Naznanila predsedstva J. S. Z. Ljubljanski premil, ff. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič so blagovolili milostno izjaviti z ozirom na vabilo predsedstva J. S. Z. na njen občni zbor 20. avgusta 1916, da bodo sami imeli ob 8. uri zjutraj božjo službo za udeležence občnega zbora v cerkvi sv. Florijana in da se bodo udeležili tudi občnega zbora J. S. Z. 1. avgusta 1916. Vsakemu, ki deluje v strokovni delavski organizaciji, se pripeti, da mora poravnavati spore. Razboriti delavski organizatorji drugod, ne samo v Avstriji, tudi večkrat tožijo, da več kot nasprotniki škodujejo organizaciji spori med tistimi ljudmi in osebne mržnje, če so tudi ene misli, da, več kot umljiva nenaklonjenost gospodov delodajalcev nasproti- delojemalcem. Kolikokrat je moral že tudi pisatelj tega članka poravnavati spore med člani raznih, delavskih društev in med odborniki. Fejst ljudje: navdušeni za našo sveto delavsko stvar, navdušeni za naše verske in za naše narodne vzore se ti liki mali otroci sporečejo ob vsaki pičici, ampak medtem ko se ti otročad prepira, joče in tudi bunka, kadar mu prekipi strast razžaljenega malega otročjega srčka in izgubi razsodnost ljubka, drobna glavica, ti otroče ne ve čez dve minuti ničesar več o tem. In veliki otroci? Odraščeni ljudje? K nežni de-ci naj bi se šli učit, in ne držali l>i mule osebne mržnje po leta in leta popolnoma proti načelom naše svete vere, ki veleva: odpuščaj! Ni krščansko, če kuliaS jezo nasproti bližnjemu; uči se potrpežljivosti in odpusti, če se ti tudi navidezno dela krivica. Naj bi vsak, ki mrzi svojega brata, svojo sestro, pomislil na Križanega, ki je na križu odpustil celo tistim, ki so križali Njega, Odrešenika, Boga-človeka. Ljudje smo slabi, pozabljamo, česar bi nikdar ne smeli pozabiti. Ne odpuščamo, kuhamo jezo, z nekako peklensko slastjo uživamo, če blate zlobni jeziki sobrata, mesto da bi se postavili v bran zanj. Le malo jih je takih, ki bi vzeli v bran brata ali sestro, kadar jo obrekujejo ali opravljajo zlobni jeziki; s slastjo in z veseljem se pasemo na čenčah in to na traparijah tudi takrat, kadar prav dobro vemo, da gre za čenče grdih, zlobnih, umazanih gobcev: pobeljenih grobov. Ej, kolikim izbornim krščanskim delavcem in delavkam so izmišljene in pretirane čenče zatrle veselje do dela; s kolikimi vzornimi delavci in delavkami sem sodeloval v malem krogu slovenske krščan-sko-socialne delavske politične in strokovne organizacije, a jih kar na enkrat nisem več videl na shodih, na sestankih, na sejah. Ne mislim na take, ki so le radi1 podpor »zraven«, mislim na take, ki bi jim v nedemokratičnih organizacijah rekli, da so se povspeli na vodilna mesta; o katerih sem znal, da so v našem taboru radi vzorov naše delavske organizacije; ne na take, ki so danes tukaj, jutri tam; marveč na take, o katerih sem znal, da so z dušo in s telesom naši. A če sem jih srečal na cesti in vprašal: prijatelj, prijateljica, kaj je s teboj? Ne vidim te več? Veste, ni se mi odgovarjalo: izpremenil sem svoje nazore, marveč odgovarjali so mi: ta me ni maral, jaz pa njega ne; te ne maram; žrli so me, pa so me ubili! Čudil sem se taikim prikaznim pred leti, zdaj se več ne. Pazim, da spore med delavstvom poravnam, kier in če le morem, jih že v kali zadušim; včasih se tako nehvaležno delo posreči, včasih tudi ne; je težava, posebno