obveznosti, ki jih pionirji prevzemajo od odraslih. Tovariš Tito je znieraj namenjal izjemno pozornost vzgoji pionirjev v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucije; pri tem je poudarjal delež otrok kot najmlajših bojevnikov, kurirjev, bombašev, njihove junaške podvige, samoodpovedo-vanjej trpljenje med ofenzivami, v taboriščih, pa tudi to, kako so pionirji pomagali borcem, aktivistom po vaseh in mestih, ko so zbirali in prenašali zdravila, obutev in hrano. Pionirji so obiskovali tudi partizanske šole, prepevali partizanske in pionirske pesmi, nastopali na mitingih, se združevali v pionirskih odredih in se tako pripravljali na nove naloge. Na temelju teh izročil nadaljuje delo pionirska organizacija, ki je nastala v dneh boja in je bila ustanovljena v zadnjih dneh decembra leta 1942 v takrat osvobojenem bosanskem mestu Biha-ču. Tedaj je bil na prvem kongresu jugoslovanske mladine (USAOJ) sprejet sklep o ustanovitvi pionirske organizacije kot izraz skupne skrbi za ohranitev in družbeno vzgojo najmlajšega rodu. Zveza pionirjev, ki je nastala v vojnem metežu, je doživljala v svojem raz oju pomembno rast: postala je gibanje, ki se je razširilo po vsej Jugoslaviji. Junakom boja so sledili junaki dela, nadalje se je kalilo jeklo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki je nastalo v najtežjih dneh revolucije. Tovariš Tito je pred leti takole spregovoril delegaciji slovenskih pionirjev: »Našo preteklost spoznavate iz knjig in iz pripovedovanj starejših ljudi in tako, da Obiskujete kraje, znane iz našega narodnoosvobodilnega boja. To je bil trd in dolgoleten boj vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. To je bila epopeja, na katero smo lahko vsi ponosni. Vzgajajte se in učite ob teh svetlih tradicijah in negujte največjo pridobitev tega boja — bratstvo in enotnost. Nikoli ne pozabite na enotnost naših narodov, negujte ljubezen do domovine, do dela, do delovnega človeka in do vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.« Pionirji v pionirskih odredih vsak dan prispevajo k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij in vrednot nardonoo-svobodilnega boja, bratstva in enotnosti; ob pomoči mentorjev, zunanjih sodelavcev, učiteljev, staršev tudi k oblikovanju vsakega pionirja v marljivega, vestnega in samostojnega učenca, samoupravljavca, ki deluje vsaj v eni izmed široko razvejenih interesnih dejavnosti v okviru pionirskih odredov v šolah in v krajevnih skupnostih. Naloge, ki so pred pionirji, zagotovo ne bodo pretežke, če jim, bodo pri njihovem delu pomagali pionirski sveti, mladinci in mentorji, povezani v zvezo prijateljev mladine. In ker smo sklenili, da bomo jubilej praznovali delovno, ponujajo torej zdajšnje dveletne 13. jugoslovanske pionirske igre pod geslom »Pionirji, veselo na delo!«, ki so sestavni de! programov pionirskih odredov, veliko možnosti in veliko priložnosti za vsakega pionirja. Spodbudimo vsakogar k sodelovanju tako, da bo v praksi z delom spreminjal in izboljševal delovne razmere v šoli in v njenem okolju ter si pridobival življenjske in samoupravljavske izkušnje pri gospodarjenju z dosežki svojega in skupnega dela, saj bo tako prispeval tudi k razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vse to so vrednote, ki pionirje, mladino in vse delovne ljudi v svobodni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji, povezujejo v trdno kolo bratstva in enotnosti, s trdnim prepričanjem, da bomo nadaljevali pot, ki sta nam jo pokazala in utrdila v 40 letih delovanja pionirske in mladinske organizacije tovariš Tito in Zveza komunistov Jugoslavije. FRANCI KRŽAN dogodki novosti (Nadaljevanje s 1. strani) nam onemogočilo preoblikovanje in dvig gospodarstva na višjo tehnološko raven (I. Svetlik). Z vidika dolgoročnih perspektiv je izredno pomembna kakovost osnovnega, srednjega in visokega izobraževanja in vzgoje. Posebno pomembno je znanje trajne vrednosti, to, da naučimo mlade misliti, da razvijamo njihovo ustvarjalno misel, kritičen odnos do sveta in družbe, v kateri doraščajo, pa tudi do sebe, svoje dejavnosti in svojega odnosa do dela. Omogočimo jim, da bodo pri izobraževanju prišli čim dlje — do koder sežejo njihove sposobnosti! Zato se ne bojimo zahtevnejših programov, kakršne imamo npr. v naravoslovno-ma-tematični usmeritvi. Komur bo srednja šola dala trdno in široko izobrazbeno podlago za življenje, ta.se bo že znašel v spremenljivem svetu, veliko bolje kot tisti, ki mu je,šola dala le ozko poklicno usposobljenost. V sekcijski razpravi so izstopali dobro organizirani predstavniki naravoslovno-matema-tičnega področja. Zavzeli so se za enakovredno, če že ne prednostno obravnavo naravoslov-no-matematične usmeritve, ki daje dobro podlago za nadaljevanje izobraževanja na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in drugih tehniških visokih šolah. Ta izobrazbena podlaga bo zagotovo tako dobra kot tista, ki jo bodo dobili absolventi štiriletnega izobraževanja v ustreznih strokovnih usmeritvah. Vpis v naravoslovno-matematično usmeritev naj bi se ravnal ne samo po trenutnih zahtevah in potrebah ožjih strok, temveč po širših razvojnih potrebah po tovrstni izobrazbi. Razpravljavci so se tako zavarovali pred očitkom, da bi naravoslovno-matematična usmeritev lahko postala nekaka nova gimnazija, privilegirana kot prejšnja, ali pa šola, ki bi namerno odtegovala drugim strokovnim šolam najbolj sposobne učence in jih tako siromašila. V sekcijski obravnavi pa se, proti pričakovanju, še zdaleč niso enakovredno oglašali zagovorniki družboslovnega področja in njegovih razvojnih perspektiv. Izzvenelo je tako, kot da so za prihodnost pomembni le naravoslovje, matematika in tehnika, družboslovje pa bo imelo le stransko vlogo. Naš družboslovni »vrh« očitno premalo zavzeto in dolgoročno razmišlja o izobraževanju z vidika leta 2000. Kakšno šolo in kakšnega učitelja želimo? V razpravi je bila večkrat zavzeto poudarjena določilna vloga učitelja — temeljnega dejavnika reforme in oblikovalca nove šole. Razpravljale! so z zgledi dokazovali, da so dobri učitelji pomembnejši kot šolska oprema in prostori. Kot očitek načrtovalcem šolske mreže so izzvenele besede, da upoštevajo samo zunanje okoliščine, ne pa tudi učiteljev, ki ustvarjajo šolo. V marsikaterem odročnem središču smo imeli doslej manjše, vendar zaradi borih učiteljev in kolikor toliko ustreznih gmotnih možnosti zelo dobre srednje šole, ki jih želijo zdaj odpraviti. Šola stoji in pade z učiteljem, smo večkrat slišali v razpravi. Vendar tudi učitelj stoji in pade s šolo (je dodal F. Strmčnik). Pri uresničevanju reforme moramo zato bolj upoštevati ta človeški dejavnik, višje vrednotiti učite- Življenjsko preverjanje reforme I Ijevo delo in se bolj opirati na izkušnje pedagoških delavcev. Predstavnik srednje šole (M. Vidovič) je poudaril, da je reforma predvsem zahtevna strokovna naloga. Učitelji potrebujejo več strokovne pomoči, za nove naloge se čutijo premalo usposobljene, pedagoška znanost jim pri uresničevanju sodobnih zamisli premalo pomaga. Da bi izoblikovali šolo, kakršno želimo, moramo v prihodnje nameniti mnogo več skrbi in truda notranji preobrazbi šole in tako imenovani pedagoški reformi, ponovno uveljaviti zahtevo po večji vzgojni vlogi šole pri razvijanju osebnosti mladih (E. Rojc). Dobri učitelji vzgajajo dobre učence, najboljši učitelji vzgojijo tudi najboljše učence! Zal je zdaj med srednješolskimi učitelji veliko takih, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe ali pa si še niso pridobili dopolnilne peda- goške in andragoške izobrazbe. Doslej smo storili premalo, da bi se to izboljšalo Če bomo to spoznanje prezrli pri reformi visokošolskega izobraževanja, se bodo pokazale podobne posledice. Kakšna naj bo programska zgradba usmerjenega izobraževanja? V razpravah o programski sestavi celotnega izobraževanja po osnovni šoli so bila mnenja pogosto različna, včasih so si celo zelo nasprotovala, le v nekaterih pogledih pa enotna. Če pustimo ob strani posameznike, ki mislijo na prihodnost le z merili preteklosti in bi zato najraje ostali pri starem šolskem sistemu, je večina raz-pravljalcev imela pred seboj tako ali drugačno vizijo novega, izpo-polnjeneega vzgojno-izobraže-valnega sistema. Nekomu se je sicer zdela najboljša rešitev de-setletka in po njej krajše in daljše oblike strokovnega uposabljanja in izobraževanja. (Ko bi vedel, kako je ta zamisel v praksi v nekaterih drugih republikah žalostno propadla!) Večina je sprejeti sistem usmerjenega izobraževanja vzela kot model, ki je stvaren in ga je treba programsko in organizacijsko le čim bolje izoblikovati. Zavzela se je za široko zasnovanost vzgojno-izo-brževalnih programov — proti njihovi drobitvi in prirejenosti ozkim potrebam proizvodnje. V časih, ko se tehnologija hitro spreminja in se mora gospodarstvo čim bolj prožno prilagajati zahtevam mednarodnega tržišča, moramo dati mladini široko splošno in strokovno izobrazbo, ki bo omogočala delavcem prilagajanje in hitro preusmerjanje k novim proizvodnim nalogam. Zato naj dajo praktično znanje za nekatera dela in naloge predvsem delovne organizacije. Njihova izobraževalna središča morajo nadaljevati delo šole, uvajati v delo in usposabljati mladince v pripravniški dobi,, pozneje pa venomer dodajati novo znanje, in če je potrebno omogočiti strokovno preusmeritev zaposlenih. — ^ icinivvj is-iuimu bicvnu srednješolskih programov, o tem bi se morali zediniti že zdaj, ko so v javni razpravi nove programske zasnove za oblikovanje programov v usmerjenem izobraževanju. Najbolj radikalen predlog: Integracija programov naj bo čimvečja, tako da jih bo ostalo kvečjemu toliko, kolikor imamo zdaj posebnih izobraževalnih skupnosti (R. Močnik). Medtem ko so nekateri poudarjali previsoko zahtevnost sedanjih srednješolskih programov in se zavzemali za njihovo krčenje v korist temeljnih vsebin, je neki samozvani predstavnik združenega dela predlagal visokošolskim učiteljem, naj nikar ne gradijo svojih programov na sreunjesoisKin programin, - i--1_ • v.,. fijVu i«)i bodo povsem osiromašili uni' zo. Kako naj si pomagamo z tranjo in kako z zunanjo difef£( ciacijo, to mnogim tudi v j3'1 razpravi na sekciji ni bilo jas* Tudi izvedeneeza ta vprašnjal’ Strmčnik) s svojo kratko razbij ni utegnil pojasniti vseh vidik0!' ki jih moramo pri tem upošte'! ti. Prav tako živahna razpravaU je razvila o navpični in vodora'1!. prehodnosti. Proti tistim, kiz1j!: govarjajo le navpično prebm. nost znotraj posameznih usm£f nvzoi z.m./n cij puaaiiu^inn ud***' tev, so ostro nastopili zagoV0J‘a' niki prožnejših stališč, saj povs0 ja‘ ........................ nbl v svetu in tudi v drugih repu kah iščejo smotrno skladu0 med navpično in vodoravno p1®!, hodnostjo, še posebej na Pr( hodu iz srednjega izobraževal v visoko. Če bodo prihajali na0 j, šoke šole (seveda s potrebu!r znanjem) kandidati iz več soffl1' nih usmeritev, bodo morali s veda tudi visokošolski učit£ upoštevati različno prejšnje Z® nje novincev. Iz nekaterih P prav je namreč izzvenelo žalov; nje za časi, ko je bil gimnazij* program edina priznana podla! za študij v vseh smereh in usnkj ritvah. jž Posamezni razpravljale!, Pj s zadeti, ker strokovni sveti P s sebnih izobraževalnih skupnč i niso upoštevali njihovih pre! p gov, so stresali jezo nad vso Mi formo. Kaže, da nemara ne jn bilo odveč, če bi tako odprto fnt; pravo o nerešenih vprašanjih (f,!j forme organizirali tudi v p<® meznih posebnih izobraževanj lj skupnostih: snovi za razpravo j si bi zmanjkalo, saj se zaradi pčjp. bremenjenih dnevnih redov flo] legatske skupščine ne utegnjjbi poglobiti v posamezna vprasjer nja, strokovni sveti pa ne mord vključiti vseh, ki bi želeli priSf vati svoje predloge. JOŽE VALENTINČIČ (Prihodnjič naprej) J Proti zvišanju učne obveznosti S skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki se je sestala na zadnji seji v preteklem letu, dne 24. 12. 1982, je namenila večji del obravnave financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1983, usmerjanju in usklajevanju vpisa novincev v šolskem letu 1983-84 ter programskim zasnovam za oblikovanje vzgoj-no-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja, ki postopoma dobivajo končno podobo. Skupščina je brez pridržkov sprejela planska izhodišča za vrednotenje programov osnovnega izobraževanja v letu 1983. Na teh temeljih bo odbor za osnovno izobraževanje pripravil predlog finančnega načrta za osnovno izobraževanje za leto 1983. Precej več razprav pa je bilo o predloženih načrtih za porabo in združevanje sredstev za usmerjeno izobraževanje v letu 1983. Kot smo poročali v prejšnjih številkah našega glasila, so o teh vprašanjih razpravljali že mnogi republiški organi — od strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje in sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL do republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Tako je že dosedanja obravnava pretehtala predloge in možnosti za manjšo porabo, ki jo vsiljujejo predvidene gospodarske razmere v letu 1983. Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je zavrnila možnost, da bi učiteljem zvišali učno obveznost, odklonila pa je tudi druge rešitve, ki bi slabo vplivale na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela in ga siromašile. Stabilizacija ne sme spodkopavati vzgoje in izobraževanja, so poudarili v razpravi, saj je to dejavnost prednostnega družbenega in gospodarskega pomena. Pedagoški delavci ne smejo biti pri osebnih dohodkih bolj prizadeti kot delavci drugih področij združenega dela, saj smo se v naši družbi dogovorili, da bomo bremena neugodnih gospodarskih tokov enakomerno porazdelili na vse. Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti mora pozorno spremljati, kako se uresničujejo ta stališča in povzdigniti svoj glas, kadar koli bi bila navedena stališča kršena. To velja tudi za neutemeljene razlike v osebnih dohodkih znotraj osnovnega in usmerjenega izobraževanja, na katere pedagoški delavci zmeraj znova opozarjajo. V razpravi o možnostih za varčevanje so delegati tudi tokrat poudarili, da je 32 tedenskih ur v srednjih šolah preveč in da so učenci ob prevladujoči predavateljski metodi na koncu pouka preutrujeni. Imeli so pomisleke proti temu, da bi ukinjali dislocirane oddelke kar vse od kraja, ne da bi pretehtali potrebnost ali nepotrebnost vsakega takega oddelka. Med predlogi delegatov, ki so dobili podporo skupščine, sta tudi dva, ki bosta zanimala širši krog pedagoških delavcev: izdelati je treba enotno metodologijo za ocenjevanje, kako učitelji in šole uresničujejo predpisane pedagoške ure in delovne načrte, da ne bo nepotrebnih nesporazumov, kakršni se pojavljajo v zadnjem času; izdelati je treba analizo osebnih dohodkov po posebnih izobraževalnih skupnostih in ugotoviti vzroke za velike razlike v osebnih dohodkih učiteljev med posameznimi izobraževalnimi skupnostmi (baje tudi po tri do štiri tisoč dinarjev na mesec). Ker so merila in standardi, po katerih srednje šole prejemajo denar od Izobraževalne skupnosti Slovenije, enotni, je treba ugotoviti, ali izhajajo razlike iz večjega obsega dela, bolj gospodarnega trošenja denarja in zasluženega dodatnega dohodka na temelju neposredne svobodne menjave dela, ali pa so vmes drugi razlogi. Tudi pri teh analizah naj sodeluje Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Odbor za usmerjeno izobraževanje bo na temeljih, ki jih je sprejela današnja razprava, pripravil finančni načrt za leto 1983. Do njegovega sprejema bodo šole prejemale mesečni predujem v višini povprečnih mesečnih obrokov iz leta 1982. Nesebični ali nebudni delegati? Ko je skupščina obravnavala predlog za dopolnitev meril za vrednotenje storitev v srednjem usmerjenem izobraževanju, so delegati v glavnem molče sprejeli predlog, po katerem bodo na račun materialnih stroškov za prvi in drugi letnik za leto 1982 prejele šole pedagoške, družboslovne, ekonomske, naravoslov-no-matematične in kulturne usmeritve na oddelek samo po 82.002 din, šole drugih usmeritev pa mnogo več — 180.351 din. Materialni stroški za izvajanje enotnega programa skupne vzgojno-izobraževalne osnove se, po predlogu, ki ga je pripravila posebna komisija, bistveno razlikujejo med navedenimi vrstami usmeritev. Proti takemu razlikovanju, ki bo prizadelo šole pedagoške, družboslovne, eko- nomske, naravoslovno-matematične in kulturne usmeritve tudi za več sto milijonov starih dinarjev, je nastopil, verjetno iz istega čuta pravičnosti, samo delegat usmeritve, ki pri tem ni bila prizadeta — delegati prizadetih usmeritev pa so molčali. Komisija, ki bo pripravila končni predlog za poračun prispevkov za materialne stroške šol -v preteklem letu, bo tako imela lažje delo; šole pedagoške, ekonomske, naravoslovno-matematične, kulturne in družboslovne usmeritve pa bodo šele zdaj spoznale, da je izvajanje skupne vzgojno-izo-brazbene osnove pri njih več kot stoodstotno cenejše kot v drugih usmeritvah. Lanske izkušnje bodo pomagale tudi usmerjanju letošnjega vpisa Na skupščini so seznanili delegate z izčrpnim poročilom o vpisu novincev v usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1982-83, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa (o ugotovitvah smo poročali podrobneje že v prejšnjih številkah našega glasila). Delegati so sprejeli poročilo in načelno soglašali s predlogi. Ob tem so odprli tudi več vprašanj, na katera ni mogoče takoj odgovoriti. Kako na primer razporediti — tako v Ljubljani kot na drugih območjih —programe proizvodnih in neproizvodnih usmeritev, da bi učenci lahko izbirali svojo življenjsko pot in da ne bi enostranske možnosti vsiljevale enostranske poklicne odločitve. Manjša središča, so zaskrbljena, da bi zmanjšane možnosti za izobraževanje po osnovni šoli pov- zročile kadrovsko osiromašenje celih območij. O tem so še več razpravljali potem, ko je skupščina obravnavala predlog vpisa in razmestitve vzgojno-izobra-ževalnih programov v letu 1983-84. Tu so delegati dosledno zastopali interese svojega okolja, družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij. Usklajevanje različnih interesov še zdaleč ne bo preprosto. Policentrični gospodarski razvoj podpira policentrično zasnovano mrežo šol in dislociranih oddelkov, ki naj bi se prožno prilagajali krajevnim potrebam. S temi interesi pa se ne skladajo prizadevanja po čim večji ekonomičnosti in kakovosti vzgojno-izo-braževalnega dela, ker vidijo boljše možnosti v večjih šolskih središčih s sorodnimi programi. Ti različni pogledi gredo včasih v skrajnost. Tako smo na primer slišali, kako je nekje dnevni prevoz v 10 do 20 kilometrov oddaljeno središče za učence »huda socialna ovira« pri izobraževanju; medtem pa se drugje nihče ne ukvarja z dosti težjimi primeri, ko se vozijo učenci vsak dan tudi po 50 kilometrov daleč v šolo; občina prispeva k prevoznim stroškom, ni pa baje pripravljena tega denarja dodati k vzdr-ževalnini v domovih učencev, ki imajo dovolj prostora in smo jih zgradili prav za take učence. Sedanji predlog vpisa in razmestitve vzgojno-izobraževal-nih programov v letu 1983-84 je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije dala v javno razpravo. O njem naj povedo svoje mnenje občinske in posebne izobraževalne skupnosti do 20. 