240. številka. Ljubljana, sredo 21. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Žf . Sn-iŽUna. ? k?JC- za meflec' 30 kr- za «etrt leta. - Za tuje dežele za cel« ' leta 20 *old !/! 'il m' **i .eD "T*0 1 gold- 10 kr" Z» P°*lljanj? na In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr 2*5tfS^£« za četrt le^ 3 ^S* *1?poil° Uf,itelJe na !M«kih šolah stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr čo se dvakrat in 1%i?! 3 g l* "l,_2a oznanil« «» plačuje od Četiri-n«....?^.8' naJ »eJzvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo S, v .tj?k*- _ Hrvatje so imeli zadnji pondeljek lep dan, dan sijajne zmage. Odpiralo se je hrvatsko vseučilišče, najvišja narodna učilnica. Tu ne moremo spuščati se v posameznosti te velikanske, vseskozi narodne svečanosti, nego ob kratkem in v naglici naj popišemo celoten vtis. Ta dan je bil Zagreb, slovesno z zastavami okinčan, obiskan od mnogih odličnih osobnostij. Mej onimi, ki je bil najsijajnejši sprejet, je gotovo štet: Strosmajer, ki se je v soboto večer pripeljal z vlakom, okinčanim z zastavami. Vseučilišča in višje šole raznih narodov so bile povabljene. Temu pozivu 80 priposlanjem zastopnikov odgovorila vseučilišča: berlinsko, katero je zastopal sloveči profesor Gneist, pražko (prof. Randa), pražka politehnika, belgradska višja škola (prof. Novakovič), graŠko vseučelišče (pr. Blodig, Biederman, Frischauf), peštansko (minister Pauler in dr.) kološvarsko, krakovsko, bo-lonjsko in več drugih pismeno. Ker mej Slovani nemo***" ui,,„n>w>; ;n pit— t-«__i____ \išje učilnice, povabil je odbor izjemom. Slovensko in Slovaško Matico. Dalmatinske Matice ne, ker Hrvati smatrajo Dalmatince kot Hrvate, svoje učilišče, kot i njih učelišče. Sredina cele slavnosti je bilo oficijalno odpiranje vseučilišča od strani bana Mažu-raniča kot za to priliko posebno pooblaščenega kraljevega namestnika v veliki saborski dvorani. Tu so se zbrali višji hrvatski vladni krogi, višje svečenstvo, na čelu Strosmajer in zagrebški nadškof Mihalović, novoimenovani vseučiliščni profesorji, ogerski minister Pauler z več magjarskimi profesorji, drugi inoBtiani profesorji in deputati, narodni po slanci, in izbrano občinstvo, kar so ga mogle prostorna sobana in velike galerije obseči Bilo je impozantno videti, ko je ban Mažu ran;ć, v narodni obleki hrvatskih banov, po krit, v imenu in na povelje Nj. v. cesarja in kralja v latinskem in potem v hrvatskem jeziku proglasil vseučilišče odtvoreno in ustanovljeno, uaglašujoc važnost te najvišje učilnice za hrvatski narod. Rektor Mesič je potem prečital ustanovni zakon, imena novo imenovanih vseučiliščnih profesorjev in je v dolgem skoro poldrugo uro trajajočem govoru razložil pomen in zgodovino hrvatske akademije in vseučelišča, ki je iz nje vzraslo, govoreč po večini hrvatski in tu pa tam latinski. Z gromovitim navdušenjem in živio-klici so bila potem odzdravljena posamezna po-zdravljenja, ki so jih zastopniki izrekali novemu vseučilišču. Na zanimive podrobnosti teh pozdravljenj se dencs ne utegnemo spu ščati. Posebno navdušeno so bili pozdravi češke univerze, slovenske Matice (govoril predsednik njen dr. Costa), slovaške Matice, jlVV_:J"u* «*uverze in berlinske. Dr. Costa da sicer on ne bi imel govorni tu .«« stranci pozdravljajo hrvatsko vseučilišče, ker Slovenci se 8 Hrvati smatramo za eden in isti narod, vendar smo dozdaj državo-pravno in politično ločeni. Slovak Čulen je govoril navdušeno, rekši, da tu na svobodni zemlji Hrvatski enkrat sme Slovak prosto govoriti in je ostro mahnil po zatirateljih Slovakov, po Magjanh, da si jih nij imenoval, tako, da je minister Pauler bled od jeze bil. Burni aplavs je Magjarom kazal, kako Hrvatje sodijo o tem. Italijan iz Bolonje je povzdigoval hrvatski narod, ki je boril se ■ Turki, ko so drugi napredovali, a vendar zdaj uže tako daleč prišel. Nemec Gneist je pozdravljal v imenu berlinske univerze najmlajšo sestrico „tu na skrajnem koncu kulture" ter djal da Nemci vidijo v razliki jezikov pospch kulture, a ne njen zadržek. Govoril je nemški a končal latinski. Magjari, trije in sicer minister Pauler in dva profesorja, govorili so magjarski, česar nobeden človek razumel nij. Tudi so bili Magjari najhladnejši pozdravljeni — kar je naravno. To se je posebno iz razločka videlo, kako vse drugače viharno so roko-ploskali Čehu Randi, ki je precej za Magjari govoriti začel v češkem jeziku. Srbov iz Novega Sada nij bilo, — to so čudni pa-tronje. Tem bolj so bili oni iz Belgrada prijazno sprejeti. Cela svečanost je imela eminentno naroden slovansk značaj. Videli smo stare gospode mej gledalci, katerim je ta prizor solze v oči gnal, — bile so sigurno blage solze domoljubnega ginjenja, in vesj*,:* * rega patrijotičnega srca, jsi--^«*11 i» P° se da oreinonfifKK^omipt'/anji, po bntkem ^...utfuT.dCK,«.. *^6- m „.trajnim delom za milo domovino in ^rotj siUT*nr»hi : Druge podrobnosti pov«. na§ zagrebški dopisnik in jib hočemo dopolniti tudi še sami. Šolske razmere. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Šolske razmere na Kranjskem postajejo žalibog od dne do dne bolj zamotane in zmešane. To nam spričuje zadnja učiteljska skupščina in kranjski deželni zbor. Vlada je znala s pomočjo svojih organov učiteljstvo Kantorčica. Roman s pogorskega zakotja. (Češko Bpiaala Karlina Svetla; poslovenil Franjo T o m S i č.) (Da\je.) Ona je trenotek omahovala, ima-li odgovoriti ali ne ; zopet si je prizadevala vstati, kar se jej zopet nij posrečilo. Končno je vendar pregovorila k njemu, ali vsaka njena beseda je bila nož: „Se mi nemate zakaj izgovarjati, prej bi to jaz morala storiti. Kar se mi je zgodilo, bila je le zaslužena kazen; vsak mi je branil ter mi pravil, kaj me pričakuje . . „Enefa!" „Da, prej bi se jaz vam morala izgo varjati, nego vi meni", nadaljevala je še ponosnejše in grenkejše, „ker sem vas s [svojih besedij svojo ljubeznijo obteževala. Je-li ste me zanjo „resili? Ste-li terjali od mene, najlv podstrešno čumnato kjer vise zraven si naredim o vas vzvišeno podobo ter se betlehema one tri podobe, katere^je dal vo vam kot posvetni osobi uklanjam, naj naj- praotec vsem grešnikom v tolažbo »zmalati, žlahtnejši in najboljši misli o vas imam? da bi nobeden ne obupal nad svojimi pr* Zakaj sem to storila v dekliški prenapetosti ? Kaj vi morete za to ? Vi me nijHte nikakor varali, jaz sem varala sama sebe. Prejeli ste od mene ljubezen, kakor se prejemi je igračica od deteta, katero nam ponuja. To delamo le, da bi ga nepotrebno ne dražili ter jo jemljemo uže s tem namenom, da se je znebimo, kakor hitro se otrok ogleda. Da, zahvaliti bi se vam morala posebno, da ste imeli tako dolgo potrpežljivost z menoj, igraje si Bkrivno z menoj." Zdaj pač nij bil njen obraz več leden ampak gorel je z plamenom. Otik jo je dolgo gledal resno in bolestno j bila je ranjena v globočine srca ter hotela še njega tako globoko raniti z pušicami besedij. Meni se zdi, Enefa, da ne hodiš dosta ua ui uuuguou u« ——— *f---- i grehami, nego se spomnil pogledovaje njih, da dobi vsak, kdor se spokori, miloBt", očital jej je v začetku le Čedno; pa čem dalje je govoril, tem ostreje je govoril. Končno se je vendar le vnela razžaljena po-nosnost, da je njegovo prizadevanje, popraviti svoje napake, tako uporno od sebe pehala neprenehoma ga poniževaje. „Ko bi Bi šla večkrat te podobe ogledat ter se iz njih učit, bi me zdaj ne hotela podirati do-kazovaje, kako visoko stojiš nad menoj, da se tudi z mojo krivico obtežuješ ter iz mene krivice težko breme ponosno snemaš. Eneta, zdaj čisto dvomim, da si me res kdaj ljubila ; kaj bi počela sicer tako z menoj, vedeč, da se ne baham z duševno bvojo spreobrnitvijo? Resnično ljubečemu srcu je slast, ako more odpustiti; premisli, kako na stežaj bi ti jaz tako zbegati, da se ne ve več orientirati, da, I Sicer pa tudi natavoverni (nemškutarski) ne več razločevati pametne pedagogike od manjšini v zboru nij bila resna volja, za uci-zblojenih pedagogičnih fraz, da ne vidi ve- telje kaj storiti, da si ljubljanski Z.movci le likega razločka mej narodnjaki in mej nem- od njih rešenja pričakujejo, škimi in nemškutarskimi vse obetajočimi Poslanca Gariboldi in Scbrei sta (a še inšpektorji" kratko rečeno : nekatere kranj- to samo k oknu ven) stavila le polovičarske ske učitelje so z ene strani vladni možje in predloge, katere uže zarad nepopolnosti nij nemškutarji, z druge strani klerikalci tako bilo mogoče sprejeti. *) zmešali, da ne vedo razločevati, kaj je belo in kaj je črno. Iz raznih teh skušenj sledi velik nank za kranjsko učiteljstvo. Ono ima boljšo pri- Toda tem bomatijam ne bo še konca, hodnjost le od narodne večine kranjske kajti značajui slovenski učitelji v Ljubljani zbornice