pri trdih naših trmastih bučah, ko mislimo, da imamo le mi prav, če si kaj vtepemo v glavo in ne pomislimo, da trpi vsled naše trme le naša stvar in da ni človeka na svetu, ki bi vse prav pogodil. Vsemu slovenskemu krščanskemu socialnemu organiziranemu delavstvu bi rad zaklical, ko bi to mogel, ker tega ne morem, storite to tisti in tiste, ki tole čitate: »Posnemajte, kadar Vam kdo pride s čenčami in z marnji proti Tvojemu sobratu, sosestri, na častnem polju dela žuljave dlani; ustanovitelja naše slovenske krščansko-socialne delavske orgamizacijei, dr. Kreka, ki ne posluša čenč in marenj, in če jih že v svoji ljubeznivosti mirno posluša, ti bo vsakega izgovarjal, tudi takega, ki njemu samemu s praznimi čenčami in marnjami dela krivico! Ni dovolj, da ga ljubimo, da ga spoštujemo, da mu zaupamo, krščanski slovenski delavci in delavke, posnemajmo ga v tem, da ne bomo samo čisto nič dali na prazne čenče in marnje, marveč da bomo z milo in krepko besedo vzeli v zaščito tistega, ki ga obirajo ljudje. Če bi kar naenkrat zdaj vsi, ki boste to brali, člankarja ubogali, bi lahko kar prenehal pisati ta članek. A ker vem, da bodo čenče in prazne marnje še naprej ubijale razborite sodelavce in sodelavke na njivi katoliške slovenske delavsikc demokracije, zato še nekoliko besedi, kako naj postopajo člani naših organizacij in kako naj postopajo odbori naših delavskih društev, kadar čenče in marnje povzroče spor v njih vrstah. Ej, spori, te osebnosti! Naj bi jih ne bilo; a ker so, mora pred vsem vsak gledati na to, da ne škodujejo skupnosti. Pred vsem: člani naših organizacij, kaldar zapazite, da se prepirata dva resno, takrat storite vse, kar le morete, da se bosta poravnala in spravila! Z lepo besedo, s svetom; prava beseda, iz-pregovorjena na pravem mestu in ob pravi priliki, dela včasih čudeže! Če se to ne posreči, potem je po moji sodbi dolžan odbor, da poseže vmes. Vem, da veliko zahtevam, a polagoma bo moralo priti do tega. Poglejte, kako hudo je, če se rešujejo marnje in čenče pred sodiščem in na Kranjskem pred razsodišči. Glede na varstvo osebne časti so naše postave, kar je seveda popolnoma prav, zelo stroge. Psovke se sploh kaznujejo. Mimogrede: nič nei škodi, če se polagoma prično izgubljati med delavstvom gotovi »pre fejst in prekrepki« izrazi, ki sicer niso smrtni greh, a lepi niso. Marsikdo misli, in kolikokrat sem se na; tihem že takim ku/nštnim smejal, da obstoja demokratizem v tem, da »krepko« govoriš in da zabavljaš čez vse, kar leze in kar gre; da hodiš zamazan in strgan in zaflekan okoli; presmešno, saj to res ni! Angleško in ameriško delavstvo hodi, kadar ne dela, oblečeno v črne obleke in se pokriva s cilindri, kakor pri nas najvišja gospoda, a o tem, da ni demokratično, ne dvomi cel svet. Demokratizem tiči v tem, da spoštuješ vsakogar praivice, da držiš s sodelavcem, da se možato in krepko, seveda na potih, ki ti jih dovoljuje postava, poteguješ za pravice svojega stanu, da si organiziran, ne pa da v praznih krepkih puhlicah robantiš in da hodiš za- GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Ifavnfitliia man1 celoletna 4 K, poluletna 2 K, Cetrt-ndrULDina znaša, letna 1 Kt posame-11 štev. 10 vin. IMišt?o li oprarništvo: STSKr; Izhala vsak petek Št. 36. V Ljubljani, 4. avgusta 1916. Leto XI. * W u. ..i U^JL I UvU U-il IV1UUU1V kaj ne, naj