Št. 257 (16.294) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-' 1 " ‘''karni "Slove- BEvrx a 1945 pa v ija številka. -VNIK v za- ance 1 "** - ^ni 6-Tel. 040 7786300 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN1 Spedizione in abbonamento postale 45° Art 2, comma20rb,legge 66296-Filiale diTnesS CARSO ^last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA tel. 040/200238 PETEK, 30. OKTOBRA 1998 Bomba ogrom mirovni proces Vojko Coua Palestinski islamski skrajneži so včeraj v Gazi z bombnim atentatom na zidovski šolski avtobus poskušali pokopati obnovitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa, Id so ga Izraelci in Palestinci mukoma obnovili z odločnim ameriškim posredovanjem. Manever jim morda ne bo uspel, ker je palestinska oblast tokrat hitro in odločno odgovorila na atentat. Pozaprla je brate samomorilskega atentatorja in odredila hišni pripor za voditelja gibanja Hamas, Id je prevzelo odgovornost za atentat. Arafat je takoj najodločneje obsodil podli atentat proti nedolžnim otrokom, ki so se rešili predvsem po zaslugi svojega blindiranega avtobusa. Seveda bodo Zidovski politični jastrebi poskušali izkoristiti včerajšnji atentat vsaj za upočasnitev mirovnega procesa. Svet upa, da se to ne bo zgodilo, da bosta prevladali treznost in zdrava pamet. A kaj, ko mirovnemu procesu poleg palestinskih nasprotujejo tudi židovski skrajneži. Ti so že napovedali, da se bodo po svetopisemskem načelu »zob za zob in oko za oko« maščevali za vsako palestinsko nasilno dejanje. Prav židovski skrajneži predstavljajo sedaj največjo neznanko. Palestinci bodo s pomočjo izraelskih in ameriških tajnih agentov bržkone omilili palestinski terorizem. Te jedrske bombe revežev seveda ne bodo odpravili, za Izraelce pa bo preprečitev nasilja židovskih skrajnežev precej težje. Poleg skrajnih organizacij morajo namreč voditi račune tudi s posamezniki, kar delno potrjuje tudi umor premiera Jicaka Rabina. Prav tega se sedaj v Izraelu najbolj bojijo, saj so židovski koloni Netanjahu-ja že proglasih za izdajalca. Njegov morebitni umor bodo tajne službe že prepredle, a težje bodo preprečile, da bi kak židovski fanatik začel streljati na palestinske dviliste. Položaj je torej vse prej kot enostaven, tako da se bodo morah sedaj vsi pošteno potruditi, da jim nadzor nad položajem ne zbeži iz rok. Palestinska avtonomna oblast je včeraj dokazala, da misli zelo resno glede svojih v Marylandu sprejetih obvez. Manj spodbudne so bile izjave raznih izraelskih desničarskih politikov, predvsem premiera Netanjahuja, tako da se bo morala ameriška diplomacija ponovno pošteno potruditi, da razstavi tempirano bombo obojestranskega nasilja. Spodbudna je le ugotovitev, da izraelski odgovorni za varnost trdijo, da se mora mirovni proces nadaljevati. GAZA / SAMOMORILSKI ATENTATOR POSKUŠAL POBITI ZIDOVSKE OTROKE Odločen palestinski odgovor na islamski bombni atentat Zaprli oba brata samomorilskega atentatorja in voditelja gibanja Hamas GAZA - V samomorilskem atentatu na šolski avtobus z židovskimi otroki sta življenje izgubili dve osebi, atentator in neki izraelski vojak, med kakimi desetimi ranjenci so nekaj prask dobili tudi trije židovski otroci, ki so se k sreči peljali v blindiranem avtobusu. Odgovor palestinske avtonomne oblasti je bil zelo hiter, takoj so zaprli oba brata samomorilskega atentatorja in odredili hišni pripor za šejka Ahmada Jasina, duhovnega voditelja gibanja Hamas, ki je prevzelo odgovornost za atentat. Na 11. strani VČERAJ STAVKA IN SINDIKALNA SKUPŠČINA Široka fronta za rešitev Tovarne velikih motorjev Po 36 letih je John Glenn spet poletel v vesolje CAPE CANAVERAL - S petnajstminutno zamudo so sinoči z oporišča Kennedy izstrelili vesoljski trajekt Discovery, ki ima med posadko tudi 77-letnega Johna Glenna, prvega Američana, ki je leta 1962 obkrožil Zemljo. Sedanji senator bo neke vrste poskusni kunec, saj bodo nad njim izvedli vrsto zdravniških poiskusov. Z Discoverijem so izstrelili tudi teleskop za ul-travijoličaste žarke Uvstar. Bistvene elemente optike in elektronike so izdelali v okviru raziskovalnega območja na Padričah pri Trstu. Teleskop bo opravil meritve in opazovanja, ki niso mogoča z zemeljske površine, saj atmosfera ustavi večji del ultravijoličnega žarčenja. Na. 7. in 20. strani TRST - Delavci Tovarne velikih motorjev so včeraj stavkali dve uri, da bi s tem opozorili širšo javnost na nevarnost klestenja delovnih mest. Istočasno je potekala sindikalna skupščina, ki se je je udeležilo več predstavnikov političnega in upravnega življenja, med katerimi je bil tudi novi državni podtajnik Antonino Cuffaro. Na skupščini je bilo z več strani poudarjeno, da morajo institucije, politične, socialne in sindikalne sile nastopiti enotno za rešitev krize Tovarne velikih motorjev. Obenem je treba zagotoviti spoštovanje sporazuma, ki so ga podpisali decembra lani za rešitev problemov TVM in ki je med drugim predvideval zmanjšanje zaposlitvenega nivoja za ponovni vzpon podjetja in polagoma ponovno zvišanje števila zaposlenih. V primeru, da ne bo prišlo v kratkem do jamstev, bo zadeva romala do Rima. Na 5. strani CARLO AZEGLIO CIAMPI Socialni dogovor bi bil za Italijo dodaten adut RIM - Socialni dogovor med delodajalci in delavci bi bil odločilni korak naprej za Italijo. O tem je prepričan gospodarski minister Carlo Azeglio Ciampi, ki je včeraj odgovarjal na vprašanja gospodarskih komisij poslanske zbornice. Po mnenju gospodarskega ministra bi tak dogovor, ki bi ga dosegli s posredovanjem vlade, dal tako Italijanom kot tudi tujim investitorjem novo gotovost, bil bi pomemben adut v tekmovanju na globalnem tržišču. Država potrebuje torej gotovost, odločilnega po- mena pa bo tudi uspešnost bitke proti brezposelnosti in za oživitev juga. Ciampi v poslanski zbornici v svoji analizi ni bil pesimist. Res je, da je rast BDP počasna, vendar bodo nižje obrestne mere omogočile znaten dodatni prihranek. V naporih za stabilnost in gostovost je odločilnega pomena pravočasno sprejet finančni zakon. Vladna večina se je včeraj zavzela za hitro obravnavo osnutka in uskladitvi med parlamentarnima domovoma, da bi se izognili tretjemu branju. Na 2. strani Širitev in nov look za Cremcafle TRST - Na sedežu združenja tržaških indu-strijcev se je včeraj predstavila nova Cremcaffe s svojo posodobljeno blagovno znamko in dvema proizvodnima pridobitvama: z novo pražarno kave v Sežani in z drugim obratom na Hrvaškem, ki se bo v kratkem pridružil pražarni, ki že od leta 1990 deluje v Istri. Številni gostje, ki so se zbrali na predstavitvi - kjer je predsednik indu-strijcev Pacorini postavil družino Polojaz-Lokar Trstu za zgled - so se nato udeležili organiziranega ogleda novega obrata VVorldcaf v Sežani. Na 14. strani Trst: Američani in športne naprave TRST - Stadiona Nereo Rocco in Pino Grezar ter novo športno palačo, ki je trenutno v gradnji, bo za trideset let upravljala ameriška družba Adrical. Tako je sklenila mestna skupščina po dolgi razpravi, ki je poleg tega vprašanja zaobjela tudi širšo problematiko krajevnega športa. Sklep je podprlo 22 svetovalcev Oljke, Illyjeve liste in Maurizio Marži iz vrst CCD, pet glasov je bilo proti (Forza Italia, Liga in komunist Igor Canciani), medtem ko so se zastopniki NZ vzdržali. Na G.strani Seja dolinskega občinskega sveta DOLINA - Domači občinski svet se je na zadnji seji ukvarjal s pretežno upravnimi problemi in tekočimi zadevami, medtem ko je odložil sklep o morebitnem zvišanju davka na smeti. Nekaj slabe krvi je bilo glede sestave svetovalskih skupin, medtem ko je na seji prišel do izraza znani politični razkol v Stranki komunistične prenove. Na 6.strani V