1 leto XIV. Išfev. 151	TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 U D S A V E: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 45-61	Maribor, ponedeljek 8. iulija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tuiina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din 1.— j
Odločilne konferencevBerlinu
V zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra C i a n a se rešujejo V Berlinu vprašanja obračunavanja z Anglijo, položaja Francije, ureditve na vzhodu in dokončne bodoče ureditve Evrope
BERLIN, 8. julija. DNB. Vodja je sprejel v nedeljo opoldne italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, in sicer ob prisotnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, italijanskega veleposla-nika v Berlinu Alfierija in nemškega poslanik?. v Rimu v Mackensena, na daljšo konferenco.
BERLIN, 8. julija. DNB. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel v Berlin v nedeljo ob 10. 15. Na Anchaltski postaji ga je sprejel minister von Ribbentrop. V spremstvu grofa Ciana so prispeli tudi poslanik Butti, šef protokola Geiser di Colesia in drugi visoki odličniki. Poleg von Ribbentropa so sprejeli grofa Ciana tudi italijanski veleposlanik Alfieri z osebjem veleposlaništva, predstavniki italijanske kolonije in fašistične organizacije. Ciano se je podal v spremstvu von Ribbentropa v dvorec, kjer bo stanoval za časa svojega bivanja v Berlinu. Pred vstopom v dvorec Bellevue je pozdravil
visokega gosta načelnik vodjeve kance-larske pisarne dr. Meissner. Na ulicah je bila zbrana množica meščanov, ki so grofa Ciana iskreno pozdravljali. Vodja Hitler je sprejel grofa Ciana ob 12.30. Prva konferenca je trajala več časa.
RIM, 8. julija. Italijanski tisk posveča konferencam v Berlinu veliko pozornost. Te konference bodo neprecenljive važnosti, ker so na vidiku že .novi dogodki, s katerimi se bo dokončno odločila usoda Evrope. Osovinski sili bosta tudi sedaj, kakor vedno, v konzultiranju koordinirali svoje akcije bi sprejeli sklepe o strateških
in diplomatskih iniciativah, ki bodo v naj. blžnji bodočnosti uresničene. Predvsem bo radikalno likvidiran britanski vpliv v Evropi in okrnjena bo tudi moč Anglije v svetu sploh. Zaradi tega bodo preučena v berlinskih posvetih razna vprašanja, od katerih rešitve zavisi ureditev položaja in dosega ravnotežja v posameznih sektorjih Evrope, in to v skladu z etničnimi, gospodarskimi in politično-pravnimi ter demografskim potrebami evropskih narodov.
LONDON, 8. julija. Reuter. Po zanesljivih poročilih preko nevtralnega vira se je izvedelo, da je cilj berlinskih posvetovanj med Nemčijo in Italijo: 1. priprava skupne ofenzive proti Angliji; 2. končna določitev položaja Francije, za katero ob. staja predlog, naj bi se vključila v zvezo osi; 3. določitev stališča do akcij Sovjet.
Sovražnosti med Anglijo in Francijo
V odgovor na anglaško akcijo pred Oranom so Francozi po prekinitvi stikov z Londonom napadli z ietaii Gibraltar — Angleške ladje v francoski Bndokini zaplenjene
RIM, 8. julija. Agpncija Stefani poroča
-iz Madrida, da je po objavi francoske admiraiHete včeraj več eskadri! franoo-skih bombnikov, v odgovor na angleški napad na francoske bojne ladje pred Ora nora, napadla Gibraltar in tamkaj se mudeče angleško brodovje. Angleško bro-dovje se je odstronilo na morje. V pristanišču je bila le ena sama ladja, ki je bila zadeta. Zadete so bile tudi razne pristaniške naprave. Francosko vojno vodstvo je dobilo za ta napad dovoljenje komisije za premirje, ki je ustavila najprej nadaljnje razoroževanje francoske vojne mornarice In sedaj še letalstva. Letalstvo se je pričelo že razoroževati, ko je bil
stavljen predlog za to akcijo, nakar je bilo takoj ustavljeno. Po poročilih iz Al-žira so Angleži torpediran še neko francosko ladjo, a verjetno je, da so postale žrtev angleških napadov tudi nekatere francoske ladje, ki jih pogrešajo.
ŠANGHAJ, 8. Jul, Po vesteh agencije Domej so francoske oblasti v Indokini zaplenile vse angleške ladje v vodah in pristaniščih Indokine.
LONDON, 8. jul. Reuter. Admiraliteta javlja, da so vse vesti o sestrelitvi dveh angleških letal ob priliki britskega napada na francosko križarko »Dunkerque«
pred Oranom brez podlage. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila.
BERN, 8. julija. Ass, Press. Tukajšnji listi poročajo iz Francije, da se izvršuje tam velik duhovni prevrat, pri katerem postajajo vedno močnejše smeri totalitarizma. Tudi tisk naglaša, da se morajo dosedanje metode nehati in je treba uvesti v Franciji nov politični sistem, ki bo ustrezal zmagi nove miselnosti v Evropi. Vedno očitnejši postajajo tudi znaki sovraštva proti Angliji in vsemu, kar je angleškega. Pričakovati je zaradi tega treba, da bo v kratkem imenovana v Franciji vlada, ki bo izvedla preureditev po vzoru totalitarnih režimov.
Anglija v pričakovanju nemškega napada
Razlaga voježkega strokovnjaka Stanleya o letalskih napadih — Angleži položili mine ob obali Norveške, Danske, Nemčije, Holandije in Belgije ter se tudi sami obdali z minskimi polji — Velika naročila v Ameriki
LONDON, 8. julija. Reuter. Vojaški strokovnjak Olliver Stanley (biv. vojni minister) je sinoči podal na radiu tedenski letalski pregled. Kakor doslej, tako so se nemški bombniki tudi v preteklem tednu omejevali na poedinske napade nad zelo raztegnjenimi ozemlji. Še vedno ni Mio napovedanih koncenntrlčnlh napadov. Neglede na to^ pa se RAF v polni meri zaveda te možnosti in je zato pripravljena tudi na to. Ko bo prišla velika preizkušnja, se bo angleško letalstvo izkazalo, kakor v Dunkerqueu, in še bolj. Pa tudi drugače smo poskrbeli, da sovražnik ne bo mogel poslati veHklh kontingentov preko morja k nam. Zadnje čase so naša letala posejala ogromne predele, ki prihajajo v poštev, z minami. O prvih rezultatih poročajo že uradni komunikeji. Medtem sc nadaljujejo medsebojna bombardiranja, toda pri tej točki bi želel dati važno opozorilo. Med našo publiko je zavladal skepticizem nad že stereotipnimi našimi uradnimi poročili, češ, naši bombniki so nad Nemčijo izvršili nadvse uspešna bombardiranja industrije, dočim pa da nad našim ozemljem sovražne bombe padajo večinoma na odprta polja. Mene veseli ta rezerviranost, ker le priča, da je še vere v naša poro-
čila, Ta pa so resnična. Evo zakaj. Anglija in pa Nemčija, gledani iz zraka, nudita dve popolnoma različni podobi. Prva je zaradi posebnih atmosferskih prilik že v tem letnem času radi zalivskega taka pretežno zavita v meglo ali mrč. Nad Nemčijo pa vlada v tem letnem času jasno vreme. Razen tega prepletajo Anglijo črne asfaltirane ceste, ki so polne ovinkov- nad čemer so se naši avtomobilisti vedno jezili. Veliko je vijugastih jarkov ter vijugastih živih mej. Nemčijo pa prepleta mreža kot sveča ravnih avtostrad, ki se zaradi betona še v poltemi belo svetlikajo v nebo. Te nudijo sijajno orijentacijo. Nemčija leži pod letalcem, kakor šahovnica. Razen tega so naša letala in piloti mnogo boljši. Zato ne le da naši komunikeji niso verjetni, ampak so tudi resnični.
LONDON, 8. julija. Reuter. Admiraliteta je uradno objavila, da so bila v zadnjem času s strani angleške mornarice, kakor letalstva posejana nova ogromna minska polja v Baltskem, ter Severnem morju do norveško obale in ob obalah Holandije In Belgije. Pravtako je bil že itak široki pas minskih polj okoli Vel. Bri tanije obnovljen in še razširjen. Znani so s tem v zvezi že tudi prvi rezultati.
Potopljenih je bilo 15 nemških prevoznih ladij, od tega samo v zadnjih 48 urah 5, težko poškodovana pa je bila tudi neka nemška vojna ladja.
LONDON, 8. julija. Reuter. Po uradnem poročilu je sklenila angleška vlada doslej največja naročila vojnega mate-riatla v Kanadi in v Zedinjenih državah. Posebno veliko je naročilo municije.
NEW YORK, 8. jul. Reuter. Prva angleška deca, ki so jo evakuirali iz Anglije, je dospela v pjujorško luko. Nastanjena bo v raznih mestih Severne Amerike.
ske zveze; 4. določitev programa za rešitev vprašanj, ki so nastala z vključitvijo Romunije v politični sistem os^ jn 5. dokončna redakcija načrta za novo ureditev Evrope po nemško.italijanskem stremljenju. Ni izključeno, da bi utegnilo priti do posebnih presenečenj zlasti glede nadaljnjega stališča Franclje. Konference se bodo nadaljevale, in kakor poročajo iz Berlina, bo grof Ciano obiskal tudi zahodno fronto.
BERN, 8. julija. Ass. Press. Po infor. macijah iz Berlina bo povabljen v Berlin tudi madžarski zunanji minister grof Csaky. Dalje se ne izključuje možnost, da bodo povabljeni pozneje še zastopniki Romunije in nekaterih drugih držav ter zastopnik Petainove francoske vlade, verjetno Laval.
Madžari demobilizirajo
BUDIMPEŠTA, 8. jul ja. Napetost v ro-munsko-madžarskih odnošajih je znatno popustila. Madžarska je že pričela delno odpuščati vpoklicane rezerviste. Madžarska vlada je'sprejela nemške in italijanske nasvete, ki se upirajo vsakemu vojnemu razračunavanju na evropskem jugovzhodu.
ZA USTAVITEV DOBAV JAPONSKI
MOSKVA, 8. julija. Tass. Po vesteh United Pressa iz New Yorka je v USA z vladine strani v akciji pokret, ki bo vplival na veleindustrijo da preneha z dobavami vojnega materiala Japonski. Kajti ako bi USA obnvjle trgovinsko pogodbo z "Japonsko ki kmalu poteče, bodo USA s tem kršile pogodbo devetih sil, ki stremi za politiko odprtih vrat, proti kateri pa Japonska ravno nastopa s tem da objavlja zahteve po novem redu v Aziji, iz katere naj bi bile izločene vse izvenazij-ske države. New York Post zahteva takojšnjo ustavitev dobav vojnega materiala Japonski.
