Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vte spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon šL 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Današnjemu listu so priloženi čeki za vse z naročnino zaostale naročnike. Vljudno prosimo, da blagovole naročnino vsaj deloma poravnati, kajti kdor list obdrži in čita, tega častna dolžnost je tudi izpolniti podporno obveznost.
Upravništvo.
Zborovanje učiteljiščnih abiturientov in abiturientk
se bo vršilo t pondeljek, dne 17. julija 1.1., v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani p« sledečem vzporedu:
Na predvečer ob 8. uri prijateljski sestanek pri „Novem svetu" na Marije Terezije eesti.
Zborovanje v Mestnem domu.
Ob 9. uri dopoldne. Eazprave:
1.	Položaj učiteljskega stanu in pota naraščaja.
2.	Poročilo o položaju u č i -teljiščnega naraščaja v Gorici.
3.	Učiteljica o problemu ženskega vprašanja in gibanja.
4.	Poročilo o položaju uči-teljiščnega naraščaja v Ljubljani.
Ob 2. uri popoldne:
5.	Slovenci na celovškem učiteljišču.
6.	Učitelj novinec.
7.	Vprašanje o reformi učiteljske izobrazbe.
Po zborovanju:
Ogledovanje in poset — umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu — panorame z ljubljanskega gradu — „Učiteljske tiskarne".
Vrtni koncert
pri „Novem svetu" bo ca večer o b 8. uri, kjer bo sviral lastni salonski orkester. Na vzporedu je dalje : petje, solo-nastopi, šaljiva pošta, ples in prosta zabava.
Vljudno vabimo vse ude-ležnike zborovanja, kakor tudi cenjeno ljubljansko občinstvo na imenovani vrtni koncert.
Pripravljalni odbor.
Zlet slovanskega ueiteljstva v Krakovu.
Leta 1908. se je osnovala na učiteljskem zletu t Pragi Zveza slovanskega "čiteljstva v Avstriji.
Člani Zveze so strokovne organizacije 8'ovauskega učiteljstva. Občni zberi Zveze se imajo vršiti vsako drugo leto v raznih Slovanih mestih v Avstriji. Sklepom prvega občega zbora Zveze 1. 1908. bi se bil imel vršiti drugi
občni zbor skupno z zletom slovanskega Jčiteljstva v Krakovu avgusta preteklega leta.
1 važnih vzrokov, ki pa niso v zvezi z zleto-T'm komitejem, se je preložil zlet slovanskega
učiteljstva in vršilo se je samo dne 22. avgusta 1910 z ozirom na pravila zborovanja delegatov Zveze, na katerem se je sklenilo: 1. naj se vrši III. občni zbor delegatov Zveze leta 1912. v Krakovu, 2. naj se vrši leta 1911 istotako v Krakovu splošni zlet slovanskega učiteljstva.
Glasom sklepa odbora Zveze slovanskega učiteljstva z dne 27. januarja t. 1 na Dunaju se vrši zlet slovanskega učiteljstva v Krakovu v dneh 21. do 25. julija t. 1. z naslednjim programom:
Petek, dne 21. julija:
Pozdravni večer na čast gostov.
Sobota, dne 22. julija:
Ob pol 8. uri zarana: seja odbora Zveze slovan. učiteljstva.
Ob 9. uri: Slavnostno zborovanje slovanskega učiteljstva iz vseh avstrijskih dežel (prva plenarna seja).
Vzpored posvetovanjem:
1.	Otvoritev.
2.	Volitev častnih predsednikov zborovanja (iz vrst učiteljstva).
3.	Volitev tajnikov.
4.	Sprejetje dnevnega reda posvetovanj.
5.	Govori delegatov in reprezentantov.
6.	Slika ljudske šole v Avstriji
a)	sedanje (ref. dr. Henrik Kauarek),
b)	prihodnje (ref. Uhehla).
7.	Projekt službene pragmatike za Ijud-skošolsko učiteljstvo (ref. Karel Kosteleeki).
8.	Zaključitev posvetovanj.
Ob 1. uri popoldne: Slavnostni obed (banket).
Ob 3. uri popoldne: Začetek del v sekcijah; subreferati za posvetovanja v sekcijah se objavijo natančno v posebnem programu zborovanja.
Ob pol 8. uri zvečer: Slavnostna predstava v mestnem gledišču : '„Halka", narodna opera Moniuszkova.
Nedelja, 23. j u 1 i j a :
Od 8. do 10. ure zarana: Nadaljevanje posvetovanj v sekcijah.
Ob 10. uri: Druga plenarna seja. Glasovanje v resolucijah in sklepih, sprejetih v sekcijah in z ozirom na referata:
a)	slika liUdske šole v Avstriji;
b)	službena pragmatika.
Popoldne: Ogledovanje mesta in njegovih spomenikov in izlet v Okocim.
Pondeljek, 24. julija:
Ogledovanje mesta in zbirk in izleti na Kopiec (hrib) Kosciuszki, v Wieliczko, T Zakopane in Tatre.
Torek, 25. julija:
Izlet v Zakopane in Tatre.
Pripomnje.
Opozarjamo, da se vrši pred zborovanjem slovanskega učiteljstva dne 20. julija seja polnega odbora, a dne 21. julija V. zborovanje delegatov „Deželne zveze ljudskošolskega učiteljstva v Galiciji s sedežem v Krakovu".
Vsak udeležnik zborovanja se mora prijaviti takoj. Vsem slovanskim učiteljskim organizacijam in njihovim društvom pošiljamo po-sebe tiskane „Priglasnice" za udeležuike.
Priglasnica za udeležuike zborovanja slovanskega učiteljstva v Krakovu:
1.	tekoče število,
2.	ime in priimek ndeležnika,
3.	poklic,
4.	bivališče in pošta,
5.	naročil vstopnico k banketu 22. julija,
6.	naroČil vstopnico v mestno gledišče, kako?
7.	se udeleži izleta v Wieliczko 24. julija,
8.	se udeleži izleta o Okocim 23. julija,
9.	se udeleži izleta v Tatre (k Morskemu Očesu) 25. julija,
10.	koliko skupnih prenočišč v šolah,
11.	koliko privatnih prenočišč,
12.	plačal za:
a)	legitimacijo:
b)	banket:
c)	vstopnico v gledišče:
d)	izlet v Wieliezko:
e)	Okocim:
f)	Tatre:
g)	skupna prenočišča: i) privatna prenočišča: j) skupno:
13.	je dolžan še plačati:
14.	udeležnik se pripelje na zlet:
a)	sam,
b)	s koliko družinskimi člaui:
Pojasnila: ad 5. banket 22. julija stane 5 kron za osebo.
ad 6. Cene v gledišču (operne za 50 odstotkov višje).
1.	parter:
a)	loža v parterju za 5 oseb K 24'10,
b)	fotelj K 7-—,
c)	sedež 1. vrste K 5'15,
d)	sedež 2 vrste K 3 50,
e)	sedež v parterju K 2-10,
2.	I. nadstropje :
a)	loža ^5 oseb) K 24-10,
b)	balkon I. vrste K 7-—,
c)	balkon daljše vrste K 515,
3.	II. nadstropje:
a)	loža (5 oseb) K 17-10,
b)	sedež v loži K 5-15,
c)	balkon I. vrste K 515,
d)	balkon daljših vrst K 3 50,
4.	galerija:
a)	galerija I. vrste K 180,
b)	galerija O—D vrste K 1-50,
c)	galerija B—E vrste K 1-—,
d)	galerija A—F vrste K —'70.
ad 7. Izlet v solne jame v Wieliczki stane 4 K za osebo. Bačunana je železnica tja in nazaj, vstopnica, koncert in razsvetljava.
ad 8. Izlet v Okocim, ogledovanje ene izmed najslavnejših evropskih pivovaren stane 8 K ža osebo.
ad 9. Izlet v Tatre, zlasti k Morskemu Očesu, najkrasndjšemu evropskemu jezeru sredi visokih gora stane 22 K. (Zelezniea v Zakopane in nazaj, zajtrk v Zakopanem, obed pri Morskem Očesu in večerja v Suchi.
ad 10. in 11. Skupna ležišča v šolah 30 vin. za osebo, privatna po 3 K in več. Pri naročilih je troba označiti noči.
ad 12. Naznačiti je treba natančno, kaj je udeležnik plačal.