1. 1983. Odbor za usmerjeno izobraževanje bo predloge uskladil in ponovno predložil gradivo skupščini Po zadnjem poročilu kool* nacijskega odbora, ki usklaj0! programske zasnove posebj izobraževalnih skupnosti, so slej zadovoljivo uskladile te $ snove lesarska, gozdarska in $ stinsko-turistična usmeritev, kratkem bodo usklajene p00 gramske zasnove ruda,sko-g£° loške in metalurško-kovinab^ usmeritve, usmeritve tiska papirja, prometa in zvez osebnih storitev, v tekstil0' ekonomski in naravoslovno-^1* tematični usmeritvi. V drug' usmeritvah usklajevanje še 1 pri koncu in bo potrebno ■ precej truda. Tako se bodo vp° sameznih usmeritvah — v nek' terih prej, v drugih kasneje' kmalu lotilLpriprave novih p(t gramov za visokošolsko izobt' ževanje, pa tudi morebitne! spreminjanja nekaterih dose<)! njih programov srednjega braževanja. V nekaterih usm«0 tvah pa pričakujejo čim prejšul' izdelavo tudi nekaterih prog1* mov za usposabljanje in polnjevanje. Razprava o programskih zj snovah je med drugim opozou na to, da o programskih zasU0 vah marsikje niso povedalisVC jega mnenja uporabniki izob°' ževanja, čeprav so le-ti najb° neposredno zainteresirani smotrno programsko zasno'* • nost usmerjenega izobražuj nja. Nekateri so poudarili tu0'1 da ni treba nasilno združevati0 videz sorodnih programov dosedanje ekonomske sred0! šole in šole za blagovni pro011 ali pedagoške šole in drugih rodnih programov). Novo temeljiti tudi na naprednih h' dicijah in izkušnjah dosedanj0' izobraževanja. Kdor dela nad mora to zakonitost upošteva1 JOŽE VALENTINČIČ Ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije Najmlajši rod — ponos naše družbe p december 1982 v Cankarjevem domu: osrednja republiška slo-Sn9st, namenjena 40. obletnici Zveze pionirjev Jugoslavije. Vslove-: $ ozračju je znova oživel spomin na tiste težke in slavne dni, kose je Jai najtežjih bojev in preskušenj za vse naše narode rodila organiza- c,la mladih. ^ Nene svetle tradicije in last-- iv°st* Pa so prehajale iz roda v rod te'1 Se do današnjih dni: Velika ar-^ ada 185.000 slovenskih in kar ra'11 bilijoni jugoslovanskih ptonir-itudi danes išče vzore pri svo-ho« J h vrstnikih iz narodno-osvobo-Kjeffl i nega boja, najde pota in dela, . ,v0|^os da bi tudi v sedanjih težkih vSj j^:lierah, ki si prizadevamo UV. 'jšati gospodarske razmere l11 Sv sPeva!a svoj delež skupnosti, s pf ojim delom, ustvarjalnimi spo-P(l Obnostmi in znanjem. ia'!ri Pomoči svojih mentorjev b0ifelajo pionirji in pionirke v na-/aziičnejših dejavnostih tako v Najmlajši družbe. rod je ponos naše To je znova potrdila slovesnost ob jubileju pionirske organizacije, ki so se je udeležili najvišji predstavniki družbeno-poli-,tičnega'življenja naše republike in federacije. Zbranim pionirjem, njihovim mentorjem in gostom je spiego-voril predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan* ki je med drugim dejal: >?Pestra paleta aktivnosti pionirjev na različnih področjih dela izpričuje, da smo pritegnili k delu slehernega pionirja* ob tem smo si še posebej prizadevali za to, da bi bilo vključevanje otrok Zvezo pionirjev radostno, Olga Vipotnik govori pionirjem ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani J^ljenju šole kot v svojem pro-j s eip času. Vse naloge in cilje, ki *°si jih zapisali vsvoj statut, zav-d uresničujejo pri učenju, s ' ipstrimi kulturnimi, športnimi, ie ničnimi in drugimi dejav-0stmi, Uspešno sodelujejo pri otroško, starostni stopnji primerno in hkrati prežeto s spoznanjem, da, biti pionir; pomeni izredno veliko. Pomeni prevzemati odgovornost za uspešno učenje, za marljivost in ustvar- jalnost in za sodelovanje pri delu in življenu šole in njene okolice.« Na slovesnosti,, ki so jo pripravili ljubljanski pionirji ob pomoči mentorjev, so podelili najvišje jugoslovansko pionir- >rflr . ' usPesno sodelujejo pn ^(fU^nih tekmovanjih, v človeko- Jiubnih in koristnih varčevalnih ijrrijah in s sodelovanjem v raz-** J llcnih društvih nricn^vnir /oT društvih prispevajo k var-lvu narave in premoženja. Na 1"11 ^ m jjiciuuzciija. iva J"ohodih in izletih spoznavajo in -Jih laniai° Pridobitve našega ’ J °ja 'n hkrati krepijo bratstvo in ^Hotnost med našimi narodi. isf sko priznanje — kupec kurirja Joviče — uredništvu Pionirskega lista za njegov prispevek k razvoju pionirske organizacije v SR Sloveniji. Slavnostne besede je spregovorila članica sveta republike Olga Vipotnik, ki je spomnila na delovanje pionirske organizacije v preteklih dneh naše najslavnejše zgodovine vse do današnjih dni, in med drugim dejala: »Otroštvo je zelo pomembno življenjsko obdobje za oblikovanje zrelosti in trdnega zdravja vsakega odraslega. Zato tudi v naši družbeni skupnosti namenjamo posebno skrb srečnemu in zdravemu otroštvu vseh otrok. Le-to je nepogrešljiv dejavnik in spodbujevalec razvoja humanosti in tvornosti vsakega Kakšna naj bo Zveza pionirjev Jugoslavije v prihodnje , Da bi se še nadalje posodah l !°cIalistične Jugoslavije, ki je ob pf j Vien v brošuri Pionir v naš tužbi, iz stališč in ugotovite' if Nblemske konference Repu 1 '?ke konference Zveze, sociali “ene mladine Slovenije o pio ^rj'h, nadalje iz 4. seje Rh bo up626 prijateljev mladine Slove Ie> *z ugotovitev regijskih po s.e*oy v oktobru ter iz sklepov ii ališč 14. seje sveta Zveze pio Jev Slovenije ter seje predsei NVa Zveze prijateljev mladir genije koncem oktobra. ^-e na kratko povzamem edlog sprememb in dopolnite Z,v’l 'n programskih izhodi: eze pionirjev Jugoslavije, l ie Pripravil svet Zveze pioni d^Iovenije, dobimo takole p< čr _Svet zveze se je predvsem za' . Za to, da je treba pripravi avila tako, da bodo pionirje: razumljiva in da bi o slednjih lahko razpravljali v svojih pionirskih odredih. Tudi mlajši pionirji bi morali razumeti pravila, zato bi bilo prav, če bi jih objavili v obliki slikanice z ustreznim besedilom. Predlog programskih in organizacijskih izhodišč zveze pionirjev pa bo pripravljen tudi v besedilu za vse odrasle, ki neposredno delajo s pionirji ali pa so odgovorni za razvoj pionirske organizacije. Predlog med drugim poudarja, da je treba širše opredeliti družbeno odgovornost pri vzgoji in skrbi za otroka in v besedilu natančneje opredeliti mesto in vlogo pionirske organizacije pri , razvoju celodnevne osnovne šole in pri prihodnjih prizadevanjih za vsebinsko preobrazbo vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Pionirsko organizacijo je treba opredeliti kot prvo družbeno organizacijo osnovnošolcev — kot samoupravno in vzgojno organizacijo, ki prispeva k samoupravni socialistični vzgoji. Med vrednote, ki naj bi jih pionirji sprejeli, je treba upoštevati tudi etične in delovne vrednote. Kot rajne naloge pionirske organizacije je treba obdržati tiste, ki so opredeljene v XIII. jugoslovanskih pionirskih igrah. Posebno skrb je treba nameniti pomenu delovne, tehnične in telesnokul-turne vzgoje, ki naj bo ustrezno opredeljena v besedilu nalog pionirske organizacije. Med načeli pri delu pionirske organizacije je treba upoštevati predvsem načelo samoupravnosti in mu nameniti prvo mesto. Pionirsko zaobljubo je treba preoblikovati tako, da bo vsem pionirjem v prvem, razredu resnično razumljiva. Prav bi bilo, da bi bile natančneje določene pravice in dolžnosti pionirjev, da znotraj samoupravnih organov dejavno prispevajo k boljšim delovnim možnostim in hkrati tudi odločajo o dosežkih svojega in skupnega dela. Ob tem je treba opredeliti šolsko samoupravno skupnost, oddelčno samoupravno skupnost in odnos šolske samoupravne skupnosti do sveta šole, kjer učenci sicer nimajo svojih delegatov, lahko pa sodelujejo pri sprejemanju sklepov in odločitev,: ki jih zadevajo. Predlog poudarja pomen osnovne pionirske celice — pionirskega aktiva v oddelku. Vse interesne oblike dejavnosti pionirjev naj bi bile prek delegatov zastopane v konferenci pionirskega odreda, ki naj bi imela svoje predsedstvo. V konferenci pionirskega odreda bi se združevali pionirji delegati iz aktivov in krožkov, in pionirji delegati aktivov v bloku, na vasi, zaselku in v krajevni skupnosti. 'Pionirski aktiv naj bi bil oblika dela pionirskega odreda v krajevni skupnosti. Med novosti spada tudi predlog, naj bi se svet zveze pionirjev oblikoval ob odredu na šoli. Povezoval naj bi vse mentorje in vse zunanje sodelavce in predstavnike sveta Zveze socialistične mladine Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva, krajevne skupnosti, društev in večjih delovnih organizacij; skratka vseh, ki pomagajo pionirjem izpeljati njihove naloge in program dela. V naloge pionirskega odreda je treba vključiti tudi vlogo vsebinskega usmerjanja, povezovanja, usklajevanja in pobud za nove oblike dejavnosti. Pri domoljubni zvgoji je treba poudariti ustvarjalen odnos pionirjev do razvijanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tej vzgoji zasluži pomembno mesto Kurirčkova pošta, ki postaja široka akcija in hkrati manifestacija vseh pionirjev Jugoslavije. Dodati je še treba, da bodo pionirji prevzeli skrbstvo nad spominskimi obeležji, parki in drevoredi. Razvijanje ustvarjalnosti na področju kulture in umetnosti je treba opredeliti v posebnem delu pravil. Besedilo predloga še nadalje navaja, da se Občinski' svet Zveze pionirjev oblikuje na temelju opredelitve vloge in mesta sveta zveze pionirjev ob pionirskem odredu. Pobudo za ustanovitev sveta zveze pionirjev v občini daje občinska konferenca SZDL ali njen ustrezni organ. Oblikovan je takrat, ko večina zainteresiranih dejavnikov sprejme pravila in poslovnik o delu sveta zveze pionirjev. Predlagano je tudi, da bi bilo treba ob možnostih za delo zveze pionirjev natančneje opredeliti mentorstvo, in sicer: navesti, kdo je v družbi dolžan preskrbeti ustrezne možnosti za pridobivanje, izobraževanje, za motiviranje in nagrajevanje pionirskih mentorjev. Pri tem je treba jasno določiti odgovornost in dolžnosti vseh družbenih organizacij in društev, in še posebno odgovornost Zveze socialistične mladine Slovenije in njenih članov. Pri možnostih za delo zveze pionifjev je treba nameniti ustrezno mesto aktivom zveze pionirjev v bloku, soseski, na vasi in določiti odgovornosti za delo teh aktivov in možnosti, da pionirji lahko sodelujejo v hišni in krajevni samoupravi in drugo. Ker razprava o predlogu sprememb in dopolnitev pravil in programskih izhodišč Zveze pionirjev Jugoslavije, ki ga je pripravil svet Zveze pionirjev Slovenije, še ni sklenjena, vabimo vse učitelje in druge mentorje, da se s svojimi predlogi oglasijo v pisni obliki. Z njimi bodo prav gotovo obogatili prihodnje delo Zveze pionirjev Jugoslavije in hkrati ustvarjalno prispevali k oblikovanju osebnosti naših najmlajših. T. D. 40 let ZPJ izmed nas. Vsak človek mora namreč podoživljati ustvarjalno radost pri delu, ki ga opravlja, to je nadvse pomembno za oblikovanje njegovega pravilnega odnosa do dela, pomembno pa je tudi za vso družbeno skupnost.« Slovesnost je še posebej osvežil bogat kulturni spored: zadonela je pesem Partizanskega pevskega zbora in otroškega pevskega zbora Tone Seliškar z Osnovne šole Bičevje v Ljubljani, slišali smo gledališka igralca Alenko Svetelovo in Sašo Mi- klavca in pionirje Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani. Posebna obogatitev sporeda je bil kviz znanja na temo 40 let Zveze pionirjev Jugoslavije, kjer so sodelovali pionirji vseh ljubljanskih občin. Kviz je izpričal dobro poznavanje zgodovine pionirske organizacije, sodelovanje .medvojnih pionirjev , v kvizu, ki so pripovedovali svoja partizanska doživetja, pa smo doživeli kot zanimivo pričevanje o naši slavni zgodovini. TEA DOMINKO Pioniiji in gostje spremljajo spored OSMA KONFERENCA ZVEZE ORGANIZACIJ ZA VZGOJO IN SKRB JUGOSLOVANSKIH OTROK Skrb vseh V Beogradu, je bila osma konferenca Zveze organizacij za vzgojo in skrb za jugoslovanske otroke, na kateri so slovesno proslavili 40-letnico Zveze pionirjev Jugoslavije, sprejeli pa so tudi stališča do tega, kako bodo za leto 1983 načrtovali delo vsi, ki skrbe za vzgojo otrok in posodobili dejavnost na tem področju. . Jože Božič, predsednik sveta Zveze pionirjev, je v referatu ob 40-letnici zveze pionirjev Jugoslavije spregovoril o slavni zgodovinski poti pionirske organizacije od davnih bihaških dni do danes. Dejal je, da moramo nenehno spodbujati ljudi, ki so pripravljeni uresničevati zahtevni program organizacij, ki delajo z otroki, posodobiti metode delovanja in si prizadevati, da se ne bo zmanjšala vsota denarja za ta namen. Pionirji so dejavni člani družbe, zato jim moramo nameniti ustrezno pozornost vsi družbeni dejavniki; to velja še posebneža mladinsko organizacijo, ki bi morala narediti za pionirje veliko več. Zveza pionirjev je postala edinstvena samoupravna družbena organizacija, katere člani bi morali bolj samoupravno vplivati na načrtovanje pa tudi na uresničevanje nalog. Posebno pomembno je njeno delovanje zdaj, ko se mora povezovati z združenim delom. V organizacijah združenega dela je veliko ljudi, ki so sposobni za delo z otroki; prav te je treba spodbuditi, saj skrb za pionirje ne more biti samo zadeva prosvetnih delavcev in maloštevilnih, po večini že starejših aktivistov. Za družbo je še posebno pomembno, da organizirano poskrbi za življenje otrok v prostem času in pomaga ustvariti take možnosti, v katerih bodo otroci koristno preživljali svoj prosti čas. Vemo pa, da za zdaj še zmeraj ni vse tako, kot bi moralo biti: šolski prazniki piovečini niso najbolje organizirani, premalo so izrabljene zmogljivosti kulturnih ustanov in domov, v katerih se zbirajo pionirji tedaj, ko niso v šoli. Da bo tako delo v redu potekalo, se bo treba dogovoriti v krajevnih skupnostih in občinah o tem, kako bi pridobili za sodelovanje čimveč ljudi. Po kongresu zveze socialistične mladine, na katerem so veliko govorili tudi o večji dejavnosti mladih, lahko pričakujemo, da bodo tudi mladinski aktivisti bolj zavzeto delali s pionirji kot doslej. Jože Božič je poudaril, da je 40-letnica Zveze pionirjev Jugoslavije primerna priložnost za spodbudo vseh naših organizacij in drugih družbenih dejavnikov, naj si še bolj prizadevajo za delo z najmlajšimi. V to bo usmerjena tudi dejavnost republiških in pokrajinskih organizacij pa tudi dejavnost Zveze organizacij za vzgojo in skrb za jugoslovanske otroke. Na osmi konferenci so veliko govorili o predlogu programa za leto 1983; obravnavale ga bodo vse republiške in pokrajinske organizacije, sprejeli pa ga bodo na prihodnji konferenci. Opozorili so, da moramo naloge stvarno načrtovati, program pa usklajati glede na to, koliko kadrov in denarja bo na voljo. Ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije so na 8. konferenci izročili družbena priznanja najboljšim organizacijam, kolektivom in posameznikom. S konference so poslali pozdravne telegrame predsedstvom CK ZKJ, SFRJ in zvezne konference SZDLJ. Za novo predsednico sveta Zveze pionirjev Jugoslavije so izbrali Zlatico blastič iz Beograda. DJORDJE DJURIČ fhJ KNJIŽEVNOSTIE ZVEZE DRUŠTEV ZA TUJE JEZIKE Pomembnost slovnice in književnosti v pouku tujih jezikov___________ Na Bledu je bilo 22. in 23. oktobra 1982 peto posvetovanje Zveze društev za tuje jezike in književnosti, ki sta ga pripravila predsedstvo Zveze društev za tuje jezike in književnosti SFRJ in Društvo za tuje jezike in književnosti SR Slovenije. Posvetovanja se je udeležilo več kot 100 članov republiških in pokrajinskih društev za tuje jezike in književnosti. Na posvetovanju so-obravnavali temi: Slovnica v pouku tujih jezikov in Književnost v pouku tujih jezikov. Kakor hitro sprožimo vprašanje o pomenu slovnice in književnosti v pouku tujih jezikov, se zmeraj in povsod razvije živahna razprava. Kako predstaviti slovnico v razredu? Prav ob tem vprašanju je največ nejasnosti. Vemo, da slovnica že dolgo ni več sama sebi namen, temveč je le sredstvo za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili pri pouku tujih jezikov. Na vprašanje, kako in koliko naj bo slovnica obravnavana pri pouku tujih jezikov in kako vključiti tudi literaturo v sodoben pouk tujih jezikov, so poskušali na posvetovanju odgovoriti razpravljale} s svojimi referati. Ti so bili pripravljeni na visoki strokovni ravni in izredno zanimivi. Kot svetovalko za tuje jezike na Zavodu SR Slovenije za šolstvo so me zanimali predvsem referati o praktičnih rešitvah pouka slovnice in književnosti v osnovnem in Srednjem izobraževanju. Veliko predavateljev se je namreč osredotočilo na ozke, posebne jezikovne probleme pa tudi na probleme, značilne za posamezne republike ali pokrajine. Profesor Mirko Jurak, dekan Filozofske fakultete .Univerze Ed- varda Kardelja v Ljubljani, pro-tesorica Fedora Umek in profesorica Franka Rode pa so svoje ugotovitve v referatih utemeljevali z dolgoletnimi opažanji in izkušnjami pri pouku tujega jezika v naši republiki. Zaradi aktualne vsebine bodo vsi trije sestavki tudi objavljeni, in sicer: sestavka prof. Juraka in Prof. Rodetove v Vestniku, glasilu Društva za tuje jezike in književnosti SR Slovenije, sestavek prof. Fedore Umekove pa v reviji Vzgoja in izobraževanje. Na podlagi vsebine vseh referatov in po živahnem razpravlja-nju-so udeleženci posvetovanja na sklepnem zasedanju sprejeli tele sklepe: — Posvetovanje je poudarilo pomembnost slovnice za pridobivanje jezikovnega znanja in njegovo uporabo. Zato je nujno, da dobi slovnica ustrezno mesto na vseh ravneh pouka tujih jezikov. Še nadalje je treba iskati poti in načine za čim uspešnejšo predstavitev slovnice pri pouku tujih jezikov. — Na posvetovanju so udeleženci izrazili zaskrbljenost, ker se zmanjšuje pomen predstavitve književnosti v pouku tujih jezikov. Poudarili so vzgojni, izobraževalni in kulturni vpliv