MOSKVA DEMANTIRA
MOSKVA, 8. julija. Tass. Ameriški list Daily News je prinesel vest o tajnih razgovorih USA in Sovj. unijo za nastop proti Japonski. Uradna agencija TASS je pooblaščena to vest zanikati kot golo poulično besedičenje.
TUDI JAPONSKA BO TOTALITARNA
I OKIO, 8. julija. DNB. Bivši predsednik japonski vlade, knez Konoje, ki je 24. junija odstopil kot predsednik tajnega sveJa> JC >mel glede osnovanja nove politične stranke v Karuizavi govor, v katerem se naglaša potreba ene same stranke za Japonsko. Japodsko politično življenje je trba temeljito reorganizirati. Stranka mora tyti v prvi vrsti nacionalna m nasprotja med vojsko in vlado se morajo odstraniti.
Plotnikov v Beogradu,
GavriHovič v Moskvi
BEOGRAD, 8. julija. Včeraj je prispel v Beograd prvi sovjetski poslanik na našem dvoru, Viktor Andrejevič Plotnikov at ženo, hčerko, posJanjškmi osebjem in zastopnikom agencije Tass, Pole-tajevom. Beograjski novinarji so se peljali Rusom nasproti do Sofije. Sovjetski diplomati so bili na postaji v Beogradu slovesno sprejeti. Sovjetski diplo-matl so se nastanili v hotelu »Bristol«, kjer bo
nameščeno tudi poslaništvo, dokler ne bo kupljeno lastno poslopje. Dopisnik 1 assa Arkadij Aleksejevič Poletajev jo še tekom dneva obiskal Centralni pres-biro in agencijo Avalo. Po poročilu Tass« iz Moskve je tudi naš prvi poslanik pri sovjetski vladi, dr. Gavrilovič, s poslani* škim osebjem istočasno prispel v Moskvo.
med Angleži, Italijani in Nemci
LETALSKI iNAPADl NA MALTO
RIM, 8. julija. Stefani. Malta je radi neprestanih bombnih napadov praktično iztočena iz sovražnega vojevalnega sistema. Radi čuječnosti naše mornarice, je Malta od sveta odrezana in ni mogoče škode, ki z vsakim bombardiranjem narašča, več sproti popravljati.
NEW YORK, 8. julija. NBC. Po poročilih iz Rima so Italijani v zadnjih dveh dneh sestrelili 17 angleških letal.
MALTA, 8. julija. Zadnja 2 dni je bilo nad Malto več letalskih napadov. Sestreljena so oila 3 sovražna letala. Nekaj hiš je porušenih. Nekaj žrtev je med civilisti. Vojaške škode ni.
LA VALETTE, 8. julija. Reuter. Včeraj so sovražna letala dvakrat bombardirala Malto. Eno letalo je bilo sestreljeno.
PADEC CASSALE PRIZNAN
KAHIRA, 8. julija. Vojni komunike javlja, da so britanske čete prekoračile libijsko inejo ter prerezale petrolejski vod v italijansko Capuzzo. Pri umiku iz Cassala so britanske čete prizadejale ita lijanskim težke izgube. Ubitih je bilo 300 vojakov uničenih 8 tankov in 2 letali. — Angleži so imeli 20 mrtvih. Sicer pa posest Cassala sedaj nima praktične vrednosti« ker se je veliko deževje že pričelo in bo trajalo do oktobra. Ves čas bo kraj obdan od neprehodnega blata.
KAHIRA, 8. jnlija. Reuter. Sinočnji
vojni komunike javlja, da so britanske čete pri Capuzzi v Libiji zasegle veliko sovražnega vojnega materijala. Tako 60 protitankovskih in protiletalskih topov, ki sploh še niso bili rabljeni, 4 milijone nabojev ter veliko število optičnih aparatov Letala RAE pa so bombadirala El Gubi v Libiji in Serandi v it. Somaliji.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI
KAHIRA, 8. julija. Reuter. Poveljstvo sredozemske vojne mornarice objavlja, da so hidroavioni v petek izvršili množe-stven bombni napad na italijansko vojno luko v Cirenaiki, Tobruk. Pri tem so kasneje doletevša letala ugotovila, da sta bili 2 veliki ladji zadeti v sredino, 1 na krmi, 1 ladja je ležala na boku, 1 velika križarka in 1 manjša vojna ladja pa sta bili težko zadeti. V vsem je bilo 8 polnih zadetkov. Vkljub hudemu protiletalskemu ognju so se vsa letala vrnila. Na poti nazaj so ista letala napadla še obmejno sovražno letališče in zažgala nekaj hangarjev in letal. Prav tako uspešen je bil hi-droplanski napad na Catanio na Siciliji, kjer so bile zažgane letalske lope in delavnice. Tudi od tu so se vrnila vsa letala. Tretji napad so izvršili hidroavioni s podporo vojnih ladij na oporišče ob libijsko-egiptski meji Bavio, kjer je bilo nekaj italijanskih ladij zadeto v sredino, pa tudi močna koncentracija čet je bila direktno zadeta. Nadalje so letala uspe-
Skaljeni odnosi med Rusijo in Turčijo
CARIGRAD, 8. julija. Reuter. V zvezi z objavo dokumentov iz arhiva francoskega generalnega štaba v Nemčiji-• so napisala moskovska »Izvestija« članek, v katerem so ostro napadla Turčijo in Irak, očitajoč jima, da sta pripravljali napad na Sovjetsko unijo v zvezi z Anglijo in Fran cijo. V zvezi s tem in objavljenimi dokumenti piše turški tisk zelo obsežno o nastalem položaju in naglasa, na so tolmačenja deloma kriva, deloma pa so bile razne Izjave le osebno mnenje zunanjega ministra Saradžogla. Listi naglašajo nasprotno iskreno željo Turčije, ostati da-
lje v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. V
zvezi s tem je vzbudilo pozornost nenadno odpotovanje sovjetskega poslanika v Ankari, Te renti jeva, v Moskvo. Zatrjuje se uradno, da potuje Te-rentijev v Moško iz zdravstvenih ozirov, toda dejstvo bo vsekakor drugačno. Gre za nadalnjo ureditev odnošajev med Tur čijo in Sovjetsko zvezo.
CARIGRAD, 8. jul. Stefani. Sovjetski poslanik v Ankari Terentijev je bival dva dni v Carigradu. Danes potuje v Odeso, od koder bo odšel v Moskvo. Terentijev izjavlja, da potuje po privatnih poslih.
šno napadla tudi Sollum. Sedaj je tudi znana podrobnost, da je dve zadnji podmornici izmed 13, kar jih je potopljeno, izvršil eden in isti hidroavion. Ko je z bombami zadel prvo, je rešil in vzel na krov tri preživele italijanske mornarje s potopljene podmornice. Na povratku je zagledal drugo podmornico. Ker ni imelo veletalo več bomb, je v nizkem poletu s topom pogodilo stolp podmornice, nakar je potonila tudi ta.
KAHIRA, 8. julija. Letalsko poveljstvo Srednjega vzhoda javlja, da so bombniki RAF včeraj izvršila uspešen bombni napad na It. vzhodno Afriko in sicer na Giulo. Tu so na tleh uničili 2 italijanski letali, ostala pa poškodovali. Zažgana so bila tudi bencinska skladišča.
NAPADI NA ANGLIJO IN NEMČIJO
LONDON, 8. julija. Letalsko ministrstvo je davi objavilo: Sinoči je bila aktivnost sovražnih bombnikov na Vel. Britanijo minimalna. Le na severovzhodu je padlo nekaj bomb na nek kraj, ker je bilo porušenih nekaj hiš. Trije naši lovci se niso vrnili. V zadnjih dveh dneh je bilo sestre, ljenih 7 sovražnih letal, verjetno pa še en sovražni lovec. Od tega 5 bombnikov ter dva lovca, ki sta bila sestreljena, ko je včeraj popoldne ena naša lovska eskadrilja napadla eskadriljo 5 Messerschmittov.
LONDON, 8. julija. Reuter. Sinočnji
Amerika zasede kolonije?
\VASHINGTON, 8. julija. United Press. Razširile so se vesti, po katerih nameravajo Zedinjene države za časa trajanja sedanje vojne okupirati vse evropske kolonije v Ameriki. O tem pišejo tudi ameriški listi, ki pravijo, da bi bilo to v interesu varnosti in miru v Ameriki.
letalski komunike sc glasi:	Bombniki
RAF so včeraj ponovno napadli letališč i pri Bruslju in Amsterdamu. 1 naše letalo pogrešamo. Drugi bombniki so nad Nemčijo bombardirali pomorske pristaniške naprave v Bremenu, Kielu, Erndenu, Norderneyu, Brunsbuttelu in Hornumu. Pogrešamo 2 naši letali.
LONDON, 8. julijal Reuter. Admiralitc-ta objavlja: Hidroplani vojne mornarice so izvršili včeraj zgodaj uspešen napad na hangarje in bencinska skladišča v Bergenu na oNrveškem. Zažgana je bila tudi petrolejska ladja. Nastalo je 6 velikih požarov. Vsa letala so se vrnila.
NEMŠKE LETALSKE IZGUBE
LONDON, 8č julija. Reuter, štev lo nemških letal, ki so jih sestrelili samo Angleži od začetka te vojne, znaša 2500. V to število niso vključena nemška leta. la, ki so jih sestrelili Francozi, Belgijci, Holandci, Norvežani in Poljaki.
FRANCOSKA MORNARICA V ALEKSANDRIJI RAZ0R02ENA
MOSKVA, 8. julija. TASS. Francoska eskadra v Aleksandriji, obstoječa iz 1 dreadnoughta in 4 križark je bila včeraj razorožena.