bo konec; ni vreidno, da bi se za tako malenkost duhovi i^azbur-jali! Zdaj, ko smo rešili »velevaižno« vprašanje o klobuku ali o ruti, (klobuk sem zato prej zapisal, ker naletiš na črko k, s katero se beseda prične, prej v abecedi, kot na črko r, s katero se beseda ruta začne), prestopimo zopet na resnejše reči. »Med odbori in člani in med odborniki so večne ribarije,« to boš povsod slišal, kadar in kjerkoli obiščeš kako delavsko; organizacijo; mogoče ni nič boljše, če ne še slabše v organizacijah »meščanskih« slojev, a kaj naj nas ti zanimajo v delavskem listu, ki naj se drži delavskih organizacij. Te ribarije so umljive, saj se še mož in žena, če sta tudi prijatelja, prav gotovo prerekata za; prazen nič največkrat, a tako člani kot odborniki morajo gledati in delati na to, da se škodljivei ribarije odpravijo. Zdaj posebno med vojsko, ko je vse razburljivo in napeto, so še bolj kot prej odborniki in odbornice dolžni, da zatro vsak spor, ki se pojavi med člatni. Kolikokrat sem to že napisal in povedal in še enkrat povem: odbori naših delavskih društev ne smejo sebe smatrati za nekako višje bitje; narobe: ko si prevzel po tvojih sobratih in sose-strah na občnem zboru poverjeno ti zaupno in častno mesto dela, glej, da se boš poipolnoma posvetil in žrtvoval stvari in da se ne boš prevzel, češ zdaj sem nekaj več kot so drugi. Saj to ni res. Nasprotno: odbornik, ki prav umeva svojo dolžnost, mora vedeti, da je postal slupa vseh članov; pazno im potrpežljivo mora poslušati člane, če se mu o kaki stvari, pa naj si bo še tako malenkostna, pritožujejo. Vedno se mora zavedati svoje dolžnosti, da je on neke vrste, recimo telefon, ki posreduje med člani in odborom. Pred vsem: hladno kri ohrani in ne vzplamti, če tudi kdo na odbor zarobanti; če tudi pade krepka beseda, navadno se ne misli tako .hudo, kot se pove in če se krepko pove, ne smeš postati hud; pomisli, da človeku kar odleže, če pove, kar ga pri srcu tišči. Ne odbijaj ljudem, kar pravijo, nikar ne misli, da moraš imeti le ti prav; vedno misli, da imajo mogoče drugi prav in povej, da boš že o tem odboru poročal. Poročati pa moraš o tem odboru, ker odbor je za to, da upošteva in da dela za svoje člane in ne za čast in slavo in korist posameznih odbornikov, če so tudi morebiti predsedniki, delati mora pred vsem in v prvi vrsti le za koristi skupnosti. Hvala .Bogu, v delavskih naših < organizacijah se je tekom let udomačil tak duh; morebiti ne čisto v vseh, ampak v večini; duh sebične častilatkom-nosti in koristolubja in samolubja ni posebno krefpak; se tudi ne more vglo-biti in uživiti, ker se je delo 22 let na polju katoliško demokratičnega slovenskega delavstva vkoreninilo in je v njih kaka samovlada nemogoča. Nevo-Ija odbornikov bi odnesla čez noč takega nesposobnega predsednika delavske organizacije, ki bi delal kar po svoji glavi in ki bi preziral odbor; ne vol j a čla,nov bi pomedla s takimi odborniki in odbornicami, ki bi hoteli delati proti volji članov. Moja izkušnja: kjer se je odbor ali predsednik prevzel, je šla tudi organizacija rakom žvižgati; niti solze nisem potočil za njo, če sem izvedel, da se je to zgodilo zato, ker je odbor samovoljno vladal a!li pa je prepustil siploh vse delo predsedniku. Na zrušenih gomilah takih organizacij so se zgradili novi, krepki, demokratični zakopi, ki žive, ki cvcto