Vsak udeležnik dobi legitimacijo v ceni 3 K v obliki knjižice, ki obsega natančni pro-
gram, informacije o Krakovu in izletih, izkaz znižanih cen, na katere ima lastnik legitimacije pravico.
Vstopnice in legitimacijo sprejmejo ude-ležniki po pošti, kadar plačajo dotične zneske.
Pojasnila glede zleta daje in prijave sprejema tajnik pripravljalnega odbora Jožef B o b a k , učit-lj, Krakov, Zwierzyuiecka 23.
Denar sprejema blagajnik pripravljalnega odbora Karel Balicki, učitelj v Kakovu, ulica Karmelicka 35.
Prijave in denar je poslati nemudoma.
Tovariši in tovarišice! Prijavljajte torej svojo udeležbo kar najhitreje.
To zborovanje bo nov korak v razvoju kulturnega napredka učiteljskega stanu, bo daljše sredstvo v boju za povzdigo prosvete in ljudskega šolstva, v boju za naše gmotno stanje in človeške pravice.
V Krakovu, majnika 1911. Odbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Stanislaw Nowak (Krakov), predsednik.
M. H a j n y (Jan k o vice),
I.	podpredsednik.^
P. S k a 1 i c k y (IJsti u. Orl.),
II.	podpredsednik.
J6zef B o b a k (Krakov),
tajnik.
A. Š u s t r (Chrudim),
blagajnik, člani odbora: E. Gangl (Idrija), L. J e 1 e n e (Ljubljana), M. Gebauerova (Kromeriž), B. Skala (Vysočany), M. Jakimovski (Stanisla-wöw), G. Stalmach (Kunczyee).
Pisarna: Krakov, plac Szcepäuski 3. Telefon 1209. _
Slovansko šolstvo v Trstu.
Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pL Kleinmayr.
(Dalje.)
Naše ljudske šole je vrnil našemu narodu jedva odlok c. kr. gubernija v Trstu z dne 12. junija 1846., ki določa slovenščino, t. j. materni jezik pretežne večine učencev kakor učni jezik za naše okoliške ljudske šole. Dve leti pozneje (2. septembra 1848.) določa isto odlok c. kr. ministrstva za uk. Pač sapica nove dobe, ki je kmalu potihnila v burji nastopivše reakcije. Ali ko se konstuticionalizem zopet ustanovi, pride od c. kr. namestništva zopet odlok (25. marca 1862.), da je takoj prenehati z vsakim poukom v nemščini. In res se je umaknila nemščina definitivno iz naših učnih načrtov za slovenske okoliške šole, edino še na ljudski šoli v Ro-janu životari kakor neobvezen predmet. V dobi tretje avstrijske ustave (1- 1868.) prevzame mestni magistrat popolnoma oskrbo naših ljudskih šol in določa v tozadevni okrožnici 2. novnmbra istega leta, da je za okoliške šole edini učni jezik slovenski jezik; uvede pa naj se, kjer to še ni, tudi pouk v italijanskem jeziku po par (2—3) ur na teden. Okoliške ljudske šole pa so dobile naslov „občinske ljudske šole". Tako je ostalo tudi dosedaj, samo da štejemo danes v spodnji okolici tudi

tri občinske ljudske šole z italijanskim učnim jezikom (prva ustanovljena v Ro-janu) ter eno italijansko zasebno šolo v zgornji okolici v Sv. Križu, ki jo vzdržuje društvo „Lega Nazionale", in eno nemško zasebno ljudsko šolo v Skednju, ki jo vzdržuje „Schulverein", a so učitelji plačani od države. V okolici imamo še c. kr. pripravnico na Proseku, ter poleg 5 slovenskih otroških vrtcev, ki jih vzdržuje C. M. D. ter štirih italijanskih otroških vrtcev, ki jih deloma vzdržuje mestni magistrat, deloma „Lega Nazionale" in enega šulferajnskega nemškega vrtca v Skednju, ni ničesar drugega več, kar bi še po šoli dišalo.
Stanje okoliških ljudskih šol, kolikor jih vzdržuje mestna občina, je bilo lansko šolsko leto sledeče:
Šolskih poslopij je bilo 1. 1909.-10. v okolici ednajst, v katerih je bilo nameščenih deset slovenskih ljudskih šol in štiri italijanske ljudske šole. V Rojanu in Skednju so slovenski in italijanski oddelki še vedno pod skupnim vodstvom italijanskih voditeljev, ki pa imata izpit tudi za slovenske šole, drugod je vodstvo ločeno, kar je edino pravo s pedagoškega vidika, in kar se bo — vsaj tako kažejo vsa znamenja, izvršilo v kratkem času še na onih šolah, kjer to še ni ločeno.
Pouk se je delil v 92 razredih; 64 učnih sob je bilo določenih slovenskemu pouku, 28 pa italijanskemu. V te razrede, oziroma v te šole je bilo vpisanih 4962 otrok, t. j. 2472 dečkov in 2480 deklic, in zopet v slovenske šole 3790, v italijanske pa 1172 otrok. Povprečno je prišlo tedaj na okoliških šolah 42 otrok na italijanski razred in 59 na slovenski. Na teh šolah je poučevalo skupno 95 učnih oseb, t. j. 45 moških in 40 ženskih, 65 Slovencev in 30 Italijanov, nevštevši seveda suplente, praktikante, učiteljice ženskih ročni del in duhovnikov, ki so delili verouk.
Ta slika nam kaže, kako lepo so se pod upravo mestnega magistrata razvile naše okoliške šole; saj štejemo sedaj v okolici osem petrazrednic, eno štirirazred-nico in eno dvorazrednico. Gotovo lep korak naprej. Ali to še ni vse! Se vedno so nerešena vprašanja slovenskih ljudskih šol v Gropadi, v Padričah in pri sv. Ani, dasi so od slovenske strani ponovno peti-cionirali zanje. Konstatujem, da so od 1. 1868. sem pač zidali, oziroma prezidovali in dozidovali razna šolska poslopja v tržaški okolici, ali nove slovenske ljudske šole v tem razdobju niso ustanovili. No, morda nam prihodnjost kaj poda.
Ljubosumno zasledujemo tržaški Slovenci napredovanje svojega slovenskega šolstva v okolici, saj je okolica naše zaledje, iz nje črpamo svojo moč v mestu, in njeno šolstvo nam podaja najboljši naraščaj. Zato ne bo neumestno, če si sklepčno še ogledamo napredovanje našega okoliškega ljudskega šolstva (občinskega), kakor se nam pokazuje v pravkar minulem prvem desetletju dvajsetega stoletja:
		Skupno		I tal. gole	Slov. äole
		Število	V slov.	spod.	spod.
Šolsko leto		učencev	šolah	okolica	okolica
1900.	—1901.	3410	2823	587	1376
1901.	—1902.	3384	2812	572	1415
1902.	—1903.	3466	2875	591	1457
1903.	—1904.	3693	2960	733	1530
1904.	—1905.	3824	3046	778	1596
1905.	—1906.	3978	3209	769	1720
1906.	—1907.	4272	3440	832	1907
1907.	—1908.	4669	3628	1041	2036
1908.	—1909.	4876	3725	1151	2071
1909.	—1910.	4962	3790	1172	2071
	Ker so	občinske ljudske šole			z itali-
janskim učnim jezikom le v spodnj okolici (v Barkovljah, Rojanu, Sv. Ivanu in Škednju), in ker mi manjkajo podatki italijanske ljudske šole v Križu „Lege Nazi-onale", ki bi pa sklepčne rezultate le malo izpremenili, sem upošteval le prve šole.
Iz predstoječih števil izvajam kratko sledeče:
1.	Slovenske ljudske šole v spodnji okolici stalno napredujejo, vendar je opaziti najživahnejši napredek v letih 05.—06. ter 06.—07. in 07.—08., ko je število vpisanih učencev raslo od 200 do 200 (plus).