pravilno izbranih književnih besedil na celotno oblikovanje mlade osebnosti. Še nadalje je treba iskati poti za izdelavo meril za izbor različnih književnih zvrsti v učbenike. — Sklepe o pomembnosti slovnice in književnosti v pouku tujih jezikov je treba upoštevati pri izdelavi učnih programov in njihovem izvajanju. NEVENKA SELIŠKAR Za večjo varnost v cestnem prometu Skrb družbe za sistematično prometno vzgojo otrok in mladine se nenehno zrcali v številnih akcijah, v vzgojno-izobraževal-nih programih in v interesnih dejavnostih šolske mladine. Kljub temu plačujemo na naših cestah še zmeraj zelo visok črni davek: poškodovani so otroci, mladina in odrasli. Nemalokrat povzročajo nesreče otroci in mladostniki, velikokrat tudi odrasli. v katera so vključeni osnovnošolci in druga mladina, da bodo : prevzemale soodgovornost za preventivno delovanje na področju prometne vzgoje in varnosti. Vzgojitelji in učitelji naj namenjajo pozornost tudi varnostni in samozaščitni kulturi staršev na roditeljskih sestankih, hkrati pa naj tudi neposredno vključujejo starše v delo in dejavnosti na tem področju. Kako kritično je na naših cestah, naj povedo podatki: V letih od 1977 do 1981 je bilo na cestah 8872 nezgod, v katerih je umrlo 169 otrok in 147 mladoletnikov, poškodovalo pa se je 4799 otrok in 4392 mladoletnikov! Povejmo tudi to, da povzročijo udeleženci v prometu kar 98 odstotkov vseh prometnih nezgod, le 2 odstotka nezgod nastane zaradi drugih objektivnih tehničnih dejavnikov, kot so: pomanjkljivost vozil, slabe ceste ali nepredvidene ovire. Zato moramo v prihodnje še bolj zavzeto in načrtno na vseh ravneh skrbeti za varnost v cestnem prometu, posebej pa se morajo 'zavzeti za to vzgojitelji in učitelji. Navedeni podatki kažejo, da mora družba poskrbeti za nenehno množično in kakovostno vzgojo v prometni kulturi mladih in odraslih. Sekcija za pedagogiko prostega časa pomaga praksi Sekcija za pedagogiko prostega časa, ki deluje pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, je za leto 1982 in 1983 predvidela izpopolnjevanje pedagoških delavcev za izvajanje dejavnosti prostega časa. V skladu s smernicami za preobrazbo osnovne šole in s programom usposabljanja pedagoških delavcev Zavoda SRS za šolstvo se je izvršni odbor sekcije odločil, da bo razpisal' tečaje s področja tehničnih dejavnosti. Na tečaje je povabil razredne učitelje, ki vodijo in usmerjajo prosti čas učencev v celodnevnih šolah in oddelkih podaljšanega bivanja, in mentorje interesnih krožkov na nižji stopnji osnovne šole. Iz podatkov zadnjih let namreč lahko razberemo, da so tehnične dejavnosti v programih prostega časa pri teh učencih pomanjkljivo zastopane. Vzrokov za to je več, eden poglavitnih pa je prav gotovo premajhna usposobljenost razrednih učiteljev. Družbene in pedagoške jro-trebe terjajo, da jo znatno okrepimo. Sekcija je iz vrst svojih čalnov oblikovala delovno skupino strokovnjakov s tehničnega področja, ki delujejo na obeh naših pedagoških akademijah, na Zavodu SRS za šolstvo in uspešno v neposredni pedagoški praksi. Pripravili so program za tridnevno izpopolnjevanje mentorjev, ki naj bi ga osvojili s konkretnim delom. Uporabili so gradiva, primerna za obdelavo pri mlajših učencih, ki so jim dosegljiva in poceni. Pri načrtovanju so upoštevali aktivnost otrok, težnje po spoznavanju, ustvarjanju in potrebe po igri. Pripravili so drobne, vabljive, izvirne in atraktivne naloge s tehnično vsebino, ki jih je mogoče rešiti in obdelati v vsakem prostoru in v kratkem času, da učenec hitro doseže uspeh. Izdelki so funkcionalni, zato jih učenec lahko takoj uporabi in preskusi delovanje. Pri načrtovanju so upoštevali tudi vzgojne smotre. Učenci naj bi ob tem delu spoznavali razne vrste in lastnosti gradiv in delovne tehnike, se usposabljali za uporabo delovnih orodij in drugih pripomočkov, urili ročne spretnosti in razvijali delovne navade. Od igre naj bi prehajali k delu, dobivali spodbude za samostojno iskanje novih rešitev in različne, razvijali ustvarjalnost ter se usposabljali za rekreacijo v prostem času tudi doma. Pri tistih nalogah, ki terjajo več delovnih postopkov, kakor so jih sposobni opraviti učenci na nižji stopnji, pa naj bi jim pomagali učenci višje stopnje in zanje v delavnici pripravljali gradivo na strojih ali z zahtevnejšimi orodji. To je vzgoja tovarištva in solidarnosti. Delovna skupina program izpopolnjevanja tudi izvaja. Prvi tečaj je potekal na pobudo in v organizaciji območne organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo v Celju ob sobotah v novembru in decembru 1982. Predavatelji so svoje programe predstavili in demonstrirali, pripravili potrebno gradivo in pripomočke. Delovni proces so vodili kot praktikum z vmesnimi nujno potrebnimi teoretičnimi napotki in utemeljitvami. Učiteljem so pripravili tudi gradivo v obliki 50 grafičnih delovnih listov s skicami, seznanom gradiva, orodij, delovnih postopkov in z nalogami za uporabo. Program je bil pester, zanimiv in tu in tam celo zabaven, ker so izdelki tudi igrače. Naj omenimo vsaj nekatere: ladjice iz stiropora, možiček cepetavček iz valovite lepenke, marsovček, leteči krožnik in vetefnica iz kartona, barvana vrtavka, preprosto izdelani kompas, turbina in kača, ki se vrtita s pomočjo toplega zraka, samohodka na tuljavi iz sukanca, brneča muha na vrvici, helikopterček iz naravnega gradiva, tricikel in druga vozilca iz odpadnih snovi, telovadec kopit-Ijaček, skakalec jacek in še in še. Nič manj zanimanja pa ni bilo pri obdelavi lesa in usnja za razne okrasne predmete in pri sestavljanju električnega kroga z gradniki tehnične • sestavljanke »Elektropionir«. Pri tem soimeli učitelji opravka s pravo tehniko, ki je že v programu 3. in 4. razreda osnovne šole. Tečajniki so delali z velikim veseljem, sproščeno, prizadevno in vztrajno, da bi si pridobili čim-več delovnih tehnik: risali so, rezali, pilili, brusili, žagali, zabijali, sestavljali, lepili in izdelke tudi preizkušali kot igrače. Sekcija se je povezala tudi z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije in po njej s tovarno igrač — Mehanotehniko v Izoli, ki je prispevala za usposabljanje več kompletov igrače Elektropionir, Mehanotehnika in sestavljanko BIMO. Njen strokovnjak je prikazal učiteljem najnovejše dosežke pri razvijanju sestavljanke. Ob tem se je razvil tudi zanimiv pogovor o didaktični vrednosti te naše najboljše izvirne igrače, ki bi jo bilo po mnenju učiteljev treba predpisati kot obvezno učilo za nižje razrede osnovne šole. Tovarna Mehanotehnika je pritegnila k razpravi mag. Ljubico Marjano-vič-Umekovo, asistentko za mladinsko in otroško psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je dala še usposabljanju učiteljev psihološko-pedagoški poudarek glede na potrebo po Nadvse pa so zadovoljni z gF' , fično dokumentacijo, ki so jo vi' ,S[ soko ocenili kot vsebinsko in tuf ^ todično skrbno pripravljeno jim bo dobrodošel pripomoček za neposredno delo z učenci Zamisli in znanje pa bodo lahke prenesli širšemu krogu sodelavcev na šoli. Izkušnje, ki si jih je delovne skupina pridobila na prvem tečaju, bomo izrabili že na nasleč' i njem, ki bo od 24. do 26. ja- ,, nuarja 1983 v Mariboru. " Sekcija vabi k sodelovanju učitelje tehnične vzgoje iz vse republike in druge strokovnjake * tega področja, da bi prispevali ^ nove zamisli in obogatili z njinU razvoju učenčeve ustvarjalnosti na tej stopnji šolanja. Ob koncu tečaja smo zaprosili udeležence za vrnitveno informacijo o vsebini, metodah in organizaciji dela. Njihovi odgovori in mnenja so bila odkrita in kritična, kar bo pripomoglo k temu, da bomo program izpopolnjevanja še izboljšali. Anketa je pokazala, da je bil program dobro izbran in privlačen, delo pa dobro pripravljeno, zato je tudi nemoteno potekalo. Potrebovali pa bi še več časa za delo, da bi še sami ustvarjali. osnovni program. Skupno z Za- . vodom SRS za šolstvo namera- (J varno čimprej pripraviti priroč; )t nik za tehnične dejavnosti pč f mlajših učencih in tudi s tem sle-L diti smernicam za preobrazbo j. osnovne šole. v Program razpisnega točaj*" ponujamo tudi drugim obmoČ- | jem Slovenije. Vsi, ki jih kaj (j zanima, se lahko javijo na našlo* jij »Sekcija za pedagogiko prostega časa pri Zvezi društev pedago- ^ ških delavcev Slovenije« Gospo- V. ska 3 v Ljubljani. f TONČKA METELKO «r Prizadevanja za preskrbo z učbeniki Pred dobrim mesecem so se znova sestali udeleženci družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov učencem osnovnih šol. Pozorno so razpravljali o besedilu- družbenega dogovora o organizirani preskrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki, ki naj bi podpisnike obvezoval, da bi učencem zagotovili učbenike po najbolj ugodnih pogojih in tako prispevali k uveljavljanju pravice do vzgoje in izobraževanja za vse otroke in mladino ne glede na gmotne možnosti družine in okolja, v katerem živijo. Na seji smo slišali tudi »poročilo o distribuciji učbenikov za šolsko leto 1982—83,« ki ga je pripravila komisija za knjigarne pri odboru za založniško in knjigotrško dejavnost, in hkrati predloge o tem, kako naj bi potekala prodaja učbenikov v prihodnjem letu. ‘ftl dveh delih: v prvem delu naj bi bil objavljen seznam učbenike* H) za osnovno šolo in tisti del sez- •ja, nama že določenih učbenikov za filiii srednje šole, v drugem delu kata . 0vr, AKCIJA S kresničko je na cesti varnejše Da bi naši^šolarji ostali nepoškodovani v cestnem prometu, je Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z drugimi dejavniki organiziral izdelavo obeskov, ki odsevajo svetlobo Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije naj še bolj dosledno načrtujejo dejavnosti s področja prometne vzgoje in nenehno preverjajo, kako se uresničuje navedena vsebina dejavnosti. Šolarjem in otrokom naj omogočajo varno pot v šolo ali v vrtec, in naj, po svojih možnostih, vplivajo tudi na druge organizacije in društva. Komisija za medsebojna razmerja pri VIO ŽALEC TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI razpisuje prosta dela in naloge učitelja glasbene vzgoje za nedoločen in poln delovni čas od 1. 2. 1983. Z dnem zaposlitve je na voljo enosobno stanovanje. Republiški -zakon o varnosti cestnega prometa namreč določa, da morajo otroci do 14. leta starosti nositi odsevni obesek, ko hodijo pojavni cesti ponoči in pri zmanjšani vidljivosti. Obeske izdeluje tovarna Saturnus v Ljubljani, razdeljujejo pa jih sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Obeski stanejo zdaj (brez prometnega davka) 28 din, kasneje bodo na voljo v trgovinah po 36 din. Vzgojitelje in učitelje prosimo, da obvestijo otroke in starše o tem določilu, ki začne veljati takoj, in da občasno preverjajo, ali imajo otroci in šolarji predpisane odsevne obeske, in če jih uporabljajo. Če na kratko strnemo ugotovitve komisije: Osnovne šole še zmeraj preveč po svoje podaljšujejo organizirano nabavo in ne upoštevajo dogovorjenih rokov. Skrajnosti pa sta slovenski središči Maribor in Ljubljana. V mariborskih knjigarnah pred začetkom šole namreč ni »navala«, kar pomeni, da otrokom preskrbijo knjige v šoli, v Ljubljani pa se dogaja nasprotno. Nekatere šole, in teh je precej, so zadovoljne že s tem, da organizirajo nakup za otroke v šoli in menijo, da so s tem že vse opravile. Komisija za knjigarne je zagotovila, da so predstavniki knjigarn obiskali vse šole razen tistih na ljubljanskem območju; osebni stiki pa so pripomogli vsaj toliko, da, otrokom v odročnih krajih ni bilo treba potovati v središča, da bi si nakupili učbenike. Člani komisije pa so še posebej poudarili, da imajo šole zelo pomembno vlogo pri nabavi učbenikov in da se glede tega zelo različno opredeljujejo. Posebne težave jim povzroča organizirana nabava učbenikov v Ljubljani, kjer šole za to ne kažejo odgovornosti, isto velja za nadaljnje izposojanje učbenikov, razen nekaterih šol. Ena izmed teh šol je Osnovna šola Trnovo, kjer ima akcija za organizirano preskrbo z učbeniki že dolgoletno tradicijo. loga pa naj bi bilo objavljeno vse , ^ drugo. Zelo pomembno bi bilo, Nn da bi bile 'v katalogu objavljene Hifl tudi cene vseh učbenikov, ki Va bodo potrjene do izida, in tudi °i. t približne cene za vse druge učbe- « b nike. Prvi del kataloga naj bi izšel K, pravočasno, tako da bi ga dobile Ptuj knjigarne do 20. maja; njihovi sob »UJ tov; jev te :kti •cij predstavniki pa bi lahko obiskali šole konec maja in v začetku junija. Ob tem predlogu je komisija poudarila, da so cene, čeprav' okvirne, šolam nujno potrebna informacija. Prav bi bilo, da bi Zavod SRS za šolstvo pojasnil šolam, kaj pomeni »skupna nabava« ovrednotil delo tistih šol, ki or- . ganizirajo na šoli le nakupovalni ['n dan po dogovoru s knjigarno. Nevdržno je, da velike količine atc učbenikov bremenijo zaloge tgi knjigarn zaradi prevelikega (ne- ^ in Hli Sn eia potrebnega) naročila šol. Da se ta nepravilnost ne bo ponavljala p* iz leta v leto, naj založniki i11 ’^sl knjigarnarji znova pregledajo sklep o tem. Prav bi bilo, da bi manjši založniki učbenikov rešili problem glede dostave; vsi za- F ložniki nuj bi pisno obveščal' knjigarne o razprodanih učbenikih in o predvidenem izidu tistih učbenikov, ki bodo izšli z zamudo. titu ofs air St; •gc tec S Stet Zavod SRS za šolstvo naj bi Jfc e«, Še nekaj predlogov za boljšo preskbo z učbeniki v prihodnjem letu, ki jih je izoblikovala komisija za knjigarne: Katalog učbenikov naj bi izšel tako kot letos v ponovno opozoril šole na zakol o zavarovanju plačil in na obveznosti, ki iz tega izhajajo. Odbor podpisnikov pa naj znova pogleda, ali je pravilno razdeljena razlika v ceni učbenikov med f! i: šolo in knjigarno. Mo 5ft. roj rar tar T. D. ILoJOJN POLOŽ/U VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V RAZISKOVALNI SKUPNOSTI li je raziskovanje vzgoje in izobraževanja [naši družbi postranska dejavnost? različnih družbenih in druž-u°'Političnih programih in , ,Umen,ih je vloga vzgoje in .r r^evanja v naši družbi jasno ci. ^ ecieljena. Ni pomembna samo (junicuiuna sama Jazvjjanje tehnologije, pospe^ p anje proizvodnje in boljšogo-darsko rast, temveč tudi za ,vv0j človeka, nosilca takega in °snega družbenega razvoja — ^upravljavca. ;■ 6 razčlenimo mesto in polo-J vzgoje in izobraževanja razi-Vanja tega področja v Razi-llne skupnosti Slovenije, j ni težko ugotoviti, da,le-ta Ustreza velikemu družbenemu . •Uenu, ki ga pripisujemo soji m izobraževanju v nave- družbeno-političnih izho-Clu za razvoj naše samou-avne socialistične družbe. Lf 'j3' zgleJ°v> ki dokazujejo trditev: V skupnem programu Ra-Pkovalne skupnosti Slovenije ■U roč ju vzgoje in izobraževa-la ne pripisujemo tolikšnega fUtena, da bi lahko imelo svoj j^gram in organe, ki bi skrbeli d ujegovo uresničevanje. Po-»r . je vzgoje in izobraževanja se rr'va v programu raziskav z ft^.aj anonimnim in neizrazitim ivom: »področje razvoja po-FUznih disciplin na področju J '“žbenih ved.« Treba je reči, da iwja in izobraževanje (pozor: i- f'■'enačujemo vzgoje in izobra-i* f^uja s pedagogiko!) ni nika-•'&! ^disciplina«, temveč je ri J0obsežno družbeno področje, ..Povezuje veliko število »disci-oS*1'«, (poleg pedagogike in an-j.gogike vsaj še sociologijo, t roedicino, biologijo, t'jtofijo, zgodovino, kulturolo-,j 'T1, komunikologijo, organiza-v vede, kadrologijo, eko-a.gjttujo, naravoslovje, tehnolo-r J? itd.). Poleg tega povezuje ta ,fvn°st vsa področja družbe-rSa delovanja (poleg vzgojno . Uraževalnih organizacij še vse J&nizacije združenega dela, T^beno-politične skupnosti, č^bene organizacije, samou-vVne skupnosti ipd.) in zajema -■ (i obdobja človekovega življe-I jr5(od rojstva do smrti, seveda, , LSe zavedamo, kaj pomeni na- l “ permanentnega izobrazeva-i ij?’ ki smo ga v naši družbi pra-. 0 in med prvimi na svetu rednotili in družbeno sprejeli). ' L'" Skupni program Razisko-’ L116 skupnosti Slovenije sicer ni : penjen le najsplošnejšim . kesanjem narodnostne narave a 'tazvoja in ni tako oblikovan, I t*1 v njem ne mogli videti po-l .znih panog ali področij i tok enega delovanja. Vzgoja in |,braževanje ni nič manj I PnoJn samostojno področje ^zbene skrbi kot npr. (v tem Jajanju ni nobenega podce-tVanja posameznih področij, ,i e za primerjavo!) »mikroe-ronika«, »medicinska stimu-la >n meritve«, »kibernetika, Ul struiranje in varilstvo«, »tek-, 'P usnjarstvo«, »)rakave bo-j, .uOZNAJMO SE! Na izletu je otrok drugačen Na šoli imamo več interesnih ,ejavnosti in učenci se ob za-^etku šolskega leta odločijo, v kateri bodo sodelovali vse šolsko e,o. Ena izmed teh je tudi pla-ninski krožek za učence na ra-Zredni stopnji. , Ko sem po nekaj dneh bolnice prišla spet v šolo, še vsa pod vtisom domače enoličnosti in s Polno glavo načrtov za šolsko deio, so me otroci že oblegali z vPrašanji: Kdaj bomo šli spet na ‘det? »Še ne,« sem odgovarjala, '‘sem še bolna. Počakajte še •tekaj dni!« Minil je teden, dva, ko sem se počutila toliko pri moči, da sem spet lahko začela delati v planinskem krožku. Med odmorom sem povedala otrokom, da gremo naslednjo soboto “a izlet. Domenili smo se, kje se bomo zbrali, o tem kako bomo Potovali in še o marsičem. Prišla je napovedana sobota in ysa nejevoljna sem zjutraj pripravljala nahrbtnik in gojezeri- ce. Natihem sem si želela, da bi deževalo, saj je bil prav grd novembrski dan. Pa sem vseeno odšla na zbirno mesto pred šolo. Tam pa je bilo otrok za cel razred! Skakljali so po šolskem igrišču v gosti megli in spraševali: »Ali gremo, tovarišica? Kam gremo? Ali bo to izlet v neznano? Saj gremo, ali ne? Saj povsod ni megle!« Kakor da bi slutili, kako oklevam, so hiteli z besedami, ki so bile bolj podobne prepričevanju kot vprašanjem. Postalo me je sram, da sploh pomišljam, nerodno mi je bilo zaradi otroške razigranosti, ki je bila hkrati polna pričakovanj. Seveda gremo! Le v vrsto, da se preštejemo! Štiriintrideset učencev! Zaskrbelo me je, če bom zmogla sama voditi tolikšno skupino. Ali ni nikogar od staršev? »Kje pa je tvoja mama?