in rodo tisočere sadove tudi med sedanjo vojsko; najhujši preizkušnji skromni organizaciji katoliško demokratičnega slovenskega delavstva. Tuintam čujem še pritožbo, da se tuintam prevzema odbor nad člani, da poizkuša tuintam kak predsednik uve- mazan in zaflekan okoli. Ej, kako so gledali na čeuno, naravnost razkošno obleko v srednjem veku delavci; kako je še danes rudar ponosen na čestitlji-vo svojo knapovsko obleko. Delavka, svojega demokratizma ne kažeš s tem, da nosiš ruto; lahko nosiš tudi klobuk, pa si tudi demokratična in še manj boš izdala za klobuke, kolikor izdaš za rute, posebno zdaj v vojski, pa še glava te bo manj bolela, ker je bolj izpostavljena zraku. A huda mi ne smeš postati, ko boš to brala, moraš razumeti šalo; res je pa, da zdravniki nič radi rut ne vidijo, ker pravijo, da noša rut pospešuje bolezni v glavi: ušesobol, zobobol in tudi na sopilih. A kam sem zašel! Saj hočem govoriti, kako naj se, dela z vso silo na to, da se spori med delavstvom poravnajo. Meni je ljuba delavka, če je naša zavedna članica, naj li nosi kobuk ali ruto; gaj ravno naš list posebno zdaj med vojsko čita več delavk, kot delavcev, zato se pa ne smem ne tem ne onim zameriti in povem, da je popolnoma vseeno, če nosi delavka klobuk ali ruto, saimo to je res, da bi bilo tako za moške kakor za ženske najbolj zdralvo, če bi se sploh ne pokrivali ne s klobuki in se ne zavijali v rute; če bi gologlavi hodili, bi nam manj izpadali lasje, tudi osiveli bi ne tako hitro in manj pleš bi videli; zdravniki pa pravijo in verovati jim moramo, da je noša klobuka bolj zdrava kot zavijanje v ruto. Kaj ne, delavke, ve, ki nosite ruto, za to ne boste hude na tiste, ki nosijo klobuk; pomnite, da v drugih krajih, ne posebno daleč od nas, siploh že vse delavke nosijo klobukei; ti, ki nosiš klobuk, mi pa tudi ne vihaj nosu nad tisto, ki je navajena rute; pred vsem: nosi že klobuk ali ruto in hodi gologlava: ne razburjaj se zato nikdar in ne jezi se na svojo sodelavko; ker taka ne volja ni čisto nič primerna, smešna pa že zato, ker se bodo že čez 20 let, če ne še prej, čudili tistim, ki bodo nosile rute. Skopuh. H. Conscience. »Vidim, kaj hočeš reči;« nadaljuje on, »gotovo mi hočeš očitati, zakaj podpiram njegovo skopost! Ne umevaš li, da tako varčujem le za se in za te? Ugovarjala mi boš morebiti, da nimam pravice do dedščine in da tudi ne bom ničesar podedoval. Tako se ti zdi, a temu ni tako! Stric Jan mi je volil polovico svojega premoženja, ostalo spada tebi. Poglej, Cecilija, na ta način bova enkrat imela vse zaklade starca; vse želje bova lahko zadovoljila; razpolagajoč z velikimi vsotami bova lahko predstavljala gospoda in gospo.« Ker je deklica molčala, je mislil, da mu pritrjuje. Njegov glas je postajal še zmagovitejši, ko je nekoliko zasmeh-ljivo nadaljeval: »Posebno dolgo ne bova več čakala. Saj čuješ, da stric vsak dan hujše kašlja; s prsi ni nič! Pregovorila ga bova, da spiše oporoko, s katero bo nama vse zapustil. Zdaj bo šlo to še lahko. Če bo umrl — tega ne moreva za-braniti, /potem bova pokazala, če znava uživati življenje ali ne!« Dekle se je še bolj treslo, ko je poslušalo tako brezbožno govvorjenje. Tis je molčal nekaj časa; pričakoval je njenega odgovora. A ker je nema in sključena sedela, jo je vprašal: »Cecilija, ali še plakaš?