pričakovati. Ako bodo pa učitelji ne store ničesar, da bi take omahovalce s podpiranjem ljubljanskih renegatov zoper okolo sebe zbirali, in narodnjaki, zlasti de- narod rovali, tadi v prihodnjem letu nij pri-želni zbor kranjski s svojo narodno večino čakovati zvišanja plač. „Krainischer Lehrer-neče dajati svojemu uciteljstvu poguma.. verein" ne zabavljaj vsakemu narodnjaka s Da je kranjski deželni zbor šolnino od- »klerikalcem", ne prosi denes za „staatsrock" pravil, jo sicer hvalevredno, a vendar ta čin a takoj jutri pa deželni zbor za boljšo plačo nij druzega bil, nego moralična sila, ker bi To je strašna nedoslednost in blam aža Be na Kranjskem nikoli ne bilo toliko uč- „Slovensko učiteljsko društvo", ti se pa tud nine nabralo, da bi zadostovala še za te potegni kaj za svoje kolege, tudi ti sproži pičle učiteljske plače. Kranjski deželni zbor vsaj v bodoče besedo, katera bode brez nij učiteljem plač poboljšal; za poboljšanje dvombe več veljave imala. In v bodoče jo glasovalo samo kakih 4 — 5 poslancev, bode zbor gotovo to zadevo temeljitejše Res je kranjska dežela revna, res stoka pod pretresel, ker mu bo gotovo na tem ležeče, velikim davkovskim bremenom; vendar bi se da ne bode Kranjska brez šol in šole brez še za učitelje kak krajcar dobil. Treba je učiteljev, kajti večina zbora vendar le nij vendar le pomisliti, da z enim samim nazadnjaških mislij. gold. na dan onvfcan Človek z družino izhajati ne more. In vendar ima polovica kranjskih učiteljev le 1 gold. na dan. Priporo-čevati učiteljem postranske poslove, je no-prividno ter šolstvu škodljivo. Če mora uči telj do trideset ur na teden podučevati, t. j. po Politični razgled. TVotrttiijM' drfele- V Ljnbljani 20. oktobra. Bivši minister €Jiskra je v Brnu svoje se nagibala zdaj malo bolj k republiki. Odločno je desauirala vojvodo de Padua, bo-napartovskega kandidata, ki se je na vlado sklicaval pri volilni agitaciji ter dejal, daje Mac-Mahon le pripravljalec mesta za Bona-partovce. Na drugi strani pak demisije republikanskega kandidata Me dedna nij sprejela. Iz Španije poroča karlistična depeša da poročilo o odpadu karlistov v Biskaji ne bi bilo resnično. — Tudi glede druzega poročila, da je namreč prišlo na Španjsko mejo 3000 avstrijskih Witnzlovih pušk, dunajska „Abpst." kot neresnično proglaša. — Karlisti so ustrelili predzadnji petek štiri železnične uradnike pri štaci ji Pozo-Canada. 0 zadevi sirnintovi se poroča, da ga imajo tako ostro v ječi, da zdaj nij nihče njegovih v zvezi z njim, niti ne žena ali sin. Iz Berlina se javlja, da mu bodo zdaj še vse pohištvo vzeli, ker sumijo, da so kje skrivni predalčki, kamor bi bil iskana pisma spravil. Mala t*ttftsf.tr država je dosegla, kakor dunajska „Tagespresse" pripoveduje, velik triumpf, da se je ohola Nemčija, vsled pritožbe damkega poslanika v Berolinu, ponižala in glede nemškega preganjanja Dancev v severnem Šlezviku poboljšanje obljubila ter izrekla, kako „hrepeni" z Dansko v dobrih razmerah ostati. — To je gotovo, da je vse to hinavstvo in da požrešna Nemčija ničesa bolj ne želi, nego Dance izpodriniti. Ali moč je slabša, nego apetit. Ker Angleži, Rusi in Švedi ne bi tega pustili, se Nemčija dela, kakor da bi Batna rada hotela, kar prisiljena mora. ,__m„ nDt„;-kai časa volilce sklical in jim dajal račun o svojem 6 ur na dan, jc-h mu ostaje kaj časa v nJiftvJini> Zanimivo ie. da parlamentarnem delovanj'. Zanimivo je, da je Giskra grajal vlado Auerspergovo zarad govorjenje o učitelju* vveisa v krao>*«tti zboru. Č'e se neče ali ne more ubogemu in baš sedaj tako zbeganemu uciteljstvu kaj p.miagati, naj se ga vsaj ne žali. Dr. Blei\veis je pa rekel: „Četudi vsi „š o ni astri" se preselijo, vsaj ostanejo pri nas še naši duhovni in to so naši pravi učitelji." Iste besede je nekdaj tako visoko čislani gospod izrazil, ko je dr. Schrei učiteljicam enake plače zagovarjal kakoršne imajo učitelji. teri udje vlade nijso dovolj zmožni. Proti posameznim točkam vladnega programa se sme oponirati, ker nij v javnem življenji nič žalostnejšega nego slepa pokorščina vladi, ker je ravno visoka vlada. V PšSti so 17. okt. slovesno sprejeli severno-polarske potnike Kepesa, Pajerja in grofa Vlčka. Viianj<> tlržtive. Wvaneo*ka Mac-Mahonova vlada je dve dejanji storila, ki kažete, kakor da bi *) Dcžman vam je pa org-larstvo priporočal. odprl svoje naročje, ko