« vprašam Katjo, ko se spomnim, da je obljubila pomoč. Otroci so opravičevali svoje starše, zakaj jih ni 0 samoupravnem sporazumu za osnovne šole Ker še zmeraj poteka razprava 0 novem samoupravnem spora-2Umu o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah, Predvsem pa zato, ker ga v praksi Uresničujemo tudi v našem kolektivu, sem se odločil, da napišem nekaj mnenj, ki se pojavljajo pri nas, pa verjetno še mar- Sam samoupravni sporazun prav gotovo pomeni velik korak Uaprej v vrednotenju učitelje-yega dela. Res pa je, da so v njem še nekatere vrzeli in pomanjklji-vosti, ki se kažejo zdaj, ko ga Uresničujemo v praksi. Veliko jih izvira iz tega, ker je ta sporazum [•urejen predvsem za šole z zelo stevilnimi oddelki, kakršne so Uastale v zadnjih letih v industrij-skih urbanih naseljih, ponekod ‘udi na račun manjših šol, ki so bile ukinjene. Na teh velikih solah večina delovnih mest Ustreza enemu poklicnemu profilu in se delavci kaj hitro najdejo y samoupravnem sporazumu, ■'-al pa je premalo pozornosti namenjene poteku in orgdnizi-runosti dela na manjših šolah, ki Pa jih v Sloveniji glede na razno-nkost ozemlja le ni tako malo in končno — vse le ne morejo biti "mamutske«. Te šole morajo Prilagajati samoupravni spora-zUm svojim razmeram. Pri nas skrbi za to občinska komisija, Vendar pa bi bilo delo le-te pre-nuj olajšano, če bi sporazum na-Vajal alternativne rešitve, saj bi to pripomoglo k enotnejšemu tlulu na šolah. Sam razvid del in nalog je (vsaj kar zadeva učiteljevo delo) v ce-•oti dobro zajet. Se zmeraj pa se Pojavljajo vprašanja, kako uskladiti točkovno vrednost de-mvne naloge posameznih delav-s številom opravljenih ur! Učiteljem s 16, 20 in 24 urami Pripada enako število točk za de-[ovne naloge učitelja razrednika ln podobno. Zaradi potrebnega stevila ur mora učitelj, ki ima le 16 pedagoških ur, sprejeti še dodatne delovne naloge, ki se mu spet ovrednotijo, to pa privede uo neskladja med osebnimi do- Popravek hodki delavcev. Potrebni bi bili napotki, kako te probleme reševati, kaj je najpravilnejše. Problematična je tudi strukturiranost. Že več let poudarjamo enotno delovno mesto učitelja v osnovni šoli. Zdaj pa je delo razrednega in predmetnega učitelja spet drugače ovrednoteno. Prav vsi učitelji osnovne šole si prizadevamo, da bi dosegli enoten cilj pri vzgojnoizobraževal-nem procesu učencev od 1. do 8. razreda. Vsaka razvojna stopnja otrok ima svoje posebnosti, ki kažejo na eni strani dobre na drugi pa slabe strani težavnosti učiteljevega dela. Vsi učitelji osnovne šole moramo biti pedagoško in psihološko enako usposobljeni za delo v razredu. Nesmiselno je zagovarjati višjo strukturiranost od 5. do 8. razreda, češ naj bi izvirala še iz časov, ko smo imeli nižje gimnazije, vsi pa vemo, kakšne korenite spremembe je doživela naša osnovna šola od tistih časov pa vse do danes, ki jih (tudi) še zmeraj doživlja. Prav delež učitelja razredne stopnje ima pri vseh teh spremembah veliko vlogo, ki je zato pomembna in zahteva nemalo truda; to lahko potrdijo tudi svetovalci Zavoda SRS za šolstvo. Resnično večja strukturiranost pri delu pa je z učenci 1. razreda, kar naj se tudi prizna. O izobrazbi je bilo veliko povedanega in napisanega in prav je, da se prizna in ovrednoti. Toda učitelj z učiteljiščem ima ustrezno izobrazbo, danes najmanj petnajst let delovne dobe (zadnji rod učiteljiščnikov), strokovni izpit, obilo (nenehnega) izobraževanja ob delu, prizna pa se mu prav toliko (16) točk kot tistemu, ki nima ustrezne izobrazbe, vendar srednjo. Izobrazbe ni mogoče podariti pa tudi vzeti ne, še manj pa razveljaviti s trudom pridobljeno diplomo. Tudi razpon 11 točk med učiteljiščem in pedagoško akademijo je previsok, če že ne moreta biti učitelja, ki sta končala ti šoli, enako ovrednotena — to pa bi bilo najpravičnejše. TINE DUŠIC ;,f H' :t I« V sestavku Delovni čas učiteljev podaljšanega bivanja, objavlje-tern v prejšnji številki Prosvetnega delavca, je nastala v predzadnjem stavku napaka, ki jo popravljamo takole: Zadeva pa se je najbolj za-P'etla z nedavnim premikom delovnega časa, saj tako učiteljem po-aljšanega bivanja odpade najmanj 30 minut dela z učenci, posledice Paso različne dodatne obveznosti imenovanim učiteljem, ker učenci ne smejo ostati pri pouku podaljšanega bivanja po 16 uri (in ne po 14. T kot je bilo napačno napisano). zraven, sama pa sem se zavedala, kako veliko odgovornost prevzemam. In smo šli. Do obrobja mesta smo se peljali z mestnim avtobusom, nato pa dobri dve uri peš skozi gozd. Kaj vse smo videli in doživeli med potjo! Opazovali smo, kako odpadajo jabolka, če so se mravlje v mravljišču že spravile spat, učenci so odkrili na poseben način zraslo drevo, ta je opozoril na bukev, oni spet na jesen. Mimogrede smo spoznavali vrste dreves, še posebno pa naš je preseneti! snop sončnih žarkov, ki je pokukal skozi oguljene bukove veje. In še in še! Kot bi trenil, smo bili na cilju. nagajal drugim. Pogovarjala sem se z njim, veliko novega sem zvedela o okolju, v katerem živi. Že večkrat sem vodila otroke na izlet in zmeraj so me presenetili, zlasti tisti, ki jim v razredu pravimo, a so »vedenjsko moteni«. Kako malo jih poznam, da bi jim lahko večkrat pomagala iz njihove stiske. Škoda je tudi, dase izletov ne udeležujejo starši. Kaj vse bi zvedeli od svojega otroka! Pa tudi poigrali bi se lahko z njim, saj se najbrž le malokdaj. Ko smo.se v ponedeljek spet srečevali v šolski avli, so pogledi govorili, da se srečujejo pravi prijatelji. Minilo je že nekaj dni, v mislih Razigranost med rekreativnim odmorom, ki ga na nekaterih šolah imajo že tretje šolsko leto. (Foto: Franc Keber, fotoamaterski krožek, Osnovna šola Prevalje) Zasopli smo se povzpeli na hrib, otroci pa, sproščeni in lačni, so posedli okrog miz in hiteli odpirat nahrbtnike z dobrotami, ki so jih prinesli od doma. Cisto drugačni so zdaj, sem pomislila in tako lahko spet potrdila spoznanje, kakšne neprecenljive pedagoške vrednote odkriva učitelju tak izlet. Šibak deček, nekje s Kosova, v razredu molčeč in rad sam zase, se je smukal okrog mene in me na pol po slovensko na pol po »jugoslovansko« uvajal v svoje domače življenje. Tudi Sergej je bik na Slavkovem domu čisto drugačen kot sicer. Ni nagajal, trmoglavil in ugovarjal kot navadno. Sproščeno je skakal po pobočjih hriba ali pa počival in malical. Vedel se je kot pravi planinec pionir in ni se večkrat vračam v sobotno potepanje, zlasti k tistim učencem iz mojega razreda, s katerimi sem lahko nekoliko bolj pokramljala in jih tako tudi bolje spoznala. Te izkušnje bodo prav gotovo dragoceno vodilo za moje nadaljnje delo v razredu. Škoda je le, da so podobni izleti bolj redki, saj nal-gajo učitelju sobotno ali nedeljsko delo. Štarši kot prvi, neposredni vzgojitelji svojih otrok premalo izrabljajo izlet kot sredstvo za spoznavanje svojih otrok. Skupna doživetja bi jim veliko pomagala pri vzgoji otrok, saj se ob sproščenem pogovoru ustvarjajo pozitivni medsebojni odnosi tako med učencem in učiteljem, še bolj pa med otrokom in starši. CENKA KRŽIŠNIK Kaj spodbudnega tudi za upokojence V nekaj nepodpisanih pismih nam je neznana upokojena prosvetna delavka potožila, da se čuti prizadeto zaradi nizko odmerjene pokojnine. Ko gleda nazaj na svojo delovno pot in na vse opravljeno delo, zlasti še v povojnih letih, se ji zdi, da ji družba premalo vrača za minulo delo. Svoje zadnje pismo končuje z željo, naj napišemo kdaj pa kdaj kaj spodbudnega tudi za upokojence. Kdor spremlja naša poročila z različnih sej, kongresov in sestankov, lahko opazi, da nimamo navade prezreti teh vprašanj, če le pridejo kje v obravnavo. Žal pa se o teh vprašanjih zunaj skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katere dejavnosti pa mi ne spremljamo, zelo malokrat razpravlja. Sedanji republiški odbor Šindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je dal v svoj delovni načrt to, da bo s pomočjo nave- dene skupnosti zbral podatke o pokojninah prosvetnih delavcev in namenil temu vprašanju posebno obravnavo. O tem, kako naj vsaka vzgoj-no-varstvena in vzgojno-izobra-ževalna organizacija misli tudi na svoje upokojene delavce in ne pozabi nanje, zlasti še ob posebnih priložnostih (novo leto, praznik šole, posebne obletnice), smo objavili v zadnjih letih nekaj prispevkov. Podobne prispevke, ki bodo prikazali zgledne primere, pa tudi primere površne pozabljivosti, ki je morda kje prizadela upokojene prosvetne delavce, bomo radi objavili. Še spodbudna misel, ki mi jo je pred kratkim povedal upokojeni učitelj (brez visoke pokojnine): Ni toliko pomembno, kako visoka je pokojnina; veliko bolj pomembno je, koliko let jo prejemaš! JOŽE VALENTINČIČ pobude odmevi Med malodušnostjo in voljo po spreminjanju Ne mislim, naj bi imel Prosvetni delavec po vzoru Jane in Nedeljskega še rubriko, v kateri bi učitelji drug drugega tolažili, a k temule pisanju me je spodbudilo pismo I. L., objavljeno v 20. številki. Kolega razumem in se z njim v marsičem strinjam. Le lista ne bi odpovedala! Prosvetni delavec je časnik in ga kajpak zadeva časni-ška usoda: ima svoje naročnike, med temi pa vztrajne bralce in nebralce. Nenaročniki se vzvišeno požvižgajo nanj, to je jasno. Na nekaterih šolah poravna sindikalna organizacija naročnino vsem učiteljem, a jih je v zbornici cela vrsta, ki ga še odprejo ne. Drugod si ga plačajo sami in ga prebirajo z večjim ali manjšim zanimanjem. Vsaka številka ni enako zanimiva; nimam pa občutka, da bi bil Prosvetni delavec neke vrste prenašalec zadolžitev »iz strukture v bazo«. Učitelj bi imel ravno toliko dolžnosti, če izhaja kak Prosvetni delavec ali ne. Od svojega »stanovskega« lista ne pričakujem, da bo odrešil pedagoški svet pa da bom v njem našla lek za vse težave, od strokovnih do denarnih. Vendar ga že četrt stoletja z zanimanjem prebiram. Nisem rekla enkrat samkrat: danes ni drugega v njem kot solata in ga po zračni črti poslala na zaboj z drvmi! Naslednjega spet vsega preberem. V očeh nekega kolega sem že davno tega veljala za ubogo na duhu samo zato, ker sem se kdaj sklicevala na Prosvetnega delavca. Če bi se s tov. 1. L. poznala, bi z užitkom rekla kako pikro »čez oblast«. To sodim po njegovih besedah TUDI ZDAJ SE NE DAM. Pedagoški setvi in žetvi potemtakem še ni prizadel škode, Prosvetnega delavca pa je pač — odpovedal. B. G. Anonimnih prispevkov ne objavljamo____ Včasih se zgodi, da dobimo pismo ali prispevek, ki ga pisec noče podpisati. Razumljivo je, da takih prispevkov ne objavljamo, saj avtor sam ne prevzema odgovornosti za vsebino in objavljene podatke. Tako kot mi, ravnajo tudi drugi časopisi. Stopnja demokratičnosti, ki smo jo dosegli, dovoljuje vsakemu, da javno pove svoje misli in predloge, vendar se mora ob tem tudi predstaviti. Vendar pa upoštevamo tudi želje dopisnikov, naj bodo pod pismom, prispevkom ali pravnim vprašanjem podpisani samo z začetnicami, včasih celo s psevdonimom. Seveda pa imamo v uredništvu naslov, saj piscu sicer ne bi mogli nakazati niti avtorskega honorarja. Pri pravnih vprašanjih praviloma objavljamo samo začetnice tistega, ki sprašuje, saj se včasih zgodi, da zbuja javno postavljeno vprašanje neprijetne odmeve v neposrednem okolju. Za morebitnimi nepodpisanimi obvestili ali odgovori v časopisih je torej vedno le uredništvo. ' Ocena spodbuja in nagrajuje Za učence, ki prihajajo med šolskim letom v bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je organiziran pouk. Tisti, ki zmorejo prenašati obremenitve z učnim delom, predelujejo predpisani učni program in so v posameznih konferenčnih obdobjih tudi ocenjeni. Ko učenec zapusti bolnišnico, pošljemo ocene na njegovo matično šolo. Učenci, ki končajo šolsko polletje ali šolsko leto v bolnišnici, dobijo tu tudi spričevalo. Bolnega otroka v bolnišnici ocenjujemo na poseben način in prav je, da spoznajo te posebnosti ocenjevanja tudi učitelji matičnih šol. Pogosto se zgodi, da otroci v bolnišnici kljub bolezni izboljšajo svoj učni uspeh (ocene). Take boljše ocene pomenijo največkrat tudi več znanja. Z individualnim načinom obravnave, s stopnjevano motivacijo in s trudom, da bi učenje bolnemu otroku čustveno čimbolj približali, se pri mnogih učencih izboljša tudi odnos do učenja. Učenje pomeni bolnemu učencu zaželeno spremembo, to pa gotovo tudi zvišuje njegovo storilnost. Pri vsakem ocenjevanju mora učitelj upoštevati učenčevo prizadevnost in napredek. To velja še posebno za ocenjevanje bolnega otroka. Čeprav se nam posreči z individualnim načinom dela razvijati pri učencih tudi notranjo motivacijo, ostaja ocena pri otroku učinkovito motivacijsko sredstvo. Ocena pomeni otroku spodbudo, nagrado, pomaga mu premagati tudi marsikatero čustveno krizo, ki spremlja hosipitalizacijo. Za učence je zelo pomembno, da pošljemo ocene na matično šolo. V njem razvija čut odgovornosti in ohranja občutek pripadnosti svoji razredni skupnosti. To pa nam veliko pomaga pri naših vzgojnih prizadevanjih. Vse naše vzgojne učinke podkrepi učitelj zlasti takrat, ko se učenec vrne v razred in ko potrdijo njegovo prizadevnost v bolnišnici tudi učitelj in sošolci. Zato naj čas, ki ga otrok preživi v bolnišnici, ovrednoti, tudi njegov matični učitelj. S tem se bo učitelj učencu tudi čustveno približal, kajti hosipitalizacija je prinesla otroku nova doživetja in izkušnje, ki so bistveno vplivala na njegov notranji svet. Posebno pozornost učitelja na matični šoli potrebujejo kronični bolniki, ki so za nas tako imenovani povratniki. Pri takih učencih je potreben neposreden stik z učiteljem v bolnišnici. Koristno in spodbudno bi bilo. če bi nam učitelji matičnih šol opisali svoje izkušnje in težave, ki jih imajo z učenci, ko se le-ti vrnejo iz bolnišnice. RAJKA VERBAJS Obzornik za matematiko in fiziko v letu 1982 Šest rednih številk Obzornika za matematiko in fiziko, glasila Društva matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije, je letos izšlo le v štirih zvezkih. Prvi dve in zadnji dve številki sta izšli skupaj, z dvojnim obsegom. Obe vsebujeta zapiske predavanj z dveh različnih fizikalnih seminarjev. Reforma v srednješolskem izobraževanju zahteva nenehno dodatno izobraževanje tudi učiteljev fizike in matematike. Poleg Zavoda SR Slovenije za šolstvo so na tem področju veliko storili tudi oddelek za fiziko in oddelek za matematiko na fakulteti Za naravoslovje in tehnologijo ter Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS. V prvi dvojni številki so bila objavljena predavanja s seminarja Fizika polprevodnikov, ki ga je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS s sodelovanjem oddelka za fiziko FNT, Zavoda SRS za šolstvo, Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter Inštituta J. Stefan. Prispevki imajo tele naslove: Energijski pasovi v kristalih polprevodnikov (Janez Strnad), Dioda in tranzistor (Jože Pahor), Fotoelektrični pojav (Peter Gosar), Polprevodniški detektorji sevanja (Andrej Likar), Svetleče in laserske diode (Janez Stepišnik), Termoelektrični pojav (Slobodan Žumer) in Tunelski pojav v polprevodnikih (Peter Prelovšek). Zadnja dvojna številka objavlja predavanja s seminarja, ki ga je organiziral Zavod SRŠ za šolstvo s sodelovanjem z VTOZD Fizika na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Slovenijalesom inženiring in Iskro, prinaša pa tele sestavke: Svetloba v megli (Ivan Kuščer), Težave pri pouku kvantne fizike (Janez Strnad), Fotoelektrične lastnosti polprevodnikov (Peter Gosar), Osnovni delci in osnovne interakcije (Mitja Rosina), Tri leta, dve šoli, ena fizika (Janez Fer-bar), Varnost pri pouku fizike (Zlatko Bradač), Prostori, napeljava in osnovna oprema za fiziko (Janez Ferbar, Janez Rovanšek, Tomaž Škulj). Tudi v tretji številki društvene revije so objavljeni zapiski predavanj, tokrat 9. društvenega seminarja iz matematike z naslovom Geometrija. Članki si sledijo takole: Afina geometrija (Ivan Vidav), Dokaz Jordanovega in Schoenfliesovega izreka za poligonalne krožnice v ravnini (Janez Rakovec) in Inverzija in konstrukcije z ravnilom in šestilom (Marija Vencelj). Poleg strokovnih in znanstvenih prispevkov naših najvidnejših matematikov in fizikov prinaša revija tudi več obvestil in recenzij novih domačih in tujih knjig, nekaj prispevkov o šoli in za šolo ter obvestila o najpomembnejših domačih vesteh s področja matematike, fizike in astronomije: nagrada Avnoja za matematiko v Sloveniji, nagrade Sklada Borisa Kidriča za fizike, Žagarjevo priznanje za naše društvo in zapiski o delu in življenju pomembnejših članov našega društva. Z zadnjo letošnjo številko je prepustil dolgoletni odgovorni urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter avtor številnih člankov prof. dr. Janez Strnad skrb za društveno revijo mlajšemu kolegi doc. dr. Petru Legiši, ki mu zaradi spremenjenega načina financiranja strokovnih in znanstvenih revij v Sloveniji ne bo lahko. CIRIL VELKOVRH PEDAGOGIČNI IZREKI Nekatera drevesa morajo se tresti, da dobimo od njih sadja. Tako je tudi pri učencih. Učitelj jih mora buditi in meziti, da mu kaj odgovore. # Učitelj naj pri učencih glavo k srcu vklanja. Učitelj, ki le s spominom poučuje, meni, da so otroci kamenje, katero ne živi in ne čuti, tudi ne raste, ampak se le vekša z vnanjim nabiranjem enakih delov. Učiteljski tovariš 1882. Dragica Čadež: Sestavljanke, les, 1982 Akademska kiparka je predstavila plastike, ki so sestavljena in sestavljiva likovna tvorba. Govorijo o lepoti tehnološkega postopka. Dragica Čadež je imela veliko samostojnih razstav pri nas — pred nedavnim je razstavljala v Bežigrajski galeriji v Ljubljani — sodelovala pa je tudi na številnih razstavah doma in v tujini 12. goriško srečanje malih odrov Od 22. do 29. januarja v Novi Gorici pel n ' Julij Pet stiliziranih goriških vrtnic, simbolnih nagrad — eno za igro in štiri za iskateljske dosežke drugih komponent v predstavah — bodo razdelili na letošnjem že 12. goriškem srečanju malih odrov, ki bo od 22. do 29. januarja v Novi Gorici. Ker sta tako Slovenija kot sama Gorica na stičišču (dveh) kultur, je pomembno, da zajema festival tako domače — slovenske, kot širše jugaslovan- Na fotografiji je prizor iz predstave »Mare, Mare, koliko je ura?