Poštnina plačana ▼
Leto LXXL, ft. 226 a
LfaMjana, sobota 8.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in***"**™* davek posebej. — >Slovenaki Narode velja, mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ste*. S
tt-26 m 81-36
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Lfctbij&naka cesta,
telefon it. 26 — ČETRTE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva obča 1, telefon št. 66; ppfrjgfalea uprava: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENIC*: Ob kolodvoru 101.
Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.S51
Čehe in Slovake caka seda] še:
Borba za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo
■^■jp^BJJBJBJJBJBJBJBJJJJJJBJBJBJBJ^BJBJ^
Madžarska in Poljska skušata še bolj okrniti češkoslovaško republiko — Slovaške branili Slovaki sami, vprašanje Podkarpatske Rusije pa se bo reševalo na
BUDIMPEŠTA, 8. okt. br. Proglasitev slovaške avtonomije, in nove ureditve češkoslovaške republike in imenovanje avtonomne slovaške vlade je madžarske vladne in politične kroge skrajno presenetilo in razočaralo. Boje se, da je to prekrižalo vse madžarske račune. Na Madžarskem so bili prepričani, da se bo s primerno propagando dalo neuko slovaško ljudstvo, ki je še zelo pod vplivom predvojne mentalitete, pridobiti, da bo pri morebitnem plebiscitu glasovalo za odcepitev Slovaške in za zopetno priključitev k Madžarski. Proglasitev slovaške avtonomije in državne samostojnosti pa je po mnenju madžarskih krogov vse to preprečilo. Boje se celo, da bo pri pogajanjih s slovaško vlado le s težavo morda uspelo doseči korekturo meje in okupirati vsaj izrazito madžarske predele Slovaške, če bo češkoslovaška vlada v Pragi priznala sedaj slično ureditev še Podkarpatski Rusiji, potem je po sodbi budimpeštanskih krogov malo upanja da bi se Madžarom posrečilo odcepiti to pokrajino in doseči skupno mejo s Poljsko. Madžarska vlada je imela včeraj skoro ves dan trajajoča posvetovanja.
Današnji madžarski listi protestirajo proti proglasitvi slovaške samostojnosti in proglašajo vse te ukrepe za nasprotne ? monakovskim dogovorom, ki je po njihovem mnenju predvidel docela drugačno ureditev slovaškega vprašanja. Vladni organ »Fiigetlenseg« poudarja, da ima Madžarska iz zgodovinskih, zemljepisnih in go-
spodarskih razlogov vso pravico zahtevati zopetno priključitev Slovaške in Podkarpatske Rusije, ker bo le na ta način mogoče ustvariti trden jez proti navalu komunizma. Listi so tudi zelo ogorčeni nad dejstvom, da bo za CSR vodil pogajanja slovaški ministrski predsednik in da so se vzdolž vse madžarsko-slovaške meje zopet pojavile češkoslovaške obmejne straže, ki so se pred dvema dnevoma že umaknile. Listi poročajo, da se Slovaška sedaj mrzlično utrjuje napram Madžarski, ter da kopljejo ponekod celo strelske jarke. S takim pisanjem hočejo madžarski listi oči-vidno prikriti svoje silno razočaranje, ki jim ga je povzročil sporazum med Cehi in Slovaki, s katerim so prekrižani njihovi visoko leteči načrti.
PARIZ, 8. okt br. Havas poroča iz Budimpešte, da je bil med Poljsko in Madžarsko sklenjen dogovor glede odcepitve Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške. Ce se to ne bo dalo doseči s kakim plebiscitom, potem naj bi se odcepitev Podkarpatske Rusije utemeljila z nujno potrebo skup ne meje med Madžarsko, Poljsko in Runi unij o, ki da je nujno potrebna, da bi mogle te tri države ustvariti čvrst blok s protikomunistično tendenco, ki bi zajezil vpliv Sovjetske Rusije na srednjo in južno vzhodno Evropo. V Budimpešti in Varšavi se nadejajo, da bodo mogli s takimi argumenti ob podpori Nemčije in Italije vplivali zlasti na londonske kroge in pridobili za tako rešitev angleško vlado.
Kako utemeljujejo Poljaki
V Varšavi so se naenkrat spomnili potrebe slovanske skupnosti
VARŠAVA, 8. okt e. Načrti, po katerih naj bi se po monakovskem sestanku ustvaril nekak direktorij štirih velesil, so v tukajšnjih političnih krogih izzvali precejšnje nerazpoloženje. V zvezi s tem se je pojavila misel, da bi se ustvarila slovanska federacija, ki bi paralizirala eventualni evropski direktorij velesil. Tako zamišljeni blok bi segal od Baltskega in Črnega do Jadranskega morja. O tem piše eden najuglednejših poljskih listov »Kurier Varšavski«, da je to sicer šele zamisel, ali da bi to lahko v kratkem postalo realno dejstvo zaradi nove situacije v Evropi. Listi poudarjajo, da je za Poljsko najvažnejše stališče, ki ga bo zavzela Češkoslovaška
napram Nemčiji. Poljsko namreč tudi vznemirja novo ojačanje Nemčije. V zvezi s tem razpravljajo tudi o vprašanju odcepitve Podkarpatske Rusije, odnosno njene priklopitve Madžarski, da bi tako obe državi imeli skupne meje. Listi se zavzemajo za to solucijo in pravijo: Skupna meja z Madžarsko bi omogočila Poljski nekontroliran promet z Jugoslavijo in Italijo, poleg tega politično sodelovanje s Češkoslovaško, Rumunijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Potrebno pa je poudariti, da se o teh stvareh razpravlja samo v tisku, d očim se merodajni poljski činitelji omejujejo samo na izjavo, da je vprašanje Podkarpatske Rusije stvar Madžarske.
Slovaki za neokrnjeno Slovaško
Pogajanja z Madžari bo vodil dr. Tiso
BRATISLAVA, 8. okt. e. Kakor se doznava f slovaške strani, stoje Slovaki in njih predstavniki odločno na stališča, da je treba braniti nedotakljivost slovaškega ozemlja, ki ga sedaj reklamira Madžarska. Poskus, da bi se zanesla nesloga in cepitev med Čehe in Slovake v tem usodnem trenutku, ni uspel. Kakor zatrjujejo z merodajne strani, se prično pogajanja z
Madžari jutri v Komarnu. O obsegu madžarskih zahtev na merodajnem mestu zaenkrat ni bilo mogoče dobiti nobenih za-nesl'ivih informacij. Madžarsko delegacijo bo vodil zunanji minister Kanya, na čelu češkoslovaške delegacije bo predsednik slovaške vlade dr Josef Tiso, v delegaciji pa b^do še trije Slovaki in en Rusin
Anglija ne bo dopustila nadaljnje nasilne okrnitve češkoslovaške
Angleško svarilo Poljski in Madžarsk!