Gorici zdravstvo še v ospredju GORICA - Zdravnikom goriške splošne bolnišnice se zdi selitev v objekt Usmiljenih bratov sprejemljiva, vendar pa bi bilo treba odločitve, take ali drugačne, sprejeti čimprej. To so povedali na srečanju z goriškim županom, kjer je bil govor tudi o sklopu drugih vprašanj, med temi tudi o nujnih ukrepih, da se ohrani kakovostna raven storitev na področju zdravstva. Na 13. strani RIM / GOSPODARSKI MINISTER ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA POSLANCEV RIM / POLITIKA Ciampi: Socialni sporazum bi dal dižavi nov zagon Vladna večina skuša pospešiti pot finančnega zakona Tudi Tržačan Cuperlo v obnovljenem vodstvu Levih demokratov Bil je tajnik dvodomne komisije za reforme in tesni sodelavec Massima D'Aleme RIM - Carlo Azeglio Ciampi, ki je bil minister za gospodarstvo v Prodijevi vladi in vodi ekonomsko politiko tudi v D’Alemovi vladi, je prepričan, da bo italijanski proizvodni stroj lahko pognal samo novi socialni dogovor med podjetniki in uslužbenci. Novi dogovor, ki naj bi ga dosegli z odločilnim vladnim prispevkom, je po mnenju gospodarskega ministra težišCe celotne gosdpodarske politike in vzvod, brez katerega bo Italija imela veliko veC težav v tekmi na globalnem trgu. Ciampi je včeraj odgovarjal na vprašanja gospodarskih komisij poslanske zbornice. Gospodarski minister je branil finančni zakon in načel zlasti gospodarske probleme. »Pogoji za gospodarski vzpon obstajajo, tudi na dveh najbolj zahtevnih in občutljivih področjih - bitki proti brezposelnosti in razvoj juga, na osnovi katerih bodo ocenjevali naše delo - kazalci niso povsem negativni. Dodal je, da so sedaj prihodnki in izdatki pod nadzorom, realne številke se ne razlikujejo veliko od predvidevanj, tako da ne bo veC dodatnih finančnih ukrepov za uravnovešanje državne blagajne sredi leta. Glavna Ciampijeva skrb pa je »zaupanje, gotovost, ki jo država tako krvavo potrebuje«. Dodal je, da je bilo v prejšnjih mesecih, potem ko je je spodletel poskus dvodomne komisije za ustavne reforme, med ljudmi občutiti zbeganost. To po Ciampijevi oceni lahko pogojuje izbire ljudi. »Ljudje potrebujejo gotovost, socialni sporazum bi jamčil veliko gotovost, Ce bi ga podpisali v kratkem Času. Zato se mi zdi pomembno, da ga dosežemo Cim-prej. Tudi novo načrtovanje bo dalo gotovost.« je poudaril gospodarski minister. PoCasna rast italijanske ekonomije sicer vzbuja nekaj zaskrbljenosti (»ni gotovo, da bo stopnja rasti BDP 1, 8-odstotna, medtem ko bodo napovedi za leto 1999 najbrž potrjene), vendar nižje obrestne stopnje so omogočile državi okoli 20.000 milijard lir prihranka. Carlo Azeglio Ciampi je bil bolj optimist od guvernerja Banke Italije Antonia Fazia, ki je na vprašanja gospodarske komisije odgovarjal v sredo. Gospodarski minister meni, da mora v tej fazi država skrbeti predvsem za spodbujanje gospodarske rasti. Pristojne komisije poslanske zbornice so včeraj končale z analizo finančnega zakona, ki je bil v vseh sprejet, Čeprav s predlogom precejšnjih popravkov. Sedaj, kot so se dogovorili sinoči na srečanju predsednikov parlamentarnih skupin večine in vlade; si bo vladno zavezništvo prizadevalo, da bo finančni zakon sprejet pred božičem, ne da bi preprečilo morebitnih popravkov. Vlada in večina bosta skušali uskladiti delo s predsedstvi obeh domov parlamenta, da bi se izognili tretjemu branju ali bi vsaj dosegli, da bo tretje branja zelo hitro. Marsikaj bo odvisno od ravnanja opozicije: Ce ne bo segla po obstrukciji, bo delo potekalo bolj hitro, v nasprotnem primeru pa lahko poplava popravkov upočasni debato in možnost, da bi finančni zakon sprejeli pred koncem leta. RIM - V novem vsedržavnem tajništvu levih demokratov, ki ga bo vodil VValter Veltroni, bo tudi Tržačan, 37-letni Gianni Cuperlo (na sliki) . Nekdanji pokrajinski in vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Italije bo najmlajši elan Veltronijeve vodilne ekipe, v kateri bosta med tudi dosedanji minister za prevoze Claudio Burlando ter Milančan Marco Fumagalli, medtem ko bo tajnikov namestnik Pie-tro Polena, ki je doslej odgovarjal za problematiko pravosodja. Cuperlo, ki že več let živi v Rimu, je bil tajnik dvodomne parlamentarne komisije za reforme in torej med najtesnejšimi sodelavci njenega predsednika Massima D’Ale-me, za katerega je tudi pisal govore. Po izvolitvi nove vlade je bil med kandidati za enega od podtajnikov pri predsedstvu vlade, D’Alema pa ga je raje »preusmeril« v palaCo Bottege Oscure, kjer se bo sredi novembra uradno začelo Veltronijevo obdobje. D’Alema bo, kot znano, izvoljen za predsednika stranke. Cuperlo, ki dobro pozna tržaško in deželno realnost, je znan kot resen in molčeC človek, tako da so mu nekateri Časopisi naprtili »severnjaški znaCaj«. Tednik Espresso je Cuperla predstavila kot lepotca, »ki bi lahko brez težav delal kot maneken za Ralfa Laurenta«. RIM / PREDSEDSTVO PRAVOSODNE KOMISIJE IGRA / V SOBOTO BO ŠESTICA VELJALA 62 MILIJARD LIR Napetost in pomiritev v večini Predstavnik PPI z glasovi desnega Pola izrinil Cossigovega kandidata Italija v primežu vročice superenalotta Stopnjujejo pa se tudi polemike zaradi previsoke nagrade - Množično igranje v Capracotti RIM - V zavezništvu, ki podpira vlado Massima D’Aleme, ni bilo treba Čakati dolgo na primere napetosti med komponentami, ki so se pojavile že pri dodeljevanju ministrstev. V sredo se je razplamtela - in nadaljevala tudi včeraj - polemika glede dodelitve predsedstva pravosodne komisije v senatu: kandidata večine, zastopnika Cossigovega UDR je z glasovi desne opozicije premagal nekdanji minister Michele Pinto, ki pa je pripadnik Ljudske stranke. Po izvolitvi je Pinto sicer naglasil, da je predsedstvo vsekakor ostalo v okviru predstavnikov večinskega zavezništva in da ne gre pripisati njegovi izvolitvi nikakršnega političnega pomena odpiranja desnici, vendar ni odstopil, paC pa napovedal, da se bo podredil sklepom večinskega zavezništva. Slo je očitno za maščevanje desnice proti nekdanjemu predsedniku Cossi-gi, ki je omogočil nastanek D’Alemove vlade in v zadnjih tednih izredno ostro nastopil proti Polu svoboščin in še zlasti osebno proti Berlusconiju. Cossiga se je popoldne sestal s predsednikom D’Alemo, zasedal pa je tudi vrh večinskega zavezništva: kaže, da je napetost popustila, saj so se domenili za rešitev, ki priznava Cossigovemu UDR »enako politično dostojanstvo.« Stranki nekdanjega predsednika republike bodo dodelili predsedstvi dveh komisij, eno v senatu in eno v poslanski zbornici. To pa pomeni, da se bodo Levi demokrati ali Ljudska stranka morali odpovedati enemu od svojih predsedstev, kar bo verjetno odprlo nove probleme pri iskanju ravnovesja med komponentami zavezništva. NOVICE Danes odlok za vrnitev 60% evrodavka RIM - D’Alemova vlada namerava spoštovati obljubo in vrniti, kot se je obvezala že Prodijeva vlada, 60 odstotkov evrodavka, ki so ga davkoplačevalci plačali leta 1997. Odobritev odloka bo prva točka na dnevnem redu današnje vladne seje. Mnogi odvisni delavci bodo tako dobili nazaj del od tega, kar so plačali že v decembersko plačo, uslužbenci javnih uprav pa nekoliko pozneje. Vrnitev evrodavka je namreč povezana z morebitnim doplačilom davkov za fizične osebe ob koncu leta in z doplacilopm dodatka, ki je namenjen deželam stopnja obdavčitve fizičnih oseb se ni zvišala, le 0, 5 odstotka namenjenega deželam, ki ni bremenil mesečnih prejemkov, bo treba poravnati ob koncu leta). Vrnitev evrodavka je povezana z zaključnim obračunom davka fizičnih oseb. Di Pietro: LS, Rl in UDR proti referendumu RIM - »Stranke, ki želijo obnoviti Krščansko demokracijo, skušajo preprečiti referendum o volilnem sistemu.