« Počasi je nato ustajala, šla je dva ali tri korake nazaj .ponosno je vzravnala glavo in je Tisa večkrat tako zaničljivo pogledala, da je prestrašen in začuden poskčil. Vedel le še ni, kaj naj misli o tem, kaj naj upa in česa naj se boji ker je bil Cecilijin obraz bolj vesel kot žalosten. »No, kaj praviš,« jo je vprašal? »Hinavski lopov,« je odgovorilo dekle s tihim glasom in z brezmejnim zaničevanjem. »Kaj,« je Tis začuden vzkliknil? »Tvoja žena naj postanem?« je nadaljevala Cecilija s srčno odločnostjo, »da bi ti potinagala še po stričevi smrti ga zasmehovati, — vdovam in sirotam krasti dedščino, ki jim po vsej pravici gre. Naj bom tudi živa pokopana, ob robu groba bi še klicala: ne in nikdar ne!« Prestrašen brez besedi je gledal Tis ponosno dekle, ki ga je tako mogouno nadvladala, da je pobesil oči pred njo. »Mislil si, da, sem pod predpasnikom prej ihtela,« mu je rekla! »Motil si se. Videla sem, kako se ti je odpiralo srce, molila sem k Bogu in se mu zahvaljevala, ker mi je tebe takega pokazal, kakršen si. Zdaj te poznam!« Trenutno je bil on še presenečen, a ko se je prepričal o tem, da je dekle trdno odločeno, se mu je raztegnilo lice v maščevalen posmeh. »A, tako meniš? Dobro. Bova videla, kako mine ta reč; našel bom sredstva, s katerimi te bom prisilil, če ne boš poslušala dobrih besedi,. Misliš, da me poznaš? Motiš se! Sem zlobne jši, kot misliš o meni. Na kolenih me boš še 'prosila, naj ti odpustim.« »Tega ne bo.m nikdar storila,« mu je zelo hladno odgovorila. »Kaj praviš, da tega nikdar ne, storiš? Kar smejati se ti moram! Noričica, saj niti ne slutiš, da se celo tvoje premoženje nahaja v mojih rokah m da ti lahko odtegnem vse, da, tudi zadnji vinar.« .r,_ . ljavljaiti svojo voljo recimo, da prehudo. A prav posebno velikokrat tega iz delavske organizacije ne čujem; včasih je bilo takih pritožb veliko več. Kjer so še in če so upravičene, naj člani sami svoje opravijo. Najbolj me veseli, ker že toliko časa nisem čul, da bi naše strokovne organizacije koga za to, ker je kritiko-val upravo ali odbor, izključile iz društva, iz organizacije. To dokazuje, da preveva našo strokovno organizacijo zdrav, svež, pravi demokratični delavski duh. Posebno strokovne organizacije morajo gledati na to, da osredotočijo v svojih vrstah vse delavstvo svoje stroke. 'To je pa le mogoče, da so odbori strpni in ljubeenjivi s svojimi čla-ni. Drugače to ne gre. Jaz za svojo osebo sem načelno že dolgo vrsto let nai-odločnejši sovražnik in nasprotnik izključitve iz delavskih društev. To je mogoče, da nočem z enim ali drugim občevati, že vem, zakaj ne; a za izključitev iz naših vrst, iz naših orgainiza-cij pa nisem za nikogar. Vem, da sodi o tem vprašanju marsikdo drugače, vem pa tudi, kaj je zaklical naš Odrešenik in Zveličar na križu tistim, ki so ga v svoji zaslepljenosti križali. Vem, da glede na »kritikastre« in »nergače!« soldi eden ali drugi drugače in se naslanja na to ali na drugo učeno teorijo, a kaj učenost, kakor jo tudi visoko spoštujem in cenim, več dam na lastno izkušnjo. Ta me je pa naučila povesti, s katero zaključujem: Bil sem še mlad, poln vzorov, na-vduišen; v nekem društvu so me izvolili za odbornika in če se prav spominjam, še celo za tajnika. Neko nedeljo je prišel v društvo neki delavec, ki je strašno sitnaril in zabavljal in se kregajl in psoval ljudi, ki sem jih spoštoval, ki sem jih imel in jih še imam rad, ker so si pridobili velikih zaslug za praktično uvedbo naših vzorov; tudi čez naša načela se je kregal; izkratka, zaplula mi je vroča, še mlada kri; v dveh odborih »Kar vse vzemi-« mu je odgovorila! »Gledal bom, da boš zasmehovana spodena iz hiše.