LONDON, 8 .okt (Reuter) Angleški poslanik v Varšavi je dobil nalog, naj obvesti poljsko vlado, da Anglija ne bo podpirala nobenih manjšinskih zahtev v CSR, razen v primeru, če bodo te zahteve slonele na čisto etnološki osnovi. Kar se tiče angleških obvez v pogledu garancije novih češkoslovaških  meja, ostane tako, kakor
je v spodnjem domu izjavil minister In-skip, namreč, da smatra angleška vlada da so njene obveze o garantiranju čeških meja že stopile v veljavo. Zato bo Anglija nastopila proti vsaki nasilni akciji s strani Madžarske ali Poljske. V sličnem smislu je angleška vlada obvestila tudi madžarsko vlado.
Nemčija in Italija se umikata
in ne mislita podpirati madžarskih načrtov
BUDIMPEŠTA, 8. okt. e. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da so izgledi za rešitev madžarskih zahtev vedno manjši. V prvi vrsti je to pripisati stališču Nemčije, ki je napravila mučen vtis. Zatrjuje namreč,
da je Nemčija obvestila madžarsko vlado, da bo madžarske želje podpirala samo v toliko, v kolikor se nanašajo na madžarske skupine, glede drugih zahtev pa Nemčija ne more nuditi nobene podpore, ker bi bilo podpiranje akcije za priključitev tujih narodnosti v nasprotju z idejami narodnega socializma. Poleg tega se je spremenilo tudi italijansko stališče. Po sestanku zunanjega ministra Chvalkovskega pred njegovim odhodom iz Rima z odgovornimi italijanskimi državniki, je opažati, da Italija pri podpiranju madžarskih zahtev niso več tako odločni, kakor popreje. Poleg tega stališče samih Slovakov znatno otežuje položaj Madžarske. Na drugi strani ni prezreti znatnih težav, s katerimi se ima Madžarska boriti v lastni državi, zlasti še ker tudi
v vladi sami ni popolnega soglasja. Vlada stalno zaseda in politični krogi smatrajo, da bo v najkrajšem času prišlo do važnih sprememb v notranji politiki.
Poljaki še niso zadovoljni
VARŠAVA, 8. okt e. Evakuacija ozemlja, ki je pripadlo Poljski, je bila izvršena brez motenj in težav. Do zdaj so bila evakuirana tri zadnja področja, to je skupaj 6 področij, v katerih je tudi važen železniški vozel Bochumin, ki bo evakuiran do 11. t m. Takrat bo tudi mešana komisija podpisala pogodbo, s katero bo potrjeno, da je bil izveden češkoslovaško-poljski sporazum. Z od stopi tvi jo tešinskega področja pa še ni popolnoma rešeno vprašanje poljskih manjšin. Med poljskim narodom in poljskim tiskom je namreč zdaj na dnevnem redu tudi rajanje še tren dragih
s rezov v Slovaški in sicer Spis, Morava in Cadeckije, v katerih je po trditvah poljskega tiska okrog 50 občin, ki naj bi se priključile Poljski. Ti srez pa so na Slo-
terenn
vaškem, s katero želi Poljska biti v najboljših odnošajih. S službene strani dozdaj o tem vprašanju še ni bilo izraženo nikako definitivno stališče.
Rumunija najodločneje odklanja
S prekinitvijo direktne zveze s CSR M bila oškodovana tudi Rtsnranija
BUKAREŠTA 8. okt e. Poljsko-madžar-ski načrt o razdelitvi Podkarpatske Rusije odnosno o njeni priključitvi Madžarski je izzval v tukajšnjih političnih krogih veliko razburjenje in nejevoljo. Poudarjajo ,da uresničenje tega načrta pomenilo za Rumunijo odvzem edine železniške zveze, po kateri je mogoče rum unsko oboroževanje in ki je zato Rumuniji neizogibno potrebna. Železniška proga preko Košic je potrebna za transport vojnega materiala iz Skodovih tovarn za rum unsko vojsko.
Zatrjujejo, da bo Rumunija napravila energične korake, da v nobenem primeru ne pride do uresničenja nadžarsko- poljskega načrta. Istočasno v službenih krogih v Bukarešti najodločnejše demantirajo vesti zunanjega tiska o korakih, ki naj bi jih bila rumunska vlada storila, Češ da je od češke vlade zahtevala revizijo meja. Ze samo misel na tako intervencijo v rumunskih avtoritativnih krogih najodločnejše zavračajo.
Tudi Ukrajinci se oglašajo
Neprijetno presenečenje v Varšavi —i Nemčija za ustanovitev neodvisne ukrajinske države pod nemško kontrolo
VARŠAVA, 8. okt br. S precejšnjim vz-nemirenjem spremljajo v varšavskih krogih najnovejši pokret Ukrajincev, ki sedaj tudi zahtevajo uveljavi j en je svojih pravic do samoodločbe. Ob podpori Nemčije so se sedaj začeli gibati tudi na Poljskem ter so skupno z Ukrajinci v Podkarpatski Rusiji pričeli z močno akcijo, ki je izražena v resoluciji, s katero zahtevajo pravico samoodločbe. Pred dvema dnevoma je bila na sestanku nacionalne a odbora Ukrajincev sprejeta resolucija naslednje vsebine: V imenu vsega ukrajinskega naroda se solidariziramo z brali v Podkarpatski Rusiji in smo pripravljeni z njimi skupno začeti borbe za uresničenje svojih idealov do končne zmage. K vsemu temu pa je treba še dodati, da Nemčija ne bi rada videla skupnih madžarsko-poljskih mej, ker je njena želja neodvisna Ukrajina pod nemško kontrolo.
Amnestija za politične obsojence
PRAGA, 8. okt. br. Vlada je imela snoči sejo, na kateri je sklenila izdati v smislu
monakovskega dogovora amnestijo za politične kaznjence nemške, poljske in madžarske narodnosti. Amnestirani bodo vsi politični obsojenci, ki so bili kaznovani od rednih sodišč ali od upravnih oblasti. Istočasno je bila sklenjena splošna amnestija za vse državljane republike, v kolikor gre za manjše delikte.