« s katero sodeluje Narodno pozorište Beograd na letošnjem srečanju malih odrov (Foto: Miroslav Krstič) Bogata dejavnost velika prizadevnost Bogate dejavnosti našega zbora ni mogoče opisati v nekaj vrsticah, saj bi bila taka ocena preskromna, in ne bi odtehtala številnih žrtvovanih pevskih ur in dni pevskih seminarskih vaj. Odrekanje pevcev je tudi v tem, da se sestajamo na rednih vajah ob sobotah, nedeljah, v zimskih in v poletnih počitnicah. K temu je treba še dodati, da pevci sami plačajo dobro tretjino stroškov na letnih in zimskih pevskih seminarjih in polovico stroškov pevskih turnej, če so te v programu. V letu 1982 nismo imeli nobene turneje v tujini. Zbor je ostal doma, priredil je dvanajst celovečernih koncertov in nekaj več nastopov. Pomembna se nam zdi dvodnevna pevska turneja po Kozjanskem in po Hrvatskem Zagorju na temo Po poteh naših revolucionarjev. Uspešen je bil tudi koncert v Luki na Dugem otoku tedaj, ko smo imeli letne vaje. Zbor je zelo uspešno nastopil v Cankarjevem domu, marca, ob podelitvi Žagarjevih nagrad. Novembra je zbor sodeloval kot demonstrator, na 9. republiškem seminarju za zborovodje odraslih pevskih'zborov v domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Vse to pove, da so pevci zelo zavzeti za svoje delo, saj imamo vse leto povprečno po en koncert in dva nastopa na mesec. Pevski seminarji pa so tudi prava pevska šola za redne pevce zbora. Dobra polovica pevcev je glasbenih učiteljev, drugi pa se uspešno uveljavljajo kot organizatorji kulturnega življenja tam, kjer so zaposleni. Pevci vadijo 96 različnih pevskih zborov po vsej Sloveniji. S svojimi zbori sodelujejo na občinskih pevskih revijah, na pokrajinskih pevskih tekmovanjih in na celjskem pevskem festivalu. Leta 1982 je 16 pevk in pevcev prejelo 16 visokih državnih odlikovanj, 14 odličij Zveze kulturnih organizacij Slovenije in 13 priznanj zbora. Stalna naloga zbora je iskanje in izbira novih pevcev. Zdaj nam v zboru manjkajo tenorski glasovi in deloma basi. Tudi s tem, koliko je pevcev s posameznih območij, ne moremo biti zadovoljni. Temeljna naloga zbora je, da goji našo revolucionarno, umetno in narodno pesem domačih in tujih avtorjev. Spored prilagajamo tako, da ga potem lahko pevski učitelji koristno uporabijo pri delu svojih zborov. V letu 1982 smo dobili tudi novega dirigenta. Dobrih 15 let je zbor uspešno, odgovorno in zavzeto umetniško vodil prof. Branko Rajšter. Živel in delal je s pevci, pevci pa z njim. Ob slovesu od zbora je dobil visoko državno odlikovanje in spominsko darilo zbora. Dolgoletni pevci zbora smo mu hvaležni za njegov prispevek k rasti zbora na področju zborovstva in vokalne glasbe. Za novega dirigenta je zbor sprejel priznanega dirigenta prof. Iva Vrbančiča iz Maribora. Ob prevzemu te odgovorne naloge mu želimo veliko uspehov. Za leto 1983 je zbor sprejel okvirni program dela. Študirali bomo nov program, ki sta ga potrdila umetniški svet in delovna konferenca zbora. Med drugim je v programu medsebojna zamenjava z učiteljskim pevskim zborom iz Gradca, obisk pri zamejskih Slovencih, štiridnevna pevska turneja po poteh AVNOJ ob40-letnem jubileju in koncerti po Sloveniji. Zahvaljujemo se vsem, ki naš zbor gmotno podpirate, ki imate razumevanje zanj, zlasti pa večini kolektivov osnovnih šol v Sloveniji, ki so naše večletne stalne podporne članice. Republiški odbor Sindikata delavcev v . vzgoji in izobraževanju nam pomaga, da bi se med podporne člane zbora vključile tudi vse srednje in glasbene šole v Sloveniji. Brez truda ne gre nikjer, zato upamo, da nas boste podprli. JAKA MAJCEN ske predstave in igre iz tujine, hkrati pa je to srečanje tudi preverjanje tega, kakšno mesto zavzema naš »mali oder« v evropskem gledališkem merilu; to kaže, da so letošnje predstave uspele predvsem v kakovostnem pogledu, kar gre verjetno pripisati tudi spremenjenim merilom izbora. Glede na izkušnje prejšnjih let, ko so oblikovali program največ iz svobodnih gledaliških skupin in je bil status igralcev neprofesionalen, posledica vsega tega pa je bila slaba kakovost, so selektorji letos izbirali med že uveljavljenimi predstavami, hkrati pa so dopuščali možnosti za gledališko eksperimentiranje. Namen vsakoletnih goriških srečanj je predvsem stik med različnimi kulturami. Nastala so kot dosežek razvejene slovenske gledališke dejavnosti, le-ta pa je zrasla iz gledališke vitalnosti najmlajšega slovenskega gledališča, ki tako odpira možnost slovenskemu gledalstvu, da strnjeno vidi veliko predstav in dobi razmeroma popolno sliko o sprotni gledališki dejavnosti in ustvarjanju malih odrov. Festival pa pomeni tudi spodbudo za tematske novosti, saj naj bi se v taki razširjeni obliki poA'»julogi zala tudi različnost teženj, sAozčfska | pa naj bi se prav tako odpiroy\nYu\ možnosti za gledališko eA.vpcrprevc mendranje. ' Proti Zanimivo je, da bodo /cfAs $a[ uprizorili predstave tudi drugo* ilust po Sloveniji, gostovali bodo cžILorn v Pulju, kar je gotovo pomembni. K za razširitev tovrstne gledališkem f ' 22. do .lwtv dejavnosti. V tednu od 22. do Jlkviji, januarja bodo v sklopu tega srn uh Čanja tudi v Cankarjevem domtiv vse Ljubljani odigrali pet predstavi igra »Marx, Marx, koliko fc), c ura?«, ki jo uprizarja lVarorWgije pozorište iz Beograda, »HudičeMog goslač« (Des Teufel Geiger), psil katerim gostuje Theater die Farfeuje, Singen iz ZRN, gledališče iz ŠpMvne nije El Teatro Fronterizo z av/ortnav sko predstavo O ušeh in igralcikit, (De piojos y actores), Centar z^flik kulturnu djelatnost iz Zagreba l^ igro Rožnati trikotnik (Beni) užb zadnja dva dneva pa bo Študent ,e. \ s ki kulturni centar iz Beogra(kkga nastopil z igro Golobnjača (Ga ter j lubnjača), ki si jo bomo z za ni (giji manjem ogledali že zaradi pok jenj mik in spornih mnenj, ki so S‘ 'oja izoblikovale ob uprizarjanju. VLASTA KUNEJ Jem lolo; 4re Peri timi Šoštanj v spomin * svojemu pesniku__________Z Zlata plaketa 14. divizije za Kajuhovo šolo ■>šne *z V Šoštanju so se v petek, 17. decembra, s tremi kulturnimi prireditvami oddolžili rojaku, partizanskemu pesniku in narodnemu heroju Karlu Destov-niku-Kajuhu ob njegovi 60-let-nici rojstva. V osnovni šoli, ki se imenuje po Kajuhu, so odprli prenovljeno in razširjeno spominsko sobo, posvečeno kulturniški skupini 14. divizije in vodji skupine Karlu Destovniku-Kajuhu, ki je padel blizu rojstnega Šoštanja 22. februarja 1944. Ob slovesnem odprtju je spregovorila Marta Schmidt-Brina, članica nekdanje kulturniške skupine, ki je tudi zbrala vse gradivo in dokumentacijo o tej skupini ter jo Risba: Božidar Jakac podarila Kajuhovi šoli. Ob tem velja omeniti, da je spominsko sobo opremil in prostorsko uredil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša. Odprtja spominske sobe se je udeležil tudi predsednik odbora 14. divizije Bojan Škrk. Kajuhovi šoli je podelil drugo zlato plaketo 14. divizije (prvo je dobil Muzej revolucije v Mariboru) za zasluge, ki jih ima Kajuhova šola pri ohranjanju tradicij in dokumentov o kulturniški skupini 14. divizije. Kulturni program so prisrčno izvedli učenci združeni v kulturno-umetniškem društvu na šoli, ki so ga poimenovali po svoji dobrotnici Brini. In še eno izjemno dejanje Kajuhova šola je vsem udeležencem ob odprtju sobe poklonila Kajuhove pesmi, ponatis izdaje, ki je izšla novembra 1943 v likovni ooremi kioaria Janeza Weissa-Belača, padlega daljne pred Kajuhom na Graški gortbn^ imenovani tudi Gora jurišev. Nwat šoli so v teh dneh izvedli po višji!i ki razredih kviz o Kajuhu, ki so gflriš sklenili s tekmovanjem štiril|na najboljših ekip, le-te pa so pre-j jele za svoje znanje lepa praki B tična darila. Bi Istega dne zvečer so v dom^tj kulture v Šoštanju pripravili še svečano proslavo, na kateri so uvod zaigrali nekaj partizanskihfj koračnic harmonikarji Petelj^ Ovčjak, Janko Hudej in Stankck Vrčkovnik, kakor je to bilo^l nekoč, ko je na mitingih kultur-^ niške skupine 14. divizije zaigral’^ harmonikar Janez Lavrič. Zatefl')’ I je o Kajuhu in kulturniški sku-® s pini spregovorila Vera Hreš-p ča k-Bebler, članica in kasnejep vodja kulturniške skupine p0tav Kajuhovi smrti. Potem ko je ori- ^lc sala pohod 14. divizije in po-p memimo delovanje kulturniške^ skupine na partizanskih mitin-00 gih, še zlasti na Hrvaškem, ia P( opisala tudi Kajuha kot ognjevi- ?V; tega pesnika, recitatorja ia ^ borca, je tudi sama recitirala tri Kajuhove pesmi in tako simbolično dokazala svojo nekdanjo pripadnost kulturniški skupini. V kulturnem sporedu je nastopi’ tudi moški pevski zbor Kajuh ir Titovega Velenja pod vodstvota Zmaga Frankoviča s solisti Marijo Skornšek pri klavirju tet pevcema Zmagom Frankovičera| let ,il Jo in Jožetom Oštirjem ter harmo-, ^ nikarjem Tinetom Podpečanom •», P r^i nCta ^ lig. Posamezne pevske točke sta 2, vmesnimi recitacijami KajujoviL, pesmi povezovala Jelka Koren ifl ) Edi Fenko. Izredno pozornost je pritegnil tudi izrazni solo ple* »Kot žrtve...«, ki ga je d spremljavi zbora zaplesala članica skupine izraznega plesa Glasbene šole iz Titovega Vele; nja Jelena Ficko v koreografiji Dragice Manec. Da bi tudi nazorno prikazali življenjsko pot domačega pesnika in heroja, so v avli doma kulture v Šoštanju pripravili zanimivo razstavo s številnimi fotografijami iz različnih dob Kajuhovega življenja, njegovo ko-respodenco in faksimile njegovih j,, najznačilnejših pesmi. S ternjf tremi zares uspelimi prireditvami n so se v Šoštanju dostojno oddol-1 žili svojemu velikemu pesniku. L buditelju borbene zavesti iu L vzorniku Karlu Destovniku-Ka- jt( juhu. I. V. KOJC j t':3$ f 1 Psihologija« iz Trsta dinamizme frustracijo), oseb- |ezelni šolski urad za Furla-| Julijsko krajino v Trstu je slovenski prevod knjige Sija- k' sta jo napisala ita-»z^ls.ka psihologa Mario Farne 'ra\ 'uiiana Giovanelli. Knjigo 7e/Prevedla tržaška srednješol-Profesorja Egidij Košuta in 'nia -:125 strani z mno-k?''1 'lustracijami. Namenjena je alkom slovenskih učiteljišč v if,/l Ji- Knjiga ima dodatek z na-,,s l tu Razvoj psihologije v Ju-' Jfviji, ki ga je napistil V. Peč- vsebini je Psihologija me-splošne psihologije (kakih k otr°ške in razvojne psi-^. pije (kakih 20%), socialne iedologije (kakih 10%), in šol-^ Psihologije (kakih 10%). ;W»uje, hot vse podobne knjige, )/«iovne psihološke metode, \or*navne procese, motivacijo, človekove r z|iflikt in | odnos med posameznikom ■«d|užbo in osnove šolske psiho-en[r- Veliko prostora je name-atMega inteligentnosti, testom (^/lerjenje inteligentnosti, psi-. jezika, ustvarjalnemu ^lienju in fazam človekovega 1 -'^uja. Posebno prijetno prese-njena sodobnost. V njej lerno opis vseh pomembnih bloških eksperimentov, ki so :tresli svet«, npr. Harlowove Purimente ž opicami in kožu-pUi in žičnastimi nadomestki ,er- eksperimente senzorne in jilne deprivacije, Searsove dise z ravninami aspiracije, ’etove eksperimente (ki so še eiiej ilustrirani s slikami), —1 ’ano je sodobno programi-^ učenje itd. Poglavja iz JSne psihologije se nadalju-1 ustreznimi poglavji iz ra-psihologije (poglavje o onbnosti se npr. izteka v pro-Njiatiko razvoja osebnosti). sji-J knjigi so največkrat citirani ' ^iŠki avtorji (kaj hočemo, 'H Sita je pač sodobna psihologi- ak- ja, v njej prevladuje ameriška psihologija, najsi si to želimo ali ne). Znana imena ameriške psihologije, kot so Skinner, Erik-son, Sears idr. so pravično zastopana glede na njihovo pomembnost. Delno najdemo v knjigi tudi nemške in francoske avtorje, nemške predvsem v zvezi s starejšo psihologijo iz začetka stoletja, ko je nemška psihologija zares »cvetela«, od francoskih pa je posvečeno več strani dvema velikanoma francoske in svetovne psihologije: Binetu (avtorju prvega testa za merjenje inteligentnosti) in Piagetu. Tu pa tam so opisana tudi dela italijanskih psihologov, ki jih pri nas žal slabo poznamo. Podrobno je opisan eksperiment »agresivnosti in regresije« Gaetana Kanitz-se, nestorja tržaške psihologije (po materi Slovenec, po očetu Madžar). Posebno preseneča dodatek »Razvoj psihologije v Jugoslaviji«, ker je pač izšel v učbeniku v Italiji,- čeprav v slovenskem jeziku. Dodatek izpričuje dobre želje po stikih med sosedi, ki naj se tudi iz te plati spoznajo. Kolikor vem, ni pri nas izšel še no.ben članek o italijanski psihologiji. Zanimivo je, da je ta dodatek edini popolni pismeni vir o zgodovini jugoslovanske psihologije. Revija Primenjena psihologija, ki izhaja v Zagrebu, je objavila zgodovino jugoslovanske psihologije I. in II. del, ne pa III. dela, ki ga še čakamo. V knjigi bo dijak našel skoraj vse, kar je posebno pomembno v sodobni psihologiji. Priznati moramo, da so imeli prevajalci (ali kdorkoli je že izbiral knjigo) srečno roko. Ker je napisana v lahkem jeziku in zares bogato ilustrirana, bo dobroldošla tudi laikom, ki se zanimajo za psihologijo. Žal jo bo pri nas zaradi težav pri uvozu knjig bolj težko dobiti. VID PEČJAK obrani aforizmi arka Petana ikOp hlo udi v neobsežnem literarnem uf l v°nu najdemo vsaj kratko raPko za oforizem, neodpust-en,j? Pa je, da literarna zgodo-tur skoraj povsem obide afori-eš-l°- Celo pri imenih, kot je ejčr3!, se rado govori o filozofski po avi njegovih sentenc, malo pa 'ri'^štreni aforistiki. Morda je jo-Kfndre Gide redka izjema, ko :ko ^Jul, da je Oscar Wilde svoje in- "Uljše dal v aforizme, ki so se in Porodili v trenutku; ni jih za-vi- .v3l, to pa je tako, kot da bi s in ^ pisal po vodi. Kakor koli tri! a‘oristika doživlja paradoks^ >o-J6 Priljubljena med ljudmi, 'jt^d kritiki najde priznanje, V' milosti pa je pri literamoz-pilfovinskih strokovnjakih. 'Z0n°86 zastavIja vprašanje, ali je >nT 76ni manjvredna zvrst be-l3Tne umetnosti, ali je jedrnatost lefftRta, da duhoviti preblisk :nlti „ J'5*6 veljave kot katera v rnv 'ePoslovna zvrst, ali pa je r,Hkje drugje. 2 .v' z Žarkom Petanom ni 'i^j 1 drugače. Kdor ga ne bi poz-'n *ahko marsikaj prebral o “0vem leposlovnem delu za j, ,n°> o njegovih humore-e ’ radijskih igrah, režiser-6d l C*e*u’ *e ° aforizmih bi . holj malo, čeprav so po-j oen del njegovega ustvarjajo dvoma, da je Žarko Petan Tfme slovenske aforistike. V ujnem času je med prvimi za-I aforistiko in jo aktualizi-0j, rod°r aforizma je gotovo st adil nove ustvarjalce tega dj01*3 v besedni umetnosti. Pa ' lr. v aforističnem okolju je Petan ustvaril satiričen, rit, tudi v paradoksu usmer-^forizem. atk af°r'zem je načeloma bj.0 odmerjen, jedrnat in 'Sm 1 poročilom, z mislijo, s [to j om 'n z duhovitostjo; I® opredeljevanje pisca afo-v dokaj nehvaležno delo. Vsaka druga literarna zvrst ima literamo-teoretična oprijemališ-ča, možnosti za sistematičen prijem, izdelano metodologijo, enostavčni aforizem pa se takim prijemom izmika. In vendar bi razbrali Petanov aforizem od katerega drugega po slogovni duhovitosti. To dokazuje, da je Žarko Petan profiliran aforist, ki je vsaj delno slogovno opredeljen. Poleg temeljne ugotovitve, ki velja za vsakega aforista, namreč da s kar najmanj besedami pove kar največ, velja za Petana, da so njegovi aforizmi humorni, satirični, često temeljijo na paradoksu, ne mara pa resno »pofilo-zofirati«. Nedvomno pa je ena izmed značilnosti Petanovih aforizmov aktualizacija sporočila. S tem da sledi dnevnim dogajanjem, grozi njegovim aforizmom, da čez Čas »zastarijo«, toda Petan premore toliko duhovitosti, da presegajo trenutek. Petan piše odprto, brez priza-našanj, z igrivo kritično jedkostjo. Naj so tema aforizma posameznik, ijudje, naj govori o politiki, gospodarstvu, birokratizmu, naj podvrže posmehu bomba-stiko votlih besed, govoranc in parol, v Petanovem pisanju ču-stimo prizadevnega aforista, ki je tudi prizadet in z dobronamerno neprizanesljivostjo odstira napake, zmote, zlorabe, videz morale ... Petanov aforizem ni utrujen, nasprotno. Lahko bi rekli, da ga življenje zasipa s snovjo in skrbi za svežino njegovih aforizmov. Ni naključje, da so njegovi - aforizmi prevedeni v tuje jezike. Za knjižico Izbranih aforizmov je poskrbel Andrej Inkret, ki je k posrečeno poiskanim aforizmom napisal tudi spremno besedo. Knjiga Žarka Petana z naslovom Izbrani aforizmi je izšla pri Državni založbi Slovenije. IGOR GEDRIH Quo vadiš, psihologija? Pako bi, parafrazirajoč avtorjevo raziskavo o psihologiji na Slovenskem v sedemdesetih letih, lahko podnaslovih knjigo dr. Vida Pečjaka Znameniti psihologi o psihologiji, ki je konec novembra izšla pri Cankarjevi založbi. Na posvetu psihologov SRS v Portorožu je bila knjiga promovirana ob lahkotnem in prisrčnem nagovoru urednika Cankar- jeve založbe Toneta Pavčka, strokovni oceni prof. dr. Antona Trstenjaka in avtorjevi navzočnosti. Ko osvetljuje iskanja in razpotja sodobne psihologije, skuša dr. Vid Pečjak, sam predstavnik »trde« psihologije, po odgovorih 141 najvidnejših psihologov iz vsega sveta odgovoriti na pet en-ciklopcdijsko zastavljenih vprašanj: 1. Kaj menite o sodobni psihologiji? 2. Kakšna je in kakšna naj bo družbena vloga psihologije? 3. Kakšen je vaš prispevek in kaj so prispevali vaši sodelavci in morda vaša smer k sodobni psihologiji? 4. Kaj menite o razvoju psihologije v prihodnosti? 5. Kaj menite o uporabni psihologiji? Avtor se je potrudil, da je kar se da ohranil avtentičnost odgovorov. V njih poseže le v epilogu, z distancirano kvalitativno analizo. Svojega mnenja o tem, »kaj je psihologija, katere so njene naloge, kakšna je njena vloga v sistemu znanosti in v svetu v katerem živimo«, ne pove. Takole piše dr. Vid Pečjak v uvodu: »Ko sem pisal knjigo Zgodovina psihologije, sem se znašel v podobnem stanju kot duhovnik, ki je podvomil v boga, pa si tega ni hotel priznati. Krivil sem svoj prirojeni pesimizem, znanstveni anarhizem, prešibke spoznavne moči, pristranski izbor vzornikov, ki so name vplivali s svojo črnogledostjo.« Tako se je rodila ideja za knjigo, ki je pred nami. Avtor je vključil v anketo psihologe, ki so bili po multiplo postavljenem merilu veliki, ki so bili predstavniki »iz vseh držav, kjer je psihologija vsaj malo razvita«, in ki so predstavniki vseh smeri od eksperimentalne in klinične, do psihoanalitične, bihe-vioristične, humanistične in kognitivne. Knjiga je zasnovana tako, da je za to, če jo hočemo razumeti potrebnejše zanimanje kot poglobljeno poznavanje stroke in bo zato zanimiva tako za ozkega strokovnjaka, kot tudi za psihiatra, sociologa, pedagoga ali učitelja. ŽARKO PETAN Aforizmi V tem prikazu sc bomo omejili na družbeno vlogo psihologije in na njeno uporabnost. Glede družbenega pomena te konfliktne multikonceptualne znanosti si mnenja psihologov nasprotujejo. Nekateri celo menijo, da ima negativno družbeno vlogo, ker je zlorabljena, ker služi vladajočemu razredu, kot trdijo ruski psihologi, utemeljevanju agresivnostne politike in diskriminacije, ali modifikaciji vedenja v smeri vodilne družbene moči in »maskiranja vodeče ideologije«. Nekateri avtorji uvrščajo v to kategorijo tudi testiranje inteligentnosti, čeprav je po Kendlerjevem mnenju »psihološki svet najbolj koristen prispevek psihologije«. Po mnenju nekaterih naj bi se psihologija vedno bolj zavzeto ukvarjala z reševanjem aktualnih družbenih problemov, »saj nezainteresirana družbena znanost ni nikoli obstajala«. (Sinha) Njena najbolj očitna vloga pa se uveljavlja prek uporabnih panog psihologije dela, šolske in klinične psihologije, kar so potrdila tudi pretežno pozitivna stališča anketiranih. Zanimiva je tudi neenotnost mnenj glede (ne)povezanosti teorije in prakse. In če naj'bi se psihologija po eni strani ukvarjala z gerontolo-gijo, marketingom, problemi nezaposlenosti, problemi prostega časa, odkrivanjem in razvijanjem novih metodoloških prijemov (Bujas) ob vse večji uporabi računalnikov in mikroprocesorjev, naj bi se po drugi strani vedno bolj poglabljala v »probleme osebnostnega razvoja, motivacijo vezanosti in storilnosti, motivacijo in osebnost z.vidika življenjske dobe, formalizacijo teorij učnega procesa, zaznavanjem in odnosom kognicija — jezik«. (Sears) »Uporabni psiholog mora biti stvaren, upoštevati mora vse dejavnike, ki vplivajo na človekovo vedenje na poklicnem in drugih področjih,« pravi Philip E. Ver-non in nadaljuje: »dvomim, da je mogoče večji napredek brez upoštevanja motivacije jaza (self) in enovite strukture osebnosti.