« Tako je poudaril med drugim včeraj na novinarski konferenci Antonio Di Pietro, ki si je veliko prizadeval, da bi pobudniki zbrali zadostno število podpisov. Referendum namreč predvideva Črtanje proporCne kvote, tako da bi italijanska volilna pravila povsem večinska. Di Pietro je neposredno obtožil Ljudsko stranko, Dinijevo Italijansko prenovo RI in Cossigovo UDR. Te stranke nasprotujejo referendumu, ker bi izgubile del dosedanjega vpliva, je menil senator, ki je tudi poudaril, da se bo angažiral in se bo uprl vsakršnemu poskusu razvodenitve referenduma. ______RIM / KASACIJSKO SODISCE_____ Zucconi postal predsednik Levica ga ceni, medtem ko Forza Itaiia z njim ni zadovoljna RIM - Z veliko večino glasov plenuma Višjega sodnega sveta (dobil je 25 glasov, nihče ni bil proti, dva svetovalca sta se vzdržala) je bil 71-letni Ferdinande Zucconi Galli Fo-seca izvoljen za predsednika kasa-cijskega sodišča, pri katerem je doslej opravljal nalogo glavnega prav-dnika. Okorg njegove izvolitve je bilo nekaj problemov, in sicer v zvezi z okrožnico samega sveta, ki pravi, da je pri ocenjevanju kandidata treba upoštevati možnost, da ostane dve leti na svojem mestu, Zucconi pa že Cez 7 mesecev odide v pokoj. Problem so naposled le premostili, češ da okrožnice v tem primeru ne gre prav togo upoštevati. Zucconi je sodno kariero začel že leta 1950, leta 1968 jo je začasno prekinil, ker so ga dodelili k zunanjemu ministrstvu zaradi potreb pri tehnični pomoči Somaliji. K sodstvu se je vrnil leta 1971, a leta 1995 je postal glavni pravdnik pri kasaciji, potem ko je plenum za predsednika raje izbral Vittoria Sgroia. Proti Zucconiju se je zlasti zaganjala Forza Itaiia, medtem ko ga je levica cenila. Januarja letos pa se je znašel v pravem viharju, ko se je nepričakovano zavzel za kontrolirano nudenje mamila zasvojencem. RIM - Loterijska vročica še plamti po Apeninskem polotoku, polemike tudi. Po »neuspešnem« sredinem žrebanju se je včeraj zaCel nov naskok na multimi li j ar dersko še-stico na superenalottu. Izvedenci so ocenili, da bo jutrišnji jackpot znašal celo 62 milijard lir. Ce bo šest prvoizžrebanih številk zadela le ena kombinacija, bo posestnik srečnega loterijskega listka posegel po najvišji denarni nagradi v Evropi. Novica je presegla državne meje, saj jo je med drugim objavil tudi britanski gospodarski dnevnik Financial Times. Prav vse bolj bajna vsota pa je izzvala nove pomisleke in polemike. Številni menijo, da je nagrada previsoka. Tako je združenje ARCI predlagalo omejitev jackpota, na primer na deset milijard lir. Predsednik Tom Be-netollo je omenil, da je superenalotto izzval med Italijani pravo psihozo. Tudi senator Zelenih Athos De Luca je podobnega mnenja. Finančnemu ministru Viscu je pisal pismo, v katerem je zapisal, da bi morali na vsakem stavnem listku zapisati, da ima igralec le eno možnost zmage na skupnih veC kot 622 milijonov kombinacij. Drugi sicer noCejo, da bi omejili višino nagrade, so pa predlagali, da bi 5 ali 10 odstotkov prihodkov namenili finansiranju socialno koristih načrtov. Ko bi taka porazdelitev obveljala že preteklo sredo, bi to znašalo Čednih 13 milijard lir. Tak predlog ni novost. Ze ob uvedbi sredinega izžrebanja loterije je bilo odločeno, da bodo del prihodkov namenih posebnemu skladu v korist »kulturnih dobrin.« V treh letih je bilo tako zbranih 900 milijard lir. Z lanskimi 300 milijardami so zaceli s prenovo palaCe Famese in dveh cerkev v Rietiju in v kraju Amatri-ce. Milijarde superenalotta pa imajo tudi združevalne sposobnosti. V kraju Ca-pracotta v pokrajini Iser-nia, ki šteje vsega 900 prebivalcev, se je 150 vaščanov odločilo za igranje skupinske kombinacije. Med njimi sta tudi župan in župnik. Vsak igralec prispeva 10 tisoč lir, s poldrugim milijonom pa je mogoče sestaviti že kar obilen sistem. Seznam igralcev je izobešen na osrednjem trgu, tudi drugi vaščani pa se mu lahko pridružijo s tem, da v enemu od treh barov poravnajo »vpisnino«. O številkah, ki naj bi jih igrali, odloča skupina ljudi, ki so si v vaški skupnosti pridobili sloves »srečnežev.« Doslej se jim je sicer velika nagrada izmuznila, vaščani Capracotte pa vztrajajo. V primeru glavnega dobitka, bi vsak igralec prejel kar čednih 400 milijonov lir. Na telefoto Ap bar, v katerem so prodali stavni listek z edino kombinacijo »5+1« BOVEC / PO POTRESU V POSOČJU KULTURA / PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE SLOVENSKE POEZIJE Kučan preveril potek popotresne obnove Predsednika je zanimalo še zlasti, ali je poskrbljeno za prezimovanje prizadetih Čedad se je odzval vabilu »Spoznajmo se« Večer sta organizirala ZSKD in KD Ivan Tri n ko BOVEC - Moja dolžnost je biti z ljudmi, ki jih je prizadela nesreča, je vCeraj ob svojem četrtem obisku v Posočju, odkar ga je aprila prizadel potres, povedal predsednik republike Milan Kučan. Kot je dejal, ga je v pogovorih s prizadetimi ljudmi zanimalo predvsem, kako je poskrbljeno za prezimovanje ljudi in živine, kakšna je sistemska organiziranost in usposobljenost države za sanacijo posledic potresa ter kako se v okviru obnove upošteva tudi prihodnji razvoj tega območja, saj brez slednjega po Kučanovih besedah tudi sanacija nima smisla. Predsednik KuCan je menil, da je bila pomoč neposredno po potresu učinkovita in pravočasna, kar po njegovih besedah priznavajo tudi prizadeti ljudje. S tem v zvezi je še posebej izpostavil sistem civilne zaščite. Vendar pa mora država po predsednikovih besedah oblikovati celoten koncept odzivanja na elementarne nesreCe. Koncept, ki ga sedaj oblikujejo na ministrstvu za okolje in prostor tudi na podlagi izkušenj letošnjega potresa, je po mnenju predsednika Kučana dober in si zasluži podporo. Osrednji problem pa je bil po njegovem osebnem mnenju, da ni bilo informacijskih točk, kjer bi država zbirala informacije o tem, kaj ljudje menijo, in jim pojasnila svoje korake glede obnove. »Ustna informacija je bila zapostavljena,« je dejal predsednik. Sicer pa po njegovem mnenju dela začenjajo teci z dobro dinamiko, ki pa jo bo žal prekinila zima. Pomembno je, je dejal predsednik KuCan, da je poskrbljeno za prezimovanje ljudi in živine, zimo pa bi kazalo izkoristiti za pogovore s prizadetimi ljudmi. Ob tem je predsednik izrazil presenečenje, da se je potres zlorabljal za politično strankarsko obračunavanje, kar je po njegovih besedah upočasnilo proces obnove. Kot je dejal, je v pogovorih s prizadetimi ljudmi zaznal, da so najbolj nezadovoljni z neselekti-vnim pristopom k reševanju (vsi škodni primeri so se obnavljali po istem vzorcu), ljudje pa izražajo tudi nerazumevanje glede zamujanja z ureditvenimi načrti, financiranja in informiranja. V prihodnje je treba izpostaviti predvsem razvoj tega območja, je še dejal predsednik KuCan. (STA) ČEDAD - Čedad se je predsi-nocnjim dobro odzval na prvi večer iz ciklusa Spoznajmo se -Conosciamoci, ki ga tudi letos organizira kulturno društvo Ivan Trinko, v sodelovanju s Cedaj-sko Zvezo slovenskih kulturnih društev. Na programu je bila predstavitev antologije nove slovenske poezije, ki je letos izšla v italijanskem prevodu Mihe Obita in založbi ZTT (slednjo je na predstavitvi zastopal Andrej Furlan). Vprašanje, ki si ga človek zastavi pred takimi pobudami je, ali to ne bo spet le srečanje v »družinskem krogu«, vedno enih in istih, ki jih pogosto srečuješ na domačih manifestacijah. No, v tem primeru ni bilo tako. Razveseljivo je, da je bila prisotna Cedajska, bolj italijansko govoreča publika, kateri je bil navsezadnje prevod poezij tudi namenjen. Za založbo je izdaja antologije poezije tudi ne- majhen izziv, kajti znano je, da ta zvrst nikjer nima kdove kako širokega