Nemčija še ne bo demobilizirala
BERLIN, 8. okt. e. Kakor dozna vaj o iz političnih krogov še ni bilo ničesar ukre-njenega za demobilizacijo, temveč bodo počakali toliko časa, da bo nemška vojska popolnoma okupirala sudetske kraje.
Aretacije
BERLIN, 8. okt br. Uradno poročajo, da je bilo dosedaj aretiranih v sudetskem ozemlju, ki so ga že zasedle nemške čete, 350 nasprotnikov narodno socialističnega režima. Transporti vseh beguncev, ki se vračajo iz Češkoslovaške, se strogo kontrolirajo in vsi sumljivci aretirajo. Med aretiranci je največ pristašev socialnih demokratov.
Nov statut za Žide v Italiji
P* vzorcu Nemčije eo začeli Ziđe preganjati tudi v Italiji
PARIZ, 8 .okt. w. Agencija Havas poroča o sklepih velikega fašističnega sveta glede zidov naslednje zanimive podrobnosti:
Sklepi velikega fašističnega sveta pomenijo hudo poostritev protižidovske zakonodaje v Italiji. Poostritev obstoja v tem, da je tujim Zidom odslej zabranjen dostop v Italijo in da so italijanski Zidje degradirani na državljane drugega razreda. Zidje v Italiji odslej ne bodo smeli zavzemati ni kake javne službe, ne morejo biti več člani fašistične stranke in tudi oe morejo več služiti v italijanski vojski. Tudi na gospodarskem polju je udejstvovanje Zidov do skrajnosti omejeno. Noben Zid ne sme imeti podjetja, ki bi zaposlovalo nad 100 delavcev in nameščencev. Zemljiška posest Zidov ne sme presegati 50 hektarov. Italijanske univerze so odslej za Žide zaprte. Sledili bodo še nadaljnji ukrepi glede poklicnega udejstvovanja italijanskih Zidov; izločili jih bodo zlsati iz novinar stva, dasi ravno je med 2500 organiziranimi italijanskimi novinarji samo 50 Zidov. Od vseh teh omejtev so izvzeti samo oni italijanski Zidje, ki so s* pridobili zasluge za fašizem. Teh olajšav bodo deležne predvsem židovske rodbine, katerih člani so padli ali pa se aktivno udeležili vojn v Libiji, svetovne vojne, vojne v Abesiniji in španske vojne na Francovi strani. Prav tako so izvzeti oni Zidje, ki so se zaslužno udejstvovali v fašistični stranki že v letih 1919 in 1920. Njihove zasluge pa mora ugotoviti posebna komisija. Stroge so zlasti tudi določbe glede sklepanja zakonov. Zidje smejo poročiti samo Židinje. Mešani zakoni so najstrožje zabranjeni.
Bojazen Vatikana
RIM, 8. okt w. Sklepi fašističnega sveta so izzvali v vatikanskih krogih veliko vznemirjenje, o katerem piše tudi današnji »Osservatore Romano«. Ust naglasa, da so zlasti ukrepi glede sklepanja zakonov zelo dalekosežni in da niso v skladu z načeli katoliške cerkve. Zato vatikanski krogi pričakujejo, da bodo tozadevni zakoni prinesli popolno jasnost in zarzhBnOi nastalo
Opozorilo Amerike
WASHINGTON, 8. okt. br. Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Wells je danes novinarjem preči tal noto, ki jo je ameriški poslanik Philipps v imenu svoje vlade izročil zunanjemu ministru Cianu glede na sklepe velikega fašističnega sveta o Židih. V tej noti protestira ameriška vlada proti uveljavljen j u ceh ukrepov za Žide, ki so ameriški državljani. Ameriška vlada opozarja na to, da bo enako, kakor Italija z ameriškimi, postopala z italijanskimi državljani.
Nemška ponudba Franciji
Nenapadalni pakt za 10 let
PARIZ, 8. okt br. V tukajšnji javnosti je včeraj krožila vest, da bo maršal G6-rmg v kratkem službeno obiskal francosko prestolnico. Po obvestilu iz Londona, ki so blizu nemškemu poslaništvu, bo G6-ring francoski vladi predložil nenapadalni pakt za dobo 10 let Poudarjajo, da je Gr5-ring odkrit pristaš ožjega francosko-nem-škega sodelovanja in evolucije zunanje politike obeh držav, ki naj zagotovi trajen mir v Evropi. V zvezi s tem poudarjajo, da je Hitler že svoječasno ponudil Franciji
zaključitev take pogodbe, ki pa jo je Francija odklonila zaradi zahteve Nemčije, da se ji puste svobodne roke na vzhodu. Po zadovoljitvi Nemčije, ki je dobila sedaj nemške kraje na vzhodu v Češkoslovaški to po ugodnih trgovinskih pogodbah, ki jih je sklenila z jugovzhodno Evropo, smatrajo tukaj, da je sedaj sporazum med Francijo in Nemčijo možen.
Žrtve rudniške kstaiUute
Tokio, 7. okt. AA. Iz premogovnika v Javari so potegnili 24 trupel rudarjev, ki ao se zadušili s strupenimi plini, dočim so 98 radarjev pripeljali v bolnišnico. V roža* Ji ■■iitlti še 12*
madžarski zunanji minister, ld je glavni iniciator poljsko-madžarske akcije za odcepitev Podkarpatske Rusije. Njegovi načrti pa so naleteli pri velesilah na odpor in ni verjetno, da bi se mu posrečilo zabiti klin med Češkoslovaško in Rumunijo
Belgijski krali obišče Pariz
PARIZ, 8. okt. br. Belgijski kralj Leopold III. prispe prihodnjo sredo v Pariz. Prisostvoval bo odkritju spomenika belgijskega kralja Alberta I., ki so ga postavili v Parizu na trgu Concordia. Pri tej priliki bo tudi vodil razgovore s francoskimi državniki.
Katastrofalen tajfun na Filipinih
Manila. 8. okt. o. V južnih predelih Filipinov je besnel silen tajfun, ki je krenil nato preko Kitajskega morja v notranjost Kitajske. Bil je izredno močan in je samo na širokem morju izgubilo 14 ljudi življenje. Mnoge pokrajine v južnih in jugozapadnih delih Filipinov so odrezane od Manile. Skoda je ogromna. Ameriška obalna vojna ladja »Canloan« je pripeljala v luko Cebu ponesrečence z motorne ladje »Du-maguete«, ki se je v viharju potopila. 13 članov posadke je utonilo, 27 pa jih je rešila vojna ladja »Canloan«. Tajfun j« opustošil 11 filipinskih pokrajin.