« O preučevanju razvoja osebnosti govori tudi Rene Zazzo. Jensen med drugim omenja raziskovanje bioloških osnov individualnih in skupinskih razlik v lastnostih, ki ustrezajo vzgojijivosti« in polemizira o vseh družbenih implikacijah, ki iz tega sledijo. Ustreznost napovedi znamenitih psihologov nam bo pokazal razvoj v bližnji in daljnji prihodnosti. URŠKA PEGAN Dandanes so takšni časi, da si človek upa pokazati zobe samo denti-stu. Mnenju se krešejo toliko časa, dokler se ne vname grmada, na kateri zažgejo vse tiste, ki imajo drugačno mnenje. Človek je opica s kompleksom večvrednosti. Imamo črne fonde, imamo črne gradnje, imamo črne koze, toda nihče nima črne vesti. Ali ni značilno, da so med jugoslovanskimi filmi najbolj uspele risanke. V modernem gledališču morajo šepetalci marsikaj prišepetavpti občinstvu. Voda nam 'teče v grlo. naši gospodarstveniki pa priporočajo kot rešitev grgranje. > Predlagam, da uvedemo v gospodarstvu ista pravila kot v košarki; po petih osebnih napakah mora igralec z igrišča. Pri nas je vse narobe: namesto neumnosti smo obdavčili pamet. Tudi neuspešno delo se da končati. Ideologi se borijo za svoje ideje do zadnje kapljice črnila. Laže je kimati s prazno kol s polno glavo. Včasih so možgani ovira za pravdno mišljenje. DRUGAČNA PODOBA VLADAVINE CELJSKIH V HRVAŠKIH DEŽELAH Zadnji knezi celjski v deželah »sv. krone« Naturalne oblike življenja, ki so prevladovela v poznem srednjem veku, porajajočem se denarnem gospodarstvu, so vplivale tudi na politično razcepljenost, čeprav so se krepile centralistične težnje in z njimi osrednja vladarjeva oblast. Nasproti tej so se tedaj pojavljali čedalje močnejši državni in deželni stanovi. Nasprotovale so ji tudi posamezne tako imenovane dinastične rodbine, ki so si povečevale zemljiško posest, kopičile vedno več pomembnejših upravnih funkcij in politične moči v svojih rokah in si tako utrjevale položaj tudi v razmerju do vladarja, do osrednje oblasti. V srednjeevropskem prostoru tega časa, zlasti v njegovem jugovzhodnem delu, so bili ena takih rodbin tudi Celjani. Pojav Celjanov, povezan z uspešno in večji meri — neznano in neevi-dentirano. Zato tudi ni nenavadno, da se zmeraj znova pojavljajo nove študije o celjski problematiki. V hrvatskem zgodovinopisju se je po dolgem presledku vrnila k problematiki Celjskih, njihovi dejavnosti, vlogi in pomenu v hr-vatskih in ogrskih deželah Nada Klaič, redna profesorica Filozofske fakultete v Zagrebu in ugotovitve objavila v knjigi, ki je izšla pred nedavnim. Avtorico, ki je napisala tudi najnovejšo sintezo srednjeveške hrvatske zgodovine in številna druga dela ter razprave iz tega področja, je usmerjalo v to predvsem dvoje: na eni strani spoznanje o nekritičnem, v marsičem napačnem prikazovanju zgodovine Celjskih, v dosedanjem madžarskem in hrvatskem zgodovinopisju, ki je brezobzirno politiko, ki pa je bila splošna značilnost dobe, z naglim vzponom v sam vrh srednjeevropskega političnega razvoja, in pa z njihovim tragičnim koncem, ki je v trenutku uničil uspehe dejavnosti več rodov, je da! njim, tudi obdobju in prostoru, kjer so delovali, poseben pečat. Zavoljo tega so celjski grofje in državni knezi, ki so se v dobrem stoletju1 od 1341 do 1456 iz majhnih plemičev povzpeli med spoštovanja vredno politično silo, pa izrabljali zlasti nasprotja in boj za prevlado v srednji Evropi med Luksemburžani in Habsburžani, že v svojem času zbujali pri sodobnikih izredno in vsestransko pozornost. Razumljivo je torej, da sta zgodovina in problematika Celjskih že več kakor sto let tudi predmet proučevanja modernega zgodovinopisja. Odkar so izšle prve objave virov za zgodovino te nemške rodbine, so obrabnavali njeno problematiko na slovenskem ozemlju mnogi avtorji v štirih ali petih historio-grafijah — slovenski, avstrijski, madžarski, hrvatski in tudi italijanski. Zgodovina Celjanov in njihove dobe je še zdaj eden izmed problemov vsake izmed tovrstnih historiografij. Med drugim seveda tudi zato, ker pri proučevanju doslej ni bilo upoštevano celotno arhivsko gradivo, ki je še zmeraj deloma — lahko tudi v v tej problematiki povsem podleglo takratni proticeljski usmerjenosti »narodne« stranke v plemiških vrstah in njenemu boju proti »tujcem« v deželah krone sv. Štefana; na drugi strani pa jo je k tej ne ravno lahki nalogi spodbudilo doslej še ne uporabljeno gradivo iz obsežnega arhiva Celjskih, ki ga hrani Državni dvorni arhiv na Dunaju. Cilj, ki si ga je postavila, pa je bil: »na podlagi tiskanega in dostopnega arhivskega gradiva popraviti povsem napačno podobo o vladavini Celjskih v hrvatskih deželah.« To se je avtorici tudi posrečilo, saj se je dokopala do bistveno drugačnih, zgodovinski resnici bližjih ugotovitev o pomenu in vlogi Celjskih v hrvatskih in ogrskih deželah. Na koncu poudarimo tole: šele z novimi, temu podobnimi podrobnimi proučevanji, ki naj bi zajela v analizo vse gradivo in obravnavala vsa področja dejavnosti in življenja Celjskih, bomo dobili pravo zgodovinsko podobo te rodbine in njene dobe. Šele tedaj, bo mogoče pravilno oceniti vlogo Celjskih in njihov pomen v zgodovini naših narodov. Delo, katerega avtorizirani prevod je oskrbel Matej Rode, je izšlo kot posebna izdaja Celjskega zbornika, izdala pa ga je Kulturna skupnost Celje. JOŽE CIPERLE Reformni načrti se spreminjajo Pogovor s predsednikom Komiteja za izobraževanje SAP Vojvodine Vladislavom Radakovičem v vseh strokah in na vseh ravneh usmerjenega izobraževanja. Tako kot v vseh naših republikah in pokrajinah so tudi v SAP Vojvodini v minulem obdobju namenili veliko pozornost vprašanjem samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja. O teh so razpravljali v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, strokovnih ustanovah, pa tudi v družbeno-političnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih. Veliko je bilo narejenega, dosežki pa so dobra podlaga za poglobljene in kakovostne nadaljnje spremembe. Tudi v Vojvodini je še precej težav, nerešenih vprašanj, protislovij, v marsikaterih pomembnih usmeritvah pa tudi zaostajajo. O vsem tem nam je pripovedoval predsednik Komiteja za izobraževanje SAP Vojvodine Vladislav Radako-vič. O najpomembnejših vprašanjih vzgoje in izobraževanja so resno razpravljali v Pokrajinskem komiteju Zveze komunistov Vojvodine in Pokrajinski konferenci SZDL, na podlagi kritično izoblikovanih ocen pa je Skupščina SAP Vojvodine sprejela priporočilo o dejavnostih in’ ukrepih za nadaljnjo socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja. V razvoju predšolske vzgoje in izobraževanja bodo namenili posebno pozornost nadaljnjemu razširjanju mreže vzgojno-varstvenih organizacij, združevali bodo sredstva ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, denar, zbran s samoprispevkom in denar organizacij združenega dela. Gradili ali preuredili bodo cenejše in uporabnejše vrtce, odpirali predšolske oddelke pri osnovnih šolah, kjer bo le mogoče, ter razvijali tudi razne oblike dela zunaj inštitucij. Rešiti bodo morali tudi vprašanje izobraževanja novega profila varuhinj, ki si morajo pridobiti poleg zdravstvene tudi ustrezno pedagoško in psihološko izobrazbo. Za to so že zagotovljene temeljne gmotne in kadrovske možnosti, ki pa jih bo treba v prihodnjem obdobju še zboljševati. V Pokrajini so si zadali tudi nalogo, da bodo ob povečani odgovornosti organizacij združenega dela, osnovnih šol, ustreznih samoupravnih intere- snih in družbeno-političnih skupnosti in večji zavzetosti družbenih in političnih organizacij v določenem času odpravili nepismenost. Oblikovanje vzgojno-izobra-ževalnega sistema na enotnih idejpih temeljih bo še nadalje ena od prednostnih nalog. Zavzemali se bodp za dosledno uveljavljanje sprejetih družbenih dogovorov o skupnih temeljih sistema in enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne usposobljenosti. Posebno pozornost bodo namenili zakonodaji in dogovorjeno upoštevali tudi v novem zakonu o vzgoji in izobraževanju v Pokrajini. Potem ko bodo sprejeta programska jedra za splošno izobraževanje, bodo v letu 1983 in 1984 izoblikovali spremenjene predmetnike in učne načrte. Z ustreznimi oblikami medrepubli-ško-pokrajihskega sodelovanja bo treba uveljaviti taka jedra tudi za splošno izobraževalno področje na višji in visoki stopnji usmerjenega izobraževanja, posebno Za marksistično izobraževanje, saj so za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito že v rabi enotne programske vsebine. Ko bodo izoblikovana programska jedra za celotno splošno izobraževanje, bd treba izdelati taka jedra tudi za splošno strokovno in ožje strokovno vzgojno-izobraževal no področje Nov zakon p vzgoji in izobraževanju Z družbenim dogovorom o skupnih temeljih za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe, ki so ga podpisale socialistične republike in socialistični avtonomni pokrajini, so opredeljene postavke za vključevanje prve in druge stopnje zahtevnosti v enoten sistem usmerjenega,izobra-•ževanja. V Pokrajini je treba to zagotoviti z uveljavitvijo novega zakona o vzgoji in izobraževanju. Da se bodo lahko tisti, ki si pridobijo prvo in drugo stopnjo strokovne usposobljenosti, ob deiu ali iz dela nadalje izobraževali, bodo morali predmetniki in učni načrti vsebovati splošno izobraževalno, splošno strokovno in ožjo strokovno vzgoj-no-izobraževalno vsebino. Izobrazbo za prvo in drugo stopnjo strokovne usposobljenosti je mogoče pridobiti praviloma po končanem osnovnem izobraževanju. Kandidati, ki niso končali osnovne šole, si bodo pridobili strokovno usposobljenost za prvo in drugo stopnjo hkrati s programi osnovnega izobraževanja odraslih. Po novi klasifikacijski lestvici v neposredni proizvodnji ni več pojma nekvalificirani delavec. To pomeni, da so vsi zaposleni nekvalificirani delavci »možni kandidati« za pridobitev prve ali druge stopnje strokovne usposobljenosti. Če bi torej lestvico dosledno upoštevali, ne bi mogli zaposlovati novih nekvalificiranih delavcev; to pa pomeni, da je nujno tovrstno usposabljanje čimprej organizirati. V industrijskih panogah in podjetjih čedalje ’ bolj primanjkuje delavcev za srednje zahtevna dela in naloge, ki so jih nekdaj opravljali kvalificirani delavci. Videti pa je, da ponekod zaposlujejo na delih, ki bi zahtevala kvalificirane delav- SIMPOZIJ OB 35-LETNICI DEFEKTOLOŠKE FAKULTETE V BEOGRADU Strokovno-znanstveno in poglobljeno delo Ob 35-letnici Defektološke fakultete v Beogradu je potekal v našem glavnem mestu od 12. do 13. novembra 1982 simpozij z naslovom: III. defektološki dnevi 82. Na temo se je zvrstilo okrog 77 referatov. Organizacijski odbor je vodil prof. dr. Ljubo mir Savič s skupino strokovnjakov fakultete. Delo na simpoziju je potekalo v veliki dvorani hotela »Metropol« in je bilo razdeljeno v dva dela: plenarni del in delo pošsekcijah. Po začetku simpozija in pozdravu vseh udeležencev je spregovoril Peter Ivanovič. V predavanju nam je prikazal 35 let življenja in dela beograjske defektološke šole. Naj omenim' da sta med prvimi diplomanti omenjene šole tudi dva iz Slovenije: Janja Kranjc in Boris Trpin. V drugem predavanju nam je dekan fakultete poročal o delu Defektološke fakultete v šolskem letu 1981-82. Iz poročila razberemo,da je v 35 letih obstoja šole diplomiralo 3698 slušateljev, letos pa jih je vpisanih 1305; povprečna ocena rednih slušateljev je 7,2, izrednih pa 6. Na fakulteti predava 65 rednih in izrednih predavateljev; od teh je 58 predavateljev doktorjev znanosti. Nato so podelili priznanja zaslužnim delavcem fakultete in ustanovam, s katerimi fakulteta sodeluje, ter diplome študentom, ki so diplomirali v šolskem letu 1981-82. V popoldanskem plenarnem delu simpozija, ki mu je predse-dovala prof. dr. N. Tadič, smo prisluhnili šestim raziskavam s področja defektologije. Predavanja so bila zelo zanimiva. Omenim naj samo dve: Korelacija med imunološkimi reakcijami in psi-hiatrijskimi obolenji (skupinsko delo) in Rehabilitacija sluha in govora (L. Brajevič). Naslednji dan je dopoldan potekalo delo po selekcijah. Sodeloval sem v sekciji za osebe s slušnimi in govornimi motnjami. Predsedovala sta ji prof. dr. S. Vladisavijevič in prof. dr. L. Savič. Poslušali smo 19 referatov, raziskav s področja sluha in govora. Vsi referati so bili zanimivi. Naj jih omenim samo nekaj: Vpliv občutkov v percepciji in produkciji govora (S. Ke-ramitčievski), Vrsta krivulj glede na etiologijo slušne prizadetosti (Ž. Blajič), Vpliv slušne prizadetosti na inteligentnost (M. Živ-kovič), Uporaba računalnikov za diagnostiko slušno prizadetih otrok (S. Kermitčievski), Rh-faktor kot vzrok slušne prizadetosti (L. Brajevič), Značilnosti slušno prizadetih adolescentov na Mahoverovem testu (V. Ra-doman), Vprašanja slovarja pri govornem razvoju slušno prizadetih otrok (L. Savič), Motiv poezije na fantazijo jecljavca (M. Živkovič), Prispevek k proučevanju glasovnih sprememb, ki jih povzroča zaporedje besed v govornem nizu (Z. Kašič), Verbalne reakcije na neznane avdio-vizualne stimulacije (skupinsko delo). Zelo zanimivo bi bilo prisluhniti delu drugih sekcij: za duševno prizadete, za slepe in slabovidne, za telesno-invalidne in za vedenjsko in osebnostno mo- tene otroke in mladostnike. Program simpozija je bi! zelo obsežen in je vseboval veliko izredno lepih predavanj. V popoldanskem, plenarnem in sklepnem delu simpozija, ki mu je predsedoval prof. dr. S. Hrnjica, smo poslušali predvsem predavanja o šolski zakonodaji in socialno-pravnem varstvu invalidnih oseb. Zanimiva so bila štiri predavanja: Zakonsko urejanje rehabilitacije in poklicnega usposabljanja invalidnih oseb (R. Cvetkovič), Vloga specialnega pedagoga v pedagoško-psi-hološkem delu sodobne osnovne šole (D. Lekič), Izbira motivacije za uspešno izobraževanje prizadetih oseb v šolah s prilagojenim programom (S. Hrljica) in Kam, kako in doklej v rehabilitaciji invalidnih (T. A. Dragosavljevič). Na simpoziju smo si lahko ogledali učbenike za slušno in govorno prizadete na osnovni šoli in strokovno literaturo. Zelo zanimiva je knjiga: Moj prvi reč-nik, ki sta ga napisala prof. dr. L. Savič in prof. dr. S. Vasič. Med strokovnimi knjigami pa: Metodika rada sa decom oštečenog sluha, avtor prof. dr. L. Savič. Navedeno literaturo izdaja Zavod za učbenike i nastavna sredstva, Beograd. Simpozij je potekal strokovno — znanstveno, z vzorno natančnostjo, v miru in poglobljenosti v delo. Celotno gradivo simpozija, ki bo nov prispevek k oblikovanju in usklajevanju pogledov v tej defektološko-znanstveni smeri, bo objavljeno v publikaciji z naslovom III. defektološki dnevi 82. FRANCI KOLENEC ce, delavce s prvo in drugo stopnjo strokovne usposobljenosti. Na prvi in drugi stopnji strokovne usposobljenosti se pripravljajo tudi delavci za drobno gospodarstvo in obrt. Ker pa bodo potrebne strukturalne spremembe tudi v proizvodnji — če bomo hoteli izboljšati gospodarstvo — bo treba hkrati omejevati tudi težnje po zaposlovanju čim cenejše delovne sile. Potrebe po tovrstnih kadrih naj. bi pomagale rešiti enotna nomenklatura poklicev in strokovne usposobljenosti, pa tudi sprejemanje predmetnikov in učnih načrtov ter družbeno usmerjanje tega dela usmerjenega izobraževanja. Skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo usmerjenega izobraževanja bodo v Pokrajini postopoma spreminjali. Začeli so odpravljati institucionalizacijo skupne vzgojno-izobrazbene osnove, od začetka letošnjega šolskega leta pa že uporabljajo prenovljene predmetnike in učne načrte. Izdelali so tudi predlog skupnih programskih jeder za skupno podlago usmerjenega izobraževanja v SFRJ. Novi programi skupne vzgojno-izobrazbene osnove morajo biti sestavina norih načrtov in programov za tretjo in četrto stopnjo strokovne izobrazbe, kar pomeni, da je pred tem treba izoblikovati enotno nomenklaturo poklicev in strokovne usposobljenosti in opredeliti tako imenovane splošne profile za izobraževanje na srednji stopnji. Menijo, da bodo te novosti pripomogle, da bo skupna vzgojno-izobrazbena osnova osredotočena v prvih dveh razredih/izvajala pa se bo hkrati s programom stroke. Ob novih predmetnikih in učnih načrtih skupne vzgojno-izobrazbene osnove je treba omogočiti tudi pridobivanje izobrazbe za prvo in drugo stopnjo, tako da si bodo lahko udeleženci na teh stopnjah pridobili tudi del skupne vzgojno-izobrazbene osnove. Za učence, ki se izobražujejo ob delu in iz dela, je treba pripraviti prožnejši način pridobivanja skupne vzgojno-izobrazbene osnove. Ves sistem usmerjenega izobraževanja mora zagotoviti tudi vertikalno prehodnost, to pa so doslej v Pokrajini hudo dosledno pojmovali: v začetku so namreč vztrajali, da se smejo na višjo in visoko stopnjo vpisovati samo učenci, ki so končali šolanje na srednji stopnji iz iste stroke, kasneje pa so to razširili tudi na sorodne stroke. Še zdaj pa lahko trdimo, da je navpična prehodnost v Pokrajini dokaj ozko pojmovana. Zagotoviti pa bi morali tudi vodoravno prehodnost učencev, da bi ti lahko spremenili stroko oziroma poklic, kar do zdaj ni bilo mogoče. Za prožno usmerjeno izobraževanje Proučiti je treba sedanje stroke in profile, za katere se izobražujejo kadri na srednji stopnji in 'se usmeriti na tako imenovane širše profile poklicev. Na tej stopnji je treba zagotoviti izobraževanje za stroko ali skupino sorodnih poklicev, mladino pa že med izobraževanjem usposobiti za začetek dela in samoupravljanje. Prožnost usmerjenega izobraževanja srednje stopnje bo treba zagotoviti tudi z drugačno obravnavo proizvodno-tehnič-nega področja ter izbirnega in fakultativnega pouka v predmetnikih in učnih načrtih za tretjo in četrto stopnjo strokovne izobrazbe. Ker se bodo morali učenci odločiti za stroko že po končani osnovni šoli ali v začetku usmerjenegaj izobraževanja, jih je treba uvajati v določeno področje že tedaj, ko se izobražujejo v skupni vzgojnoj-izobra-zbeni osnovi. Če bi bilo tako, bi morali vsebine proizvodno-teh-ničnega področja ali dsnove tehnike in proizvodnje pogojno razdeliti na tri področja: na skupne vsebine, vsebine, uporabne za določeno stroko ali področje dela (izbirno, področje) in na vsebine proizvodnega dela. Za vsa tri področja bi bilo v prvem in drugem razredu namenjenih 6 ur na teden. Izbirni programi proi-zvodno-tehničnega področja, za katere bi se odločali učenci na začetku prvega razreda, bi bili vezani samo na tako imenovano proizvodno stroko. Tisti učenci, ki bi se odločili za te programe, bi imeli tako pri izbirnem kot fakultativnem pouku približno 10 ur na teden strokovnega pouka (teorije in prakse); tako bi se lahko usposobili za preprostejše poklice prve in druge stopnje. Potem, ko bi končali drugi razred, bi se učenci odločali za poklice tretje in četrte stopnje v tej stroki, pa tudi za poklice kakšne druge stroke. S tem bi bila zagotovljena vodoravna prehodnost. Za tako imenovane neproizvodne stroke in poklice ali za stroke in poklice v družbenih dejavnostih, kot so pedagoška, ekonomska, pravna, kulturološka, trgovska, matematično-in-formativna in jezikoslovna, bi se učenci opredeljevali in usposabljali za delo že tedaj, ko bi pridobivali znanje iz skupne vzgojno-izobrazbene osnove. Pri tem naj bi jim pomagali samo programi izbirnega in fakultativnega pouka. Je paše druga možnost: v ta namen je mogoče izrabiti tudi izbirni del proizvodno-tehnič-nega področja drugega in morda tudi prvega razreda. Izjema naj bi bile zdravstvena in umetniška stroka, za kateri naj bi se učenci odločali pri vpisu v prvi razred; pri teh strokah bi se proizvodno-tehnično področje povsem prilagodilo njunim posebnostim. Za stroke in poklice, ki se pojavljajo šele na visoki stopnji aii na sedmi stopnji strokovne zahtevnosti (psihologi, filozofi, sociologi, fiziki, matematiki ipd.), bi se morali učenci ne glede na stroko in poklic tretje in četrte stopnje odločati na začetku visoke stopnje. Tako bi bilo izobraževanje za tretjo in četrto k stopnjo'štrokovne izobrazbe! ganizirano samo za proizvodi stroke in poklice. Za tiste strf!