bi pred menoj stala Žalovaje nad katero krivico, meni storjeno. Mati moja mi je dobro dokazala, kaj je ljubezen, stiskajo k svojim prsom pri prvi spravljivi besedi izgubljenega sina, ki jo je tako globoko v žalost pripravil. A mi je tudi takoj povedala, ko sem se o tebi zmenil, ali boš tudi ti odpustila: da se loči ljubičina ljubezen od materine. Zdaj izpoznavam, da je to res. Ne, ne, ti me nijsi nikoli ljubila; čut, ki te je k meni vabil, je bila le zakrita ošabuost pa ne udanost. Videla si me na prisloji popolnosti in tvoje tužno srce se je k meni povzdignilo; ko sem pa padel v tvojih očeh v senco navadnosti, postal vsakdanji Človek, z ničemer se nad drugimi ne odlikujoč: tu si bo ošabno od mene obrnila! Ne moje zadolženje, nego moja neskrbnost jc raztrgala zvezo najinih src. Imaš se za blago, vzspenjaš se nad mene pa ne moreš niti mi odpustiti, ko eem se enkrat pred drugimi tvojega nizkega stanu sramoval; a Dopisi. iz KaffreDii 17. okt. [IiV. dopis.J Denes so se začele narodne zastave po mestu razovešati. Tujih gostov je uže precej videti. Prvi so prišli Dalmatinci in zastopniki magjarskih vseučilišč iz Budim-Pešte in Ko- lošvara. Dr. Molnar, umirovljeni pravoslovni _ i • • --•~ ■ j ~ ~ j— učilišća v latinskem jeziku panegirikum, kateri sezavoljo svojih vzvišenih mislij in vprav Iloracove poetične oblike zelo hvali. Na hrvatski jezik je ta poem po kanoniku Ve-beru preveden. Na dan dvorjenja bode v vseh cerkvah po celej deželi slovesna služba božja, ter se narodu pomen razlagal. V zadnji čas odloČil se je tudi Strossmajer priti k slavnosti. Hal se je baje, da s svojo navzočnostjo ne bi našej vladi morebiti kakšne neprilike naredil, in za to je iz prvega okleval priti. Ko je pa ban MazuraniČ ga z lastnoročnim pimiom k slavnosti povabil, ob- verjemi mi, ti nijsi nič boljša, nego sem bil jaz tedaj, kajti tudi ti svojo ljubezen k meni tajiš, sram te je nje, ker sem ti nizek. Ti hočeš ljubiti le viteza, modrijana, rešitelj« ljudstva, pa ne moža, ki so ne odlikuje s posebno duševno močjo in izvrstnostjo, nego le z odkritosrčnim prizadevanjem. Le za las nijsi boljša od onih, ki ljubijo bogatega ženina in ko pride ob premoženje, ga zapuste; tudi ti ne ljubiš moža, njegovo bitost, ampak le zaklade njegove duše, da bi z njih svitloba padala na tč in te oslavljala . . Tu se je razlegal strel po hosti j svinec je daleč okolo Otika razletel ter učinil divjo oplaŠnost mej pticami, prebudivši jih z nedeljskega miru. Prestrašeni čvrče in kro-kočejo ter zlete z ograjenih prebivališč ter se hrumeče sele nižje v hosto. Otik si je segel na ramo ter obledel. Ko se je tako strastno poganjal je sunil s puško ob drevo, petelinček je spustil in svinec mu je ramo plaznil. Enefa je poskošila in videča, da mu začenja mej prsti na ramo položene roke kri teči, je obledela kakor on. Urno se mn je približala, a nij mogla od prestrašenja nij besede pregovoriti, dala mu je le z migljajem znamenje, naj vzame roko z rame, ker je hoče ogledati. Ali on se jej je hladno ognil in se branil njene pomoči. „Ls me vendar nikar nepotrebno no mudite", pravi Enefa nepotrpežljivo in tesnobno ; „rano moram nemudoma preiskati, ter ako je v njej svinec, poskusiti, da bi ga z nje spravila, da se ne zapali ter vam več bolezni ne naredi nego je treba. Morda je tudi dosti globoka, nevarna . . ." „Nikar se ne trudite, deklica; nikakor nečem, da bi si svoje čedne roke v krvi tako malopridnega Človeka oskrunili." „Pustite zasmehovanje; zdaj nij časa zanj, in pokažite mi rano". Bodite prepričani, da bi se vendar lažje rekel je priti, ter se pričakuje uže denes na večer. Njemu na čast zaključilo je nase mestno zastopstvo, da se ima naše južno gornjemestno sprehajališče (promenada) za prihodnje imenovati „Strossmajerjevo šeta-HSče". VsenčiliŠČna zgrada sicer ie nij celo dogotovljena, kar pa dvorjenja vseučilišča ne bo nič motilo. Za letos ne potrebuje vseučilišče itak več, kakor dve sobi za modro-slovno fakulteto, in ti se nže kje godi naj-deti. Vreme je, da ne more lepSs biti. — Ravno čujem, da pride srbska deputacija iz TCelgrada k slavnosti otvorienja, iz Novega Sada pa Se nij nobeno vesti. Af"Vv Tx Zaarrctftit 19. okt. flzv. dopis.j Denes so se odprla vrata hrvatskega vseučilišča Franje Josipa. Hrvatska vila povabila je muze v svoj borni bram. Otvor-jenje hrvatskega vseučilišča je visoki