2.	Slovenske ljudske šole v spodnji okolici (predmestjih) dajejo največji kon-tigent za skupno število; rapiden napredek omenjenih šolskih let gre večinoma na
njihov račun. To je razumljivo iz razvoja mesta Trsta, razvoja, ki sili v predmestja.
3.	Italijanske ljudske šole v okolici napredujejo skokoma. Opazujemo dve depresiji, in sicer 1. 01.— 02. ter 1. 05.— 06. Rapiden skok v 1. 07.—08. je pojasnjen z dejstvom, da so tega leta ustanovili italijansko ljudsko šolo v Sv. Ivanu.
4.	V slednjih letih pa opazujemo toliko na slovenskih, kolikor italijanskih ljudskih šolah v okolici neko stagnacijo. Na italijanskih šolah je provzročilo ta fenomen padanje števila v škedenjsko in svetoivansko šolo vpisanih učencev; na slovenskih pa padanje števila v svetoivansko in rojansko šolo vpisanih učencev. Tok učencev iz teh šol se je deloma (ali le deloma!) obrnil v mestne šole. Drugih vzrokov raziskavati danes ne kaže.
Pripominjam še, da velja za okoliške šole 8 letna obvezna šolska doba, ali z olajšavo ponavljalne šole v slednjih dveh letih. Tako smo tedaj oblagrovani z večnim križem teh nadaljevalnih tečajev (tedensko 4 ure), ki sicer ravno ne škodujejo, ali koristijo tudi jako malo. Spodnja okolica je industrialnega značaja, in kar je naše intelegentneje mladine, obiskuje — če gmotne razmere dopuščajo — večerne in risarske kurze na c. kr. italijanski obrtni šoli. Neobhodno potrebna bi bila tedaj v spodnji okolici ustanovtev slovenskih meščanskih šol, in morda, morda prineso razmere s seboj, da še kdaj doživimo udejstitev te želje, ki je predpogoj meščanske izobrazbe. Gorenja okolica pa je (izvzemši Sv. Križ) pretežno agrarna. Tam sedaj ne kaže odpraviti po-navljalnih šol, pač pa zahteva krvava potreba, da se ti tečaji razširijo ter reorga-nizujejo v gospodarski praktični smeri. Organizovati pa bi se moralo okoliške ljudske šole tudi z ozirom na telesno vzgojo. Telovadba je na teh šolah — španska vas.
Prehajam na slovansko šolstvo v mestu.	(Dalje.)
Abiturienti in abituri-entinje iz 1. 1901!
Prva desetletnica našega trpljenja in dela se v kratkem dopolni. Ali bi ne bilo primerno, da bi se sešii v s i za nekaj uric povodom desetletnice v Ljubljani? čas in kraj naj bi določila večina. Zaradi tovarišev in tovarišic. ki jih je usoda zanesla na Štajersko, bi bil najbolj primeren začetek septembra, ko imamo skoraj vsi počitnice. Oglasite se v kratkem. Pozdrav!
Anton Hren,
nadučitelj.
M u t a - Š t a j e r s k o.
Moji poizkusi, kako povzdigniti šolski obisk na šoli v Novi Štifti.
Govoril Ivan Kelc na zborovanja Gornjegrajskega učiteljskega društva dne 4. maja pri sv. Frančišku Ks.
(Konec.)
S takim in enakim postopanjem sem dosegel, da mi ni treba kaznovati pustiti nobene stranke več ter se osvedočil, da z dobrim več doženem nego s hudim. Lepa beseda še vstk-dar najde lepo mesto. — Zal, da sem se moral — posebno v zadnjem času — prepričati, da se ne moremo na nikogar drugega zanašati, ki bi nam pomagal na en ali drug način pri nas zbrisati črno pego analfabwtizma, nego edino le skotaj sami nase, na svojo lastno moč in požrtvovalno delavnost. Gotovo bi se dosegel mnogo poprej prav izdaten uspeh v navednem oziru, ako bi ne trebalo tako številnim čilim močem iti po svetu s trebuhom za kruhom, ker bi mnogo lažje in vredneje kmetski ljudje pošiljali svoje otroke v šolo, ako bi se o pravem času dalo dobiti zadostno število delavnih moči, ako še n. pr. Nemčija ni izčrpana, kar se tiče njenih zemeljskih zakladov, da lahko pošteno plača svoje delavce, zakaj bi ne bilo kaj enakega v Avstriji mogoče, ki gotovo ni ubožnejša?
A o tem naj premišljujo in delujejo naši poslanci. Mi pa delujmo vsak po svojih močeh neprestano zato, da se bo kmalu izbrisal pri nas še obstoječi grdi madež, ki ne sramoti samo ljudstva, nego še posebno nas pred vsem omikanim svetom. Sicer vemo, da so to svojo požrtvovalno delavnost — misionar Krivec v Ce-
lju bi rekel: par ur sedenja v šoli — ne bomo želi druzega nego edino plačilo tega sveta, t. j. nehvaležnost, a naj nas tolaži zavest, da smo storili po mogočnosti svojo dolžnost. Po drugem plačilu ne hrepenimo, akorarno dobro vemo, da je vsak delavec {vreden svojega plačila, kar se uresničuje pri vseh drugih, le pri učiteljstvu — mučeništvu ne! S teini besedami sklepam.
Statistika analfabetov.
„Zeitschrift fürs österr. Volksschulwesen" podaja sledečo Statistiko, ki kaže, koliko od-stokov analfabetov štejejo posamezne evropske države: Nemčija 0'5°/o, Švedsko 01%, Švica 0 1 °/o, Dansko 0-2 °/o, Velika Britanija 1 °/o, Francija 2°/o, Nizozemsko 2 °/o, Finsko 4*9 °/o, Belgija 10'2 °/o, Avstro-Ogrska 25 7°/o, Grško 30 °/o, Italija 31'3°/o, Bulgarija 53°/o, Srbija 62 °/o, Busija 62°/o, Portugalsko 70%, Bu-munija 75°/o.
Evropa šteje 465.451 šol s 45,281.691 učenci in z 1,050.632 učitelji.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani-
registrovana ladruga i omejenim umstvom.
Promet do konca junija K 135.624*92.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na vedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Za samoizobrazbo.
Učit. društvo v Trstu. Socialni odsek načega društva se je dosedaj v prvi vrsti bavil s tržaškim šolskim vprašanjem ter je skoro vse svoje sile osredotočil v agitaciji za rešitev tega vprašanja. Vidna znaka tega dela sta bila med drugimi tozadevui referat na „Zavezinem" zborovanju in dae 2. julija nad vse pričakovanje uspeli javni shod v tržaškem „Nar. Domu",' kjer so se sprejele razne resolucije v prospeh našega sramotno zanemarjenega slov. šolstva, kar smo poročali zadnjič. Dober del uspelosti tega shoda gre na račun našega soc. odseka, oziroma učiteljskega društva, a delovanje v tej sm^ri gotovo ni zaključeno. čim pa je bil po precejšnjih naporih podan impuls k bolj intenzivnemu in smotrnemu delovanju za rešitev tržaškega slov. šol. vprašanja, že se je ods>;k zave d-1 svoje druge naloge, t. j. dela za samoizobrazbo. Samoizobrazbo svojih tovarišev nameruje soc. odsek gojiti na najširši podlagi potom predavanj, či-tanja znanstvenih del s tozadevno kritično debato itd. Za prihodnje šolsko leto je odsek že poskrbel za sledeča predavanja:
1.	Uvod v nauk o pretvarjanju tvarine. Predava tovariš M a r i n č e k.
2.	Pregled politične in kulturne zgodovine Balkana. Predava tovariš profesor dr. J. M r h a r.
3.	Socializem in socialno gibanje. Predava tovaiiš F. pl. K 1 e i n m a y r.
4.	Energetika kakor svetovni nazor. Predava tovariš prof. Dolenc.
5.	O ženskem vprašanju. Predava tova-rišica P Hočevarjev a.
Kraj in čas teh predavanj bo naznanil naš „Učit Tovariš" o priliki. Vabljeni pa so tudi vsi naši tržaški tovariši, da se oglase eventualno s kakšnim predavanjem. Ta pot je vsakemu prosta, in le želeti bi bilo, da se jih čim več oglasi, saj je znanstveno delovanje najmogočnejši faktor, ki dviga ugled učiteljstva med ljudstvom. Naša predavanja, naše debate bodo itak skoro brezizjemno pristopne tudi nečlanom, širšemu občinstvu. Osobito bi pa želeli, da bi naše tovarišice posvetile čimveč pažnje feminističnemu' problemu, kakor se dandanes brez vsake neokusne primesi prikazuje. Želeli bi tudi etnografična proučevanja s strani naših članov. ¿Vemo — sposobnosti je že de-volj, le malce, malce dobre volje! Torej vsi na krov, duševno delo naj bo skupno ; skupno kakor naše veselje in naše skrbi, saj smo iz-tesani vsi iz istega lesa. [Skupno duševno delo bo le še bolj utrdilo našo vez. Socialni odsek si je stavil še druge naloge, ali izvršitev bo odvisna časih tudi od ugodnega slučaja. Tako n. pr. hoče naprositi slučajno v Trstu bivajoče slovenske umetnike (kiparje, slikarje itd.)
da bi bodisi na teoretičen ali praktičen način uvedli učiteljstvo v bistvo posamezne stroke umetnosti. Sami lepi načrti, ki bodo gotovo skoro vsi izvršeni, ako le najdejo pravi odmev med člaustvom.
Poleg tega bo odsek povzel skupno z akad. fer. društvom „Balkanom" in „Slov. čitalnico" takoj v začetku jeseni akcijo za ljudska predavanja.
Kakor je razviduo iz rečenega, stremi naš soc. odsek bolj proti idealnim smotrom, pušča pa bolj v nemar gospodarsko točko. Ali to je skoraj popolnoma opravičljivo, če pomislimo, da se tržaškemu slov. učiteljstvu ni to-likauj boriti za svojo gmotno dobrobit, saj je razmeroma v Avstriji najbolje plačano. Da pa vkljub temu goji v prvi vrsti intelektualno stran svojega razvoja, je pač le njemu v čast. Jesenska predavanja naj najdejo med našimi tovariši v Trstu zaželjeni uspeh. To je naše voščilo.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo v Krškem je
praznovalo v nedeljo, dne 2. t. m, svojo petindvajsetletnico. Lep dau je bil to ne le za vse krške tovariše, ampak tudi za učiteljstvo vsega okraja. Žal, da je prevelika oddaljenost marsikoga obdržala doma. Tudi naša znaua žepna mizerija je bila kriva, da se učiteljstvo ni moglo polnoštevilno udeležiti redkega slavja. Vseeno nas je bilo pa pri zborovanju nad trideset, popoldne pri koncertu pa mnogo nad petdeset učiteljev in učiteljic.
Zborovanja se je udeležilo poleg učitelj-stva mnogo učiteljskih in šolskih prijateljev, kar je gotovo dobro znamenje za našo stvar. Med udeleženci smo videli zastopnika hrvaške učiteljske „Zaveze" in „Hi v. ped. književnega zbora", mnogo učiteljstva iz zelene Štajerske, lepo število uradnikov in meščanov,
Zborovanje je otvoril tovariš Dragotin H u m e k , ki je v navdušenih besedah pozdravljal tovariše in šulske prijatelje. Nato je predstavil zborovalcem cand. phil A. S o v r e t a, ki je nalašč za našo petindvaisetletnico sestavil predavanje „T o 1 s t o j".
Ne moremo se spuščati v podrobnosti tega krasnega predavanja in rečemo samo, da naj društvo še večkrat preskrbi za zborovanja predavateljev, ki bodo znali govoriti tako lepo, gladko in poljudno in ki se bodo znali tako potopiti v svojo nalogo, kakor je to z»:il gospod So vre. Omenjam, da je društvo izdalo to predavanje v posebni brošuri, ki ima kot prilogo slavno sliko Elija Bepina : „Tol-toj orje". V tej brošuri je tudi popisano 25 letno društveno delo.
Drugi je poročal tovariš Maks Hoče-v a r o 25 letnem društveuem delu. Iz tega poročila smo posneli, da se je društvo več čas svojega obstanka trudilo, da po možnosti vrši nalogo, ki si jo je postavil že društveni ustanovitelj Frančišek G a b r š e k. V 25 letih je imelo društvo vsepolno predavanj in razprav pedagoško-didaktične, narodno-gospodarske in poučne vsebine. Izdalo je lepo število knjig z najraznovrstnejšo vsebino in je sploh stremilo za napredkom učiteljstva.
Vse poročilo je kazalo, da hoče učiteljstvo naprej in ne nazaj in da obsoja ono tovarištvo, ki išče prijateljev pri nasprotnikih učiteljstva, svoje vrste pa prezira. Res, skrajni časje, da bi začelo napredno učiteljstvo govoriti glasno in odkrito, ne glede ne nalevonedesno. če smejo naši nasprotniki na glas lagati, smemo tudi mi glasno govoriti resnicoin pokazati svetu, daje učiteljstvo samostojen stan, ki mu gre za pošteno delo pošteno plačilo in kine sme biti odvisno od te ali one stranke.
Koncem zborovanja smo volili društveni odbor za prihodnje poslovno leto. V odbor so bili izvoljeni tovariši Drag. H u m e k , Maks Hočevar, Leop. Levstik, Ivan M a l-n a r i č , Karel Bostohar in tovarišici Pavla Zirerjeva in Malči K o b a u o v a.
Ob 1. uri popoldne smo imeli v gostil-niči pri Gregoriču skupen obed. Dasi je bil obed preprost in brez šampanjca — tega si lahko privoščijo gospodje, ki vihtijo nad nami bič in pritrgujejo delavcem učiteljem zasluženo plačilo — so v prijateljskem pogovoru in ob obligatnih napitnicah hitro tekle urice in treba se je bilo odpraviti h koncertu v sokolski dvorani.
Za to priliko so krški tovariši in tovarišice primerno okrasili prostorno dvorano. Kes prostorna je dvorana, a bila je skoraj premajhna za toliko obiskovalcev. Od vseh strani se je zginilo skupaj muogo nad dvesto prijateljev godbe in petja. Vzpored je bil i bran in lep. Pri prvi točki je nastopil števil«® mešan zbor v Foersterjevi „Domovini". Zbor je pel dobro in precizno, kar gre zasluga pe" vovodji Kosu. Omenjamo posebno tovariš® Humka, ki je s svojim lepim glasom pel tenorski solo. Pri drugi točki nas je gospa K

t o t o v a v težki skladbi „Valse de 1' Opera Lugf od Liszta naravnost frapirala. Njena fgmperamentnost v igranju, njeno spretnost v rstib je občinstvo očarala, kar je izpričevalo Lvdušeno odobravanje. Takega igranja ne slišimo vsak dan in upamo, da bomo imeli še t^j priliko občudovati tehnično dovršeno igranj« gospe Kokotove. Pri „Pastirju" 0d BVrda Juvanca nam je moški zbor s svojimi ¡zbornimi solisti (tovariš Humek in gosp. Vargazon) pokazal, da je zmožen za izvajanje težjih in večjih skladb. V naslednji točki jijio se divili izbornemu violinistu tovarišu •j t o s t u. V „Ch. de Beriotovem koncertu" J} gosli in v „Serenadi" od Drdle nam je pokazal avoje velike zmožnosti iu svoje izredne nadarjenost. Burno odobravanje mu bodi naj-jepša zahvala in vzpodbuda k nadaljnem negovanju lepe umetnost. Omenimo naj tudi gospo K o k o t o v o , ki ge je spremljala na klavirju tako lepo, kakor je on sam igral. Pri zadnji točki je nastopil zopet mešan zbor v krasnem Schwabovem valčku „Dobro jutro". Zbor je v izvajanju prekašal skoraj samega sebe in tudi oba spremljevalca (tovarišica Pil-|er in g. Cander) sta spremljala diskretno in fino.