^ in pokliae, za katere se opre<|,~ ijujejo na začetku visoke stfl 2a nje, bi se pripravljali pri izbirn4nov in fakultativnem pouku, ki gfejai takih primerih ne bi smeli saml|lag0 skupni vzgojno-izobrazb% 1, osnovi (prvi in jlrugi razrej^ temveč tudi v tretjem ali v trnjem in četrtem razredu. nju Spremeniti bo treba tudi or!|Vj0 nizacijo praktičnega pouka.1 poklicne prakse. Usmerite' splošne profile oziroma v izobj ževanje za stroko ali skupi1 strokovnih poklicev zahteva, se del splošnega praktičrxprT. pouka učencev poteka v vzglk r). no-izobraževalnih organizacij4pat ;o Sl '3zn V; '*go n p Za ožja opravila bi se učefll usposabljali na delovnem me%e ’ z različnimi oblikami nenehni izobraževanja v organizacij^^ združenega dela, s katerijL^ združujejo delo. Tak praktič|Vo-pouk bo treba torej organiziraj deloma v šolskih delavnicah ri loma pa v organizacijah zdru2|jav| nega dela gospodarskih in druj p] benih dejavnosti. Zdaj je na vrsti tudi reforUfetp univerze. Izoblikovati je tre%e znanstveno-pedagoške inštit4ala in tudi v praksi povezati znaA^ stveno-raziskovalno delo L( vzgojno-izobraževalnim. V uflR., verzi naj bi se še nadalje združL^ vale višje in visoke šole, in si<%v sorodne znanstvene In izobražE^ valne dejavnosti, zagotoviti pa|l(jc treba tudi programsko povem^ vanje višjega in visokega izobr|anj ževanja, ga reševati po nače|ien stopnjevanja, preobiiko'aLe kadre na višji stopnji ter se WjjeS( neposredno povezovati z ustirierT, nimi deli združenega dela 1>SI ustreznimi oblikami usmetTOvr nega izobraževanja na srednji stopnji. Boljše m braževanje ob delu in iz delalSv uresničevanje zasnove nenei s nega izobraževanja naj bi pfCasi pomogla tudi k skrajšanju inslpaj tucionaliziranega izobraževaflilttio na višji in visoki stopnji. Poe VESNA SAKOt**: bos je ] USPEŠNO DELOVANJE SINDIKATA SLOVENSKE ŠOL^o IZ FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Veliko srečanj s sorodnimi sindikati v f. h kaj bor Pre bor Mesec december je bil za Deželni sindikat slovenske šole zelo uspešen, saj so se njegovi člani večkrat srečali s predstavniki drugih sindikalnih organizacij. Poleg srečanj z italijanskimi zveznimi sindikati (CGIL in CISL). se je 1 L in 12. decerribra delegacija Sindikata slovenske šole iz Trsta, na povabilo nemškega sindikata ASGB iz južne Tirolske, udeležila občnega zbora omenjenega sindikata, ki je bil v Bocnu. To je sindikat nemške manjšine, ki živi na južnem Tirolskem in ima včlanjeno večino nemških delavcev z vseh področij od šolstva, industrije do zdravstva in poljedelstva. V soboto, 11. decembra je bil na gradu v Bocnu sprejem za vse člane delegacije. Poleg predstavnikov zveznih sindikatov CGIL, CISL, UIL so prišli na srečanje tudi predstavniki vseh manjšinskih sindikatov iz Italije. To srečanje je bilo za sindikat slovenske šole zelo koristno. Predstavniki slovenskega sindikata so se seznanili z ustrojem in z delovanjem tega najmočnejšega manjšinskega sindikata v Italiji. Deluje zelo uspešno ha vseh področjih, uveljavlja dvojezičnost in nima denarnih težav. J 2. decembra so se srečali predstavniki Sindikata slovenske šole tudi s predstavniki manjšinskih sindikatov iz Italije in z nekaterimi iz Evrope. Izmenjali so medsebojne izkušnje in se pogovorili o težavah, ki jih pestijo. Sklenili so, da bodo v prihodnje še okrepili sodelovanje, zlasti l?*3 šolskem področju. Zelo PT^ membno srečanje za sindikat zamejstva, ki pa mu bodo sledi^ž tol še druga. Koristno je bilo tudi srečatijpli sindikata slovenske šole s pr42an Otavniki sindikata obalno-k4t,'e škega območja v Lipici 20. cembra 1982. Udeležili so sef tudi predstavniki Deželnega dikata slovenske šole iz TrstaJ^ Gorice in kalne predstavniki sifl%a„ zveze kraško obalnef. območja iz Sežane in Kopra 1.0se predstavniki Zveze sindikat®L Slovenije iz Ljubljane. p0 Pogovorili so se o pomenu ustroju obeh sindikalnih org^fl' ^ zacij in izmenjali izkušnje. Pf8 je, da se edini slovenski sindik®1 ki se zavzema za pravice slove11 skih šolnikov in slovenske šok Italiji, srečuje s sindikatom matične domovine. Prav zato-se na srečanju v Lipici domen1' da bodo imeli v letu 1983 vi takih srečanj. Organizirali boJ ciklus predavanj za učitelje ^ obeh straneh meje, tako da bodo šolniki iz zamejstva sezn' nili z jugoslovanskim vzgojn0 izobraževalnim sistemom, usmerjenim izobraževanjem-ga izvajajo v Sloveniji že druf' leto in s samoupravnim sist® mom, prosvetni delavci s kP ško-obalnega območja pa ustrojem italijanskega šolstva-težavami slovenske šole in z n® lovanjem Sindikata slovens' šole. MARKO PAULIN b°gastvo interesov naših petnajstletnikov fovej mi, kaj te zanima, |n povem ti, kdo si Zanimanje učencev za učno ,nov, za obšolske dejavnosti, za javnosti prostega časa, je v pe-agoškem delu pomembno, če si °.Priznamo, deklariramo, načr-tn ,h e,no — tako kot na primer r?aj v usmerjenem izobraževanj 1U' Cisto drugače pa so ravnali v ' |v,okratičnih šolskih sistemih, >v so vse to odrivali, prezirali in 'b, ‘Snovali. ,iii Vzporedno s humanizacijo J FSoje in izobraževanja v svetu nef Pr' nas postajajo interesi kot Pfefcrirane aktivnosti (Strong) fj,?1 aioč stališč z določeno smerjo •el} .teH) zanimivo področje za eJaziskovalce, pa tudi za pedago-Jke in druge praktike. Podobno v naravi sonce in zrak poma-rastlinju, da raste, tako jjfPado osebnost spodbuja k ra-.jrjF^u samostojnosti in ustvarjal-dt 0sti njena naravna potreba po .J*javnosti, raziskovanju in uve-[‘Pvljanju. Prav tedaj, ko smo v naši razi-ir|J| avi uvrstili interese petnajst-Jf^ikov ob druge identifikacij-^ Vzroke in vrednote, je pote-na|a[a raziskava sodelavca peda-|°škega inštituta Univerze Ed-lJa''da Kardelja v Ljubljani Cirila u^anta z naslovom: Dinamika dCfelinnih interesov osnovnošol-')jfv kot primarna okupacija. Naši ‘3Izdatki so torej le manjši delček ezft°Pa vrec*not’ omenjena razi-bfrava pa je pomen interesov na-^jfačneje obdelala. Avtor nave-vafene analize primerja enajst ^eri poklicnih interesov na tri-LrLset različnih načinov, sama pa r ^rn lahko zajela le dvanajst inte- 'rteC811'*1 usmeritev in oceno inten-jTjVnosti Svobodne dejavnosti „„ S čim se ukvarjam v prostem Pp|sU? Kadar se ne učim ali po-iragam doma pri delu označuje 1 ^oje meje svobode ali nesvo-, °de pogum da se lotim želja, ki )f spadajo med absolutne dolž-■ 0sti in vsakdanje nujnosti. Ko Je Engels govoril o »kraljestvu 'T°bode«, je mislil predvsem na i Pravila dejavnosti, ki ne sodijo , vsakdanjo nujnost. Če bi se pažali s pojmi A. Maslowa, se P.dje že od otroštva odločamo. ^aj bomo počeli potem, ko se °nio oblekli, najedli, zavarovali :Pred dežjem in mrazom; kako se J Orno »samoaktualizirali«. Z ek° dejavnostjo, kot je branje, |asba, plavanje, smučanje, se . L ukvarja učenec intenzivno, dj a‘j časa, se javno uveljavlja; ali ikuzeli z njo ukvarjati le občasno, liti or ie Pa^ mogoče; aE Pa ga in* aka dejavnost ne privlači, e1 atiima, skratka, zanj ni erfembna. , ; *rcalo naših lastnosti siiji. Znano je, da se v pokličnih že-E.|n .^ejo naše osebnostne last-,(iijaosti in značajske poteze. Ljudje ef, 1 delamo v poklicu to, kar nas tjoares veseli. Ker pa vseh naših tf ni Hih potreb v raznih poklicih mogoče uresničiti in postane J "di' Postopno tudi neprijetna id ®lznost, radi v prostem času rJj, kompenziramo« v interesih in J onjičkih svoje skrite želje in e(j agnjenja. v treh stopnjah aktivne pasivne udeleženosti. ne po- Zgodovina poklicne izbire nam pove, da je imel človek v antiki več možnosti za ukvarjanje s kakim interesom, ki ga je zanimal, kot tisti v srednjem veku, ko so bile osebne težnje povsem podrejene volji vladarjev, cerkve... Šele v zadnjem stoletju v vzgoji osebnosti postopno raste prepričanje, da je svobodna odločitev za kako dejavnost najboljši motiv za rast in dozorevanje osebnosti. Skrite želje in stališča otrok se v spodbudnih razmerah aktivirajo in bogatijo nove želje, širijo interese in povezujejo uspešnost pri učenju in uveljavljanju osebnosti med drugimi ljudmi. Potencialne sile interesov se lahko aktivirajo le v okolju, ki jih pusti svobodno rasti, jih spodbuja, ne kaznuje. Pri izredno vztrajnih mladostnikih pa se razvijajo in uveljavijo tudi interesi, ki jih starši prepovedujejo. V vzgoji govorimo o »pravi meri« zahtev in zapovedi ali prepovedi, v psi- hologiji pa o zdravju in odpornosti mlade osebnosti do frustracij in njeni vztrajnosti pri opredeljevanju za kake vrednote. Interese pojmujemo v naši študiji, podobno kot G. Allport ali R. B. Cattell, kot sklon stališč, ki so dinamično povezana z osebnostno sestavo in čustveno usmerjenostjo nastajajoče osebnosti. V skladu z izbrano metodologijo smo tudi interese združili v dve skupini: DUM so interesi, ki zadovoljujejo predvsem potrebo po domačnosti, bližini, čustvenih stikih (npr. veliko berem, pojem v pevskem zboru, hodim v kino, gledališče, pletem in šivam, doma pomagam, imam svoj vrt) so torej bolj ženski ali matricen-trični. SKT so interesi, ki zadovoljujejo predvsem potrebo po uveljavljanju (npr. obiskujem krožke, smučam, plavam, šahiram...) in so bolj moški, patriarhalni, razumski, uveljavitveni. njanje kulturne dediščine preteklosti, humanistično povezovanje in solidarnost med ljudmi ne le doma, temveč tudi pri učenju, delu, v odnosih v kraju bivanja, občini, domovini in na naši edini — skupni geofizikalno določeni — obljudeni »materi zemlji«, so kažipot za obstoj človeštva in za vzgojo mladih osebnosti. Na smer in intenzivnost interesov vplivajo podobni dejavniki, kot uspešnost in aspiracije mladostnikov: fenomen družbenega uveljavljanja nižjih in srednjih Aktivno udeležen Želim Ve n c zanima DUk 34 >:• :56 k 3L m. iKT 22 >■ •c.r. •: o a a a / v ‘—a /•-' Interesi so izraz življenjske usmeritve tehniko je področje, ki je v naši kulturi »rezervirano« bolj za Interesi, poklicni še bolj pa tako imenovane svobodne dejavnosti, so izraz celotne osebnostne zgradbe ali usmerjenosti. Ljudje nihamo med dvema pomembnima potrebama ali usmeritvama: razumsko usmeritvijo v svetu, obvladovanjem sveta s pametjo in znanjem, uveljavljanjem osebnosti s pomembno dejavnostjo med ljudmi na eni strani in na drugi med čustveno povezanostjo s soljudmi, prijateljskim zaupanjem, domačnostjo in varnostjo v ožjih krogih simpatičnih prijateljev. Zdrava mešanica obeh temeljnih potreb je še najboljša, pravijo psihoanalitiki. Prevladovanje razumske komponente naj bi bilo bolj značilno za moške, za značaje, ki sc radi uveljavljajo, prednost čustvom pred razumom pa dajejo ženske, osebe, ki so usmerjene v humanizem in negujejo čustvene prvine. Naša anketa med petnajstletniki je pokazala, da so že mladostniki dokaj jasno usmerjeni in jim je poleg poklicnih interesov tudi jasno, s čim se želijo ukvarjati v prostem času. Poleg šole in priprave za poklic zanima mladostnike veliko dejavnosti, ki dajejo možnost za srečevanje s »skritimi« ali privatnimi željami, uresničujejo potrebe po veljavi med drugimi, vztrajnost pri doseganju ciljev, navduševanje pa tudi globlje čustvene stike s soljudmi, občutljivost za odtenke in strpnost do posebnosti v značajih ljudi. Uveljavitveni interesi Uveljavljanje s tekmovanjem, športom, pametjo, znanjem in moški spol, bolj tipično za mestni slog življenja, za družine z višjim socialno-ekonomskim položajem, za šole z dejavnimi in razumsko usmerjenimi učitelji in tipično potrebo mladostnika, da se povezuje s prijatelji v skupine, kjer skupaj ne samo tekmujejo, temveč se tudi potrjujejo, navezujejo stike in posredno tudi čustveno nahranijo. Domačijski interesi Povezovanje z drugimi po umetnosti, glasbi, literaturi, ročnih spretnostih in družinskih vezeh in ohranjanju domačnosti je v naši kulturi bolj značilno za ženski spol, ohranjeno bolj v vaškem slogu življenja, bolj v družinah z nižjim socialno-ekonomskim položajem, z ženskim pedagogom in zaupanjem čustvenih problemov ali skrivnosti. Ekološko načrtovanje interesov Če so interesi le določen izraz človekove usmeritve k življenju in značilnega zadovoljevanja potreb, so hkrati izraz vrednostnega sistema posameznika in družbe ali časa. Marksistična trditev, da način oblikovanja življenjskih potreb določa človekovo bit, značilne vrednote, se kaže tudi v naših ugotovitvah. Živimo v času znanstveno tehnične revolucije, v času drugačnega vrednotenja vrednot in svetovne energetske krize, ki nas opozarja, kako je mogoče ohraniti človeško življenje na našem planetu. Ne le razvoj tehnike in civilizacije (katere odsev so naši interesi SKT), temveč tudi ohra- Prosti čas danes in jutri (Foto: Goran Rovan) slojev je sociološki pojav, ki se kaže tudi v osebnostnih lastnostih, značajih ljudi in družbe. Mestni način življenja, razvoj tehničnega izdelovanja predmetov in predvsem samouveljavlja-nje z razumom — vse to bi bilo brez čustvenih stikov med ljudmi v družini, v prijateljskih krogih in umetniškem ustvarjanju preveč enostransko in bi zapeljalo človeštvo v »point ofnoreturn«, kot pravijo ekologi. Vrednote socialističnega humanizma in politike neuvrščenosti, prijateljskega sodelovanja med ljudmi in narodi so tiste, ki v sodobnem tehničnem svetu poudarjajo potrebo človekovega zanimanja za človeka. Humanistična psihologija vidi prav v tej ekološki usmeritvi največ možnosti za celostno uresničevanje primarnih človeških potreb: potrebe po veljavi in prestižu s sočasnim povezovanjem z drugimi ljudmi. Če interesi DUM bolj zajemajo potrebo po združevanju, človeških stikih, nežnosti, dobroti, povezanosti, interesi ŠKT pa bolj potrebe po uveljavljanju, prestižu in družbeni pomembnosti, nas ugotovitev o tem, da sta obe smeri potreb'zajetih v interesih, mladih opogumlja. Da je vir bogastva interesov v vzgojnih razmerah družine in šole, pa nas lahko še bolj utrdi v prizadevanju in usmerjanju zavestnih družbenih sil v negovanje osnovne celice družbe — družinske celice. Zloglasno prizadevanje za višjo življenjsko raven je lahko moteč pojav, če hkrati ne prinaša gmotnih možnosti za širše iskanje človečanskih vrednot. V evropskih strokovnih organizacijah za prosti čas in rekreacijo se živahno pripravljajo na 5. kongres evropskega združenja za prosti čas in rekreacijo (ELRA) pod naslovom Prosti čas danes in jutri (Leisure to-day and tomor-row), ki bo od 16. do 19. maja 1983 v rekreacijskem središču Vaxjd na Švedskem. Na kongresu nameravajo delati v treh strokovnih skupinah. Prva se bo ukvarjala s pobudami in udeležbo občanov v načrtovanju dejavnosti prostega časa, druga z zanimivo problematiko sodobne družine in prostega časa, tretja pa z razvojem šole in prostega časa. To so prav gotovo vprašanja, ki dandanes zbujajo veliko zanimanja in hkrati povzročajo veliko skrbi pedagogom, sociologom, psihologom in politikom skoraj v vseh, zlasti še razvitejših deželah sveta. Izvršni komite ELRA je povabil na kongres tudi predstavnika Sekcije pedagogike prostega časa Slovenije. Posebej želijo, da bi seznanili udeležence iz evropskih in čezmorskih dežel s problematiko prostega časa v Jugoslaviji, z izobraževanjem za prosti čas, s težnjami v razvoju samoupravne kulture in z razvojem pedagogike prostega časa v šolah. Tik pred kongresom se bo sestala tudi posebna strokovna skupina za vprašanja prostega časa in znanosti, ki bo tri dni obravnavala problematiko zgodovinskega razvoja prostega časa in socialnih sprememb v Evropi, športom kot dejavnost prostega časa, nadaljnje možnosti za raziskovanje, rekreacijo, politiko in načrtovanje prostega časa v turističnih okoljih, prosti čas kot vprašanje družbeno-go-spodarske politike, prosti čas v vsakdanjem življenju ter načine opazovanja in razčlenjevanja stanja. Nedvomno so spoznanja in izkušnje, ki jih je mogoče dognati le v interdisciplinarnem sodelovanju, na takem srečanju izredno dragocene, šaj odsevajo pogled na razmere in razvoj iz evropske in svetovne širine. Prejeli smo pet povabil, vendar je vprašanje, če se bomo lahko na katero odzvali, ker še pri sekciji pedagogike prostega časa nismo toliko organizirani, da bi lahko na tem področju združili sredstva in zagotovili različnim sodelavcem pripravo in pot na Švedsko. Vsekakor pa so teme, ki so na dnevnem redu, zanimive za nas, pa tudi za druge, ki