tržišča. Ce naj sodimo tudi po toplini aplavzov, potem je predvčerajšnji večer zadetek v polno. K uspehu je gotovo prispevalo tudi nevsakdanje okolje pred nedavnim obnovljene Cedajske gostilne »Ai tre re«, ki jo upravlja do umetnosti in kulture občutljiva gospa Anna Morandini z družino. Tako je morda Čedad dobil novo kulturno središče, saj se bodo kulturne pobude v gostilni nadaljevale. Naslednja bo že prihodnjo sredo, s prestavitvijo nove kulturne revije Koan. Na predsinocnji predstavitvi je najprej pozdravil predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Marino Vertovec, za njim pa je avtor antologije Miha Obit spregovoril o genezi tega dela, ki ni nastalo po naključju, temveč je rezultat spleta različnih okoliščin. Med temi je vsekakor po- membno večletno prijateljstvo in sodelovanje, ki vežeta beneškega pesnika s skupino mladih slovenskih avtorjev. Nikla Panizzon in Andrea Zuccolo sta nato prebrala po eno pesem vsakega izmed pesnikov, ki so zastopani v antologiji- Sledil je nastop svojevrstne glasbene skupine Autodafe, ki jo vodi Matjaž Pikalo, tudi sam pesnik, ki je s svojimi deli prisoten v publikaciji in ga mnogi že poznajo iz nastopov na Postaji Topolove. Obiskovalci so se še dolgo v noč zadržali v gostoljubni gostilni, ki je na dobri poti, da postane za mesto ob Nadiži nova kakovost in to ne sme na gastronomski ravni. Drugi veCer iz ciklusa Conosciamoci - Spoznajmo se je na vrsti danes ob 20.30 s predstavitvijo slovenske in italijanske izdaje knjige »Gorica v slovenski književnosti«. (D.U.) LJUBLJANA / USTAVNO SODIŠČE Odslej v Sloveniji večinski volilni sistem v dveh krogih LJUBLJANA - Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti trem odločilo, da je na referendumu 8. decembra 1996 - na katerem so se vo-lilci izrekali o spremembi volilne zakonodaje - bil izglasovan predlog, za katerega je glasovala večina vo-lilcev. Na podlagi te odločitve je bil na omenjenem referendumu tako izglasovan dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka s podporo 43.710 volilcev. Poleg tega pa je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), ker ne določa roka, v katerem mora državni zbor po sprejemu predloga na predhodnem referendumu sprejeti zakon, s katerim se uveljavi na referendumu sprejeta odločitev oz. rešitev. V neskladju z ustavo pa je tudi tisti del omenjenega zakona, ki določa, da državni zbor le eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z rezultatom referenduma. To pomeni, da je državni zbor trajno vezan na izid referenduma in ne le eno leto kot doslej. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora neskladje v ZRLI odpraviti v šestih meseih od njene objave v uradnem listu, poleg tega pa je državni zbor tudi pozvalo, da v razumnem roku sprejme zakon, s katerim bo uredil vprašanje volilnega sistema, tako kot to narekuje izid referenduma. SDS se je po objavljenih rezultatih referenduma pritožila na ustavno sodišče in predlagala naj ugotovi, da je zakon o načinu glasovanja in o ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu skladen z ustavo samo, Ce se tolmači tako, da se izid referenduma ugotavlja za vsako vprašanje posebej. Predlogi za spremembo volilne zakonodaje na referendumu 8. decembra 1996 so bili trije, in sicer je SDS ob podpori 43.000 volivcev predlagala dvokrožni ve- činski volilni sistem, državni svet kombinacijo proporcionalnega in večinskega sistema, skupina 30 poslancev, med njimi jih je bilo največ iz vrst LDS, pa Cisti proporcionalni sistem. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je »velik dan za vec kot 43.000 državljank in državljanov, ki so podpisali zahtevo za referendum in za vec kot Četrt milijona volilcev, ki so to zahtevo podprli na referendumu, kot tudi za samo stranko, ki je s to odločbo ustavnega sodiSCa po vec letih prizadevanj za uvedbo takega volilnega sistema v Sloveniji, dosegla najvecjo politično zmago, odkar ta stranka obstaja«. (STA) KOROŠKA / DEŽELNE VOLITVE Nižji prag spet pod vprašajem Socialdemokrati so se zbali, da bi jih volilna reforma lahko oškodovala CELOVEC - Znižanje volilnega praga za vstop v deželni zbor od trentuno deset na pet odstotkov še zdaleč ni »sklenjena zadeva«, kot je prvotno kazalo po izjavi deželnega glavarja Christofa Zer-natta in vodje ljudske stranke (OVP), češ da zanj to ni več »koalicijsko vprašanje«. Med socialdemokrati (SPO), ki bi lahko skupaj s svobodnjaki in brez ljudske stranke spremenili restriktivni zakon, je namreč vse močnejši odpor proti znižanju vstopnega praga. Velika večina uglednih socialdemokratov meni, da bi volilno gibanje majhnih strank »Demokracija ’99« prav socialdemokratom odvzelo največ glasov in zmanjšalo možnosti za zmago na volitvah. Doslej so socialdemokrati trdili, da so sicer za spremembo volilnih pravil, vendar jim je spremembo onemogočilo zavezništvo z Zemattovo ljudsko stranko. Resnica pa je najbrž nekoliko drugačna. Znižanje praga je v zadnjih mesecih odločno zahtevalo volilno gibanje zelenih, liberalcev in slovenske Enotne liste, ki bo na deželnozborskih volitvah 7. marca 1999 nastopilo kot gibanje »Demokracija ’99«. Majhne stranke so zagrozile, da bodo v primeru volitev po starih volilnih pravilih vložili pritožbo proti izidu volitev, kajti vseh ostalih zveznih deželah v Avstriji velja štiri- oz. petodstotni prag. Svobodnjaki, ki so vseskorzi podprli zahtevo po znižanju odstotne klavzule, so napovedali, da bodo predlog za zniša-nje volilnega praga vnovič vložili na naslednji seji deželnega zbora sredi novembra. Izrazili so pričakovanje, da jih bodo tedaj podprli tudi socialdemokrati. Ivan Lukan FJK / URADNI OBISK Vladni podtajnik Cuffaro obiskal deželno skupščino LJUBLJANA / USTAVNO SODIŽCE ODBILO PRIZIV Koper ne bo mestna občina Občinski svet bo o problemu razpravljal na izredni seji KOPER - Županja mestne občine Koper Irena Fister je v izjavi za STA povedala, da kot ena izmed trinajstih ustavnih pritožnikov na znano odločbo ustavnega sodišča o neskladnosti občine z ustavo in enoletnem podaljšanju mandata sedanjim občinskim organom ne želi komentirati sredine razsodbe, s katero je ustavno sodišCe vseh trinajst omenjenih pritožb zavrglo. Kot je še povedala, pa je kljub nekaterim, za prebivalce Slovenske Istre ponižujočim, razpravam ob obravnavi koprskega primera v državnem zboru pričakovala, da se bo v ustavnem sodišču le našlo dovolj demokratične volje za ponoven razmislek in oblikovanje rešitve, ki bi vodila k legalni prebroditvi zapleta v zvezi z lokalnimi volitvami. Ob tem je še vedno prepričana, da bi morali v Kopru od predsednika DZ Janeza Podobnika dobiti jasen odgovor ali bodo 22. novembra lokalne volitve izvedene ali jih ne bo. Občinski svet bo o svojem nadaljnem delovanju glede na najnovejše dogodke te odločitve državnih organov razpravljal na izredni seji prihodnji teden. Na seji bodo občinski svetniki med drugim odločali tudi o morebitni internacionalizaciji zapleta s koprsko občino. S to napove- djo je želela koprska županja obenem jasno zavrniti sredino izjavo Danijela Starmana, češ da naj bi sama to storila že v nedeljo v Strass-bourgu. Zatrdila je, da koprsko občinsko vodstvo in tudi sama pri reševanju zapleta že doslej nista izvajala nikakršnih sohsticnih akcij. Ustavno sodišCe je s sedmimi glasovi proti enemu zavrglo vse ustavne pritožbe, ki so bile vložene zoper odločbo ustavnega sodišča, da je koprska občina v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da se ustavna pritožba lahko vloži samo zoper posamičen akt, medtem ko odločba ustavnega sodišča - s katero ugotavlja protiustavnost zakona, nalaga odpravo te prostiustavnosti in podaljšuje mandat občinskim organom - po svoji vsebini ni posamičen akt, temveč ima učinke splošnega pravnega akta. Ustavno sodišče je v svoji odločitvi, ki jo je sprejelo minuli mesec, med drugim državnemu zboru naložilo, da omenjeno neskladje odpravi v enem letu po uveljavitvi odločbe, organom koprske mestne občine pa je mandat podaljšalo do nastopa mandata organov novih občin. (STA) Predstavniki R. Slovenije danes in jutri v Benečiji Sporočamo vam, da bodo tudi letos ob Dnevu mrtvih predstavniki Republike So-venije, Generalnega konzulata RS v Trstu, predstavniki Uprave enote Tolmin, občin Bovec, Kobarid in Tolmin polagali vence na grobove pred spomenike padlim borcem v odporniškem gibaju. Spominske slovesnosti v Videmski pokrajini bodo potekale po naslednjem razporedu: Državna delegacija: danes, 31. oktobra 19980b 12.