S tem se je končal koncert, ki je bil gotovo izmed najlepših, kar smo jih slišali v grškem. Čestitati je le pevovodji Kosu, ki razpolaga s tako dobrimi pevci, da se mu je posrečilo v tako kratkem času naučiti toli težke zbore.
Po koncertu smo se zbrali na prijateljski sestanek na Gregoričevem vrtu. A ta sestanek se je v najkrajšem času izpremenil v pravi tabor, ker nihče ni odšel, ampak je hotel še vsakdo nekoliko posedeti pri znancih in prijateljih. Ločili smo se naposled. Drug za drugim so odhajali vozovi. Ta da nje lahko vsakdo videl, da ni osamljeno učiteljstvo in da lažejo oni, kipravijo,da ljudstvo ne mara n č i t e I j s t v a.
Naj pa lažejo 1 Saj je laž njihov najboljši del, ki jim ne bo odvzet!
štajersko.
Šmarko-rogaško učiteljsko društvo
je zborovalo 6. t. m. pri sv. Križu na Slatini. Predsednik pozdravlja med drugim novega uda A C a n j k a z Žusma, ki pa je društvu že star znanec, in gosta tov. Gosaka in gdč. Jurkovičevo. Nazsdnje so se vzeli dopisi „Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" in zahvala knjižnice slovenskih mariborskih učiteljiščnikov, ki se zahvaljujejo za poslane knjige.
Kot poročevalec o Zvezini skupščini opozarja tov. F 1 e r e na znamenitejše sklepe in resolucije. Glede izpremembe Zvez. pravil priporoča, naj se določijo trije društveniki, ki z drugimi tovarišimi došla pravila pregledajo, določijo referenta, ki sestavi vse želje in nasvete skupaj, o teh poroča pri enem pozimskih zborovanj, da kratko precizirano mnenje o pravilih lahko pošlje Zavezinemn vodstvu v določenem roku. Poročevalčevo mnenje je, da edino tako lahko dobimo pravila, ki bodo vsestransko ustrezala svojemu namenu. Temu se pritrdi in se določi za pregledovalce za šmarski okraj KurbusinKorbar, za rogaški S e k i r n i k.
Pri poročilih o Zavezinih listih se oglasi k besedi tov. Gosak, ki želi, da bi se finance zlasti pri „Tov." kmalu in popolnoma sanirale. Mnenja je, naj bi zahtevala Zaveza od vseh učiteljskih društev, da naj bi se v niih to vprašanje temeljito razmotrivalo in prišlo s konkretnimi sklepi na dan pri prihodnji Zaveziui skupščini. V ta namen naj se izvoli pri vsakem društvu pododbor, ki naj ima na-raščevanje in plačevanje svojih udov v evidenci in ki naj obenem zbira in stavi predloge za sanacijo. O predmetu se je vnela živahna debata. v katere so posegli Kurbus, Š u -ler in Flere; končno se pritrdi Gosa-kovemu predlogu in se določijo za ta pododsek šmarski okraj Š u m e r in Flere, za rogaški S o t o š e k.
Kot zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu šmaržkem poroča tov. Kurbus. Omenja politiko in njen vpliv in precizira svoje stališče. Tov. S e k i r n i k pa ne poda poročila, ker so v njegovem rogaškem okolišu tudi nemški tovariši, ki so udje nemškega društva tpr naznani, da se skliče v Rogatcu vse rogače slov. in nemške tovariše ter bo tamkaj poročal.
Prihodnje zborovanje se vrši zopet pri
Križu še pred 15. avg. t. 1. Govorilo se o tem, naj bi bilo v četrtek ali v nedeljo
imajo nekateri tovariši ob četrtkih šolo. . a izogne vsem morebitnim neprilikam, se J® sklenilo na F 1 e r e t o v predlog prositi društvenim potom pri šmarskem in rogaškem olir- šol. svetu, naj se dovoli vsem onim, ki 8e 2borovanj res udeleže, da so tisti dan prosti.
Skupen obed in izprehod k promenad-*je®u koncertu na Slatino je zaključil nov lep dan v zgodovini šmarsko-rogaškega učit. društva.
—č.
«BI____nimiMHIMIMII ■!■■ ■ III.......I ■ ■
Zahajajte samo v lokale, kier imajo na razpolago naš list!
Književnost in umetnost.
Zvonček objavlja v 7. štev. to-le vsebino: 1. Jo«. Vandot: Morske deklice. Pesem. — 2. F. Zagorc: Gradac v Beli Krajini (grad). Fotografija. — 3. Antonija Grmkova: Iz življenja naših malčkov. Povest. — 4. Nike Palnak: Malička, ki je l|ubila solnce. Povest. — 5. K. S.: Tobak. Opis s podobo. — 6. Cvetko Gor-jančev: Kresna. Pesem. — 7. K. Andrejev: Tri vrbice. Basen. — 8. F Zaoorc: Malo po svetu. Fotografija. — 9. Cvetko Gorjančev: Nezgoda nikoli ne praznuje. Povest s podobo. — 10. F. Palnak: Naš Lovi. Povest. — 11. Cvetko Gorjančev: Peteliuček. Pesem. — 12. F. Zagorc: Gradac v Beli Krajini (mlin). Fotografija. — 18. K. Andrejev: Nepremišljena hruška. Basen. — 14. Marica Gregoričeva: Ines in njeno pismo. Igrica. — 15. Pouk in zabava: Fr. Boječ: Rešitev — Kanarček za 2500 kron. — Streljanje topov na čast angleški kraljevi dvojici. — Kako rabimo žepno uro za kompas? — Kotiček gospoda Doropoljskega.
J. S. Machar: Rim. Po šesti izdaji prevedel V. M. Z a 1 a r. Založil L. Schvventner v Ljubljani. 1911. Cena: broš. 3 K, eleg. vez. 4 K, po pošti 20 h več. — Machar sodi med najodličnejše zastopnike moderne češke, literature. Je čisto sin sedanjosti, obenem pa polu upanja na veliko, boljšo bodočnost človeštva. Machar je osebnost strastnega notranjega življenja, ki nam ve o vsaki stvari, in če je že pisalo o nji še toliko ljudi, povedati vedno kaj novega, svojega. Tako tudi o Rimu Vse, kar nam pripoveduje o tem edinem mestu, je pre-šinjeno od močne in zavedne subjektivnosti Velik v ljubezni, velik v sovraštvu. Z vdano, takorekoč slepo ljubeznijo se oklepa Antike in poganskega Rima kot njenega reprezentanta, brezobzirno, poln srda pa govori o srednjeveškem, krščanskem Rimu. Knjiga je pisana s tako pesniško silo in takim tehničnim mojstrstvom, da ji je težko dobiti para v svetovni literaturi. Macharjev Rim mora zapustiti globok vtisk v vsakem čitatelju, pa najsi se z nazori pisateljivimi strinja ali ne. — Priporočamo!
Srednješolski vestnik.
** Madjarsko gimnazijo hoče ustanoviti v Zagrebu madjarsko šolsko društvo „Juli-jau". Hrvaški listi poživljajo Zagrebčane, naj se odločno upro tej sramoti, ki jo hočejo zadati Madjari glavnemu mestu cele Hrvaške.
* * Za sprejemni izpit v I. slovenski razred na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji je bilo sprejetih 77 učencev, zavrnjenih 6; za jesen je že sedaj priglašenih 20, sme se torej računati, da bo učencev okroglo 100 v prvem slovenskem razredu. — VI. laški razred sprejetih 81 učencev, v I. nemški pa 40. Iz vadnic jih pride še kakih 40. — Tako utegnemo imeti v Gorici še nadalje dobro obiskane nemške razrede, sestoječe iz slovenskih, laških in v zadnji vrsti nemških dijakov!
** Na gimnaziji v Gorici je bilo v minolem šolskem letu 342 Slovencev, Lahov 300, Nemcev 49, 6 Hrvatov.
Politiški pregled.