Za popolno pomoč Amerike Angliji
NEW YORK, 8. junija. Reuter. Ugledni list Ncw Herald Tribune je prinesla včeraj uvodnik, (ki je izšel brez dvoma izpod peresa znane javne delavke Dorothy Thompsonove. Kakor znano, je pred mesecem izšel izpod njenega per^a uvodnik, ki zahteva ustanovitev koalicijske vlade. Že tri tedne na to sta vstopila v vojno in mornariško ministrstvo dva najbolj ugiedna člana opozicijske republikanske stranke. Včerajšnji uvodnik postavlja te-le zahteve: 1. Pospešena pomoč v vojnem materialu zaveznikom; 2. Angleškim vojnim ladjam se dajo na razpolago
vojne luke na ameriški atlantski obali; 3. USA premestijo znaten del brodovja na Atlantik, dokler ne bo dogotovljeno novo atlantsko brodovje, ki se že gradi; 4. Utrdijo se Grenlandija in Bermudsko otočje na Atlantiku; 5. Utrde se v Pacifiku Guam in se dogovori solidarno nastopanje z Avstralijo in Novo Zelandijo; 6. Pospešijo se vojaške priprave USA. Nadalje se vzpostavi sodelovanje s Sovjetsko unijo in Kitajsko, ki se jima omogočijo vojne dobave, dočim se one Japonski popolnoma ustavijo.
Triletnica japonsko-kitajske vojne
LONDON, 8. julija. Reuter. Maršal Cangkajšek je ob triletnici japonsko- kitajske vojne včeraj dejal, da je nemogoče izvesti japonski načrt o novem redu v Aziji. Brez sodelovanja zapadnih sli v Aziji nikoli ne bo ravnotežja. Kar tiče vojnih dobav, zavisi Kitajska popolnoma od USA.
LONDON, 8. julija. Reuter. Japonska je izdala statistiko ob triletnici bojev na Kitajskem. Po teh podatkih je Japonnska zasedla 670,000 kvadratnth milj kitajskega ozemlja, ali eno tretjino Kitajske. Pri tem je imela Japonska 85.000 mrtvih, Ki-
tajska pa poHrug miBjon. Japonci so v tem času sestrelili 400 kitajskih in 1340 ruskih letal.
TOKIO, 8. julija. Reuter. Ob tretji obletnici japonsko-kitajske vojne so na Japonskem izdali uredbo o prepovedi izdelovanja in prodajanja luksuznih predmetov. Sem spadajo oblačila, obutev, tekstilno blago. Japonci, da morajo biti bolj skromni.
ŠANGHAJ, 8. julija. Reuter. Japonski policijski poveljnik v Šanghaju se je opra vičil USA konzulu, ker so japonski policisti vdrli v ameriško koncesijo.
rska nevarna točka obrambe
LONDON, 8. julija, Reuter. Ministrski predsednik severne Irske lord Crairgavon se je včeraj sestal z ministrskim predsednikom Churchillom. Takoj po sestanku se je lord Crairgarvon vrnil v Severno Irsko.
LONDON, 8. julija. Reuter. List »The Spcctator« opozarja, da Južna Irska razpolaga komaj z 8000 močniki, 5000 rezervisti in s 10.000 prostovoljci. Vse to
le dokazuje, da take slabotne sile še zdaleč ne zadoščajo za uspešno obrambo Irske proti invaziji. Zato list predlaga, naj bi dovolila Južna Irska Severni Irski, da ji ta nemudoma pride s svojimi četami na pomoč. Toda to še ne bo dovolj. Ako že ne dovoli prihod britanskim četam, ki jo pridejo vendar branit, naj Južna Irska dovoli vsaj prihod dominion»kih čet, ki ji i'h daje Vel. Britanija radevolje n'-razpotego.
Romunija dokončno v osi
BUKAREŠTA, 8. julija. Stefani. Predsednik romunske vlade Gigurtu je govoril po radiu in dejal med ostalim, da bo romunsko gospodarstvo pretrpelo velike spremembe, ki bodo v zvezi s preureditvijo Evrope. Nova orientacija bo osnovana na pospeševanju poljedelstva. Kar tiče zunanjo politiko, je orientacija v smislu osi Rim-Berlin dovršeno dejstvo.
DE GAULLE OBSOJEN
VICHY, 8. julija. Havas. Vojaško sodišče 17 armadnega zbora v Toulousl je obsodilo upornega generala de Gaullea na 4 leta težke ječe in plačilo globe 100 frankov.
ARETACIJE NOVINARJEV V FRANCIJI
BERN, 8. julija. A. Suise. Po vesteh iz Francije so bili aretirani znani francoski novinarji Pertinax, de Kerillis in mada-me Tabouls.
RAZPUST PARLAMENTA V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 8. julija. Romunski kralj Carol II. je podpisal ukaz o razpustu parlamenta.
PRODUKCIJA LETAL V ANGLIJI IN AMERIKI
LONDON, 8. julija. Reuter. Minister za letalsko produkcijo lord Beavcrbrook je včeraj dejal, da se je napram lanskemu juniju letalska produkcija v Angliji več kot podvojila. (Kakor znano je dosegla lani v juniju letalska produkcija blizu 1000 letal mesečno. Op. ur.) Razventega pa je treba prišteti semkaj ameriške dobave, ki neprestano dohajajo. Komaj vče
V TOKIU ŠE NISO POUČENI TOKIO, 8. julija. DNB. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da še nimajo besedila izjave Roosevelta o prilikah na Daljnem vzhodu. Vlada bo zavzela svoje stališče, čim se bo seznanila z Rooseveltovim mišljenjem.
raj je bilo oddano ameriški industriji zopet ogromno naročilo.
NEW YORK, 8. julija. Reuter. Letalska produkcija ameriške industrije je prejšnji mesec dosegla 1000 letal mesečno. Produkcija se stalno povečava.
ANGLEŠKI ODGOVOR RUSIJI LONDON, 8. julija. Reuter. »Sunday Times« polemizirajo z ruskim radiom, ki očita Angliji, da je pripravljala napad na Sovjetsko unijo. List*pripominja, da je to perioda, ki je že zdavnaj minila, ki pa je upravičila, da generalni štab s prav vsemi možnostmi, pa tudi s to, da se bo Rusija tudi vojaško zvezala z eNmčijo proti zapadnim silam. V moderni vojni je bilo za tako tolmačenje ruskega zadržanja že dovolj, d aje Rusija Nemčiji dobavljaja petrolej in bencin, ki je služil, kakor vsi vemo, za kampanijo v Franciji in za sovražne polete nad Anglijo. Pravtako za podmorniške podvige proti našim ladjam. Zato je bilo samo naravno, če smo vzeli v pretres tudi možnost, da radikalno presekamo dobavo tega petroleja. Tega pa, kakor znano, nismo izvršili. Razven tega je prišlo v kasnejših mesecih do znatnega popuščanja napetosti med nami in Sovjetsko unijo, o čemer priča imenovanje sira Stafforua Crippsa kot flovcga vele. poslanika v Moskvi. Za nas obstojajo medsebojni jiormalni odnošaji PREDSEDNIŠKE VOLITVE V MEHIKI MEXICO CITY, 8. jul. DNB. Včeraj so se po vsej Mehiki začele volitve za novega predsednika. V nekaterih mestih so volivne borbe zelo ostre, treba je bilo uporabiti orožje. V Mehiki in okolici je bilo ubitih 15 oseb. Volitve še trajajo, rezultati bodo znani v teku dneva.
Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 27.5, danes najnižja 14,4, opoldne 26.
CURIH, 8. VII. Devize: Beograd 10, London 16.56, Newyorl< 4.4150, Milano 22.30, Berlin 176.87.
Tragična smrt aoneniškega delavca
Danes okoli 8. ure zjutraj sc je zgodila v Pečovniku težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 25letni v apnenicah v Pečovniku zaposleni delavec Ivan 2 n i-dar iz čretc pri Celju je vozil odpadke. Ko se je peljal čez cesto, je nenadoma odrekla lesena zavora. V tem hipu je pripeljal izza ovinka tovorni avto rudarske družbe »Bohemia« ter z vso silo zadel v
Celje, 8. julij
voziček. Žnidarja je sunek vrgel na c Kolesa avtomobila so mu šla Čez glavi mu jo popolnoma zdrcOila. Žnidar ji mestu mrtev, šofer je sicer z vso zavrl, vendar pa ni bilo več mogoče i viti avtomobila. Komisija je ugotovila janski stan in okolnosti ter odredila voz tragično preminulega delavca na lisko pokopališče.
Moviee
Hazwof meščanske šoSe v Ljutomeru
Državna meščanska šola v Ljutomeru, ki nosi ponosno ime dr. Frana Miklošiča, je letos zaključila svoje enaindvajseto šol sko leto. Ta šola je velike važnosti za vso okolico prleške metropole, saj pripravlja mladino bodisi za- nadaljni študij, bodisi za uspešnejše delo na domači grudi. Zato lahko to šolo prištevamo h kmečkemu tipu meščanske šole.
šolo so absolvirali v teku 21 let številni učenci in učenke, od katerih je že danes mnogo .na važnih upravnih ali vzgojiteljskih mestih, drugi pa so vzorni gospodarji in. gospodinje. Lani je šola proslavljala 20 letnico obstoja. Ravnatelj g. Jan B a u k a r t je pravi oče te šole in jo vodi že dolga leta vsem v popolno zadovoljstvo. Ima pa stalne skrbi in stalen križ, ker so na šoli letos skoraj vedno manjkale učne moči. Tudi prostori so premajhni in ravnatelj se skupno s šol-
skim odborom trudi, da bi se šola povečala. Letos 29. januarja je komisija banske uprave in okrajnega načelstva pregledala poslopje radi prezidave in dozidave.
Učiteljstvo in učenci so sodelovali v tem šolskem letu pri raznih prireditvah, akcijah in nastopih. Tudi glede socialnih akcij, kakor RK in protituberkulozne zbirke, božičnice, je bila meščanska šola vedno med prvimi, ki je sodelovala.
Letos je bila otvorjena k prvemu razredu še paralelka. Najbrž bo moral drugo leto še drugi razred dobiti paralelko. Šolo je obiskovalo 85 dečkov in 84 deklic, skupno 169 otrok.
Zaključni izpit je bil pod vodstvom ravn. g. Baukarta od 11—15 junija in so ga opravili sledeči učenci: Koren Janko (oproščen), Verbančič Boris (oproščen), Klobasa Stanko, Krempl Janez, Marš Da-
' niel, Mulec Marjan, Rajh Vekoslav, Sen-j čar Janko, Žalik Janez, Raonie Ivan, Rizman Janko, Šalamun Matej, Verbnik Valter, Zemljak Drago, Jurkovič Marija, Kozar Zora, Rajh Danica, Rajter Irma, Rus Draga, Filipič Ljudmila in Sušeč Danica. Dva učenca sta bila odklonjena za leto dni.