-uri v Čedadu pred spomenikom padlim v Odporu; Delegacija občin Bovec, Kobarid in Tolmin: danes, 31. oktobra 1998 (dve delegaciji): Topolovo, ob 9.00 -spomenik padlim na pokopališču; Sv. Lenart 10.00 - spomenik padlim na pokopališču; OborCa 11.00 - spominska plošča padlim; Čedad 12.00 - spomenik padlim v odporu; Cenebola 13.30 - spominska plošča padlim; Osojane - 16.30 spome- nik padlim na pokopališču; Stoblak 9.00 - grobnica padlih; Gornji Tarbij 10.00 - spomenik padlim na pokopališču; Sv. Pavel - Černetiči -14.30 - spomenik padlim na pokopališču; Čedad 12.00 - spomenik padlim v Odporu; Matajur - 15.00 - grobnica padlim na pokopališču; Državna delegacija bo v nedeljo, 1. novembra 1998 v Gonarsu ob 9.30 na grobnici- spomeniku umrlim v taborišču v Gonarsu skupaj z delegacijami Nove Gorice in Vrhnike ter generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan položila venec, krajši nagovor pa bo imel poslanec Borut Pahor. V Čedadu bo skupaj s občinskimi delegacijami, načelnikom Uprave enote Tolmin Zdravkom Likarjem in konzulom Zorkom Pelikanom položil venec in imel krajši nagovor Janko Kušar, minister odgovoren za koordiniranje teles s področja socialnega varstva. TRST - Predsednik deželnega sveta Antonio Martini je vCeraj sprejel novega vladnega podtajnika za znanstveno raziskovanje in univerzo Antonina Cuffara. Srečanja sta se udeležila tudi svetovalca Stranke italijanskih komunistov, kateri pripada Cuffaro, Paolo Fontanelli in Bruna Zorzini Spetič. Martini je uglednemu gostu predstavil najbolj kočljive probleme, s katerimi se trenutno sooča Furlanija-Julijska krajina, ki zadevajo predvsem odnose s centralno oblastjo. Zastopnik D’Alemove vlade se je obvezal, da bo v okviru svojih pristojnosti in ministrskega resorja, spremljal zlasti problematiko znanstvenih ustanov, kot je npr. bazoviški sin-hrotron. Beseda je tekla tudi o deželnih univerzah in o odnosih med Deželo in Evropsko skupnostjo v vidiku njene bližnje razširitve. Predsednik Martini je opozoril Cuffara tudi na vprašanja, ki so vezana na načrtovane institucionalne reforme in na vlogo dežel s posebnim statutom. ŽARIŠČE Ideološki okovi Bolj ko prebiram Časopise, bolj mi postaja (ne) razumljivo, zakaj je morala pasti Prodijeva vlada. Glavni vzrok je bil vsekakor v prvi vrsti umik podpore Bertinottijevih komunistov, vendar postaja vsak dan bolj jasno, da so k temu botrovale podtalne politične igre, ki so imele za skupni cilj pokopati Oljko. Čeprav smo Slovenci pričakovali nekaj veC od bivše vlade, moramo priznati, da je odstavljeni premier Prodi žel pri državljanih vsak dan večjo podporo in ugled. Tudi v mednarodnih krogih in pri svojih evropskih partnerjih si je Italija pridobila kredibilnost, zaupanje in spoštovanje, kot jih že dolgo ni imela. Zato je padec vlade močno zbegal volivce, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah podprli Oljko. Tako so izpadli skoraj ironično ploskanje in pohvale, ki so mu jih izrekli tako uslužbenci kot funkcionarji palače Chigi, ko je Prodi predajal štafeto svojemu nasledniku. Se noben premier ni ob svojem političnem padcu požel toliko pohval. Z njegovim odhodom so politiko spet vzeli v roke »profe-sionisti«, ki so s svojim kreganjem glede porazdelitve ministrskih stolčkov pokazali ne preveč prijetno sliko. Da je Prodijeva odstranitev nekoliko bolj zapletena zadeva, nam priCa že na prvi videz nepomembno dejstvo, da se Prodi ni pridružil Nadja Maganja ploskanju, s katerim so poslanci večinskega zavezništva pozdravili nastopni govor novega predsednika vlade D’Aleme v poslanski zbornici. Vsi ti dogodki so me spodbudili, da sem zadnje Čase bolj redno segala po vsedržavnih dnevnikih. Tako sem med drugimi kupila tudi katoliški Časopis Av-venire, da vidim, kako italijanski katoliški svet ocenjuje imenovanje bivšega komunista za glavnega voditelja države. Z začudenjem sem prebirala Članke, ki so skoraj vsi po vrsti zavzemali izredno odklonilno stališče do tega dogodka. Časopis Av-venire je bil v nedeljski številki pravi glasnik italijanske desnice. Morda je bil to le spodrsljaj glavnega urednika, saj so se tudi nekateri vidni cerkveni predstavniki distancirali od takega poročanja. Težko si je misliti, da bi dandanes Cerkev v Italiji zavzemala glede politike enostranska stališča, saj so katoličani prisotni v vseh strankah, ki jih nudi bogata italijanska politična paleta. Poleg tega imajo tudi same stranke Cerkev za pomemben Cleif italijanske družbe. V Italiji so odnosi med Cerkvijo in državo drugačni, kot so v Sloveniji. Tu se Cerkev še vedno obravnava kot družbi sovražen element, ki ga je treba onemogočiti in potisniti na rob. Nanjo letijo ostri napadi, ki so v določenih primerih hujši kot tisti iz povojnega stalinističnega obdobja. Odnosi med Cerkvijo in državo v Sloveniji se vsak dan bolj radikalizirajo, kar ne prispeva k reševanju mnogih še odprtih vprašanj in kar meče senco na mlado državo, ki hoče stopiti v Evropsko zvezo. ' Glavni očitek, ki Z veC strani leti na novo vlado Massima Dileme, je, da je sad političnih kompromisov med strankarskimi vrhovi, in ne volje italijanskih volivcev. Pravijo, da je politika umetnost možnega, vendar tudi politika ne sme brez morale. Ta je zadnja leta skoraj izginila s političnega prizorišča, zato italijanski volivci vedno manj zaupajo politiki in se v vedno večjem številu odpovedujejo svojim volilnim pravicam. Zadnji dogodki ne prispevajo k utrjevanju zaupanja med državljani in državo. Bivša vlada je prinesla nove svežine v italijansko politiko, zato novega premiera Čaka tudi težka naloga, da nadaljuje po poti utrjevanja vezi med družbo in politiko. Vem, da je treba v politiki za dobro vseh stalno iskati kompromise, ki morda ne bodo nikogar povsem zadovoljili. S padcem berlinskega zidu je dialog med različnimi političnimi tabori veliko lažji, zato se zadnje Čase stvari v politiki spreminjajo z vrtoglavo nagli- co. Priče smo prestopom izvoljenih predstavnikov iz ene stranke v drugo, iz ene koalicije v drugo. Vendar bi vseeno težko označila te velike in sunkovite spremembe za izraz politične zrelosti ali rasti. Vse to mi bolj diši po kakem oportunizmu, posebno pri nas v zamejstvu, Ce pomislim, da je bila stranka Slovenske skupnosti pred tremi meseci deležna hudih napadov slovenskih levičarjev, ko je šla na volitve v širši koaliciji, v kateri so bili tudi predstavniki Cos-sigovega gibanja UDR. Takrat so zagnali vik in krik, da se slovenska stranka povezuje z ustanoviteljem Gladia. Tudi ta ideološki veto je pripomogel, da Slovenska skupnost ni izvolila svojega predstavnika in da ima torej manjšina enega zastopnika manj v deželnem svetu. Danes pa mirno sedijo v vladi bivši in sedanji komunisti ter Cossigovi predstavniki prav s pomočjo Cossi-gove stranke... Upam, da bo novi politični veter, ki je zavel v Rimu, zapihal tudi v našem zamejstvu. In to ne