*	Otvoritev državnega zbora se bo,
kakor smo že poročali, vršila 17. t. m. Vse stranke so se že konstituirale v klube. Tekom tega tedna je baron Gautsch povabil k sebi vse klubovne načelnike, da se je z njimi pogovoril glede delovnega programa. V tem prvem zasedanju, ki bo bržkone trajalo samo do 8. avgusta, misli vlada predložiti tudi bančno predlogo.
*	Razsodba v procesu proti malo-ruskim dijakom. Dne 4. t. m. je bila proglašena razsodba v procesu proti maloruskim dijakom, obtoženim zaradi izgredov na levov-skem vseučilišču. Pet dijakov je bilo obsojenih zaradi javnega nasilja in zlobne poškodbe na tri mesece ječe, 68 obtožencev na mesec ječe in 26 na 14 dni ječe. Oproščen ni bil torej nihče. Branitelji so proti obsodbi vložili rekurz.
*	Kronanje bolgarskega carja Ferdinanda je določeno za mesec oktober t. 1. Zastopane imajo biti vse evropske države. Kronanje se bo vršilo v Trnovu, stari bolgarski prestolnici — samo če bo le car imel čas, ostati doma! (Preveč rad potuje.)
Obrambni vestnik.
* „Slavisches Tagblatt" (št. 193.) z dne 4. julija pravi v svojem uvodniku „Ein vergewaltigtes Volk", v katerem se bavi s čudnimi tržaškimi šolskimi razmerami, sledeče: „Referat mestnega učitelja F. pl. Kleinmayra, podan na letošnjem zborovanju jugoslovanske učiteljske zveze, ponuja skrbno razpravo tržaškega šolskega vprašanja in zasluži v polnimeri pozornost najširše s 1 o v a n s k e j a v n o s t i."
Tudi ta referat je bil — „pljunk v morje", oj, vi jogri okrog „Slovenca!" čudno, da „pljunke" naših Zaveznih zborovanj uvažujejo še daleč izven ozkih mej naše slovenske domovine, da, celo bolj še, negoli celo morje godlje, ki jo kar na debelo ponujajo Slomškarska zbo-
rovanja. Razlika je pač ta, da je vsak naš referat plod vsestranskega dela, in da iz dela rojen zopet delo rodi. O Kleinmayrjevem predavanju n. pr. vemo, da je ono dalo impulz k vnovič povzetemu boju za tržaško slov. šolstvo, ki ¡••e je javil nazunaj v krasno uspelem javnem shodu dne 2. julija v tržaškem „Narodnem domu". Šijančev referat je zbudil pozornost ne samo med učiteljstvom temveč tudi med vrstami slov. Sokola. Schreinerjevo predavanje zopet bo predmet raznosmernemu razglabljanju in debatiranju v naših učit. društvih in je kakor dokazujejo časniški glasovi, zanimalo tudi splošno javnost.
Gospoda krog „Slovenca", če so to „pljunki", potem so brezdvomno zdravi „pljunki". Vneti za splošno korist našega šolstva vam želimo iz vsega s r c a t u d i s 1 i č n i h „pljunkov". Ali dozdeva se nam, da ste za take „pljunke" z vso Slomškarijo vred — preslabi na prsih!
Na zborovanjih Slom Zveze uganjajo sedaj samo umazano klerikalno politiko in brzojavno pozdravljajo klerikalne poslance S. L. S. v zahvalo in priznanje, ker so v deželnem zboru regulacijo plač — odklonili. Da bo tudi Slapšak zdrknil tako nizko, tega nismo mislili A motili smo se! No, delajte po svoje — mi boffio tudi!
V prvi polovici meseca septembra izde tudi letos
„Ročni zapisnik",
ki ga že sestavljam in urejujem. Zato prosim, da mi vsakdo po dopisnici naznani vsako napako, ki 'jo je opazil v lanskem letniku „Ročnega zapisnika".
L. Jelene.
Kranjske vesti.
—r— Okrajna učiteljska konfereuca za kranjski okraj se je vršila v sredo, 12. t. m., v Tržiču po navadnem dnevnem redu učiteljskih konferenc pod vodstvom gospoda c. kr. okr. šol. nadzornika Janežiča. Njegovo nadzorniško poročilo je bilo kakor navadno sicer ne dolgo in mukapulno, a jedrnato. Vsaka beseda je vsebovala nekaj celotnega; z nekako dobrohotnostjo je opozarjal na hibe, ki jih je opazil na raznih šolah pri nadzorovanju. Dajal je, bi lahko rekli, očetovske nauke in vzpodbujal učiteljstvo k delu, vztrajnosti in kolegialnosti. Ravno tako sta rešila oba poročevalca svoji nalogi. Le o referatu o računstvu, ki je bil vseskozi temeljit, kar se mora gospodični poročevalki pohvalno priznati, si vendar uso jamo to opombo: referat je bil dober in prav prikladen za začetnike, še bolj bi bil umesten za kandidate, ki zapuščajo učiteljišče. S tem pa ne rečemo, da ni padlo tudi tu dokaj zrna na rodovitna tla. Po konferenci je bil skupen obed v gostilnici Bastelj. Da je bilo nekaj napitnic, ni treba omenjati, tudi razpoloženje je bilo že dosti veselo, četudi je udeležnike obdajala neka težka atmosfera. Bil je v sredi med drugimi tudi predsednik gorenjske Slomškarije. — Značilno pri vsem je tudi to, da predstojnik okrajnega šolskega sveta, okrajni glavar, dasi je že dve leti v okraju, niti enkrat ni prišel blizu, ali vsaj sporočil pozdrav, medtem ko jako vestno pozdravlja in obiskuje gospode duhovnike. Je pač znak časa in učiteljstvo lahko ve, kakšnega branitelja in zagovornika ima na najvišjem mestu. Slučaj Stupica o tem dovolj izpričuje!
—r— Imenovanja. Provizorični vad-niski učitelj Anton Lenarčič je imenovan za definitivnega učitelja, ljudskošolski učitelj in pomožni učitelj za glasbo na učiteljišču Josip Pavčič je imenovan za dobo porabe vadniškega učitelja Ivana Janežiča v nad zorniški službi za provizoričnega vadniškega učitelja na učiteljišču v Ljubljani. — Absol-virana učiteljska kandidatinja Marija Novakova je imenovana za provizorično učiteljico na dvorazrednici v Planini. — Dosedanji suplent na ljudski šoli v Mirni peči Feliiis Kavčič je imenovan za provizoričnega učitelja na tej šoli. — Iz šolske službe je izstopila de-finitivna učiteljica Marija Grobovškova iz Telečjega vrha.
—r— Deželnemu odboru kranjskemu je zmanjkalo denarja. Kranjski deželni odbor je v silni financialni zadregi, tako da učiteljem, kj jih je deželni šolski svet prestavil iz »službenih ozirov«, niti stroškov za potnino ne more vrniti. Nekemu učitelju, katerega račun znaša za selitev čez lOOO K, je poslal deželni odbor le 200 K na račun s pripomnjo, da drugo dobi pozneje. Večim pa, ki čakajo že več mesecev, ni dal še ničesar. No, daleč so že spravili deželni gospodarji našo deželo, da je že v tako velikih financialnih stiskah in niti malih računov ne more več poravnavati.
—r— Kranjska deželna policija. Kdo je ta? Naši Slomškarji! Da, to je resnica! V R. pri L. službuje voditelj — Slomškar, ki je nedavno zvedel, da je neki fant sedel s 13 letno deklico — pod gričem v travi. Aha! Hitro skuje ta »pedagog« ovadbo, da je imenovani zlorabil to deklico. Obravnava
pred sodiščem je pa izkazala, da je bilo vse le podlo natolcevanje. Sedaj se bo pa moral ta »krščansko misleči« zagovarjati pred sodiščem zaradi krive ovadbe. — Ni to en slučaj, ampak jih je mnogo. Zal, take elemente še potem povzdiguje Slomškova Zveza, ki očito kratijo ugled našemu stanu. Zato brezobziren boj proti Slomškovi Zvezi!
Štajerske vesti.
%
—š— Deželno žensko učiteljišče v Mariboru. Štajerski deželni šolski svet je sklenil, da se uvede na deželnem ženskem učiteljišču že v prihodnjem šolskem letu slovenščina kot obligaten predmet.