Pariški listi o berlinskih sklepih
Pariz, 8. oktobra. A A. (Havas). Lasti ko men tira j o delovanje mednarodne komisije v Berlinu. »Figaro« piše: Kaj lahko sklepamo iz delovanja te komisije? Zdi se, da je neizpodbitno, da bo CSR izgubila mnogo več, kakor je določal trancoski-britanski predlog z dne 18. septembra.
Bourguesse piše v »Petitu Parisienu«: Ribbentrop in nemški strokovnjaki so dosegli sprejetje programa, ki jasno stremi za popolno desorganizacijo češkoslovaškega gospodarstva in njene industrije.
»Populaire«: Berlinska komisija je sklenila izročiti Nemcem brez plebiscita tudi popolnoma češko ozemlje. Več ko osem sto tisoč Cehov pride v roke Nemčije.
»Journal«: CSR in Nemčija bosta v bodoče sodelovali in bo to v največjo korist obeh držav. Gospodarstvo bo zacelilo rane ki jih je politika prizadejala.
Telefonski in telegrafski
Praga, 8. okt. br. Poštno ministrstvo je danes objavilo, da je zasebni telefonski promet z inozemstvom brez izjeme se zabranjen. Pač pa je s inozemstvom še dovoljen brzojavni promet v nealfilranem besedilu. Prav tako so v nujnih primerah dopustni brzojavi svukao m, ki skazijo v vo4-siri.
▼ zasedenem ozemlju
Berlin, 8. okt br. PoBdjsko oblast v vsem zasedenem sudetskem in ostalem nemškem ozemlju v CSR je prevzela z današnjim dnem nemška državna policija. Policijsko službo organizira slično, kakor pred meseci ob okupaciji Avstrije, poveljnik državne policije Himmler. Državni policiji so kot pomožne čete dodeljeni Henleinovi redrteiji, ki imajo predvsem nalogo erutrsti
socializma.
Berlin, 8. okt. AA. (DNB). Ponovno je bilo objavljeno, da je prepovedano metati cvetje in drago stvari v avtomobil kance-larja HKterja m njsgovflt spremljevalcev, ker je dobil dama kdrjs rano od šopka stile, ki so am vvgM v njegov avto.
Borzna poročila.
8. okt Boogaad K), Pariz 11.729, London 30.98, JSew York 436.625, Bruselj 74.11, MIlan 23J0, Amsterdam 238.62, Berlin 179.62,
Ugodna sezona gorenjskih
letovišč
uporab?: 7. odgovornimi prodajalci pa se postopa po s si: m 22. zakona o zatiranja bolezni In škodljivcev ksfftvratt rastna tar se isti kaznujejo v denarju od 100 do 0006 din v korist državnega kmetijskega sklada.
Ban dr. Natlačen
čevwtfa SoobSssl
v kroga sauhy. Jasam« pOSPSOOt, r ri so *e spričo /tidUMm mevmmjerl H neposredno ogroža mfihov mumodaM obstoj, znašli vsi slovanski narodi brez izjeme, jih kliče na branik demokracije m znova, kot j tesno ko kdaj prej, ve&e njihovo usodo z njeno usodo. [>smokracija mm O0\jla niti er.ega slovanskega naroda v njegovem razvoja, zato nihče svojega boja proti demokraciji ne more opravičiti z bojem za narod m njegov obstoj, edini sovražnik slovanskih  narodov m  njihovega obstoja so tiste sile. kt so danes v nasprotju z vsem dosedanjim pojmovanjem človeškega dostojanstva, od krščanskega do socialističnega^ pro£&sfhe neenakost narodov za svojo pofrfično vero...   Ocenjevanje današnje vtoge slovenstva ne sloni mm nobenih mističnih postavkah, marveč na čisto razumskih zaključkih* ki jih vsiljuje ves mednarodni položaj. Vsebina današnjega boja slovanskih  narodov za obrambo, odnosno za dosego narodne samostojnosti in neodvisnosti, more biti le demokratična-«.. Raz Jogi. ki danes narekujejo slovanskim narodom vaajenmost, so popolnoma mami. Tu ni nobene mistike m romantičnih sanj, čeprav nikakor ne gpe podcenjevati takih pojavov kakor je slovanska zavest, ki se je obttktfvala v loka skapnih  bojev avstrij-skth Slovanov m ki v današnjem trenutku predstavlja nedvomno pozitivno postavko. Pri ocenjevanju današnje vloge stovanstva je vsekakor najvažnejše golo dejstvo, da so slovanski narodi že spričo svojega čisto zemljepisnega položaja tisti, ob katere proti vzhodu najbolj neposredno butajć valovi smdobne reakcije, da se slovanskim narodom v tem njihovem položaju sama vsiljuje častna vtoga predstraže človeške kulture m civđlracije. prvoboritelja za pravo demokracijo. Od tega* kako bo slovan-st~o to vlogo  izpolnilo, je odvisna med drugim tudi usoda slovanskih narodov. Spoznanje tega in praktično delo v tem pravcu moreta biti  v današnjih   dneh merilo ne le obče   demokratične, vseslovenske, marveč hkrati tudi čisto slovenske narodne zavesti in  narodnega    ponosa. Avstrijski Slovani so v letu 1S48. kot plačilo za svojo vlogo dobiti Bachov absolutizem fn Beti
O strokovnih organizacij aH