mejnik v zgodovini hrvatskega naroda. Narod, ima-joč vsenčilišče, je gotovo kulturen narod, in vsak kulturen narod je gotovo tudi v političnem pogledu samostalen in neodvisen narod. Denes žanje hrvatski narod dozoreli plod Četirdesetletuega dela, truda, znoja, borbe, preganjanja, žrtev...! Še pred četirdesetimi leti je bil hrvatski narod mrtva masa. Prvo seme je dr. Lju-devig Gaj v to mrtvo pa rodovitno maso vsadil. Seme je klilo, rastlo, klasje poganjalo, in denes je žetev stoterega obroda. Gaj se pred četirdesetimi leti niti imena h r-vatskega nij upal na svoj prapor napisati, tako globoko je ležalo tačas hrvatstvo v brezdnu, in denes je mlađi orijaš! V četirih desetletjih je naprejeval mali, pozabljeni, zaničevani hrvatski narod toliko, kolikor drugi narodi, veliki, slavni, čislani narodi v četirih stoletjih! V očigled cele Evrope, v očigled celega izobraženega sveta odprla so se denes vrata hrama ved in umetnostij. Kakor so bili Hrvati do sedaj junaki na krvavem bojnem polji z britko čordo v roki, ravno tako bodo od 8ehmal junaki na kulturnem polji s peresom in s knjigo v roki. Napredek hrvatskega naroda je napredek celega jugo-slovanstva. Hrvatsko vseučilišče bo pribežališče in negovališče tudi slovenske, srbske in bolgarske znanosti, in za to naj se z nami denes vesele tudi Slovenci, Srbi in liolgari. — Slavnost se je uže včeraj začela. Ljubljanski „Sokol" sprejel se je prvi na kolodvoru in sicer sijajno nav- zacelila, ko bi bila še tako globoka in boleča, nego rana, katero ste mi vsekali s svojimi bodečimi besedami, ki je vsaka rezala in se v moje srce vrinila kakor sto britev." „Poglejte, kako vam curlja kri po suknji! Ne tratite časa brez potrebe in ne slabite se zastonj.- „Kaj je na tem, če mi kri odteče? Naj iiii izteče zastran mene vsa." ..Kako le morete tak greh izgovoriti? ! i les groza je, poslušati vas in to v takem trenotku, ko nijste nikakor gotov, kako se vam koncil. Rog ve, kakšna je rana, če nij jako jako huda in kaj se iz nje izvije ! L» trenotek, edini trenotek mi stojte, le toliko, kar vam dene m to ruto na ramo, ter vam jo zavežem. K sreči imam platneno." „Nečem da bi me obvezovali; nečem tega po nobenem načinu. Meni nij na življenji prav nič ležeče. Kaj je na tem spletenem svetu? Jaz bedak, sem skesano veroval, da nij na meni prav nič, da se moram dušeno in bratski. Nolli, sokolski vodja pozdravil je ..brate Hrvate" srčno, in isto tako srčno odzdravil mu je vodja hrvatskega Kola. Glede ljubljanskih Sokolcev je samn en glas po Zagrebu: da so izvrstni dečki. S „Sokolom" prišlo je tudi mnogo drugih političnih in znanstvenih odličnikov. Videli smo Zamika, Kosto, Lavriča, Murnika.'Poklukarja Dolenca in še mnogo druzih. Sobota je prešla samo s pričakovanjem in sprejemanjem tujih gostov, katerih je vsak železnični vlak na stotine pripeljal. Ljubljanski „Sokol" je pri teh sprejemih sodeloval. Denes še pred zorom so topovi naznanjevali začetek slavnosti. Ob devetih je bila v prestolnej cerkvi slovesna služba božja, potem inštalacija vse-nčiliščneea rektorja v Raborskej dvorani pod zvonenjem vseh zvonov, Redaj je banket v hrvatski kazini, na večer ho pa razsvetljava, baki jada in dijaški komer.s. Celi Zagreb je ves v banderih. Ne Ramo glavne ulice so okinčanc, ampak tudi najbnrncjša predmestja nose na sebi znamenja denaSnje slavnosti Ne samo palače so izovesile troharvene narodne prapore, ampak tudi koče slamnatih streh. Denašnja slavnost je prava narodna in do sedaj najlepša zmaga v našej kulturnoj borbi. Naj nam ostane v vednem spominu. Domače stvari. — (Dr. Dominkuševo interpelacijo) stavljeno v štajerskem deželnem zboru zarad germanizacije prinaša hrvatski „Obzor" tudi celo in sicer v slovenskem jeziku. — (Slovenščina neobligaten predmet) na ljubljanski realki je ne samo krivično preziranje prvega deželnega jezika, nego daje celo potnho mnogim učencem, ki se slovenSčine le iz 1 en ob o učiti nečeje. — Leni dečki dobro vedo, da je slovenščina neo-bligatna, in da je le starši k temu učenju prisiliti morajo. Zavoljo tega pa nekateri prosijo in prosijo starše, da ne bi se je učili, in marsikatero mehko srce bc neumni zahtevi otroški uda. Tak slučaj se jo tudi te dni prigodil, ko se en fantek jokal in jokal ko ga je oče v slovensko uro zapisal. Naši germanizatorji pak otroško lenobo prav radi podpirajo, ako — gre le na