Na šoli je tudi mladinski pevski zbor, ki je nastopil po vseh internih prireditvah. Kolo jugoslovanskih sester v Ljutomeru je marca in aprila vzdrževalo na šoli šolsko kuhinjo.
Radi sodelovanja šole z domom je bil 17. decembra lepo obiskan roditeljski sestanek. Lepa je tudi zbirka učil ter učiteljska knjižnica, ki šteje 891 del in dijaška knjižnica, ki šteje 280 knjig.
Številne krajše in daljše ekskurzije so se vršile vse leto in bile kot nazoren pripomoček pri pouku.
Pomemben sokolski praznik v Rušah
Včeraj so imeli ruški Sokoli velik praznik. Lepo vreme je privabilo od blizu in daleč Sokole in prijatelje Sokolstva na strumen nastop domačega društva. Vse edinice so brezhibno izvedle svoje vaje in občinstvo seveda ni štedi-lo s priznanjem. Posebno svečano je bilo pripetje spominskega traka na prapor društvu Maribora-Matici, kar je opravil starosta ruškega Sokola, ravnatelj Krejči. Ve-
liko pozornost je zbudil tudi nastop olimpijcev br. B e 1 e t a iz Beograda, br. Primožiča in br. Lapajneta iz Maribora. Vsako točko njihovih vaj je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem. Pri sokolskem slavju je sodelovala tudi mariborska vojaška godba pod taktirko kapetana Jiranka. Nastop ruškega Sokola je bila spontana narodna manifestacija.
LjubSfana
Zale izročene svojemu namenu
c Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v stanovanje gostilničarja Složirja v Šmartnem v Rožni dolini. Ko so hoteli v sobi odpreti omaro, so se domači zbudili, nakar so vlomilci pobegnili. Orožništvo jih zasleduje.
c Najdeno kolo. Nad cesto ob Savinji pod Starim gradom se je našlo kolo z evid. štev. 2-178.418-28. Lastnik ga dobi pri mestni policiji.
c Pevci društva „Jadran-Nanos" iz Maribora so peli včeraj v našem mestnem parku. H koncertu se je zbralo precej občinstva. Po koncertu so imeli pevci skupno kosilo v restavraciji „Skalna klet", zvečer pa so koncertirali v zdraviliški dvorani na DobrnL
Žale, predhodno počivališče naših rajnih' bajno razsvetljene že v soboto zvečer, so bile včeraj dopoldne ob 11. uri slovesno blagoslovljene in izročene svojemu namenu.
K slovesni blagoslovitvi, ki jo je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, sc je zbrala poleg podbana g. dr. Majcna, škofa dr. Rožmana, župana dr. Adlešiča, Zastopnika divdzionarja brig. gen. g. Ja-lieša, rektorja univerze g. dr. Slaviča, zastopnika pravoslavne občine prof. Jurkoviča, upravnika nar. gledališča g. Otona Župančiča, velikega števila odličnih povabljencev in zastopnikov oblasti in drugih organizacij' še množica drugega občinstva.
V uvod svečanosti je zaigralo Narodno
železničarsko društvo »Sloga« Smetanovo »Slavnostno predigro«, za tem pa so, ljubljanski mešani zbori zapeli dr. Ki movčev »Ah ne mislimo...«. Nato je govoril župan mesta Ljubljane g. dr. J Adlešič.
Po govoru g. župana je ljubljanski škof g. dr. Rožman blagoslovil Žale. Med bla-goslovitvenim obhodom je igrala »Sloga« Rossinijev »Stabat. mater«.
Po blagoslovitvi je še spregovoril g. Škof in poudaril pomen Žal s katoliškega vidika.
Gostje so si nato ogledali vse prostore, ves dan pa so bile Žale polne občinstva, ki ne more prehvaliti celotno zamisel in praktičnost novih zgradb.
a Erjavčeva ccsla zaprla. Zaradi utrditve makadama z uporabo domačega cestnega katrana bo od ponedeljka, 8. t. m., Erjavčeva cesta od Bleivveisove ceste do Ziljske ulice, to je do železniškega prelaza, zaprta za vozni promet. Čc ne bo nagajalo vre-me, bo trajalo delo kakih 14 dni.
a žate so že pripravljene za poslovanje Mestnega pogrebnega zavoda m imajo telefonsko številko 39-61. Ker je za vsak pogreb potreben dogovor zaradi jame tudi z upravo pokopališča Sv. Križa, bodo svojci od ponedeljka, S. t. m., dalje lahko opravili^ vse glede pogreba in pokopa z isto potjo pri Mestnem pogrebnem zavodu na
C effe
Opozorilo staršem!
Zaščitni oddelek mestnega poglavarstva objavlja: Otroci, ki so bili prijavljeni za evakuacijo, so v pretečenih dneh dobili obvestilne liste, kam se bodo izselili. Ce bi starši v tem pogledu želeli kake izprementbe. naj iste javijo zaščitnemu oddelku najpozneje do 15. julja in sicer:	1. če navzlic temu, da so svoje
otroke prijavili za skupno izselitev, ne žele iste; 2. če matere s prešolskimi
Žalah in pri pokopališki upravi pri Sv. Križu.
a Počitniški ponavljalni tečaj za popravile izpile priredi kakor prejšnja leta, tudi v letošnjih počitnicah „Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov" v Ljubljani. Poleg vpisnine 10 din znaša učnina za predmet 250 din. Dijaki bodo imeli za vsak predmet po eno učno uro na dan iu dve uri učenja pod nadzorstvom. Vpisovanje v tečaj bo od 14. d o 16. julija na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Tečaj bo trajal oa 17. t. m. do popravnih izpitov. Vse informacije v društveni pisarni, Ljubljana, Krakovska 35, od 10. do 12. ure.
otroci, prijavljene za skupno izselitev, iste ne žele; 3. če starši, ki svojih otrok niso prijavili za skupno izselitev želijo, da sc otroci izsele; 4. če matere s predšolskimi otroci, ki se do sedaj niso prijavile, žele skupno izselitev. Za prijavo vseh navedenih izprememb se je javiti pri zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva.
c Mestno poglavarstvo celjsko prepoveduje obsekavanje lipovih vej in obiranje
cvetja na obcestnih lipovih nasadih. Prekrške bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
c Mestnemu iihožneniu skladu jo zapustil pok. celjski trgovec g Avgust Lakič 1000 din.
(• Licitacija zn oddajo del za novo stuv-bo OUZD v Celju, bo 27. I m. pn OUZD
v Ljubljani,	..._	,
c Umrla sla	v	celjski	bolnišnica	/	let-
na hčerka dninarice Urša Lesek iz st. Janža nad Štorami iu '28 letni sin preužit-kurin Franc Marčen z Zg. Tinskega pri Zibiki.	„	,
c Pivova steklenica Je eksplodirala v Laškem 31 letnemu	delavcu	Hermanu	Ze-
uictu in mu razrezala roko po desnem pbdlaklu. Oddali so ga v bolnišnico, c Razne nesreče. 31 letni delavec Josip
Brezovnik iz Belih vod pri Šoštanju sc je pri delu v gozdu vsekal v levo stopalo. — 37 letnega dninarja Avgusta Kidriča iz Ratanske vasi pri Rog. Slatini je konj brcnil v roko in mu jo poškodoval. —- 15 letni sin rudarja Ivan Lešnik iz Rečice pri Laškem, je padel s kozolca in si zlomil levo nogo. 37 letni sin posestnika Jurij Podpečan iz Stranic pri Konjicah, je padel s kozolca in si nalomil rebra ler.se poškodoval po glavi. —' 29 letni čevljarski mojster Rudolf Videčnik iz Rečice pri Laškem je ponoči padel s strehe in dobil težke notranje poškodbe. — Vsi sc zdravijo v celjski bolnišnici.
c Padci je v trgovini pri delu 20 letni trgovski pomočnik Viktor Tratnik v Uor-njcmgradii. Pri padcu si je težko poškodoval levo roko v ramenu.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA PRI POLJČANAH
Naše železnice, predvsem pa naši železničarji so posebno v današnjih časih tako obremenjeni, da so nesreče neizogibne. V nedeljo zjutraj je zavozil malo od postaje Poljčane premikajoči vlak v kup zemlje, ki je čuval konec slepega ti-ra.P ri tem seje stroj nevarno nagnil v jarek. O nezgodi so bili takoj obveščeni v Mariboru. Kljub nedeljskemu počitku je iz Maribora privozil pomožni stroj z osobjem. Železničarji i? Maribora so stroj prav hitro vtirili, kar je pripisati njihovi izurjenosti in strokovni sposobnosti.
TEŽKA NESREČA PRI NAKLADANJU HLODOV
Pri pos. Zveru Francu iz Ščavnice pri Sv. Ani v Slov. gor. so nalagali v njegovem gozdu v Ledineku velike hlode, ki jih je posstnik namenil za žago. Pri delu sta bila zaposlena 50 letni viničar Š k r-g e t in K o s e r Vinko pos. iz Ledineka. Ko je Škrget z vso marljivostjo opravljal to delo m se mudil ob strani voza, se je dogodila nenadna za njega usodna nesreča. Veriga je popustila, eden izmed velikih hlodov se je zvalil z voza, sunkoma odlomil obe,ročici in pokopal pod seboj zaposdenega Škrgeta, da je bil na mestu mrtev. Zlomilo mu je roko, zdrobilo prsni koš in mu močno razmrcvarilo
Nabirajte
lipovo cvetje!
Že nekaj dni so naše lipe v bujnem cvetju. Malokje vidimo, da bi ljudje nabirali lipovo cvetje, ki je tako odlično domače zdravilo. Posebno v tem času, ko se nam obeta še večja podražitev že itak predragega čaja tujega izvora, je tem bolj važno, da segamo po zares izbornem nadomestku, ki nam ga narava nudi tako poceni. Treba je samo malo dobre volje in trud bo obilno poplačan. — Opustiti pa je pri tem delu vsakršno lomljenje vej! človeka kar zaboli, ko vidi nabiralce cvetja, ki tega ne upoštevajo. Tako početje bi moralo biti kaznivo! Pomagaj si takole: prinesi Iestvo, pritegni vejo, s kavljem, pa opraviš delo prav lahko brez škode za drevo in v zadovoljstvo vseh. Tudi bi se dalo z lipovim cvetjem razmeroma precej prislužiti. Zato nabirajte prav pridno lipovo cvetje, pa tudi zdravilna zelišča sploh! Na pomembnost nabiranja mnogoterih zdravilnih zelišč, ki jih baš pri nas obiluje, in na najboljše načine njih nabiranja in spravljanja sta opo zarjah tudi že kraljevska banska uprava in ponovno naša Kmetijska družba, a-že
glavo. Ponesrečenega viničarja, ki zapušča nepreskrbljenega otroka in ženo, so prenesi v mrtvašnico k Sv. Ani, kjer bo pokopan na tamošnjem pokopališču.