Objaviti smo poročilo o potu patra Krizmana in njegovih oprod v Beograd in njih intervenciji na raznih odločilnih mestih, da si izpostujejo podporo metoda j ni h čmitetjev. V zvezi s tem bodo našo javnost zanimala izvajanja jeseniškega »Našega kovinarja*, ki piše v svoji zadnji Ste-vf'k;- ^Svobodne delavske strokovne organi raci je Imajo kulturne odseke ali samostojna društva, ki skrbe za tečaje, predavanja, vodijo knjižnice itd., same pa prirejajo šesta* ke, zborovanja itd. Vse to so sredstva, s katerimi dvigajo delavstvo na dostojno višino, na ravan kulturnega človeka s polno moralno odgovornostjo in zavestjo. In ker svobodne delavske strokovne organizacije vršijo to veliko nalogo, je naravnost zločin onemogočati njihovo delovanje in delovanje njihovih kulturnih odsekov in društev, še večja napaka pa je, njihovo delovanje monopolizirati tn ga usmerjati po protidelavakih težnjah. Samo svobodne delavske strokovne organizacije so zmožne izvrševati omenjene naloge... Pritisk izvaja sila, k j ima interes na tem. da ostane delavstvo nezavedno tn lažje dovzetno za vsakovrstno demagogijo. Tudi pri nas se že kažejo žalostni pojavi. Ni tečajev in ne predavanj, ni sestankov in ne zborovanj, v knjižnicah je beda in prah, polne pa so gostilne, po cestah srečuješ pijance. Prej tega ni bilo, vtaj ne v toliki meri... Naša obsodba bi ne bila popolna in pra\'ična, ako bi ne obsodili onega, ki je pravi po\'zročitelj takšnih razmer. Povzročitelj pa je samo interesent na delavski zaostalosti. To je tista za nas nevidna sila, k: upravlja vse niti družabnega življenja in pazi. da mu ostanejo vsi družabni člani v pokorščini in da ne uidejo čez plot.. M
Kaj U „boljievišho"
»Skri'enski delavec* prinaša tale dopis: »Dne 10. t. m. je imela JSZ v Domžalah sestanek, na katerem Je govoril tudi zastopnik centrale JSZ (to je Oostinčarjeva Jugoslov. strokovna zveza). Govor, kakor izgleda, sploh ni bil govor, ampak zmerjanje. V svojem »govoru* je zastopnik dejal med drugim, da v ZZD (Krt ž mahova Zveza združenega delavstva) ni nič katoliškega, ampak da Je samo njihova organizacija JSZ osnovana na krščanskih načelih. Nadalje Je dejal, da je vodstvo ZZD kakor troti pri čebelah. Člani skupaj nosijo, oni pa se maste. Take Ijodl, ki mislijo na ZZD, je treba pošteno obutati in naj delavstvo gleda na to, da ne bo med njimi ZZD. Torej prav po boljseviSkoU TunjiSkemu re-Inrmatorju je boljše\'išfco Že to, ako se drz-Nj kaka druga delavska organizacija na 1. bi >ve napade odgovarjati z istim orožjem!   . .£*S«rf ***m-***M
Vrnitev potiskeg* odtthovonja
Sarajevska »Jugoslovanska posta* objavlja tole značilno vmt: sUglednt beograjski odvetnik dr. Marko Legan je posetit poslanika poljske republike v Beogradu in mu vrnil visoki red *Poionla restttutm, s katerim, ga je svojecasno odlikoval prezident Moščicki za Zasluge, ki ai jih je pridobil s svojim delovanjem na polju zbližanja med Poljsko in Jugoslavijo^ Dr, Legan je zrian jugoslovenski nacionalist in borac v
ki ao
W je   tam jak> skoraj
Ja povzročilo veliko skrb m Botiinjn, kjer je pre-kopanje. Veliko škodo ja povzročil sfino napet politični položaj, ki je zajel vso srednjo Evropo, Izostali so predvsem, ©efcri, ki so owtan vočinoosa dasnsw Kljub vsem tem nepririkam, pa je bila seaona v radovljiškem arezu prav zadovoljiva. PO deževnih čmeh v juliju in avgustu smo dobili v septembru lepo toplo vreme, da se je sezona potegnila za lepo število dm. V času, ko so druga lota že odSh z Bleda in okoUtkth krajev Skoraj zadnji gosti, so letos prihajali OgRfBhi avtobusi, polno zasedeni od gostov iz Italije, Anglijo in Nemčije ki so ostali skoraj do zadri jm ?eptenrbrsfk1fi dni v naath krajih.
Velik porast gostov so imeH tam letos kra^i v Zgornji savski dolini .Poleg Rateč-Planioe in Kranjske gore, se od leta do leta močneje uveljavlja romantični Goed-Martufjeik in sončna Planina 9v. Križ nad Jesenicami. V teb krajih letovlscarji sicer še niso deležni posebnih udobnosti, pač pa uživajo izredno pokrajinsko lepoto in mir.
Med gorenjskimi letoviscarskimi kraji se od leta do teta močneje uveljavlja Žirovnica, ki nudi gostom l-.pe izlete 688 prostrane dobrave, mimo Kepo obdelanih poij1 in aelenm travnScov v globoke gorske tesni m na strme vrtiove Karavank tn Julijskih Alp. K Ozvaldu v Žirovnici prfctejo rad,- na počitnice po\eg Slovencev in jufcjftkov, tudi Nemci, snrtcar^. Angleži in Francozi.
Poleg idiličnih Polje in starodavnim Begunj, se vsako leto bolj uveljavlja prikupna Radovljica, ki trna prav vse pogoje, da Se razvij-, v eno najbolj privlačnih gorenjskih letovišč. Izredno milo podnebje, kopališče s toplo in čisto vodo, udobna prenočišča, krasna okolica in lepi razgledi na velegorja. to so prednosti, ki jih poleg Bleda jn Bohinja nima noben drug kraj na Grorenjskem.
Svet za sebe y, LipmSka dolina z L*p-
dobrovoljski legiji pokojnega dr. Ljudevita Pivka, kjer se je s svojo hrabrostjo posebno odlikoval. Vrnitev odlikovanja je utemeljil s tem. da noče in ne more nositi odlikovanja države, ki je tako nebrat-sko nastopila proti bratski slovanski Češkoslovaški republiki v njenih najtežjih trenutkih. V znak protesta za tako postopanje Poljske — tako je poudarjal dr. Legan — \*račam vam, g. poslanik, red. ki sem ga več let s ponosom nosil na svojih prsih.« — Kaj je na to poljski poslanik odgovoril, tega sarajevski fist ne poroča.