—š— Nova slovenska trgovina. Dne 17. junija je bila v Mariboru pri okrožnem sodišču protokolirana tudi v slovenskem jeziku tvrdka A. Šumenjak, Tegetthofova c. 57. Ker ima imenovani v Mariboru edini večjo slovensko trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki, ga vsem zavednim Slovencem v Mariboru in okolici prav toplo priporočamo. Svoji k svojim!
—š— Okrajni šolski svet celjski je
imel dne 30. junija t. 1. svojo redno sejo, v kateri se je med drugim vzelo na znanje, da se je oboleli učiteljici gdč. E. Klemen-čičevi podelil še nadaljni dopust ter jo do konca šolskega leta nadomestuje učiteljica gdč. H. Fohnova; velike šolske počitnice na Frankolovem se na prošnjo ondotne šolske občine prelože na čas od 15. avg. do 15. okt.; priporočile so se prošnje za starostne do-klade; vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju šole v Šmartnem in celjske deške okoliške šole ter se je krajnemu šolskemu svetu izrekla zahvala za šoli prijazno delovanje.
—š— Društvo „Dijaški dom" v Mariboru je imelo 28. junija v mariborskem „Narodnem domu" svoj ustanovni občni zbor. Navzočih je bilo mnogo odličnih mož iz mesta in okolice, ko je v imenu pripravljalnega odbora dr. R o s i n a otvoril zborovanje in nato kot voljeni predsednik vodil zborovanje. Pojasnil je namen snujočega se društva. Paragraf 3. odobieuih pravil pravi: „Društvo ima namen preskrbovati dijakom slovenske narodnosti, ki obiskujejo z dobrim uspehom v Mariboru ali v bližnji okolici obstoječe gimnazijalne ali realne srednje šole, učiteljišče ali katero strokovno, ljudsko šolo presegajoče učilišče, potrebno stanovanje in drugo oskrbo ter domači pouk, vse to ali brezplačno ali pa ■>& delno ali popolno plačilo". Nato je slikal potrebo takega društva in predočil ideal mladeniča, kakršnega naj bodoči zavod vzgoji. Z veseljem je nadalje poudarjal, da se menda še nobeno slovensko društvo ni rodilo pod tako ugodnimi auspici-jami, zakaj že sedaj šteje društvo 36 članov, rednih in ustanovnih in razpolaga zaradi daril deloma neimenovanih rodoljubov z glavnico 20.000 kron. Razen tega prihajajo od vseh strani radostne izjave, ki odobravajo smotre prepotrebuega društva. Ni dvoma, ko bi se bilo to društvo ustanovilo že pred 20. leti, da bi danes imeli že krasno poslopje, ki bi služilo „Dijaškemu domu". Nato prečita zapisnikar dr. Dolar pravila; proti se niso izrazili nobeni potniški. Letniua se je določila jako nizko, dve kroni na leto, ustanovnina znaša sto kron naenkrat, vendar pa je občni zbor sprejel predlog, da se sme u tanovnina plačati tudi v petih zaporednih mesečnih obrokih po 20 ali pa v 10 zaporednih obrokih po 10 kron. Društvo si je izvolilo sledeče funkcionarje: Predsednik: dr. Ros i na; odborniki: dr. Turner, Marin, dr. Dolar, dr Polj auec, Pišek, dr. Sernec; odbor-niški namestniki: Lichtenwalner in Weill; pregledovalca računov : dr. P i p u š in Bahovec; njiju namestnika: V o g 1 a r in K e j ž a r. S tem je bil dnevni red končan, in predsednik sklene to velepomembno zborovanje s pozivom, naj vsa slovenska javnost podpira plemenite smotre mladega društva.
— š — Počitniški tečaj za učiteljstvo. Z dovoljenjem c. kr. ministrstva za uk iu bo-gočastje se vrši na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu ferialni tečaj za odgojo strokovnih učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah. Tečaj se vrši od 17. julija do 14. avgusta 1911; pouk in vaje se vrše vsak dan od 8. do 12. ure.
Goriške vesti.
—g— Goriški učiteljiščniki so priredili »Pri jelenu« zabaven večer, ki je bil dobro obiskan. Orkester je vodil četrtoletnik Bernetič, zbor pa A. Koršič. V zboru jih je bilo 30, v orkestru pa 15. Vzpored je bil vseskozi dobro izvajan ter je ugajal občinstvu. Tartinijevo Sonato, violin solo, je igral Karel Sancin dovršeno, spremljal ga je na klavirju A. Koršič. Vse točke so žele obilo priznanja. Ponoviti se je moral Leban-Sokoll »Kislica sladka«. Orkester in zbor sta kazala resen trud, zato tudi uspeh ni izostal. Vsa čast prirediteljem, ki so pokazali, da imajo učiteljiščni gojenci smisel za lepo in vzvišeno ter se dobro pripravljajo za svoj važen poklic. Hvala vsem udeležnikom.
—g— Umirovljenje. »Triester Zei-tung« z dne 6. t. m. piše: »Šolski voditelj peterorazredne ljudske šole r Komnu na
Krasu, nadučitelj Anton Le ban, je stopil po štiridesetletni uspešni službeni dobi v pokoj. Jubilar izhaja iz zaslužne učiteljske rodovine v Gorici. Njegov oče, Valentin L e b a n , je bil v Gorici ces. kr. vadni-ški učitelj, ki je po dvainštiridesetletnem pohvalnem delu stopil v pokoj, ob kateri priliki je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Razen sina, ki je umrl (aus dem Leben schied) komaj 30 let star, je zapustil še dva sina učitelja: Janka Lebana, ki sedaj službuje na Kranjskem in je na dobrem glasu kot pesnik, učitelj in skladatelj, in Antona Lebana, nadučitelja v Komnu, kjer je deloval 35 let kot šolski voditelj peterorazredne ljudske šole. Za svojega 401etnega službovanja je bil delaven tudi na literarnem polju, in iz njegovega peresa je poteklo nebrojno člankov v pedagoških časopisih. Že pred 25 leti mu je Njegovo Veličanstvo za odlično delovanje v šoli podelilo srebrni zaslužni križec s krono. V politiško gibanje se ni dal zvabiti nikoli; on je ostal skoz in skoz le šolnik, v vseh slojih spoštovan in ljubljen. V 62. letu svojega življenja jemlje slovt> od šole, duševno in telesno čvrst. Njegovo taktno nastopanje, njegova vestnost in neumorna delavnost v šoli so našle priznanje vsepovsod. Jubilarju kličemo: »Ad multos annos«. — Na to pripominja uredništvo »TriesterZeitunge«: »Tudi mi čestitamo jubilarju, ki je ostal več ko 30 let zvest naš naročnik in je tudi kot korespondent m arij ivo sodeloval.« — Kolikor smo informirani, to poročilo ni povsem točno. Prvič tov. Anton Leban še ni vpokojen in še vedno opravlja posle šolskega vodstva v Komnu, dasi pojde gotovo v najkrajšem času v pokoj, ker je sam zanj prosil. Nadalje Valentin Leban ni razen umrlega sina zapustil le dveh, ampak tri sinove, katerih eden, Frančišek, pa ni učitelj, nego c. kr. deželnosodni oficial v pokoju v Gorici. Pokojni Valentinov sin, Avgust Leban, ni umrl v 30., ampak v 32. letu svoje dobe za sušico v grlu v Gorici kot c. kr. vadniški učitelj. Bil je duhovit slovenski skladatelj. Končno ni res, da je Anton Leban 32 let šolski voditelj v Komnu, ampak vodi šolo le-tam 31 let. Odlikovan pa ni bil od cesarja pred 25, ampak že pred 29 leti.	_
Tržaške vesti.