zato, ker bi se navduševala nad Cossigo, do katerega imam še vedno velike rezerve, ampak da bi se konCno otresli ideoloških spon, v katere smo zajeti ves povojni čas, in da bi tudi mi bolj sproščeno znali skupno reševati probleme v dobrobit celotne manjšine. SEŽANA / PROJEKT PRIPRAVILO IN URESNIČILO PODJETJE LIMNOS S kolesom po Kraškem parku Kolesarji in ljubitelji narave bodo imeli na voljo 366 km označenih in oštevilčenih poti SEŽANA - Kolesarjem in ljubiteljem narave je na območju načrtovanega Kraškega parka sedaj na voljo 366 km označenih in oštevilčenih poti. Projekt kolesarske mreže na Krasu, ki je uresničen s finančno pomočjo Phare programa Evropske unije in ob sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor, je v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi sodelujočimi projektiralo in postavilo podjetje za aplikativno ekologijo Limnos iz Ljubljane. Turistična karta »S kolesom po Kraškem parku« seznanja uporabnike kolesarske mreže o možnih kolesarskih izletih, izhodiščih in počivališčih. »Kolesarjenje je poleg hoje okolju najprijaznejša oblika transporta in daje sodobnemu, od narave odtujenemu človeku možnost pristnih stikov z naravo in lokalnimi prebivalci ob istočasnem rekreiranju. Poleg tega daje različne možnosti zaslužka lokalnemu prebivalstvu, ki je tudi tako vključeno v delovanje Kolesarske mreže. Iz teh izhodišč je Limnos pristopilo k realizaciji projekta, ki se sedaj zaključuje in predaja uporabnikom. Istočasno so vsi sodelujoči pri izvedbi imeli še en cilj: kolesarjenje postaja tudi v tem delu Evrope Čedalje bolj množično, kar ima lahko za posledico tudi negativno plat - kolesarji, ki nimajo (še) posluha za svet okoli njih, bi najverjetneje uporabljali katerokoli od obstoječih poti. Zato je bil še pred nastopom teh situacij določen še en cilj projekta: večino kolesarjev rekreativcev preusmeriti na poti, katere so, v okviru nastajajočega Kraškega parka in ob sodelovanju lokalnega prebivalstva ter varovanju zelo ranljivega Kraškega okolja, konsenzno prepoznane kot najprimernejše za njih,« pripoveduje eden vodilnih v Limnosu Bogdan Macarol. Mrežo sestavljajo dve daljinski kolesarski povezavi in 18 lokalnih. Poti so speljane po obstoječih, malo prometnih lokalnih in gozdnih cestah, kolovozih in poljskih poteh. Primerne so predvsem za treking in gorsko kolesarjenje. Mreža poti je zasnovana tako, da lahko izberemo različno dolge (od 25 do 50 km, kar odgovarja dolžini povprečnega enodnevnega kolesarskega izleta; le pri zahtevnejših povezavah so dolžine krajše) in težavne krožne izlete. Izhodišča teh izletov so na železniških postajah ali na urejenih parkiriščih, poti pa so opremljene s počivališči. Cestni kolesarji bodo na te poti redkeje zašli, na svoj račun bodo prišli predvsem kolesarji, ki si želijo varne in krajinsko pestre vožnje izven prometnih cest in jih ne moti, da zapeljejo z asfalta na makadamsko cesto ali kolovoz. Kolesarske povezave imajo turistični znaCaj, lahko pa jih uporablja tudi lokalno prebivalstvo za dnevne vožnje in rekreacijske potrebe. Naj naštejemo le nekaj predlaganih izletov: razgledni severni rob planote, po Dolenjem Krasu, Vetrovni rob planote, Skrita Raša, Razgledne Vrhe, Z roba v osrčje Kraškega parka, Med Lipico in Škocjanskimi jamami, Vzpon na Kokoš, S Krasa na Brkine, Po slepih dolinah Matarskega podolja, Trna po Podgorskem Krasu, Po stanami Kraškega roba itd. Turistična karta, ki je izdana v štirih jezikih (slovenski, angleški, italijanski in nemški) je na razpolago na turističnih točkah in sedežih lokalnih občinskih uprav. Na karti je predlaganih tudi nekaj izletov, ki pa jih kolesarji lahko sami dopolnijo z daljšimi ali težjimi različicami. Lepo izdelan zemljevid kolesarskih izletov je izdala Sidarta, fotografije pa so prispevali Igor Maher, Janez Skok in Matjaž Kačičnik. Olga Knez CONFEDERAZIONEITALIANA AGRICOLTORI (Italijanska konfederacija kmetovalcev) Projekt: “Innovazione e sviluppo tecnologico nel settore vitivinicolo” in Slovenia (Inovacije in tehnološki razvoj v vinogradništvu) PROŠNJA: PONUDBA ZA DOBAVO MATERIALA Za uresničevanje projekta, ki so ga zasnovali zgoraj navedena Konfederacija skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo Republike Slovenije, Inštitut za kmetijstvo in veterinarstvo iz Nove Gorice, Agrotecnica Isontina in Univerza v Vidmu ob pomoči Ministrstva za zunanjo trgovino Republike Italije, je potrebno pristopiti k nabavi spodaj navedenega materiala. Interesenti, dobavitelji, lahko vložijo svoje ponudbe na Confederazione Italiana Agricoltori pri AUeanza Contadini-Kmečka Zveza, ul. Cicerone 8, 34100 TRST. Ponudbe morajo biti vložene na zgoraj navedeni naslov do 16. novembra 1998, najkasneje do 12. ure. Ves material naj dobavitelj dostavi na slovensko ozemlje izbrani stranki, račun pa naj izstavi na Confederazione Italiana Agricoltori, brez plačila DDV, kakor predvideva 8. člen, 1. Odstavek, alinea a) D.P.R. 633/72. Ponudba, za le del zahtevanega materiala, a samo če je ta del homogenega sklopa opreme, mora vsebovati ne le analitske značilnosti materiala, temveč tudi s tem povezane storitve in njihovo ceno ter informacije o roku dobave. Do 30. novembra 1998 bo šestčlanska komisija v imenu Confederazione Italiana Agricoltori, slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, Inštituta za kmetijstvo in veterinarstvo iz Nove Gorice in Univerze v Vidmu, ocenila ponudbe, od katerih bo nepreklicno izbrala za projekt najprimernejšo ter o tem obvestila izbranega dobavitelja. SEZNAM ZAHTEVANEGA MATERIALA, NAJVIŠJA CENA GLEDE NA HOMOGENE SKLOPE DOBAVE 1. Pregled opreme in postavitev agrometeorološke mreže sedmih merilnih mest kot centrale za zbiranje in obdelavo ter postavitev in zagon sistema za prognozo bolezni vinske trte: a) meteorološki senzorji za zunanjo temperaturo, elektronski senzorji za merjenje relativne vlage, vlažnosti listja in dežemer, b) nosilni koli za opremo, oporniki, kabli; c) sistemi za zbiranje podatkov z zunanjimi neprevodnimi omaricami in moduli za vmesno shranjevanje podatkov; d) napajalniki in vodilo za kartice, napajanje s solarnimi zbiralniki in zaščita proti motnjam signalov; e) prenos podatkov med postajami z oddajniki in sprejemniki ter antenami UHF/VHF; f) centrala za računalniško zbiranje in obdelavo podatkov (Pentium 200, disk 3,0 GB + tiskalnik), sofhvare za obdelavo podatkov in prognozo bolezni vinske trte, osrednji sprejemnik za zbiranje podatkov; g) postavitev in zagon sistema NAJVIŠJI ZNESEK: 110 MK.UONOV LIR 2. Oprema za mikrovinifikacijsko klet v selekcijsko-razmnoževalnih trsnih središčih: a) sistem za klimatizacijo dveh prostorov (vsak po cca 150 m3) na 12 stopinj; b) sistem za hlajenje mošta med vrenjem v dveh blokih po 20 posod, skupaj 40, vsaka po cca 801, s kontrolo prek dveh centralnih procesorjev. Hlajenje vsebine mora potekati skozi pokrove posod s pomočjo spiralnih cevi, sonde za merjenje temperature in ventila za priklop na sistem za zaščito vina pred oksidacijo in za odvajanje C02 med vrenjem; c) dva separatorja za čiščenje mošta pred vrenjem (laboratorijska izvedba); d) deset svečnih mikrofrltrov s pripadajočim priborom (laboratorijska izvedba); e) dva mlina za mletje grozdja, brez pecljalnika, z nastavkom za priključitev na laboratorijsko stiskalnico. NAJVIŠJI ZNESEK: 130 MUJJONOV LIR 3. Mobilna enota za ustekleničenje vin: a) zabojnik z možnostjo simetričnega vpenjanja za natovarjanje z obeh krajših strani, in enakomerno porazdehtev notranjih tovorov; zabojnik mora biti prestavljiv s pomočjo hidravlične opreme, ki jo napaja motorizirana, nizko napetostna oleodinamična centrala; vzdolžno deljene stranske stene se