« »Stori, kar misliš, da je prav!« »Na smrtni postelji te bode tvoj stric klel!« Tiho in preplašeno je Cecilija vsled te strašne grožnje sklonila glavo. »Glej, glej! Ptičica pobeša peroti? Kam je izginil neupogljivi prejšnji ponos,« se je norčeval Tis? »Zadeti te hočem še globlje. Vem, zakaj me zaničuješ! Nekdo živi, ki bi ga poročila, ne da bi se kremžila in se ga radi lepšega bianila; ni 11 res? Tista vdova ima sina, lalikomišljeneža, pijanca, tega bi rada vzela? Kar vzemi ga, ge beračila bosta skupaj. Veim, tvoj tihi in priliznjeni obraz prikriva občudovanja vredno trmo in veliko vztrajnost; a nočem. se maščevati samo nad teboj. Tudi njega, ki je povod, da mene nočeš, moja maščevalna roka zadela. Preganjal bom Barta in njegovo mater, gle-nrp bort1, da Propade njih hiša. No bom J miroval, dokler ju ne bom videl sem izposloval večino, še celo soglasno, da smo ga izključili; če se še prav spominjam, sem ga celo v »cajtenge« dal. In nista minuli dve leti popolnoma, tako je zahtevala korist naše stvari, sem moral prav fejst sodelovati s tistim možeim, ki je pošten človek, samo glavo včasih izgubi, da ne izbira besedi. Od takrat sem pa rekel: Fant, naka, za izključitev pa že nikoli ne boš, nisem in najjbrže tudi nikdar ne bom, ker vem, da je svet okrogel, da se vrti in da se ne je nikdar nobena juha tako vroča, kakor jo izkuhajo. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. NOVE NAJVIŠJE CENE ŽIVIM PRE-ŠIČEM IN PREŠIČJIM PRIDELKOM. Izšle so nove določbe o najivišjih cenah prešičem in prešičjim pridelkom. Ta določba je važna posebno za delavstvo. Naj se pazi na to, če se mesarji in drugi, ki so prizadeti, teh cen tudi drže. Kdor se jih ne drži, naj se kar naznani pristojnemu okrajnemu sodišču, da ga bodo' kaznovali. Zadošča, da se .to naznani z dopisnico, samlo priče se morajo' natančno navesti: torej natančno ime in stanovanje. Cene, ki jih objavljamo, veljajo za Krahjsko; cene na Koroškem in. na slovenskem Štajerskem dobite v »Miru« in v »Slovenskem Gospodarju«. Določbe slovejo: Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 20. julija 1916. 1., št. 22.373, s katerim se izdajajo izvršilni predpisi k ininistrakomu. upazu z dinei 6. julija 1916. 1., drž. zalk. št. 211 o določitvi najvišjih cen za žive prešiče in za prešičje pridelke. Na podstavi §§ 4, 5 in 7 navedenega ministrskega ukaza se zaupazuje: stradati. Kdo bo kriv njunine nesreče? Nihče drugi, kot ti!« Cecilijo so popolnoma uničile te strašne besedei. Naslonila je svojo glavo na ognišče in se je v žalost zatopila. Divje veselje je plamtelo na grdem obrazu neusmiljenega Tisa. Njegov pogled je bil tako neplemenit in grozovit, da si mislil, kačo vidiš v njem, ki s strupenim pogledom začara svoj plen in dopusti, da umre na tisočeri način, predno ga požre. Čez četrt ure pride stric Jan doli,« ji je rekel. »Še enkrat in zadnjič, Cecilija, dobro vse premisli. Hočeš li mir ali vojsko z menoj? Češ li biti bogata in srečna, a hočeš postati dekla, morebiti celo beračica? Premisli, četrt ure kmalu mine. Cecilija je dvignila glavo in je pla-kajoče odgovorila: »Govoriti hočem tudi jaz; vse bom povedala svojemu stricu. Izpoznati mora tvoje licemerstvo; ker je dobrega srca, se bo gotovo zgrozil nad tvojo zlobo, ki jo niti ne sluti!