PROFESOR UBIL ŽENO, SINA IN
HČERKO IN SE ŠE SAM KONČAL
V Osijeku se je odigrala strahovita rodbinska žaloigra. Živčno bolni profesor Tomislav Pavetič je pograbil sekiro in ubil ženo, 19-letnega sina, ki je pravkar maturiral ter 16-letno hčer. Po tem groznem dejanju se je še sam obesil. Morilec je bil svoj čas upoštevani politik v Osijeku. Zadnje čase je služboval pri banski oblasti, kjer so mu dali zaradi bolezni daljši dopust.
o. Desetletnico mature so praznovali maturanti iz soboške gimnazije, ki so končali leta 1930. To je bila druga matura, ki jo je doživela soboška gimnazija. Po njej je bila višja gimnazija zopet ukinjena ter je bila tretja matura šele letos. Za desetletnico se je v sredo zvečer zbralo le majhno število tovarišev pri Fofliku. Bilo jih je le šest: Ivan Cam« plin, duhovnik in urednik »Novin«, Janez Titan, stud. prava v Ljubljani, dolgoletni emigrant der sedaj zadružni delavec v Prekmurju, Wolfarth Ludvik, poročnik, Janez Gom-boc, uradnik davčne uprave, Ludvik Nemec, trgovec, Viktor Vlaj, odvetn. pripravnik. — Opravičili so svoj izostanek Janez Skraban, kaplan, Mihael Jerič, župni uprav. Odsotni so bili še Janez Diettrich, mr. pharm. v Zagrebu, Jožef Tivadar, dipl. phil. in medicinec v Zagrebu ter odvetniški pripravnik Štefan Kovač.
n Preiskava pri ABC v Beogradu. Te
dni so organi uprave mesta Beograda izvršili preiskavo v prostorih društva ABC, ki ga jc ustanovil in vodil tuji državljan Julius Hanau, ki je bil te dni izgnan iz naše države. Istočasno je bila tudi preiskava v stanovanju bivšega ministra Do-rivoja Sloševiča.
Darujte za Sokolski dom!
Sobota dobi moderno šolsko poslopje
Te dni bodo razpisana težaška, žele zobetonska, zidarska, tesarska in kleparska dela za novo šolsko poslopje soboške osnovne šole. Proračun za ta dela znaša ca. 1 in pol milijona din. Načrt za stavbo je izgotovil soboški arhitekt g. Franc Novak in ga je banska uprava že odobrila. Celotni proračun, vštevši tudi stroške za opremo, znaša okrog 3 milijone din. Stavba bo lep primer moderne stavbne tehnike kakor jih ima po načrtih istega arhitekta nekaj tudi že Sobota. Opremljena bo z vsem. kar mora imeti danes moderno šolsko poslopje. V njej bo prostora za 12 razredov in eno učilnico za rokotvorni pouk. Posebna zanimivost bo pritličje, ki bo imelo poleg prostorne hale, zajtrkovalnice za otroke, stanovanja hišnika in stranskih prostorov, prostorno pokrito stebrišče, dolgo 40 metrov. To pokrito stebrišče bo služilo otrokom za izprehajališče ob slabem vremenu. Dvonadstropna stavba bo imela tudi dovolj prostora za razne kabinete, konferenčno sobo itd. Telovadnica bo prizidana zapadnemu krilu in bo obsegala 23X12 m. Poslopje bo imelo tudi osrednjo kurjavo. Prostorna streš na terasa bo služila pouku na prostem. Pročelje bo obloženo s trogirskim kam-
nom. Okrog poslopja bosta prostorno igrišče in šolski vrt.
Vendar niti taka moderna stavba in v zamišljenem obsegu ue zadostuje za soboške razmere. Poslopje bi zadostovalo le za deško šolo. Za deklice bi bila šola ločena v poslopju sedanje realne gimnazije, ki bo potrebovala novo zgradbo. Strokovnjaki izjavljajo, da bi bila naj-prikladnejša taka rešitev, ki bi omogočila združitev deške in dekliško osnovne šole v skupnem poslopju. Po proračunu arhitekta Novaka bi bilo to mogoče z dodatnim kreditom v znesku 1 milijona din. S to vsoto bi dvignili stavbo še za tretje nadstropje in bi bilo v njej prostora za 20 učilnic. S to rešitvijo bi bila najprimerneje zaključena dolga doba zanemarjanja in zapostavljanja tega vprašanja. Sobota bi pa dobila s tem impozantno moderno poslopje, s katerim bi se mogla, postaviti pred svetom. Značilno reševanje tega vprašanja, ki je rodilo celo znane barake, bi bilo tako zaključeno z rešitvijo, ki bi zadostovala za dolgo razdobje. Pravijo, da je tudi naknadni kredit že obljubljen. Zato bi po pravici pričakovali, da se bo začelo kmalu v. delom v tako povečanem obsegu.
Mar&or
Prisrčno gasilsko slavje ¥ Studencih
Studenci so doživeli včeraj velik ga-silsi praznik: blagoslovitev in otvoritev krasnega gasilskega doma na vogalu Krpanove in Kralja Petra ceste. Lepo vreme je slavju dalo še posebno obile-žje. Ponosni gasilski dom je bil ves v državnih trobojnicah, v cvetju in zelenju. Že zgodaj dopoldne so prihajale od vseh strani iz mariborske okolice gasilske čete z avtomobili in praporom, ker je bila blagoslovitev studenškega gasilskega doma združena z župnim zletom Gasilske župe Maribor desni breg.
Ob 9. dopoldne so domači gasilski fufcciona-rji s predsednikom in županom g. KaJohom na čelu, ki je bil tudi pokrovitelj gasilskega slavja, sprejeli in pozdravili zastopnike oblasti in goste, med njimi tudi zastopnike škofa prelata dr. Cukalo, okrajnega načelnika gosp. A H e c a, mestnega podžupana g. Ž e-b o t a> častnega člana studenške gasilske čete in zastopnika mariborskega mestnega sveta restavraterja g.. Senic oj botri novega gasilskega doma limbuško županjo go. Heleno J a u n i k o v o in go, O m u 1 e c iz Studencev, šolskega nadzornika g. V ra n c a, nestorja pekrskega gasilstva 81 letnga častnega predsednika g. Kajzerja, zastopnika Gasilske župe Maribor mesto podstarešino g. K e s-lerja, starešino Gasilske župe Maribor desni breg g. Klemenčiča Jožeta, pevce »Drave« pod vodstvom g. Horvata, častne člane studenške gasilske čoie, botre in gasiske podpornike.
Siediia je služba božja na okusno okra šeni gasilski verandi, ki jo je opravil ob asistenci domačih duhovnikov prelat g. dr. Cukala, ki je imele pomemben govor za gasilce. Izročil je tudi pozdrave in čestitke mariborskega škofa dr. Tomažiča. Med službo božjo so peli pevci »Drave« pod vodstvom g. Horvata, kar je slavje še bolj .povzdignilo.
hfeto je opravil prelat dr. Cukala bla-
goslovitvene obrede. Na govorniškem odru se je pojavil ustanovitelj in duša studenških gasilcev predsednik in župan g. Alojz Kaloh* ki je v pomembnem govoru obrazložil zgodovino domače gasilske čete, se zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako mogočnega doma, poudaril strumnost svojih gasilcev in razumevanje oblasti za razvoj studenškega gasilstva.
Nato je pristopila k zbranim odličnikom majhna Slavica O p e r č k a 1 o v a in se v imenu najmlajših Studenčanov v prisrčnih besedah zahvalila za pomoč. Vsakemu je izročila lep šopek cvetja, kar je vse pristojne globoko ganilo.
Sledil je govor okrajnega načelnika g. A j 1 e c a, ki je čestital Studenčanom k tako lepemu domu in bodril gasilce k nadaljnjemu človekoljubnemu delu.
Starešina Gasilske župe Maribor desni breg g. Jože Klemenčič je izrazil svoje veselje nad uspehi studenških' gasilcev iii čestital v imenu nadrejene župe.
V imenu mestne gasilske župe je izrekel čestitke podstarešina g. K e sl e r, nato pa je šolski nadzornik g. Vrane podrobno orisal postanek in razvoj studenške gasilske čete ter izročil predsedniku g. Kalohu lepo izdelano »Kroniko studenških gasilcev« s slikami in čašo-* pisnimi poročili. Besedilo »Kronike« je g. Vrane sam spisal in uredil.
K predsedniku studenških gasilcev je nato pristopila Slavica Operčkalova in izročila ključe novega gasilskega doma. G. Kaloh jih je izročil orodjarju g. Lapuhu. S tem je bil dom blagoslovljen in otvorjen.
Po gasilski tekmi je bil v gasilski dvorani gostom prirejen banket* na katn-rem so govorili'gg. Kaloh, okrajni načelnik A j 1 e č, podžupan Že b o t, starešina Klemenčič J. in podstarešina K e s 1 e r.
Po maši in blagoslovitvi so se podale
gasilske čete izpred novega gasilskega doma na tržni prostor pred cerkvijo sv. Jožefa, kjer je ob 12.30 bila nagradna tekma čet iz Studencev in Pobrežja za pokal, ki ga je ob priliki blagoslovitve doma darovala gasilska četa Studenci; Tekma, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti, je pokazala izredno izurjenost obeh čet, ki sta si prvi usoditi tekmovati na polju gasilstva. Po podatkih komisije, ki so jo. tvorili g. K e s 1 e r iz Maribora in g. Klemenčič M. iz Pobrežja s pomožnimi člani komisije g. Lešnikom M. in g. Staničem R., se je pokazalo. da si je pokal osvojila četa Studenci, za kar gre hvala požrtvovalnemu če-tovodji g. Ivanu Podgoršku, ki je vodil vse pripravne vaje. Razlika v tekmi med obema Četama je bila le malenkostna. Izmed vseh 600 dosegljivih točk je dosegla čete Studenci 491.5, četaPobrer žje pa 485, kar poda oceno med odličnim in prav dobrim uspehom.