stroške slovenskega jezika. — (Iz Slapa pri Vipavi) se nam piše, da se bode poskušnja za tekoče l. leto od druzih učiti ; in občudoval sem njih čednosti — in glej! izpoznal sem, da so podobno milovim mehurčkom: svetijo se, ali ko se jih človek dotakne, premene se v kapljico pene! Ves ta svet je tak mehurček\u „Za boga, ne razkačite se tako; to je jako nevarno pri ranah. Le edini trenotek počakajte v potrpežljivosti. Vem tukaj blizu za studenec, poletim tja kakor pnšica in takoj bodem zopet tukaj z namočeno ruto." V Enefinem obrazu uže nij bilo niti koščeka ledu, ko je tako s sklenenimi rokami k njemu govorila; zato pa mnogo resničnega strahu in Bočutja. Ali Otik ne le da nij niti postal, niti počakal tudi edini zaželeni trenotek, nego ogledal se je, kje bi prišel od ted najbližje v dolino. Spoznavši, da po petu naravnost, začel je doli lezti po strmi skali, kjer so le koze lazile. „Tod ne smete iti doli!" kliče Enefa prestrašena. „Pot je samo kamenje, sami v tamošnji šoli, dne 29. t. m. zjutraj od 8« do L ure vršila, katere naj se obilo Števila za kmetijski napredek naše domovine zani-majočega se p. n. občinstva udeleži. — CO kraj no Ko % j e - S e v ni c a - H reži S ko) učiteljsko društvo ima v četrtek dne 22. t. m. v Rajhenhurgu svoj shod. — (Germanizacija?) Iz Ljntomera se nam piše: Pri našem okrajnem šolskem svetu se je uže pretresovalo, kako bi bilo mogoče več — nemščine v naSe šole uvesti, zlasti to, ali bi se dala geometrija, risanje in telovadba v nemščini predovati. Okrajni šolski svet pak je to menmno namero odločno odbil, ker se še s pomočjo materinega iezika v teh težkih predmetih pri kmetski mladini le mSlo doseči more. — Pri nas sa je bil glas razširil, da izvrHten učenec, ki jo letos dovršil v Ljutomeru šolo, nij bil sprejet v (iradci v gimnazijo, in s! cer vsled slabesra znanja — nemščine. To je bila voda na mlin naših nasprotnikov, ki so bili takoj pni ni zabavljic na naše uČi-teljstvo. Toda ta glas se nij oblstinil. Dotični učenec je napravil pismeno preskušnjo iz nemščine prav dobro in ustno „dovoljno"; da p i so se v Grndci obotavljali ga sprejeti, temu je bilo uže prenapolnenje razredov krivo, in to da se je bil malo pozno oglasil. — (Germanizacija). Ministerstvo hoče v Gorici osnovati obrtnijsko in rokodelsko šolo z nemškim učnim jezikom. Komu ? Kak uspeh bi imela taka šola mej našimi obrtniki in delavci, ki niti besede nemškega ne razumejo. Rokodelska šola je potrebna, a1! v njej se mora podučevati v materinščini, drugače ne bo nobenega uspeha. Ministerstvo se je v tej zadevi obrnilo na tukajšnjo kupčijsko zbornico; pa ta mu je odgi vorila, da bi bila nemška obrtnijsko, šola v Gorici prava anomaiija. — Kadar človek vse meje krivice preseže, postano celo slep in — smešen, — (Iz Gradca) se nam piše: V „S!ov. Narodu" uže omenj.ua prošnja graških s I o-venakih učiteljskih pripravnikov naj bi dobili podučevanje tudi v slovenščini, se je od deželnega šolskega nadzornika g. J. A. Ro-žeka tako rešilo, da bode g. prof. Ivan Miklošič iz Maribora naprošen, slovenskim kandidatom novo realno ali tako zuano analitično-sintetično metodo v Gradec predavat prerivi in doli pridete k široki in globoki vodi. Dosti boljše pojdete po kosti, nij strmo, cesta je v senci in ugodna. Popeljem vas jaz, koder je najbližje." In Lnefa je stegnila roke po njem z onim pogledom, katerega je drugekrat vselej v srce čutil, kakor kapljico rose. Zdaj ga pa nij ginil s staro čarovno močjo; da, morda ga on niti videl nij v svoji razkače nosti nad njeno prejšnjo trdovratnostjo. Opiraje se na nesrečno puško, spustil se je naglo z vrha doli, prijeuiaje so ob protje in grmovje. Enefa se je glasno vzdihujoča spustila za njim. „Nesrefnež", tožila je; „gotovo boste drago plačali svojo trdovratnost in dosti lahko se vam pripeti, kar si Želite. Kako se solnce sem upira, kako gorite v obrazu. Menim, da se vam za malo časa spusti kri s curkom iz rane in bo hudo." (Konoc prihodnjič.) priti ; ali pa da bodo pripravniki ca nekaj časa k njemu v Maribor iti morali. Druge slovenske ure jim „ne more" dati, ker nij nobenega sposobnega profesorja tukaj razven Macuua ki pa zaradi obilnih drugih opravkov tega prevzeti ne more. Kekel je vendar g. nadzornik Rožek pripravnikom, naj se pridno s privatnim učenjem slovenščine pečajo. To se bode tudi zgodilo, ako žele dobro oboroženi