tfSložni smo močni* razdvojeni — žrtev sovražnikov
(Pomembna izjava   sofijskega mitropolita
Štefana)
V Beogradu je bil na posetu pri patrijarhu dr, Gavrilu poglavar bolg. pravoslavne cerkve sofijski mitropolit Štefan. V patrijarsi ji je sprejel urednike »Vremena* in mu dal velepomembno izjavo. Mitropolit Štefan je v svoji izjavi poudarjal med drugim:
»Naša naroda bosta srečna in blagostanje se bo naselilo med njima, ako bosta živela zares v bratski slogt, povezana Z ljubeznijo, ki nikdar ne ugasne in nikdar ne umre. V današnjih burnih in mračnih časih, potnih splošnega strahu, se vsem nam še bolj vsiljuje  ta misel.  Naša zveza mora postati večna, realna, da preko nje postanemo ena usta in eno srce, ki slavi gospoda Boga. Spominjajoč se težkih tragedij, ki smo Jih preživeli, me navdaja samo ena želja, da bi mi vsi imeli skupno in bratsko bodočnost ker kadarkoli smo Šli roko v roki, smo biti močni in silni, živeli smo v blagostanju in uživali smo duhovno tn materialno srečo. Kadarkoli pa smo se vdajali vplivom od zunaj, smo se prepirali in prelivali kri, postajajoč žrtev svojih sovražnikov. Združeni v bratski ljubezni In slogi smo nepremagljivi, brez vsake moči pa, kadar smo razdvojeni in sprti. Naša dolžnost Je, da vsestransko in požrtvovalno delujemo za duhovno blagostanje in dobrobit naših narodov in s tem dosežemo, da postaneta naša naroda ena volja, eno srce, ena misel — en narod. Zavzemajoč se za te ideje, vstaja pred menoj svetli lik srbskega pro-svetitelja sv. Save. Preživljam svete trenutke, ko se spominjam njegovega imena, njegovega bivanja v Velikem Trnovu na predvečer njegovega življenja in na njegove besede, namenjene najemu takratnemu carju Ivanu Asenu lL: »Jaz se tu počutim kakor v svojem domu, kakor se ti, sin moj, počutiš v svojem domu pri prihodu v mojo Zičo in kakor ti, sin moj, z isto ljubeznijo greš na naš Jadran in kakor si mi ti prav dobro rekel, da so Bolgari in Srbi eno. kar ni ničesar, kar bi jih razdvajalo: ne jezik, ne vera. Zato mi je tudi drago, da ta Živim in zategadelj je tudi moja volja, da bom tu pokopan*« Car Ivan A sen ja zaplakat, kakor sin za očetom, ko je izvedel, da je umrl sv. Sava v Tmovu. Zapustil je bojišče, kjer se je boril proti Grkom, prišel v Trnovo in priredil sv. Savi veličasten pogreb. Ob grobnici je car Ivan Asen spregovoril te-le besede: »Tu leži ključ, ki za večne čase veže dve bratski zemlji, dve bratska naroda in to mesto je blagoslovljeno in sveto tako za Srbe. kakor za Bolgare* Evo, takšna vez spaja nas in postaja vedno močnejša, neposrednejša in čvršča in a*o Bog dm ~ za večne Čeme neskaljene. Slovanska vzajemnost, bratska ljubezen in naša pravoslavna cerkev bodo navdahnile nase narodne predstavnike in vse nas, da komo tvorci svetle usode in svatia nate bodočnosti*
nioo in KBSttno gorico. Ko bo ta zvezana S dobro cesto s JNSdom iti Bohinjem, bodb ttodi za tO msico nastopili boljši časi.
Vse po»ao gostov jo bilo tudi letos na Pokljuki m Komat Pokljuka je nekakšno blejsko, Komna pa bunaljsko zaledje. Ko bo BI d s dobro caoto proko Pokljuke s Botoinjem, bo ta planinski svet tvoril eno samo veliko letovišče in smu-sko središče in sicer eno tmij prtvlMĐKi r Evropi.
Jubilejne prireditve grafičarjev
Ljubljana, 8. oktobra Dom grafikov na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste ob glavnem vhodu v os fedje Ljubljane bo vaak večer slavnostno rassvrdjon. In od ponodeljka dalje bo vihrala raz doma tiskarska zastava v petih barvali. Ta zastava simboMzira tiskarsko umetnost, ker se v tisku uporabljajo kot temeljne barve rdeča, zlata, modra, srebrna m 6rna barva. V teh barvah, odnosno v rdeči, rumeni, modri, beli in orni barvi bo zastava razobešena na Domu grafikov, ki bo razsvetljen, v proslavo jubileja, ki ga grafičarji praznujejo ob sedemdesetletnem obstoju ljubljanske organizacije.
Ves oktober in deloma tudi v novembru bodo razne prireditve, na katerih bo grafično delavstvo prikazalo vsej javnosti uspehe svojega kulturnega in prosvetnega
dela.
V Ljubljani bo prva njihova večja prireditev koncert, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 11. v Frančiškanski dvorani. Javnost Opozarjamo na ta zanimiv koncert, na katerem nastopijo grafični pevski tbori iz Ljubljane in Maribora, graf čni salonski orkester iz Ljubljane in zagrebški orkester mandolinistov in gitaristov.
Naše «l«4ališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Sobota, 8. oktobra: Potopljeni svet. Premiera.  Premierski abonma
Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto
Krstna predstava Izvirne slovenske igre »Potopijuni svet«, se bo vršila dre vi za premierski abonma. Tehtnost snovi in način kako obravnava pisatelj dejanje, jamčita, da bomo dobili s to igro naše dramske literature vredno in dragoceno delo. Duševni razkol iskalca resnice, Cigar tenki Čut za dolžnost in odgovornost ga pn-vedeta v oster konflikt med dogmatiko in čustvom, ki se upira než vljenjskemu formalizmu. Igrajo: Debevec, Danilova, Vida Juvanova, Saričeva, Gregorin in Sever. Re žiser: Debevec.
OPERA
Začetek Ob 20. uri
Sobota: 8. oktobra: Na sinjem Jadranu. Opereta. Izven
Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov, Članica Metropolitanske opere v New Yorku. Izven. Zvišane operne cene.
Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto
Gostovanje članice Metropolitanske opere ge. Zinke K u nt-Milano ve bo v nedeljo zvečer v Puccinijevi operi »Tosca«, kjer bo pela naslovno partijo. Odlična umetnica, katere pevske in igralske kakovosti naše občinstvo pozna in ceni, staje partijo To-sce med svoje najdovršenejše umetniSke tvorbe, tako da pomeni njen nastop v tej partiji aa vsakega ljubitelja operne umetnosti prvovrsten gledališki dogodek, ki naj ga nihče ne zamudi. V glavnih vlogah: Franci in Primožič. Dirigent: dr. švara.
Zatiran]« San-Josejcvega kaparja
Ljubljana, 8. oktobra Vsem kmetijskim zavodom ter banovinskim trsnicam in drevesnicam in dreves-ničarskemu odseku SVD v Kamenici pri Mariboru.
Na podstavi čl. 1 banove naredbe o zatiranju San-Josejevega kaparja z dne 25. aprila 1930 (SL list It. 290-43 iz leta 1936), so vse državne, banovinske, okrajne, mestne, občinske in zasebne drevesnice in trs-niče v območju dravske banovine pod stalna fltopatološko kontrolo kmetijska poskusne in kontrolna postaje v Ljubljani, gloda razkuževanja sadik pa pod kontrolo strokovnih organov banske uprave.