Popoldne je bila župna vaja sedmih gasilskih čet iz okolice Maribora. Ob .4.25 je bil javljen fingirani požar na tržnem prostoru, in sicer sta bili požarni objekt hiši g. Postla in g. Šegoviča, ki sta ju gasile čete Studenci, Pobrežje in Bohova. Župna vaja, ki jo je vodil g. Klemenčič M. je zopet pokazala odličen uspeh vseh čet. Ob 9.45 je bila vaja končana. Po vaji so. se podale vse čete pred gasilski dom. kjer je g. K e s 1 e r objavil rezultate ter se zahvalil v imenu gasilske župe Maribor mesto, pogumnima četama, ostale pa vzpodbujal na enako sodelovanje ob prihodnjih prilikah. Obenem je bil izročen pokal in diploma studenški četi. pobreški pa diploma. Pri vseh slovesnostih blagoslovitve doma, kakor tudi . pri tekmi in skupni vaji, je mnogoštevilno ob činstvo pokazalo polno razumevanje za gasilstvo. Po izčrpnem sporedu je bila ljudska veselica pred domom, ki je trajala pozno v noč.
odseki ftlabavlj.
■ sadlr. drž. uslužbencem
IZ ozirom na težke čase, ki jih doživljamo, letos mariborski zadrugarji niso proslavili Mednarodnega zadružnega dneva, ki ga običajno proslavljajo vsako leto prvo nedeljo v mesecu juliju, kakor druga leta z javno prireditvijo. Omejili so se na zgolj interno proslavo.
V dvorani Ljudske univerze so se včeraj ob 10. zbrali elani uprave, delegati in drugi člani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Predsednik uprave g. Reher Anton je podal kratek -hi-sloriat zadružništva ter pri Lem posebno omenil delo ročdelskib pionirjev, delo naših prvih slovenskih zadrugar jev dr. Mihaela Vošnjaka, dr. Kreka in Antona Kristana ter pomembno delo Mednarodne zadružne zveze. Pojasnil je vzroke, zakaj zadrugarji v Mariboru slavijo letos svoj praznik zadružništva tiho in mirno.
Po zadružni proslavi je bila kratka seja delegatskega zbora, pri kateri so bili izvoljeni odseki in sicer: I. Odsek za pravda in pravilnike: dr. VVankmuler Alfonz, prof. Voštar Ignacij, Meznarič Malija, Kramer Ivan, Kranjc Franc, Hočevar Ciril in Brandner Anton. II. Odsek za zadružne nepremičnine: Robnik Ivan, Vrbnjak Matevž, Varl Valentin, Kos Simon, Vene Martin, Gračner Anton, Kovačič Ivah. III. Odsek za želje in priiožbc: Golož Franjo, Marolt Josip, Jakopec Karel, Covnik Franc, Klemenčič Simon, Klarič Peter in Šverko Matko. IV. Odsek za proučevanje in uravnavanje cen: Gregorič Fran, Pinter Jakob, Sinič Hedvika, Zula Jurij, Gradišnik Ivan, Klemenčič Simon in Senčar Alojz. V. Odsek za bilanco: Kutin Franc, Rojko Ivan, Zemljič Milan, Bohm Adalbert, Mivšok Franc, Ivnik Tone in Smodej Jurij. VI. Odsek za zadružno propagando: Braiul-ner^ Anion, Mohor Anton, Bulolen Franc, Plaš Maks, Sulek Miha, Prah Franc in Brečko Ignacij. VII. Odsek za podružnice: Žnuderl Ludvik, Klemenčič Simon, Cvetko Ivan, Hanžuraj Franc, Jakopec Karel, Ocepek Dragotin in Jordan Ivan. V konzorcij za zadružno glasilo sta bila določena: Hočevar Culi in prof. Voštar Ignacij.
MAISTROVI W KOROŠKI BORCI NA OPLENCU
Delegacija Zveze Maistrovih borcev in Koroške legije, ki je te dni obiskala Ople-mc, sc je včeraj vrnila. Na grob neznanega junaka na Avali so položili lep ve-nep, na kraljev grob na Oplcncu .pa žaro vikate rije bila s krvjo prepojena slovenska zemlja.
fi«ED*Lt$KI UPRAVNIK DR. BRENČIČ V BEOGRADU
Tic dni ie odpotoval v Beograd mari-hprski gledališki upravnik dr. Brenčič. Km raznih ministrstvih bo posredoval za večjo državno podporo mariborskega gle-daMča, ki je v težkem finančnem položaju.
BREZMESNI DNEVI
Združenje mesarjev in klobasičarjev v Haniborii obvešča vse svoje člane in cenj. eračirstvo, da je z uvedbo novih brezmesnih dni, to je od 10. t. m. daljo, ob sredah, četrtkih in petkih prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Ta prepoved sc Ufe nanaša na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, jelra, ledvice, vampi in drugi notranji doli). Torek torej ne velja več za brezmesni dan. Izjemoma in po predlogu živinozdravnika sme pristojna prvostopna splošna upravna oblast odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dobre za reio ali ako nastopi primer nujnosti. Za odobritev, ki jp izdaja splošna upravna oblast, ni treba *ačeti nobenih taks.
SfdSVBR&ČEVI HARMONIKARJI SO SE SPET POSTAVILI VSerai dopoldne so Šusteršičevi mali inafiboroki harmonikarji igrali na dobrodejnem koncertu v mestnem parku. — Koncert je .prav lepo uspel, občinstva je into mnoso. Vsi so bili zadovoljni s priznano dobrim igranjem malih hranmikar-jev* posebno pa tisti revni otroci, ki bodo poslani na letovanje v dom mariborske Jadranske straže v Bakru.
ZADRUGA »OBRTNI IN VAJENSKI DOM« USTANOVLJENA
Včeraj dopoldne je bil v gostilni Dermastja ustanovni občni zbor stavbene za druge »Obrtni in vajeniški dom«, ki ga je vodil predsednik Slov. obrtnega društva g. Soje. Zborovalci so predložena zadružna pravila sprejeli. V posebnem tkladu za gradnjo doma je že 90.000 din.
Zborovalci so se zavzemali za gradnjo domu, ki je mariborskim in obmejnim obrtnikom nujno potreben. Občni zbor je bil prekinjen in se bo z volitvami uprave nadaljeval v ponedeljek 15. t. m. v prostorih Slov. obrtnega društva.
m Mestni župan dr. Alojzij Juvan jc
nastopil 1. juliju 1.1. svoj redni enomesečni dopust, županske posle vodi namesto njega podžupan Zebot.
m Studenški župan odlikovan. Ob priliki včerajšnjega gasilskega slavja v Studencih jc okrajni načelnik g. Ajlec v svojem govoru na banketu čestital studenškemu županu g. Alojziju Kalohu k visokemu odlikovanju z redom sv. Save V. stopnje. G. Kaloh jc prvi Studenčan, ki je bil s tem redom odlikovan za svoje uspešno javno delovanje.
m Odlikovan za vestno službovanje jc bil z zlato kolajno žandarmerijski narednik vodnik g. Jožef Žagar iz Maribora.
m Vinogradniki se opozarjajo, da svoje vinograde poškropijo proti peronospori takoj, ko večina trsov odcvctc, najkasneje pa do 11. julija.
m že S transportov sezonskih delavcev jc potovalo letos' preko Maribora v Nemčijo. Skupno jc bilo v teh transportih' okoli 3000 ljudi.
m Zadružni dan je zelo svečano proslavila včeraj Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Ljudski univerzi. Vodil jo je predsednik g. Reher, ki jo imel na zbrane delegate zanimiv govor o razvoju zadružništva.
m Prošfenjc na Pekrski gorel. Včeraj jc bilo cerkveno proščenje na Pekrski gor-ci. Lepo vreme je privabilo ogromno romarjev in izletnikov na prijazen hribček, od koder je razgled po celem Dravskem polju ter daleč do Slovenskih goric.
m Napad. Včeraj jc bila brez vzroka v Studencih napadena g. Korošec Alojzija od nekega K. C., ki ji jc poškodoval obraz. Prijavljen je sodišču.
m Stanovale! Kralja Petra ceste v Studencih prosijo lastnike motornih koles, naj si za svoje poskusne dirke poiščejo kak drugi prostor, v nasprotnem slučaju bodo morali prositi oblast za pomoč.
m Zagonetni strel v studenškem gozdu. V nedeljo zvečer proti 19. uri se je po studenškem gozdu razlegal odmev močnega strela, ki sc je ponekod slišal kol slepi strel iz malega topa, sicer pa kot strel iz „možnarja“. Doznalo pa se je, da je strel počil na bregu ob glavnem polu v bližini falskega električnega voda..
m Pod motociklom. Neki motociklist je povozil 31 letnega dninarja Jakoba Dvanj-ščaka, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
m Umrl je zadet od kapi inž. Anton Tempel, višji prokurist pri Splošni stavbeni družbi v Mariboru.
m Iz državne službe. Pri tukajšnjem okr. sodišču so upokojeni namestnik poveljnika paznikov v jetnišnici Benedikt Šerbeia in paznika Ivan Markič ter Ignac Vidmar. Za paznika jc imenovan Artur Aleš.
m Učni tečaj za damsko krojenje. V Mariboru bo letos krojni tečaj za krojašt-vo ženskih' oblek. Tečaj se otvori v četrtek, 11. t. m., ob 18. zvečer v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici. Prijavili se jc do 10. t. m. pri uradu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Mariboru, Vetrinjska 11-1. Predavanja ho vodil banovinski strokovni učitelj g. Knafelj. Prihodnji tak tečaj lx> šele čez 2 leti.
m. Nočna lekarniška služba. Od 6. do 12.
t. m. imata nočnd lekarniško službo Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 in lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
* Poletni kabaret pri ugodnem vremenu od 8.—10. ure v Park-kavarni.
Kino
* Grajski kino. Danes zadnjič ,,SneguI-čica“. — Od torka dalje „človek zver“. Simon Simone, Jan Gaben.
* Kino Union, Od danes do vključno torka „Bandili prerije", senzacionalen kov-bojski film z znamenitim Jones Buck-om v glavvni vlogi.
* Iisplanade-kino. „Vaški demon", izborni češki film z Jirino Stepničkovo. Krasni naravni posnetki slovaških vasi.