« ;»No, no!« ji je odgodmjal in se ji je porogljivo smejal; »govori, kolikor § 1. Kadar se prodajajo živi pre-šiči na drugem kraju, kalkor na kraju prevzema (iz hleva), se ne smejo zahtevati in plačati višje cene, kakor so spodaj navedene: a) za pitane prešiče s težo od 60 do 90 kg (prešiči za pitanje), kaidar se prodajajo pitalčem in živinorejcem za nadaljno vzrejo za 1 kg žive teže 6 K 12 v; b) za pitane prešiče vsake teže, kadar se prodaljajo za klanje, za 1 kg po običaju Budimpešta - Kobanya 6 K 94 v; c) za pršutnike s težo čez 40 kg, za 1 kg žive teže 4 K 80 v. § 2. Kadar se prodajajo zaklani prešiči (brez drobovja) v ce]ih ali polovičnih kosih, se ne smejo zahtevati in pliačati za 100 kilogramov žive teže višje cene, kakor so spodaj označene: za prešiče brez drobovja, če se prodajajo z glavo in nogami, 700 K; za prešiče brez drobovja, če se prodajajo brez glave in nog, 720 K. § 3. Kadar prodaja pridelovalec tistim, ki zopet prodajajo, se za 100 kg čiste teže spodaj navedenih prešičjih pridelkov ne smejo zahtevati in plačati višje cene, kakor so spodaj navedene: A. Za prirejeno, soljeno, prekajeno, papricirano in poparjeno slanino ter za druge vrste dezertne slanine: za namizno slanino, surovo in soljeno 800 K; za namizno sla|nino, prekajeno, 848 K; za hrbtno slanino in za slanino v kosih, surovo in soljeno, 860 K; za hrbtno slanino in za slanino v kosili, prekajeno, papricirano ali poparjeno, 910 K; ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. 1 F Mprfftl kJOBLJHHH I . UlGl JU! Mestni trg 18_ Troovina z modnim in drobnim blagom. Velika izbor vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepniji roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, snkanoa itd. ?redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. --- iHE Priporočamo cenjenemu ob-činstvu edino domačo tvrdko Ignac Vok špecljalna trgovina šivalnih strojev ln koles Ljubljana, Sodna nL 6, 1^ katera ima po ugodnih ce- W nah in obrokih od strokovna-lcov priznano najboljše šivalne st.rojo v Evropi in to boPFAFF v veliki iebiri in zalogi. lOlotna plamena gor&noijaj Pouk o vezenju vsah ms brezplačno. Pridni posredovalci se tičejo rC7/ZT7/Z~7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/~ Si. & E. SSL&BEH j. Velika zaloga manufaktumega blaga, različno : sukno za moške obleke, volneno blago, kakor | ševijoti, popeiin, delen, itd. za ženske obleke. — ; Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati : izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-‘ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. : Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti | v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni : prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cenel —SCI3C~-\TX3 5tai trg It©'?. '3 Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blagot ir Cx 3 14 -7/-7/-7/-7/--7/---7/—7r=7/=r7£=7C\ NaMajajsigiirnelša prilika zaštedenjel Ljudsko Posojilnico reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni 11 nasproti hotela „Dnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 31 O r |4- brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.