morajo zgoraj odpirati navzven (strešno), spodaj pa v obliki police; vstopni prag mora biti protizdrsno opremljen; b) notranja instalacija: električna, z glavno vhodno omarico, ki jo napajata agregat in električno omrežje; pogonsko sredstvo, primemo montirani delovni opremi s primemo razsvetljavo; pnevmatska oprema z linijo in razdelilnikom v bližini strojev; oleodinamična instalacija z motorizirano Mdravličnocentralo, ki jo pod nizko napetostjo napajajo akumulatorji pogonskega sredstva, nemenjena pritoku olja pod pritiskom, in oprema z oloeodinamičnimi bati, ventili, razdelilnik curka in komandna plošča za raztovarjanje zabojnika; c) prikolica, primerna za prevoz električnega agregata za napajanje z električno energijo, z naj-večjo možno nosilnostjo in velikostjo, ki jo še dopušča slovenski zakon o cestnem prometu; d) polnilna linija za efektivnih 1000 1 na uro v desetih urah, vključujoč zagon in čiščenje, sestavljena iz enega dela: polnjenje in zapiranje s plutovinastimi zamaški, rotacijska etiketirka na lepilo z napravo za izglajevanje kapi, ter naprava za filtarcijo in mikrofiltracijo in električna napajalna črpalka. Črpalka mora biti primerna za polnjenje pod nižjim pritiskom, s parnim razkuževalnikom polnilnika, polnilnik z izravnalnikom višine vina in brizgalnik inertnega plina. Avtomatični razdelilnik kapi, z dovolj veliko zalogo, sistem centriranja stekleničnega vratu s kleščami, sistem z zamaškom, mehanski sistem za uravnavanje hitrosti, ki ga lahko priključimo na linijo. Etiketirka mora imeti napravo za termično in/ah valjno izglajevanje, določeno mesto glavne etikete in mesto nalepke - pečata, mesto lepljenja retroetikete, tekoči trak z zbiralnikom steklenic. Napravo za filtriranje mora sestavljati 20 ploščnih filtrov, dimenzij 40x40, parno razkuževanje, tri posode za membrane ah filtrime folije za parno razkuževanje, povezovalni sistem iz jekla inox AISI 304, opremljen z nepovratnimi ventili in by-pas-som. Električna črpalka mora imeti enovijačno črpalko iz jekla inox AISI 304, avtomatični by-pass, ki ga je mogoče odstraniti in povsem razstaviti, motorni pogon z inverterjem. avtomat za regulacijo pretoka s potencimetrom od 0-800 obratov na minuto in upočasnjenim zagonom, nosilnost od 0-1500 kg na uro ob pritisku 0 bara, pretežno med 0 in 6 barov. e) stroji in servisna oprema so: električni agregat z napajanjem med 220/380 V, trifazni tok, in 220 V, enofazni tok, učinek 20% višji od največje sprejete moči, diesel motor, čim ugodnejše razmerje teža-moč, velikost in teža primerni nosilnosti prikolice; razpršilnik z napajalno napetostjo 380 V, možnost delnega izkoristka notranjih uporov, količina pare, primerna za dosego razkuževalne temperature, zaščite električne plošče IP 54, upori iz jekla inox AISI 304; trifazni elektrokompresor moči 380 V, kohčina zraka, primerna za potrebe opreme premične enote; toplotni vodni čistilnik z najvišjim pritiskom 130 barov, temperatura vode 30-120 stopinj, absorbna moč 4 Hp, priključki in cev (najmanj 20 m); oprema in ostale naprave za takojšnjo operativnost linije; f) usposobitev in priučitev zadolženega osebja, tehnični napotki in praktični prikaz v slovenščini o, tehničnem prevzemu opreme in vsakega posameznega sklopa ter prisotoost inš-truktoijev pri najmanj treh stekleničenjih vina, ki morajo potekati na slovenski strani; g) zagotovljena tehnična pomoč in zamenjava rezervnih delov s tehničnimi posegi, ki se morajo začeti najkasneje v 6 delovnih urah po pozivu ter dobava rezervnih delov in opreme najkasneje v 24 delovnih urah od poziva, in to za ves čas trajanja projekta; h) homologacija in specifična garancija, da dobavljeni material zadošča slovenskim normam in normam EU na tem področju; NAJVIŠJI ZNESEK: 300 MILIJONOV LIR NAJVIŠJI SKUPNI ZNESEK: 540 MILIJONOV LIR TRST Petek, 30. oktobra 1998 BOUUNEC / PO NAPOVEDI VPISA 250 DELAVCEV V »DOLGO MOBILNOST« IN ZARADI VELIKE IZGUBE DELA Na sindikalni skupščini so politične sile zagotovile napor za rešitev TVM Delavci zaskrbljeni zaradi nespoštovanja podpisanega sporazuma - Nujen je skupen nastop Tja rešitev krize Tovarne velikih motorjev morajo institucije, politične, socialne in sindikalne sile nastopiti enotno in skupno dobiti rešitve, obenem je treba zagotoviti spoštovanje sporazuma, ki so ga podpisali decembra lani za rešitev problemov TVM in ki je med drugim predvideval zmanjšanje zaposlitvenega nivoja za ponovni vzpon podjetja in polagoma ponovno zvišanje zaposlitvene ravni. V primem, da ne bo prišlo v kratkem do jamstev, bo zadeva romala do Rima, saj problemi TVM vplivajo tudi na celotno tržaško gospodarstvo. To je prišlo na dan na včerajšnji sindikalni skupščini, ki jo je sklicalo v prostorih TVM enotno sindikalno predstavništvo podjetja v sodelovanju s pokrajinskimi vodstvi sindikatov kovinarjev Fim-Cgil, Fiom-Cisl in Uilm, oklicali pa so tudi dveumo stavko. Namen skupščine je bil iskati morebitne rešitve in predociti institucijam ter političnim silam težave TVM in posledične probleme zaposlenih delavcev. Čeprav kriza še zdaleč ni rešena, so vsaj predstavniki javne uprave in politiki dokazali, da sledijo problemu in se zavzemajo za njegovo rešitev. Zasedanja so se med drugimi udeležili vladni podtajnik za raziskovalno dejavnost Antonino Cuflaro, senator Oljke Fulvio Camerini, predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione, tržaški Zupan Riccardo Hly, dolinski župan Boris Pangerc, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in deželni svetovalec LD Bruno Zvech, vsi pa se strinjajo z dejstvom, da je treba rešiti boljunški obrat in mu zagotoviti bodočnost V napetem ozračju so sindikalni predstavniki izrazili zaskrbljenost zaradi prošnje lastništva TVM (Fincantieri-VVart-sila) za vpis 250 delavcev v ti. »dolgo mobilnost« (v bistvu dopolnilna blagajna do upokojitve), čemur gre dodati 180 odvečnih delavcev in drugih 80, ki bi jih bila morala prevzeti družba Duferco v začetku 1999. leta Delavci so zaskrbljeni tudi zaradi velike izgube dela v tako kratkem Časovnem obdobju, nespoštovanja podpisanega sporazuma in zaradi negotovosti za prihodnost TVM ter raziskovalnega oddelka, katerih zaprtje bi bilo negativno za celotno tržaško ekonomijo. Kot rečeno, so vse prisotne politične in socialne sile izrazile solidarnost do delavcev TVM in se obvezale za rešitev družbe. Sam Illy je dejal, da mora biti TVM prisotna na globalnem tržišču, Antonione je zagotovil, da bo Dežela zahtevala spoštovanje sporazuma (ki med drugim jamd delovno mesto za 1.400 zaposlenih). Zvech je povedal, da je treba analizirati tržišče in preko Dežele skupno nastopiti, Budin pa je pripomnil, da so poleg solidarnosti potrebna konkretna dejstva. Po mnenju Umberta Miniussija (Uilm) so uspešno predstavili političnim silam stanje TVM. Naslednje srečanje bo S.novembra, ko se bodo sestali predstavniki sindikatov, VVartsile, dnižbe Fincantieri in Dežele, ko pa se ne bi do tedaj nic premaknilo, se bodo pogajanja preselila v Rim, kjer bodo stanje predodli ministrskemu predsedniku Massimu D’Ale-mi. Enotno sindikalno predstavništvo je po včerajšnji skupščini izrazilo zadovoljstvo. Glede na dejstvo, da se ne obeta nic dobrega, pa njegovi predstavniki pričakujejo, da se bodo v primem neuspeha pogajanj vse sohdamostne izjave spremenile v konkretno podporo. Aljoša Gašperlin »Politične in socialne sile naj skupno iščejo ižhod a krize!« »Za rešitev problema TVM se morajo vse prisotne politične sile in stanovske organizacije združiti in skupno poiskati izhod iz krize.