Radio
Ponedeljek, 8. julija Ljubljana: 14 poročila; 19 poročila; 20 izseljenski kotiček; 20.10 „Ljudsko zdravje4* (predavanje); 20.80 večer Društva ljubljanskih konscrvalorislov; 22 poročila; 22.15 v oddih igra Ro. — Beograd: 17.45 šansoni; 18.20 vokalni koncert; 19.10 poročila; 22 operne arije; 22.40 poročila. — Sofija: 18 lahka plesna glasba; 20 narodne pesmi; 22 plesna glasba. Praga: 20 iz \Vagnerjcvc operč „Tristan in Izoida"; 22 koncert češke glasbe. — Firence: 21 operetni odlomki. - Budimpešta: 1925 kon-
n.^aks?rom!;. 20 ?° simfonični koncert; 22.10 ciganski orkester; 23.25 lahka glasba.
Šport
Nastop belih mušketirjev
TEKMOVANJE PAHOV ZA NAGKADO G, MASTEKA
Na igriščih ISSlv Maribora se nam jc včeraj zopet predstavila mariborska teniška elita v tekmovanju parov za nagrado g. Masteka. Zmago sla si priborila tokrat Mali—Tončič, ki sla trenutno gotovo najboljši par ISSK Maribora. V finalni igri sta porazila sicer šele po hudem boju dvojico Albancžc—Škapin s 7:5, 6:4. Druga nagrada je pripadla paru Albanežc— Škapin, dočim jc igro za tretjo nagrado izvojeval Bergant z Jagodičem kot partnerjem z lepo zmago 6:4, 4:6, 6:3 nad Kirbišem in Kobijom. V semifinalu sla Kirbiš in Kobi klonita paru Albanežc—Škapin šele s 5:7, 6:1, 7:5, dočim sta Mali—Tončič porazila Berganta in Jagodiča s 6:1, 6:3. V četrtfinalu so zmagali Tončič-Mali—Cc-
puder-Kobi II. 6:1, 7:5 Bergant-Jagodič-Korcnčan-Tobias. Kobi-Kirbiš-Mastek-Vo-
c nCr ‘Rhaneže-Škapiii—Dr. Vak-
selj-Pavliu 6:3, 6:3. Skupno je sodelovalo 1- parov, zgovoren znak, da zaznamuje propagandna akcija ISSK Maribora za beli spori vedno večji uspeh.
ODDAJTE
male ozlase za sobotno Številko »Večernika« že v netek do 18. ure.
▼
7ahuala Vsem- ki 8tc z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozab-LOIIVuiU nega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Gradišnik Antona
nadučitelja v pokoju
se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gospodu župniku Zavadlalu Pavlu za vodstvo pogreba in za ginlitv nagrobni govor, gospodu primariju dr. Lutmanu za ves trud v času bolezni, čč. sestram usmiljenkam in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili in počastili na njegovi poslednji poti Ohranite mu blag spomin!
Maribor, dne 8. julija 1940.
2ALUJ0CI OSTALI.
V Mariboru dne 8. VII. 1940.
»Večerni S«
Stran 5.
Zanimivosti
\s
Življenjska tragedija v mehiških pragozdovih
Odkrili so samotno indijansko vas, kjer so vsa živa bitja, razen dojenčkov, slepa
natančnih opazovanjih so pa morali priznati, da ta črviček tudi- ni v zvezi s slepoto, kajti črvička so našli že tudi _ v očesnih veznicah ljudi, ki niso slepi. Živalca torej nikakor ni vzrok te hude bolezni. Najverjetnejše je, da je skrivnostni vzrok slepote teh Indijancev splošna degeneriranost.
Indijanska naselbina Tiltepee je skrita) med ogromnimi pragozdovi na jugu Me-j luke ob reki Atoyac, nedaleč od mesta Guicatlaoa. Po potresu pred nekaj meseci so se zatekli begunci iz potresnega ozemlja v mesto Oxacz. Veliko pozornost sta zbudili dve begunski družini, ker so bili vsi člani slepi. Neki zdravnik za očesne bolezni se je pozanimal za ubožce in jih povpraševal, kako to, da so vsi slepi. Zelo se je začudil, ko so mu pojasnili, da prihajajo iz kraja na skrajnem jugu, kjer so vsa živa bitja slepa.
V ta prečudni kraj poslana komisija je poslala o tej nenavadni vasi v srce segajoče poročilo: Prebivalci Tiltepeeja so lacondonski Indijanci, potomci nekdaj vi-sokokulturnih Indijancev iz plemena Mava. Z neverjetno zanesljivostjo so slepci vodili člane odprave skozi bujno porasel pragozd do svoje vasice. Vsa živa bitja v Tiltepeeju so slepa. Sicer hodijo ljudje in živali tako zanesljivo- da na prvi pogled niti ne opaziš, da so slepi; utegneš si misliti, da si stopil v navadno indijansko vas. Toda pri natančnejšem opazovanju spoznaš nenavadno tragiko nara-7.2° C. Toplotna razlika je bila 20.4 sto-Njihove zenice so belkaste, z ročicami spretno tipajo okrog sebe. Neki kmet orje njivo na jasi ob gozdu z dvema voloma. Vola sta slepa. Slepi psi oblajajo tujca, ko stopi v vas. Slepe ženske pletejo prekrasne pletenine. V vsej vasi samo nekaj dojenčkov še ni oslepelo.
Slepi lacandonski Indijanci niso lepi ljudje, ugasle zenice čudno omrtve njihove obraze. Vseno jih pa vidiš vesele in razigrane pri vaških zabavah. Učenjaki so pod mnogimi razvalinami okrog Tilte-
Izhlapevanje gozda
Pomlad jc podarila našim gozdom sve že zelenje, drevesa so zopet oživela, novo življenje je vzbudilo njihovo rast. Za svojo rast potrebujejo vlage, vode, da lahko koreninice sprejemajo raztopljeno hrano, ki jo drevo v listih usvaja. Po pre izkusili so dognali, da 1 ha bukovega gozda izpari dnevno 20.000 I vode. Ena sama breza, ki ima okoli 200.000 listov, izpari dnevno 60 do 70 litrov vode, v vročih dneh pa okoli 300 do 400 litrov vode. Vse to je odvišna voda, ki je drevo pri presnavljanju ne potrebuje. Vendar niso vsa drevesa enaka v izpariva-nju, posebno velika je razlika med iglavci in listavci. To je tudi vzrok, da lahko le iglavci obdrže med zimo svoje igle.
peeja izkopali stare malike, prav tako — slepe. Znanstvena odprava je ugotovila, da. slepota ni nalezljiva. Še nihče ni nalezel slepote, če je koga v vasi samo obiskal* pa tudi če je dalj časa živel pri slepih vaščanih. Zdravniki so nazadnje odkrili mikroskopsko majhnega črvička, ki se zaje v očesno veznico. Po dolgih in
tovo bogastvo, se jc lotil poslov in kot navaden delavec vstopil v tovarno* da se spozna z vsemi okoliščinami industrijskega obrata. Dela osem ur na dan kakor ostali delavci,in se noče v ničemer razlikovati od njih.
Na Angleškem so zelo priljubljeni vsakoletni der byji, konjske dirke, na katerih prihajajo do veljave revije najnovejše mode. Lepotice se postav Ijajo z novimi toaletami tudi na konjskih dirkah v Ameriki. Znani so vsakoletni nastopi »dam in konj« v slovitem francoskem kopališču Deauvil leu, kjer se je tudi stavilo za visoke nagrade. Zaradi zaostrenosti vojne so v Angliji letošnje konjske dirke odpovedali. V Italiji so bile še nedavno na programu in je prvo nagrado kralja Viktorja Emanuela odnesel nemški ritmojster Binckmann na svojem »Oberstu II.«, ki ga vidimo na sliki.
HezuEtati novega
nega časa v Rusiji
Kakor znano, jc tudi sovjetska Rusija segla po varnostnih ukrepih* da pripravi državo do najvišje stopnje vojne proizvodnje. Izdana so bila posebna navodila, kako naj se delo v tovarnah pospeši. Zdaj cbjavlja moskovski tisk prve rezultate osemurnega dela: avtomobilska tvornica v Gorkem je prvega dne v eni šihti izdelala 43 avtomobilov več, kakor običajno. Do kraja letošnjega leta bo postavila tovarna 30.000 najrazličnejših avtomobilov na trg. V raznih tovarnah Leningrada je povečana storitev za 15%. Težka industrija v Uralu bo povečala viške proizvodnje za 12 milijonov rubljev. Delavci, pri podzemnih železnicah, bodo izkopali 780 m tunela nad normalnim časom. Moskovska tovarna tekstilij »Treh-gorka« bo dala 174.000 m tkanin preko normale.
Zanimivi so tudi podatki listov o varčevanju v državi. Skupno število vlog se je letos dvignilo na 7,647 milijonov rubljev. V SSSR je 1,300.000 lastnikov vložnih knjižic. Samo moskovske hranilnice imajo na tekočem računu lastnikov knjižic 1074 milijonov rubljev.
Mehanični pes, ki laja in se dobrika
Na njujorški svetovni razstavi je ena največjih senzacij mehanični pes, »Spar-ko«. Ta električna naprava laja, skače, miga z repom, zna celo prositi, vse to po impulzu električnega mozga.
»Sparka« je prav tako napravila tvrdka Westinghouse kakor na prejšnji raz-
stfevi robota »Mistra Electra«. Njegov konstruktor pravi, da obstaja neka me. hanična psihologija, ki ni nič manj in. teresantna od ljudske. Pravi, da je opazoval, kako elektrini pes reagira na posamezne obiskovalce ter kaže do nekaterih več, do dragih manj simpatij.
Večkratni milijonar - tovarniški delavec
V neki tovarni v Chesterfieldu na Angleškem je zaposlen neobičajen delavec. Je to Rihard Dobring, ki opravlja navadna dela kakor njegovi tovariši in vendar jc večkratni milijonar. 25 letni mladenič ima v mestu tri velike palače in je član upravnega odbora raznih podjetij.
Nedavno je podedoval ogromno premoženje po svojem očetu, ki je začel kariero kot siromašen obrtnik, z marljivostjo pa obogatel in postal član upravnega odbora 50 podjetij. Imel je lastno tovarno, sin sc pa do očetove smrti-ni briga’ za nobeno delo. Šele ko je nasledil oče-
Rešitev križanke št. 80, Vodoravno: kosa, slap, rop, lisa, Arnor, Ivo, ara, samaritan, na, sen, la, ar, Rab, Ra, materijal, osa, oba, nato, Obir, noj, tara, Erik.	«
Navpično:	kulisa,	amonit,	Ivan, rasa,
som, tal, ara, as, rc, ona, prevara, Spa, in, bi, oje, mat, Job, oral, rabi, Parana, Alarik.