Ker prati nevarnost okužbe po tem naj-opasnojšem Škodljivcu sadnega drevja, zlasti v obmejnih krajih banovine, odrejam sledeči postopek pri razkuževanju sadik (drevja, trt in grmičevja) pred prodajo ali odnosom iz drevesnice oziroma trsnice za jesensko ali pomladansko saditev:
1. Prodajati sme sadike le oni dreves-niear, U Ja dooil dovoljenja aa prodajo od kraljevske Bonske oprave. Bros takega do olkaija ma mame sadik nihče vnovoevati.
2. Vae sadike in njih deli (razen korenin) aa morajo pred oddajo raskuiiti na ta način, da se potope v raztopini 0°/« neode-drina ali 12*/» iveplovo-apnene brozge.
S. Vsak drovesniČar mora voditi knjigo, iz katero jo razvidno, komu in kdaj so bile sadike prodane. Prodajalec je dolžan izdati za vsako odprodano količino sadik račun, v katerem mora označiti, komu in koliko ter katere sadike je oddal. Na zadnji strani računa mora dreveaničar-proda-Jalec potrditi s lastnoročnim podpisom, da Ja Sadike razkužil a potapljanjem v predpisanem razkufflu. Pri odpravi sadik po železnic! (poeti) se mora isto potrditi tudi na tovornem Batu.
4. Drevesničarji morajo imeti verodostojno dokaailo V izvirniku o količini razkužil gosakticidov), ki so ae uporabili v njih drevesnicah za razkuževanje sadik.
jroajpa načelstva, mostna poglavarstva in občinska obiastva nadzirajo po svojih strokovnih in iavrsevalnih organih promet s sadikami, aa ao predpisno razkužene.
Ako kontrolni organ najde sadiko, ki niso bile razkužene, tedaj sadike zadrti od j
SOKOL
B*atl#, Mstre ta Mrašte)!
štiri lata so minula od tistega tragičnega 9. oktobra 1934, ko ja lločinsks roka umorila našega nadvse ljubljenega pr--vega Sokola, blagopokojnoga ViteJloaga kralja  Aleksandra   I.  Zediniteija. Spomin
na kralja Mučenika bo ljubljansko aokol-stvo dostrjno počastilo v nedeljo, 9. oktobra t. 1. ob 11. dop. v tekivadtlici Narodnega doma
s ftpominsko talno »ve^no«! jo Spominski govor po nepozabnem kralju Vitezu in Sokohi   bo   imel jug*>eioveneki dobrovoljac  Ul L nem.  načelnika Saveza
SKJ br. Josip JeraS Sodelovala bo godba Sokola 1 Ta&nrr.
Vabimo v*e sokolske pripadnike, da se ta žalne avetanosu   udeležijo   v polnem številu v meščanski rbleki z znakom, ovitim v črn flor.
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedmiteljuf
OUVajmo Jugoslavijo!
Živel kralj Peter IX!
Ljubljanski Sokol. «okol I Tabor, Sokol Ljubljana II. Sokol Ljubljana III. Sokol Ljubljana IV., Sokol Ljubljana-siška. Sokol Ljubljana-Most/, Sokol LJubljana-štepanja vas. Sokol Ljubljana-Vič. S^kol Ljubljana -Zg. 6i*ka.
— Načelstvo Sokol škrg a društva Ljab-
ljana-SiSka sporoča starSem, da bo odslej telovadba dece ločena: za starejšo deco Od 6. do 7., za mlajšo pod m let pa od 5. do 6 popoldne in sicer za dečke v sredo in petek, za deklico j-a v torek in četrtek. Zdravo!
Roparskega napada osumljeni in obtoženi
Danes so se zagovarjali pred mariborskim sodiščem Friderik Gumzer, Josip Mavric in Pavel Kranjc
Maribor, 8. oktobra
Bilo je 14. junija, okoli 1.30 zjutraj, ko ao pri Mulavčevib v SAkarcih v Slovenskih goricah vsi trdno spali. Bila je temna in deževna noč Nenadoma se je posestni ca Marija Mulavčeva prebudila. Ko se jc zbudila, je zagledala pred seboj dva moška, oborožena s sekirami, d očim je tretji stal pri vratih. Mulavčeva, vsa v strahu, ni prvotno niti vedela, kaj moški prav za prav hočejo. V naslednjem trenutku pa ji je eden z c©ornim glasom ukazal, naj vstane Mulavčeva je skušala vstati, toda mosk] jo je zopet polisnil v poertrijo. Moška sta vprašala, kje ima denar. Ko pa je Mulavčeva dejala, da ga nima doma, sta ji zagrozila, da bosta vse ix>bila. če jim akoj ne izroči denarja. Mulavčeva je v smrtnem strahu ponovno zatrjevala, da denarja nima doma, nakar sta redarja pričela stik ti po postelji in omarah. Toda denarja kljub temu nista našla. Naposled so razbili še manjšo omaro, k j je bilo v neki posodici 60 dinarjev drobiža. ki sta ga roparja vtaknila v žep.
Toda s tem nista bila zadovoljna. Vprašala sta, kje da so tisočaki. Mulavčeva je naposled povedala, da ima tisočake v hranilnici ter je roparjem izročila pet hranilnih knjižic z večjimi in manjšimi vlogami. Roparja, od katerih eden je bil manjši, drugi večji, sta naposled vprašala,, koliko je dobila tedensko iz hranilnice. Mulavčeva jima je odgovorila, da je dvignila tedensko po 500 din. S tem odgovorom sta se roparja menda zadovoljila ter odšla v drugo sobo. kjer sta trdno apala Geno\.efa Mulavec in služkinja Terezija Polan c. Tudi :a.rn sta roparja najprej zbudila ženski, nato pa prebrskala vse kote In omare Iz jeze. ker nista ničesar našla, je eden dvignil sekiro ter glasno dejal, da bo vse pobil, če ne pov* sta, kje je denar. Videč, da hočeta ;-vojo grožnjo izvršiTi. je služkinja izročila roparjema 100 din. ki iih je dobiia prejšnji c'£n od svojega brata Nato sta roparja vae-la še zlato žensko zap stno uro in dve električni svetilki iz omare ter odšla. Pred odhodom sta še dejala, da bosta hišo za-
žgala in vse pobila, če bodo ženske obvestile orožnike. Toda plen j bil roparjem očividno premajhen in sta odšla še v shrambo, kjer sta ukradla pol kg masti, nekaj prekajenega mesa, ,ki sta ga zavila v papir, s katerim je bila pokrita, mast v posodi. 2enske so o nočnem dogodku takoj obvestile orožnike, ki so takoj uvedli obširno preiskavo.