pred slovenski narod stopiti ter hvojo nalogo izpolniti." — (Iz Zagorja) se nam piše : V tukajšnjem rudniku je zasulo denes nečega rudokopa. Bil je sirotej v rovu ter kopal premog. Rov je bil opažen. A opaž bila je preslaba, kajti vsled pritiska je podrlo pre-mogovo blato, kije bilo nakopičeno za opažo, ter zasulo siromaka. Pomoč mu je bila takoj. Dobili so ga pol živega, a bila je uže nesreča; ko ga namerjajo potegniti iz jame, se v novo udere blato nanj. Izkopali so ga po tem se ve da mrtvega. Zapustil je ženo in dvoje otrok. — (Iz R o čin j a) na Goriškem se nam piše: Pri nas uže dalje časa mej otroci vlada huda bolezen v vratu, naj si bode uže „angina" ali difteritis. Toliko je gotovo, da je kužna in da otroci mrjo, da je groza. Neki dan so v naši vasi štirje ležali na deskah. A pri vsem tem naš župan neČe obznaniti okrajnemu glavarstvu, da-si ob-cinaiji godrnjajo in ga na to nagovarjajo. Mož so menda preveč boji vladnim organom sitnosti delati, menda ga uže izkušnja uči, da pri našem okrajnem glavarji tisti župan največ velja, ki mu da najmenj opraviti. — Toda pomisliti je treba, da tu gre za občni blagor. Razne vesti. * (Mejnarodna železnična konferenca.) Švica je misel sprožila, da se sklice kongres z zastopniki vseh dižav v določbo edinstvenega železničnega postavo-davstva. Nemška država je ta predlog v pincipu uže sprejela in pričakuje se, da bodo druge države enako postopale. * (D o 1 ži n a b rzo j avnih č r t) na celej zemlji znaša sedaj po registrandu velicega generalnega štaba v Berolinu 57G.0O0 kilometrov, mej tem, ko je drat proti 1,681.000 kilometrov dolg. Podvodne črte (črte pod morjem) so dolge 84.000, pri 500.000 kilometrov dratenem vodilo. Štetilo telegrafskih uradov dvignulo se je do 25.0000, od kojih pride na Angleško 5098, Nemčijo 3726, Francijo 2620, Italijansko 1277, Avstrijsko-Oger-sko U36, Belgijo 445. V teku enega leta bode sada na celej zemlji proti 70 milijonov brzojavk odpravljenih. Vsem bolnim moč in idravje brei le k a in brei stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry «7 I/OMf/ONH. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo M bila ozdravila tu prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenju v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, Oiožuost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledićico in preblajenje; posebno se priporoča za dojenee injebuJje, uego dojničino mleko. — Izkaz iz moj 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, ruej njimi spričevala profesorja Ur. VVurzerja, g. F. V. lieneka, pravega profesorju medicine nu vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigclstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Prchan a mnogo druzih imenitnih <»Mili. se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. K i aiki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \V u r ze rj a, llonn, 10. jul. 1852. Kevalescierc Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri Bcsnlnih in obist&ih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prituidljivtm a bolelmem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) K u d. Vi urzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescierc je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam« James sb orel and. ranocelnik, DO. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. P e r o 1 i n, G. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalescierc du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel stein, tajni sanit. Bvctovalcc. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Padcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za BtraS-nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rube Vaše Kevalescičre du Barry po-polnauia zdrav. Viljem Pur kart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Kevalescierc du Parry so izvrstni. F e r d. C1 a u s b e r g e r, c. kr. okr. zdravnik. ot. 80.416. Gosp. F. V. licnuke, pravi prolesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „P e r 1 i u e r K 1 i u i s c h e W o c h e n b c h r i t tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Kevalescičre). Dete jo v 4. mesecu vedno ved in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila niJBO bila v Btarru odpraviti: toda Kevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tetinih. St. 64.210. Markizo de Prehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšunji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klernmovo, Diissoldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na Bkororbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-ba\ljenji, nespanji in Inijšmji. St. 7;V.