—t— Češko učiteljstvo prireja vsako leto v počitnicah poučna potovanja. Lani so bili češki učitelji v Nemčiji, na Luksem-burŠkem, v Franciji itd. Letos pa hočejo obiskati jugoslovanske avstrijske dežele in Črno goro. Ob tej priliki pridejo tudi v Trst in Pulj, kjer se ustavijo po nekoliko dni. V Trstu bodo 17., 18. in 19. t. m., na kar opozarjamo člane »Učiteljskega društva« in »Češke besede« — prve kot tovariše, druge pa kot rojake cenjenih gostov.
Koroške vesti.
—k— Iz šolske službe. Za okrajnega šolskega nadzornika v Spitalu je imenovan nadučitelj Ant. Steyrer, bivši okrajni nadzornik v Volšperku, na katero mesto pride sedaj Rudolf Lackner, bivši učitelj na deški meščanski šoli v Beljaku.
Splošni vestnik.
3159 kron za spomenik Rudolfu Habsburškemu. »Arb. Zeitung« piše, da je loterija za spomenik Rudolfu Habsburškemu, ki bi ga imeli postaviti pred cesarsko palačo nasproti spomeniku Marije Terezije, prinesla le neznaten znesek 3159 kron 9 stotink.
Laško ženstvo proti poučevanju verouka v šoli. Listi poročajo: Laško ženstvo, ki je pokazalo pred tremi leti na zadnjem ženskem kongresu, da je še pod precejšnim verskim vplivom, se je začelo opro-ščati rimskih spon. V Rimu se vrši sedaj drugi ženski kongres, ki je med občnim odobravanjem sklenil predlog, ki stremi za tem, da se odpravi iz vseh laških šol pouk veronauka. Tudi zahtevajo, da se premeni prva točka ustave, ki daje prednost katoliški veri pred vsemi drugimi veroizpovedovanji.
Siidmarka v letu 1910. Pravkar je izdala Siidmarka svoje poročilo za leto 1910. Število njenih članov je v preteklem letu zopet poskočilo in je znašalo dne 31. grudna 78.871. Novih podružnic se je ustanovilo 137; vseh skupaj 845. V 43 občinah so se ustanovile Siidmarkiue knjižuice, ki so dosegle število 212. Podružnice so strnjene v 51 župah (okrožjih); novih se je ustauovilo 7. Ustauovnikov je v miuulem letu pristopilo 294. Naseljevanje ob jezikovni meji se je nadaljevalo. Sddmarka je kupila lani 150 oralov zemlje ter vzela 6 kmetij in 2 obrtniški podjetji v svoje varstvo. Občini Št. Ilj v Slov. Goricah in Šoštanj „sta se vrnili nemštvu", edina dvojezična občina na Nižjem Avstrijskem, Poštorna, se je iztrgala iz čeških rok. Vpliv Sildmarke pri ljudskem štetju se je pokazal ne le v obmejnih krajih na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, ampak tudi na Dunaju.
Kaplan med deklicami. V Termšvaru je bil kaplan Dezider Lamberg katehet na samostanski dekliški šoli. Učil je deklice krščanski nauk, zraven pa zadoščeval svoji pohot-nosti na deklicah. Osem ali deset deklic je posilil in okužil. Neka mati take nesrečne žrtve kaplanove pohotnosti je naznanila Kaplana sod-niji, ki ga je že prijela in spravila na varno. V Vemošvarju so se tudi godile take reči. Kaplan dr. Geist se je ustrelil, ko je videl, da je razkrito, kar je uganjal z deklicami. Ti slučaji kažejo, kaki svinjarji se dobijo med možmi v črnih suknjah — naši klerikalci pa pravijo, da je vsak, kdor nosi duhovsko suknjo, že napol svetuik! — Ne omenjali bi tega, ko bi bili klerikalci dostojni ljudje. Ali oni vidijo vsak pezdir v očesu politiškega nasprotnika, medtem ko bruna v svojem očesu ne vidijo!
Kazgled po šolskem svetu.
Rektorjem češke tehnike v Pragi je bil za leto 1911-12. izvoljen profesor dr. Julij Stokla?a.
Novo poslopje za vseučiliščno knjižnico v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, so tamkaj že pričeli z gradjo monumentalnega poslopja za vseučiliščno knjižnico in bodo zidarska dela končana še tekom tega leta —
—	Novo vseučilišče v Frankobrodu. Mestni zbor fraukobrodski je s 47 glasovi vseh meščanskih strank proti 19 glasom v načelu privolil v ustanovitev novega vseučilišča v Frankobrodu. — Vseučilišče ne bo imelo bogoslovne fakultete.
—	Vseučiliški slušatelji na Ruskem,
ki so začeli svoje študije v letih 1905 in 1906, a študij do danes niso končali, so bili glasom sklepa ruskega naučnega ministrstva religirani. — Zaradi tega je kakih 3000 eksistenc uničenih.
—	Rektorjem krakovskega vseučilišča za šolsko leto 1911—12 je bil izvoljen profesor geologije in paleontologije dr. Ladislav Szajnacha.
—	Na češki univerzi v Pragi je zapisanih v tekočem tečaju 3770 slušateljev, in sicer na pravniški fakulteti 1648 (1449 rednih, 198 izrednih), na filozofični 1344 (813 rednih, 118 farmacevtov, 413 izrednih), na medicinski 669 (663 rednih, 6 izrednih) in na bogoslovni 110 (105 rednih, 5 izrednih). Žen je zapisanih 268 (74 rednih, 194 izrednih).
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št 2030.	Kranjsko.	1—1
Na enorazredniei v Zagradcu se razpisuje služba učilelja-voditelja v stalno namesčenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 15. avgusta 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dr.e 8. julija 1911.
St. 1093.
1—1
Na štirirazredni ljudski šoli v Višnji Gori se raz« pisuje s tem služba in na dvorazredni ljudski šoli v Žalini učiteljska služba.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 15. avgusta 1911.
Prosilci za stalno namesčenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-iavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 6. julija 1911.
St 107Ž.
1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Poliei se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 10. avgusta 1911.
Prosilei za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdrav-niškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. ckr. šol. svet v Litiji, dne 29. junija 1911.

J. J8X
Ljubljana
Dunajska
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.

Knjigoveznica
Anton Janežič
ILj-cLToljars-a,
morij anelsa "ulica. 1-4
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočlh
ItliMMIlttIMItItttllllM
del.
Pri večjih naročilih 10 popusta.
Priden in pošten [[¡¡¡i|j
z dežele, ki ima veselje do barvarstva in snaženja oblek se sprejme takoj v
tali barvalnicl in snažilnici oblek Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 8.
33C
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, ekvirov, šip itd. Tintnike za šelske klopi, kakor tudi aparate za fizika! Une poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadej&ča dela. ::
3
Iv. Bonač
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
Najugodnejši eeški nakupni vir. Foletje 1911.
V. J. Havliček a bratr
Kopelji, Podebrady (Češko)
slavnoznani izvozni dom, pošilja frauko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, cefirov in sukna
opreme za neveste, HavMčkeve tkanine, ilamasta, brisaik, robo«t, garnitur itd. Vzorci franko.
Letne novosti Idil
1 zavoj 40 metrov pralBih ostankov praktično združenih za 18 K franko dostavljen. Od teh ne pošljemo vzorcev. Samo pri nas Mjbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 m za 12 K, boljše vrste 33 m za 16 E. Specialiteta: Po-bradska kopališki tkanina 23 m za 22 K 40 v.
Založeno 1. 188?. XXV. letnik. Pišite po vgoree!
mmmmmšmMmmmsr
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kraajsko za eno- in K
dverazrednice po........—'50
od tri- do oserarazredniee po . . . Načela za obči načrt ponavljalne šole Cesarska pesem, čveUroglasoa . . . Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . Štupar, O prvinah ia spojinah . . . Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........
Izvršilni predpis k dok. šol. ii ač. redu Učit. pokojninski aakon za Kranjsko
Mladinski spisi:
A. Bape: Mladiii I.........
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Juk*ka I. E. Gangl: Zbrtuai spisi za mladino I.
—•60 —•25 —•14 4— 4-— —•10 1*50
— 20 1-20 —•20
1 — l — 1 —
A. Bape: Dan*.......... 1"—
Telefea št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska uliea štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. sv©t»m, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradue tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča d«la ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.