Na podlagi sledov, kj so vodili do domačije 37 letnega posestnika Frid'uika Gum-zerja, so orožniki naplavili pri Gumzerju hišno preiskavo. V Železn^ peči so našli oljnat paptr. masten od zaseke, ki so ga očividno pozabili zažgati. Papir so pokazali Mulavčevi ki je takoj spoznala, da je papir iz nj^ne posode. Tudi je Mulavčeva pri zaslišanju in konfrontaciji dejala, da je bil eden roparjev prilično iste velikosti in zunanjosti kakor Gumzer. Na podlagi izpoved b Mulavčeve so orožniki Gumzerja aretirali in sicer zaradi nujnega suma, da je bil soudel žen pri r »pu-Nadaljnja preiskava je dognala, da je-Gumzer precej zadolžen ter v denarnih stiskah in da je dobro poznal razmere pi-Muiavčevih, o katerih »o govorili, da imajo doma precej shranj:nega denarja Tudi so orožniki dognali, da se je Gumzer družil s 25 letnim kovaškim pomočnikom Josipom Mavnčem \% Sv. Benedikta v Slovenskih noricah ter 21 letnim delavcem Pavlom Kranjcem iz Jablane v Slovenskih goricah. Tudi omenjena dva s<> orožniki aretirali. Pri zaslišanju sta S* SS> p le tla v protislovja. Gumzerja. Mavrica in Kranjca so zaprli. Med preiskavo je preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča zbral proti njim toliko ob-težilnega materiala, da je sledila obtožba pri senatu petih sodnikov pri mariborskem okrožnem sodišču.
Danes dopoldne so s deli vsi trije, Gumzer, Mavric in Kranjc na zatožni klopi v raspravni dvorani st. 53 tukajšnjega Sodišča. Vsi trije so v preiskavi tajili vsako krivdo.. Tako tudi danes.
Razprava ob zaključku lis'a še ni bila končana.
Film »Domovina«
Ljubljana, 8. oktobra Na  letošnji biennali  v  Benetkah se je nemška filmska  industrija   prav posebno
iHilikovdla in prejela prvo nagrado za film »Domovina«, izdelan po Sudermanovem romanu. Film nam predočuje borbo proti lažni morali malo-meŠčanstva Razlikuje se od Sudermanove drame proti koncu, kajti ves konflikt, ki se v knjigi konča z očetovo smrtjo. Se v filmu na lep način izravna tako, da kor.ča ves problem v prid vsem borcem p'oti tedanjemu pojmovanju lažne in  napačne  etike  in morale.
je ta film povsod doživel triumfe in da so se znali Nemci pred mednarodnim občinstvom v Benetkah s to umetnino afirmirati tako, da je film na koncu izzval narušene ovacije za prisotne glavne junake filma, kakor tudi za producenta.
Film »Domovina« se predvaja danes v premieri v kinu Untonu ter ga naj topleje priporoćamo vsem ljubiteljem resne m clo-boke filmske umetnosti.
Režiser Kari Frdlich je postavil v ospredje filma dva igralca, ki s svojo nadpovprečno igro in umetnostjo vodita *es :ilm od začetka do konca. Žarah Leander, švedska umetnica, ki je danes nedvomno prva med filmskimi zvezdami evropskega kontinenta, in H e mri oh Geofge, titan in naj-jačji karakterni predstavnik nemškega filma. Ona igra vlogo Magde, iz tujine vračajoče in boreče le za.sfeČO svojega c* -ka. On predstavlja očeta, personifikacijo pojmovanja tn nabiranja tedanje meščanske družbe. Dva močna igralca v rokam močnega režiserja. Občinstvo, ki v vaeh dosedanjih ftrmih z Zaran Leander ni moglo dobiti pravilnega pojma o veličini te igralke, bo šele v filmu »Domovina« spoznalo, da je ta velika umetnica tako v Jgri, v vseh svojih kretnjah, po svojem Žametastem, temnem fn globokem glasu ne-prekosljrva. Njene popevke O »domovrnU in njena pesem »2ena postane lopa iele kadar ljubi«, njen spev iz opere »Orfčj m Evridika« ter odlomek iz Bachovega »Pa-siona sv. Matevža«, to so odlike filma, ki ostanejo vsakomur nepozabne. Ni Soda, da
KOLEDAR Danes:    Sobota, 8. oktobra katoličani: Brigita
Jutri: Nedelja. 9. oktobra katoličani: Di-onlzij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velike norosti Kino Sloga: Požar nad Anglijo Kino tJnion: Domovina Kino Moste: Hajduk Janošik in Plešem za Te
Kino fti*ka: Duet
PRIREDITVE   V NEDELJO
Kmematofrrafi Isti »pored
Steg pJanink kraJjice Alenčice letna •kupĆCina  ob  10.30 v Jicejaki telovadnici
Slavnostni koncert Grafike ob 10.30 v frančiškanski dvorani
DEŽURNE LEKARNE rrsannn bi Jutri: Mr. 9usnlk. Marijin trg: 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec, Cesta 2«. oktobra 31.
SPORT
— Motoklnb »Ilirija« Ljubljana *a^i članstvo ln prijatelje na motocikliski Izlet v Trst. Doberdob in Gorico, ki bo v soboto in nedeljo 15. in IS. t. m. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 12.30, prihod v Trst ob 15.30.. Ogled trgovskega dela Trsta in drugih zanimivosti. Prijave se brezpogojno zaključijo v ponedeljek dne 10. t. m. ob 18. url. Opozarja se udeležnike, da pripravijo točne podatke za osebo in vozila. Prijatelji in družinski člani se Lahko udeležijo izleta z avtobusom. Točna navodila ln prijave v tajništvu kluba, Miklošičeva IS.
Din 78 plačate za Potnikov Izlet v Trut dao IS. oktobra 1988.
ADMIRAL BKATT V prtabJttrijftu Saint-Tropez na francoski rtvierl ja bfla zasidrana 'epa angleSka jaftita. Trije do paau gol! mornarji so po-MvaH te pometali krov.
Lapa ladja,  je dejal nek<*n eredoč
mimo.
— Yes.
— črigava pa ja ta jahta?
— Moja, — je odgovoril eden izm^d mornarjev, ae da bi nehal delati.
— Odo, aH srnam vprašati po vasem imenu?
— jjaaij.
Mornar, ki je snaftil krov jahte, je bil aarca stavni angMbl admiral Beatv, ki fjt Angleži rađ pftnarJajD s MeSaunoui.