žele spoznati samoupravne razmere pri nas in še zlasti neposredno udeležbo občanov v razvoju samoupravne kulture in uporabe prostega časa. RUDI LEŠNIK Novi poklici T. K. Pri nas poznamo več poklicev s področja dejavnosti prostega časa v športu in telesni kulturi, sem pa lahko štejemo tudi organizatorje kulture, vodnike v muzejih, v turizmu in še nekatere. V razvitejših deželah, kjer so obenem razvili tudi pedagogiko prostega časa pa potrebujejo še več poklicev za prosti čas. V Bielefeldu, kjer so razvili visokošolski študij pedagogike prostega časa, že zdaj izobražujejo za najmanj pet poklicev, potrebnih v sociokulturnih dejavnostih. V prvo skupino štejejo vzgojitelje, animatorje in svetovalce za dejavnosti prostega časa, ki se neposredno ukvarjajo z mladino ali odraslimi. -V drugi skupini so voditelji različnih objektov za prosti čas, administrativni poklici s tega področja in ekonomsko-komercialno osebje (managerji) prostega časa. V tretjo skupino poklicev uvrščajo načrtovalce za organizacijo prostega časa, ekonome, ki gospodarsko obravnavajo problematiko prostega časa, in družbene delavce, ki razvijajo politiko prostega časa. V četrto skupino spadajo poklici, ki izobražujejo o prostem času, denimo, učitelji, predavatelji in raziskovalci. Zadnje čase razvijajo posebne svetovalnice za prosti čas in oblikujejo poklic svetovalca za prosti čas, podobno kakor imamo pedagoge za vzgojno svetovalnico. Tisti, ki gledajo v prihodnost pa že govorijo o pojavu novih poklicev. To so animatorji v klubih in rekreacijskih središčih za sociokulturne dejavnosti, specializirani svetovalci, programerji izobraževanja v prostem času, vodje skupin ali mentorji za dejavnosti prostega časa, razlagalci kulturne dediščine, terapevtski svetovalci za izrabo prostega časa v zdraviliščih in svetovalci za spodbujanje občanov pri oblikovanju prostega časa. Razumljivo, da je razvoj poklicev za prosti čas odvisen od družbenih razmer in potreb, zato ni mogoče preprosto prevzeti sistema poklicev in izobraževanja za prosti čas od drugod. Nedvomno pa je treba misliti na celotne sociokulturne in športne dejavnosti in v tem namenu razmišljati o ustrezni preobrazbi vzgajanja poklicev za prosti čas pri nas. Tu smo še vse preveč vpeti v razdvojeno razumevanje prostega časa in rekreacije, zato se nam še ni posrečilo izoblikovati bolj povezanega usposabljanja kadrov, ki jih potrebujemo v razvoju samoupravne socialistične kulture. Torišče za interdisciplinarni razvoj pedagogike in andragogike prostega časa je še dokaj odprto. RUDI LEŠNIK NOVO PRI SUVESlJiLES On Ljubljana, titova 52 telefon: (061) 317-744, 326-961 OBIŠČITE nas v novem poslovnem CENTRU IN ZAHTEVAJTE INŽENIRING PONUDBE RAZSTAVA IN PRODAJA OPREME, UČIL, UČNIH PRI-UMOČKOV IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV ZA OSNOVNE ŠOLE MATIČNE UČILNICE IN UČILNICE ZA PREDMETNI POUK: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij učilnica za tehnični pouk — oprema — orodje — stroji ZA SREDNJE ŠOLE UČILNICA ZA KEMIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij — vivarijstika ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE: — oprema za igralnice — oprema za jasli — oprema igralnih kotičkov — didaktična sredstva — AV sredstva — tekstilni izdelki za VVO Stran 12 Na vprašanja odgovarja Vili , Veršaj, samostojni svetovalec Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Pedagoško-andragoška izobrazba — zakonska obveznost naš pravnik Med delavci srednjih šol in drugih organizacij za usmerjeno izobraževanje je precej nejasnosti glede tega, ali si mora res vsak, ki ni končal izobraževanja v šolah pedagoške smeri, pridobiti dopolnilno pedagoško-andragoško izobrazbo. Nekateri menijo, da je tako sicer zapisano v zakonu, vendar tega ni treba jemati preveč resno, saj primanjkuje učiteljev za strokovne predmete in organizatorjev izobraževanja. N. L., Kranj — Po 179. členu zakona o usmerjenem izobraževanju morajo imeti učitelji, sodelavci, vzgojitelji in drugi strokovni delavci tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. Zato si morajo delavci, ki si niso pridobili te izobrazbe med rednim šolanjem, pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo dodatno, in sicer po posebnem programu za pridobitev pedagoško-andrago-ške izobrazbe, ki ga je že sprejela skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Pri tem pa je zakon določil, da si morajo delavci, ki so na dan, ko je bil uveljavljen zakon (t. j. 7. maja 1980), opravljali vzgojno-izobraže-valno delo in izpolnjujejo druge pogoje za nadaljnje delo, pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo po omenjenem programu najpozneje v petih letih od uveljavitve zakona, to je najpozneje db 7. maja 1985. Za delavce, ki so začeli . opravljati vzgojno-izobraževalno delo v usmerjenem izobraževanju po uveljavitvi zakona, pa je zakon določil, da si morajo pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo najpozneje v treh letih po začetku dela v vzgojno-izobra-ževalni organizaciji. Hkrati pa je zakon določil, da ti delavci ne smejo več opravljati vzgojno-izobraževalnega dela, če si v navedenih rokih ne pridobijo pe-dagoško-andragoške izobrazbe. Vse več pa je ugotovitev, da se tako številni delavci, ki nimajo predpisane pedagoško-andra-goške izobrazbe, kot tudi same izobraževalne organizacije, v katerih delavci opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, vedejo dokaj brezbrižno do izpolnjevanja tega pogoja za njihovo nadaljnje delo. Čeprav je preteklo že več kot polovica z zakonom predvidenega časa za dodatno pridobitev pedago-ško-andragoške izobrazbe, pa vse šole, ki izvajajo program za pridobitev te izobrazbe, opozarjajo, da se le malo delavcev izobraževalnih organizacij odziva na razpisane seminarje, konzultacije in izpite za pridobitev te izobrazbe in da izobraževalne organizacije ne spodbujajo učiteljev in jim ne dajejo dovolj olajšav in pomoči (študijski, dopusti, delne razbremenitve delovnih obveznosti itd.). Zato moramo ponovno opozoriti vse šole, njihove samoupravne organe in delavce, da je do izteka zakonskega roka za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe le še dobri dve leti in da zakon tudi za neizpolnjevanje zahtev glede pedagoško-andragoške izobrazbe predvideva več ukrepov: delavec, ki ne bo izpolnil v predpisanem roku zakonskih zahtev, ne more več opravljati vzgojno-izobraževal-nega dela in mu tedaj, če ga ni mogoče razporediti na druga dela in naloge zunaj vzgojno-izobraževalnega procesa, preneha delovno razmerje; izobraževalna organizacija, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev, stori prekršek, za katerega je predvidena denarna kazen od 5.000 do 50.000 din, za odgovorno osebo — ravnatelja pa denarna kazen do 500 do 5.000 dinarjev. Na podlagi vsega navedenega predlagamo, da vse izobraževalne organizacije na področju' usmerjenega izobraževanja, ki imajo delavce brez pedagoško-andragoške izobrazbe, in njihovi samoupravni organi čim prej inv sodelovanju s temi delavci sprejmejo konkretne načrte in akpije za pridobitev te izobra-i zbe. Za izvajanje programa za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo s posebno odločbo verificiral naslednje izobraževalne organizacije: — za delavce z visoko izobrazbo: Filozofsko fakulteto v Ljubljani, — za delavce z višjo izobra- . zbo: Pedagoško akademijo v Ljubljani in Pedagoško akademijo v Mariboru, — za delavce s srednjo izobrazbo (inštruktorje, učitelje praktičnega pouka in laborante): Srednjo pedagoško šolo v Celju, Srednjo pedagoško šolo v Ljubljani in Pedagoško šolo v Mariboru. Prerazporeditev učitelja razrednega pouka na predmetni pouk Zaradi bolezni mi je zdravnik odobril štiriurno bolniško delo. Ker že 14 let poučujem v drugem razredu, v moji delovni organi- zaciji menijo, da bi morala prevzeti delo v višjih razredih, kjer je predmetni pouk in bi bilo lažje uskladiti obseg pouka z mojo de- Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Tea Dominko, Milanka PROSVETNI DELAVEC - 17. januarja 1983 - št. 1 lovno obveznostjo. Ali si lahko sama izberem predmete, ki bi jih poučevala in ali je sploh možna taka prerazporeditev? E. V., Ljubljana Tudi za učitelja osnovne šole, ki ima zaradi zmanjšane zdravstvene oz. delovne zmožnosti pravico do skrajšanega delovnega časa oz. do dela le 4 ure na dan, veljajo v celoti vsi pogoji, ki jih za delo v osnovni šoli določa zakon. Glede na to, da so ti pogoji različni za delo v nižjih razredih (učitelj za razredni pouk je lahko, kdor ima diplomo študijske smeri za razredni pouk na pedagoški akademiji ali pa ima diplomo učiteljišča) in za delo v višjih razredih (učitelj za predmetni pouk mora imeti diplomo ustrezne smeri študija na pedagoški akademiji oz. diplomo ustrezne smeri visoke ali višje šole), je razporeditev posameznega učitelja iz razrednega pouka na predmetni pouk in obratno mogoča samo tedaj, .če ima ustrezno strokovno izobrazbo, ki jo določa zakon. Zato učitelj razrednega pouka, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajanje predmetnega pouka,' ne more biti razporejen na izvajanje predmetnega pouka ne glede na to, ali gre za začasno ali pa za trajno delo s skrajšanim delovnim časom zaradi zmanjšanja zdravstvene in delovne zmožnosti. Iz vašega pisma ni razvidno, kakšno strokovno izobrazbo ste si pridobili, zato morate sami ugotoviti, ali izpolnjujete pogoje za delo na stopnji predmetnega pouka in za kateri predmet. Ce ste si pridobili tudi ustrezno strokovno izobrazbo za pouk več predmetov, pa je izbira predmeta stvar medsebojnega dogovora s šolo v skladu z njenimi potrebami na posameznih predmetnih področjih. Seminar o novostih v fizikalnem merstvu Z razvojem elektronike in računalništva se pojavljajo nove možnosti za merjenje fizikalnih količin ter za nadaljnjo obdelavo in prikaz merilnih vrednosti. V skladu z napredkom seveda so-dobimo tudi vsebino in način pouka ter uvajamo pri šolskih poskusih nove eksperimentalne in merilne možnosti, da vzdržujemo zanimanje učencev za fizike in da naredimo pouk bolj razumljiv. Da bi seznanil učitelje fizike z novimi eksperimentalnimi možnostmi, prireja VTOZD oddelek za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo seminar: ELEKTRONIKA IN RAČUNALNIŠTVO V FIZIKALNEM MERSTVU od 3. do 5. februarja v prostorih oddelka za fiziko. Na seminarju bodo udeleženci sami gradili merilnike, delali eksperimente in ne le poslušali opise in predavanja. Pri vajah, za katere je porabljeno večino seminarskega časa, bodo obravnavali električne načine merjenja fizikalnih količin kot na primer: časa. premika, hitrosti, pospeška. temperature in naboja ter njih uporabo pri poskusih. Ude- leženci si bodo na tiskanih vezjih sami zgradili elektronske ojače-valne enote, potrebne za merjenje določenih količin in ustrezne senzorje. Vsakdo bo preveril delovanje zgrajenega merilnika, ga umeril in uporabil za ustrezne poskuse. Poleg tega se bodo udeleženci seznanili s simuliranjem pojavov na računalniku. Sledili bodo poteku nekaterih pojavov kot npr. radioaktivni razpad, pristajanje na luni, povprečenje šuma, delovanje polprevodniške diode. Vsakdo’ bo lahko vzel s seboj merilnik, ki ga bo naredil pri vajah. Seminar je namenjen profesorjem fizike. Koristen pa bo tudi za profesorje predmeta osnove tehnike in proizvodnje. Saj je namen seminarja, da posreduje novo teoretično in praktično znanje in spodbuja navdušenje za razmišljanje in eksperimentiranje. Prijave sprejema pisarna oddelka za fiziko FNT tel. (061) 261-432, ki daje tudi vsa pojasnila. Skripta z izvlečki predavanj in vaj bodo dobili udeleženci do konca meseca. Naslov: VTOZD Oddelek za fiziko FNT, Jadranska 19, Ljubljana. Radijska šola Radijska šola za nižjo stopnjo vsak petek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr. 21. jan. Čarodejev klobuk 28. jan. Tri botre lisičice (pravljice iz Rezije) Radijska šola za srednjo stopnjo vsak torek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr. 18. jan. Sol 25. jan. Ljudski plesi jugoslovanskih narodov Radijska šola za višjo stopnjo vsak četrtek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr. 20. jan. Slovenski fizik Jožef Stefan -27. jan. Vse naše vrednote — vsi naši kongresi (X. in XI. kongres) Za srednje šole 18. jan. Odrasli tako — kako pa mi (ob 14.05 L pr.) 19. jan. Pravice občanov v samoupravni socialistični demokraciji (Dogovori — odločitve ob 15.45 III. pr.) 19. jan. Govorimo makedonsko in srbohrvaško (ob 8.30 L pr.) 22. jan. Narkomanija (Nenavadni pogovori ob 18.05 III. pr.) 22. jan. Marina Feličija Munteanu (Književnost jugoslovanskih narodov ob 15.45 III. pr.) 24. jan. Tokovi sodobne filozofije (Aktualni problemi marksizma ob 8.05 L pr.) 26. jan. Družbenoekonomske razmere in pravo (Dogovori — odločitve ob 15.45 III. pr.) 26. jan. Govorimomakedonskoinsrbohrvaško(ob8.30I.pr.) 29. jan. Vjekoslav Kaleb »Gost« (Književnost jugoslovanskih narodov ob 15.45 III. pr.) 31. jan. Tokovi sodobne filozofije (Aktualni problemi marksizma ob 8.05 L pr.) Dragar, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc, Viktor Žorž. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Ljuba Berce l licu wi\ivDUia jt uusm UU ] ijica, ljutomerska domačinka Ljuba Berce. Vest o njeni smrti je zelo prizadela njene nekdanje kolege in kolegice, prijatelje in Ljutomerčane. S svojim možem Rafkom Ber-cetom, zavednim in naprednim učiteljem, je prišla v Križevce pri Ljutomeru že leta 1936. Tu je vzgajala mladi rod v ljubezni do domovine, napredno, požrtvovalno in zavzeto. Tega ni prezrl okupator, ki je Bercetovo družino med prvimi pregnal in izselil na Hrvaško. Tam se je začela trnova pot zanjo, za njenega sina in moža, ki se je priključil partizanskemu gibanju in v Našicah na pragu svobode izgubil življenje. Življenjska pot je peljala Ljubo Berce s Hrvaškega na Kočevsko, kjer je s sinom in kolegico Julka Stopar romala iz kraja v kraj, iz šole v šolo in prestajala vse strahote okupacije. Kolikokrat mi je pripovedovala o strahotah, ki so jih prestajali, saj so večkrat za las ušli smrti. Na Kočevskem je pomagala partizanom, bila je članica rajonskega odbora OF Kočevska Reka; za J * t svoje sodelovanje s partizanski15 gibanjem je bila odlikovana) redom zaslug za narod s srebrili1® vencem. Po osvoboditvi se je J nila v Ljutomer sama z otroko15 in spet začela s prosvetno-kai turnim delom. Delala je tudi' raznih organizacijah in društvil1 posebno prizadevno in uspeš!® pa je bilo njeno delo v društ'1 prijateljev mladine in Rdečel® križu. Ko je bila upokojena, se i® zato, ker je primanjkovalo učit® Ijev, vključila v delo Osnovi®1 šole s prilagojenim učnim pr0' gramom in uspešno in zavzet®1 vzgajala prizadete otroke in ji1 usposabljala za življenje. Čeprav je naša Ljuba dočak® la, kot rečeno, lepa leta, ne m° remo njeni prijatelji in znafk doumeti, da je res ni več. Pot® pežljivo je prenašala težko bol® zen in tegobe, s katerimi ji življc nje ni prizanašalo. Med nami bo ostal lep sporni® na dobro kolegico, prijateljic®1 učiteljico, spomin na dobre!? človeka. MILENA PIRHER Ana Savič Zelo nas je pretresla žalostna vest, da je umrla Ana Savič, ravnateljica Osnovne šole zbora odposlancev Kočevje. Radi smo jo imeli. Težko se bomo sprijaznili z bridko resnico, da je ni več med nami, da je zmagala bolezen in jo vzela družini, sodelavcem in prijateljem. Zelo smo jo spoštovali. Kot človeka in kot delavko. Na njeno odkrito in pošteno besedo smo se zmeraj lahko zanesli. Nestrpnosti ni poznala. Prisluhnila je vsakemu problemu in gaskušalačim bolje rešiti. Vse svoje dolžnosti je opravljala vestno in požrtvovalno, vsako sprejeto nalogo izpeljala do konca. Bila je ravnateljica ene od večjih šol v Sloveniji, ne samo po številu učencev, ki jih je nad 1700, temveč tudi po številu podružnic in po krajevni razsežnosti, ki se razteza nad 50 kilometrov daleč od matične šole v Kočevju. Povsod, kjer je bila, je razvijala odkrite, tovariške odnose med ljudmi. Že kot mlada učiteljica matematike in fizike je izstopala po svoji zavzetosti za resnično samoupravljanje in za ra zvoj šolstva. Ko je postala pomočnica ravnatelja in potem ravnateljica, je razvila vse svoje dragocene sposobnosti. Bila je zgled in prvi pedagoški vodja učiteljem v svojem velikem ku lektivu. Spodbujala ga je k str® kovni rasti in potrpežljivo uv< Ijavljala njihovo pedagoško n zumevanje in skrb za vsakeg učenca. Ob vsem tem pa ni pr< nehala skrbeti za svoje stri kovno in pedagoško izpopolnjf vanje. Čeprav je bila kot ravfi* teljica izredno zaposlena, se i udeleževala med drugim tu® vseh seminarjev matematike i fizike, ki sta jih pripravila ni® zavod in Društvo matematiko' fizikov in astronomov, zadnj1 leta pa je zgledno vodila medobčinski aktiv ravnatelj1 osnovnih šol in mu odprtih n predajala svoje bogate, izkusi) in spoznanja. Pogrešali jo bodo tudi v drU beno-političnih organizacijah občini, saj je bila ves čas zavzc družbeno-politična delavka. Pedagoški svetovalci sil imeli v njej konstruktivno sod lavko, ki je z globokim osebni prepričanjem uvajala sodobi pedagoška spoznanja in dida tične novosti. Pedagoški svetovalci Zavd SR Slovenije za šolstvo smo iskreno hvaležni za tovariš pomoč in sodelovanje. Ogrom delo, ki ga je opravila v svoji tako kratkem življenju, ki samo postavilo trajen spomen MARIJA JEMEC Svet *; :■ ■ TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV SIMONČIČ ROGAŠK SLATINA rjo/C'-"! .• hro* -■ razpisuje na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov dela naloge /1^a n:nj,. v ul bu.vnj.. individualnega poslovodnega organa TOZD — ravnatelja osnov šole '.■ni!- ir n- Razpisni pogoji: — visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-® obraževalnem delu organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da I ■s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog 0 novne šole pravilen odnos do samoupravljanja in širša družbena aktivnos Dela in naloge ravnatelja šole razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Osnovna šola Bratov Simončič Rogaška Slatina, Izletniška 15, v dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku po pretc razpisa. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. fci, i ®o Ol Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 ' Po mnenju Republiškega kori® teja za vzgojo in izobraževanje)1 časnik »Prosvetni delave® prost temeljnega davka od pri|, meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona o o^n davčenju proizvodov in storitev^ prometu).