>'J8. Barona Kigmo tO letne hrainote na rokah in nogah i t. d. Kevalescičre je 4krat teeneja, nego meso, ler se pri odraščenih in otrocih pribrani 50krat več na (t ni, glede hrane. V plebastih puiic&h po pul funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., D funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 golti, — Bovalesciere-Rigcuiten v puškah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bevalesciere-Chocolatee v praha in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tat 20 gold., — za 576 taa 36 gold.. — Prodaje: liarrv du ttarrv & Comp. na Do* najl, Vt ulJflschgasae it. 8, v i.J nbljaul Ed. Mi.hr, v €ratl«i bratje Oboranzixieyr, v Ins-brukn Diechtl & Frank, ▼ Celovel P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Muli o r, v Mariboru F. Koletnik & M. MoriA, v Itleranu J. B. S t oc k h a u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzotjih. Dunajska borza 20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 15 „ 1860 drž. posojilo.....108 „ 75 „ Akcije narodne banke . . 981 „ — „ Kreditne akcije .... i39 „ 50 „ London........110 „ 15 „ Napol..........8 j, 87 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........104 „ 35 „ Z l' , r. m. ali gl. 1 a. v. človek lehko poskusi srečo. 375.000 r. mark kot največji dobitek podaja ntajunvfje to- //*«» A««l/»«liA(> t ijitif 4 ni in «/«111 m i/o. l/mej 43.000 dobitkov, ki se v ««'*■«/«*■«» m t'serih izžrebajo, so naslednjo glavne Brečke k. m. 2SO.OOO, 125.(10«, OO.OOO, OO.OOO, 50.000, IO.OOO. 3O.UO0, SO.OOO, '* I.OOO, 20.ll««. 1M.OOO, 1S.OOO, 12.000, 'JIKlkrat po 21««, 412krat 12«« itd. Vsakemu se moji ofiginalmf i ni losi izročč. (Ne primeriti s promesami). Za izplaČo teh sreček daje vlada naj boljo rtištt *», ter je razpošiljam na vse strani. Izžrebanje sreček prvega razreda, kot je bilo uže določeno, bode v najbližji dobi Vi orig. losa velja 2 tolarja ali 3*/« gold. V, ali /4 n n 1 ■ - n l»/4 n proti • poslanemu zuosku. Vsa naročila se točno in vestno izvršujejo, ter so vselej prilože tudi dotični izkazi. Po »končanem izžrebanji so pošlje vsa-cemu deležniku redni izkaz, dobitki se takoj izplačajo. T o raj naj se vsakdo blagovoli takoj obrniti direktno na (2U1—2j U!. SteincIccRcr, Bank- und Weehsel-Geschiift I 1u1111 > 111 - Dammthorstrasss 36. Tujci. 19. oktobra: Kwopa Stcmer iz Amsterdama. —| Nusa z ženo iz Trata. — Oblak iz Dunaja. Pri Slona: Bnrgst.ilcr jz Trsta.— Sonenberg iz Čakovca. — Živko Skan-dolski iz Karlovca. — Mosic, posestnik iz Vipave. Pri malici: Šubert iz Peste. — Geringer, z ženo, Gobhard iz Truta. — K'iningcr iz Dunaja. — Pauer iz Švajco — Muluj iz Gradca. — pl. Urovat iz Bole cerkve. Pri Zamorci: Kiršncr iz Dunaja. — Počnik. Bajcc iz Celja. — Sušnik iz Zagorja. Pri bavarNkem dvorn t Žiher iz Kolosa. Pri carju uvcjtrijtikcui: Korsič Iz Kadovljico. Franc Perko v Celovcu, trgovec s špecerijskim in materijalnim blagom, sprejme precej enega dečka za učenca v svojo štacuuo. Glavni pogoji so: Znali nemški in slovenski jezik, in znanje zadnjega naj pokaže mladenič s toni, da se se slovenskim pismom ponudi; terja bo uajmcuj dva dobro dovršena razreda realke, poštenje, in dobrovoljno veselo srce, zakaj pustošni, Smerni ljudje nijso za ta stan. (296—2) «> V c. kr. avstrijskih državah od visocega niinistor- ♦ stva notranjega koncesijonirana A orlova linija. Nenišku 1 ransatluniierio parobrodiio ilrušlro v llaiiiluiririi. od Direktno poštno parobrodstvo iio Newjorta hroz da bi se mej potom v lokah mudili, z nemškimi poštnimi parobrodi 1. razreda, vsak po 3G0O ton in 3000 efektivno konjsko močij, Goethe 29. oktobra. Herder 26. novemtra. Lescing 12. novembra., Schiller 10. decemora. eenet I. kajita pr. r. t. »M».>„ II. kalita pr. r. t. z« iM'lieiidek pr. r. t. 30. Natančneje povedo agenti društva kakor tudi I>iz-olcoijo. v IIjimlMiVfrii, '*>t. A1111011 4, v Ljubljani: Karel Jk*e3a±«o2ilXL (172—8) Pisma in telegrami naj so adresirajo: „Adlcr-Lir.;c — Hamburg." lzdatelj in za nredcidtvo odgovoren: Maks Armič. Lastnina in tiak „Narodne tiskarne".