I
— Nace, tu pa le pazi! Pločniki so spodaj zelo ozki. Lahko se zgodi, da zgrmiš na cesto...
Sergiusz Piaseckl
* LJUBLJENEC ZVEZD
41
Roman iz tihotapskoga življenja na bivši poljsko-ruski meji
Ustavil sem sc na vratih. Niedbalski ic nekaj trenutkov brskal po papirjih, nato mi je pokimal.
»Stopi sem! Poznaš to ženo?« me je vprašal.
»Da. Poznam.«
Niedbalski je zamižal* nato pa me je ostro pogledal. Leija* *i mojega odgovora verjetno ni pričakovala, je bila silno presenečena.
»Od kod jo poznaš?«
»Vstopil sem v njeno hišo, da bi povprašal za pot — in takrat so me zajeli.«
»Ali si bil pred tem tudi pri njej?«
»Ne.«
»Morda veš, ali jc skrivala tihotapce?«
»Ne. o tem ne vem ničesar, sicer pa stanuje ona blizu Minska, kjer ni nobenih tihotapskih skrivališč!« sem lagal, da bi tako pomagal Leni.
»Kako to veš?«
»Fantje so ml povedali.«	,
»Torej je sicer ne poznaš.«
»Ne, ne poznam je.«
Sodnik se je nato obrnil k Lem:
»Pa vi, sodružlca, ali ga poznate?«
»Ne, ne poznam ga. Pa mi ga L vendarle žal. Tako mlad fant — pa v ječi!«
»Takele fante imate vi menda radi, kaj?« jo je v smehu vprašal Niedbalski.
»Nikar tako ne sodite. Vsakega Člove-
ka je škoda. Ječa pa ni z medom namazan kruli* to sami veste! Ali mi, sodrug, dovolite, da dam kaznjencu nekaj dobrot za pod zob? Strašno shujšan se mi zdi!«
»Zakaj se neki zanj toliko zanimate?«
»Zato, ker toliko trpi, ker jc vstopil v mojo hišo, da bi povprašal za pravo pot. Morda se sedaj name jezi!«
»Sedi za vas, vi pa zanj!... Ničesar si nimata očrtati... No, tiste reči mu pa le dajte!«
Lena je razvila ter mi dala več ko dva kilograma klobas in velik hlebec. Koj nato so me spet odvedli v celioo. V celici sem jedačo razdelil na enajst delov ter jih izročil svojim jetniškim tovarišem. Žid ni vzel. Tudi častnik ni maral; ko pa je videl, da bi me s tem užalil, jc vendarle vzel svoj delež.
Vesel sem bil. Vsega me je prevzelo upanje, da me bodo odvedli v Dopr. In v§i so pritrjevali tej moji domnevi.
»Dvojka« je velika celica z dvema primernima oknoma. Ob zidovih jc pritrjenih sedemnajst postelj. Podnevi jih dvignemo k stenam. Sredi celice je na dveh lesenih kozjih precej velika miza. Ob ožji steni celo omara. Pod je asfaltiram
Sedemnajst nas je. Nekaj tatov. Nekaj razbojnikov. Nekaj kmetov, ki so zaprti radi ubojev. Med nami je tudi neki železničar, Ukrajinec iz poltavske gubernije. Ime mu je Koblenko. Za rešetkami je radi tega, ker je v službenem vagonu tihotapil različno blago.
Tudi tu nas gloda lakota. Kaznjenci so dremavi, brez volje. Lagodno merijo s koraki celico počez in povprek. Nekateri so zabuhli v obraz, drugim so otekle noge in roke. Pa tudi uši je na tisoče.
Sprva mi je bilo, kot da sem dosegel pol svobode. Celica je svetla, zrak je svež in čist. Tudi na sprehode nas vodijo. Igramo karte, ki smo si jih sami napravili. Toda moja polovična svoboda je le navidezna. Čedalje bolj mi ginejo sile; noge mi otekajo. In za okni, za zidovi je tako lepo svetlo. Sonce žari na jetniško dvorišče. Nekatere kaznjence so izpustili. Takoj so jih zamenjali novi.
Razjeda me hrepenenje po svobodi. Opazil pa sem- da sc nekateri kaznjenci kar dobro počutijo, in se sploh ne dolgočasijo. Toda meni jc grozno; nenehoma mislim na svobodo. Navadno sedim tik pri oknu in po »cele ure upiram oči v svetel pas neba. Zdi se mi, da takrat sploh ničesar ne mislim.
Nekoč je pristopil k meni Blast, smo-Icnski tat.
»Ti, fant, nikar toliko ne premišljuj — shujšal boš! Pa skozi okno tudi venomer ne zijaj!«
»In kaj naj bi počel?«
»Igraj karte! Poj! Počenjaj karkoliže...
Ah, tudi jaz sem nekoč... Toda nič dobrega mi ni prineslo!«
Zvečer spustimo postelje in poležemo. Požiramo sline in mislimo na dvajset gra mov slabo pečenega kruha... Kmalu zaspim. V težkih sanjah blodim in se lovim kot muha. Ko zjutraj odprem oči, me stisne prvi občutek — lakota.
Ko nam razdelijo kruh, se nam tresejo roke. Lahko bi ga v hipu pogoltnili, pa ga vendarle lagodno in s premislekom lo-imo na drobne koščke in požiramo. Niti drobtina se ne izmuzne lačnim očem. Jedva pojemo kruh, že mislimo na kosilo. Toda ure teko kot gnila in težka voda... Slednjič si nalivamo v skodele redko tekočino juhe iz raznih zeienjav ali zmrznjenega krompirja. Majhen kotlič za šest ljudi. Nato jemo. Prav za prav pijemo redko juho. Skoraj vselej si poparimo usta in grla. Nekaj trenutkov se nam zdi. da smo se najedli do sitega. Nato pa zno-v:i pričnejo krči v želodcu: jesti, jesti jesti! Ne, želodca ne moreš ogoljufati! — Večerja je še slabša ...
V času obiskov so me nekoč poklicali na hodnik. Koncem aprila je bilo. Odpeljali so me v sobo za obiske. Podolgovata soba je bila posredi pregrajena z žič-nato ograjo, za katero so stali obiskovalci. ,
Ko so pričeli razgovori* se je soba napolnila z jokom, vzdihi in krihi, daje človek jedva samega sebe slišal. Pristopi! sem k mreži in iskal znani obraz. _______________________________(Palic )
Ne pozabi naročnine!
Mr
>°l Kanc
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Kcclia
*____________________________
VREČIČA
s 5 ključi se je izgubila v nedeljo od Maistrova do Sodne ulice. Pošten najditelj se naproša, da iste odda pri blagajni Grajskega kina. 5155-27
IZGUBLJENO
IŠČEM hlapca
takoj. Sršen, gostilna, Limbuš,	5194-2
URADNIK
srednjih let, slov., nemški ko respondent, išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sposoben« 5130-3
Nov, malo rabljen
ŠIVALNI STROJ
se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
5152-14
ŽENSKI KOTIČEK
Dve veliki, lepi
PREPROGI
poceni prodam. Gregorčičeva ul. 14, vrata 6-	5157-18
razno"
PRIDELKI.
OPREMLJENA SOBA
s štedilnikom se odda. Fran-kopanova ul. 41.	5154-8
MAJHNO POSESTVO
oddam v najem. Prednost ima upokojenec brez otrok. Poizve se Morje štev. 9 pri Framu-	5151-11
Za potovanje
kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova cesta 13.	5164-18
Izdaja in urejuje M)OI I RIBNIKAR v Mariboru lisko Mariborsko tiskarna d, d., predstavnik STANKO DETELA » Mariboru — Oglasi P® ceniku — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališko ulica b. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409.
STANOVANJE -
soba in kuhinja, se takoj odda. Siudenci, Ciril-Metodova ul- 4.	5153	5
VIŠNJE
naprodaj, Ulebav, Krčevina 7 (za Kalvarijo).	5150-23
KUPIM DNEVNO
vsako množino Zdravih in lepih višenj, črešenj, breskev in ribizla. Plačam najvišje cene. Josipina Bole, Maribor, Koroška 20, na dvorišču.
5159-23
ŠIRITE »VEČERNIK«!
MODRČKI
stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna 1. 11406-18
MODERNI VOZIČKI
PERZIJSKE PREPROGE
čiščenje, popravila in cenitve se sprejemajo na razstavi Sa rajevske tkalnice preprog od 5- VII. do vključno 10. VII. t. 1. v dvorani hotela »Zamorc« Odprto tudi v nedeljo ves dan,	4853-28
Zahvala
Ob smrti našega brata, strica in svaka, gospoda	f
Ferenca Jožefa
smo prejeli mnogo izrazov sočulj a, za kar se vsem toplo zahvaljujemo. Zlasti gre zahvala tvrdki in delavstvu Ludvik Franz in sinovi v Mariboru, pri kateri je bil pokojni uslužben, za vence in cvetje tor iskreno sočustvovanje. Enako se zahvaljujemo pokojnikovim prijateljem in znancc.ni za spremstvo na zadnji poti in za lepe vence.
Maribor, 8. julija 1940.
Rodbine FERENC in IIRESCAK.
Zahvala
Ob priliki nenadne in prezgodnje smrti našega dragega in nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Bruno F. Mosera
bivšega veletrgovca z vinom v Zemunu
smo prejeli mnogo sožainih izjav od vseh strani, pa se tein potom vsem najpri-srčnejc zahvaljujemo za uteho v naši veliki boli.
Zemun, dne 8. julija 1910.
ŽALUJOČA OB1TELJ-
po vseh cenah
V globoki žalosti sporočamo, da je zadet od kapi nepričakovano umrl gospod
inženjer Anton Tempcl
odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje
Pogreb dragega pokojnika bo danes v ponedeljek, ob 16. uri iz kapelice mestnega
pokopališča v Pobrežju.
Njegovo požrtvovalnosti polno in zvesto izpolnjevanje dolžnosti, njegova neumorna delavnost in njegov veder značaj nam bodo trajno svetel vzor.
Pokojnika, ki je pripomogel v veliki meri do razvoja našega podjetja, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu!
Maribor, 8. julija 1940.
Upravni svet in Ravnateljstvo Splošne stavb, družbe Maribor