« Na to je pozval dolinski župan Boris Pangerc v svojem posegu na včerajšnji sindikalni skupščini, ki jo je sklicalo enotno sindikalno predstavništvo obrata. Pangerc je uvodoma povedal, da župani majhnih občin navadno niso v središču pozornosti medijev, so pa stalno v stiku s stvarnostjo in z vsakodnevnimi problemi ljudi. Zaradi tega, je povedal, Čuti probleme delavcev TVM kot svoje, saj dobro pozna njihove bojazni po odslovitvi. Odkar so slišali za Wart-silo, si niso delali iluzij. Vodstvo TVM je nedvomno hotelo oživeti obrat, a se je kaj zataknilo, župan pa se je vprašal, zakaj morajo v okviru evropskih industrijskih strategij plačati vedno tržaški delavci. Treba je torej skupno nastopiti, Pangerc pa je podal nekaj predlogov. Vztrajati je treba pri zahtevi po spoštovanju podpisanih sporazumov, občine tržaške pokrajine bi lahko analizirale možnosti za zaposlitev odvečnih delavcev, ojačiti gre odnose z Assindustrio za konkretno uresničitev delovnih mest, s problemom TVM je treba sez- naniti tudi ministra za delo Bassolina. Treba je skratka preveriti vse možnosti, je zaključil Pangerc, obenem pa mora postati Trst privlačnejši za investicije zasebnikov, tudi v luCi odpiranja na vzhod. A.G. Cuffaro: TVM naj ostane na tržišču Sindikalne skupščine, ki jo je včeraj sklicalo enotno sindikalno predstavništvo Tovarne velikih motorjev v sodelovanju s pokrajinskimi vodstvi sindikatov Fim-Cgil, Fiom-Cisl in Uilm zaradi krize boljunškega obrata, se je udeležil tudi vladni podtajnik za raziskovalno dejavnost Antonino Cuffaro. Predstavnik vlade je prizadetim delavcem izrazil solidarnost in napovedal, da bo od vlade zahteval spoštovanje obvez oziroma sporazuma, ki so ga podpisali lastništvo TVM in sindikalna predstavništva na mi- nistrstvu za industrijo. Poudaril je, da je treba iskati nove poti za rešitev obrata, kot so lahko inovacija in di-versifikacija proizvodnje. TVM je treba zagotoviti prihodnost, je še povedal, in obstoj na tržišču, (ag) NOVICE Na prefekturi informacije o prošnjah za štipendije Tržaška prefektura (soba št. 30) nudi informacije o štipendijah, za katere lahko zaprosijo italijanski državljani. Štipendije se nanašajo na šolsko leto 1999/2000, nudijo pa jih nekatere tuje države in mednarodne organizacije ter jih lahko koristimo za specializacijo na nekaterih tujih univerzah ali višjih šolah, za arhivske raziskave, za raziskave pri kulturnih centrih, knjižnicah, laboratorijih ali pa za obiskovanje jezikovnih tečajev pri specializiranih središčih. Juhi odprtje knjižnice v novem sedežu Vrata tržaške državne knjižnice bodo jutri spet odprta javnosti, in sicer v novem sedežu v palači Mor-purgo (Largo Papa Giovanni XXIII št. 6, tel. 300725). Zaenkrat bosta delovali samo službi za študij in za konzultacijo del, ki so na ogled. Knjižnica bo odprta ob delovnikih od 9.00 do 13.30, ob sobotah od 31.10. do 12.12. bo izjemoma odprta do 16.30. Predstavili cd o življenju mučenika sv. Justa Na začetku letošnjega junija so v tržaški katedrali dvakrat uprizorili gledališko-glasbeno predstavo o življenju sv. Justa, tržaškega mučenika. Predstavo so posneli, včeraj pa so na tržaškem županstvu predstavili istoimensko cd-plošCo. Pobudo za predstavo in nato za cd je dalo tržaško občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju s škofijo, zamisel pa je realizirala skupina Cappella Civica v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK. Predstava se tekstovno os-lanja na besedilo Pietra Kandlerja, ki je izšlo v Trstu leta 1874, predelal pa ga je Renato Stroili Gurisatti, za glasbo je poskrbel Marco Sofiano-pulo. Cd v produkciji tržaškega studia Audio Ars Studio bo mogoče kupiti z dnevnikom II Piccolo 3. novembra, ko Trst slavi svoje zavetnika, sv. Justa. INFORMIRANJE / IZMENJAVA Italijanski novinarki iz Kanade obiskali naše uredništvo Včeraj sta obiskali naše uredništvo novinarki Jessi-ca Pin in Berenice Chimienti, štipendistki novinarske zbornice v okviru sodelovanja med deželno novinarsko zbornico in italijanskimi izseljeniškimi mediji v Kanadi. Jessica Pin je zaposlena pri italijanski televiziji v Torontu, Berenice Chimienti pa pri italijanskem Časopisu v Montrealu. V naši deželi se seznanjata pretežno s problemi informiranja, namen obiska v uredništvu pa je bil tudi spoznavanje stanja in problemov slovenske manjšine v Italiji. To stanje in vlogo Primorskega dnevnika jima je orisal odgovorni urednik Bojan Brezigar, nato pa sta si gosrji ogledali uredništvo (Foto KROMA). NESREČA PRI DELU Zaradi poškodbe na palcu so jo odpeljali v Pordenon Med delom v tobačni tovarni (Manifattura Tabacchi«) v Ul. Malaspina si je neka uslužbenka včeraj huje poškodovala palec desne roke, na katerem so ji valjarji odtrgah prvi členek. Odpeljali so jo v glavno bolnišnico, nakar so jo premestili v Podenon, na oddelek za mikrokirurgijo, kjer ji bodo členek skušah spet prišiti. V osmih dneh pa bo okreval delavec, zaposlen pri pristaniški kompaniji. Zapiral je železniške vagone, ko ga je v glavo udarilo železo, ki ga je imel v rokah. Odpeljah so ga v katinarsko bolnišnico. Kradli zimska oblačila Neznanci so vCeraj ponoči vdrli v trgovino z oblatih v Ul. XXX Ottobre in odnesli precej zimskih oblacil.Vred-nost ukradenega blaga znaša okrog 15 milijonov lir in ni zavarovano. Kaže, da sea varnostna naprava ni vključila. Zaprt dostop na hitro cesto Dostop na hitro cesto pod Skednjem (iz Ul. Svevo ali Ul. Baiamonti) je bil vCeraj iz varnostnih razlogov nekaj ur zaprt. Na južni strani ceste so namreč polagali vodovodne cevi, teren pa je zelo strm, prostora za primerne stroje je premalo in tako so se odločili, da si pomagajo s helikopterjem. DrugaCe pa je promet po hitri cesti normalno potekal, in sicer v obe smeri. »Zelena kolesa - čista kolesa« VCeraj se je zaCela 1. faza manifestacije »Zelena kolesa -Cista kolesa ’98«, ki je v organizaciji Občine Trst in pod pokroviteljstvom Dežele FJK prišla že do 5. izvedbe. Manifestacija bo trajala do 12. novembra, pritegnila bo tudi šole iz vse okrajine, saj bodo v glavni dvorani hceja Galileo Ga-lilei priredih vrsto vzgojnih predavanj (naslednje bo 5. novembra, ko bo govor o »vožnji v ekstazi«, a 12. novembra bodo prikazah motorje nove generacije in primer Aprilia. Tečaji za cvetličarje in vrtnarje Zadruženje cvetličarjev »AssoFiorish« prireja bodisi teCaj za cvetličarje, ki je razdeljen na tri dele (vsak traja 32 ur, porazdeljenih na štiri dni, od nedelje do srede od 14. do 22. ure), kot teCaj za vrtnarje, ki se bo pričel 5. novembra na sedežu Confesercenti (Borzni trg 7). TeCaj za vrtnarje predvideva deset lekcij za skupnih 20 ur (od 20. do 22. ure). Za vpis in podrobnejše inforemacije lahko zaprosimo po telefonu (040-765082) od 9. do 12. ure. Evidentiranje poslopij, v katerih je azbest Devinsko-nabrežinska občinska uprava opozarja, da jutri, 31. oktobra, zapade rok za izročitev obrazcev, na katerih so evidentirana poslopja, v katerih so materiah, ki vsebujejo azbest. Eidentiranjc je obvezno za javne zgradbe ah poslopja, ki so odprta za javnost itd., vsaj v prvi fazi pa ni obvezno za posamezna zasebna bivanjska poslopja. Obrazci so na razpolago v pristojnem občinskem tehničnem uradu za javna dela in usluge na teritoriju (Nabrežina Kamnolomi 25, tel. 2017315, 2017313) še danes od 10. do 12. ure. Marij Čuk drevi gost občinske knjižnice v Boljuncu Gost občinske knjižnice v Boljuncu bo danes ob 20. uri Marij Cuk, ki je spomladi pri ZTT, v zbirki Momik, izdal svoj prvi roman »Pena majskega vala«. Tokrat naj ne bi slo za predstavitev v klasičnem pomenu besede, paC pa za nekakšen obračun poti, ki jo je knjiga opravila od svoje predstavitve v Dolini do danes. Poleg tega pa naj bi bilo današnje srečanje pogovor med pisateljem in bralci, saj je knjigo prebralo nic koliko ljubiteljev slovenske knjige, kajti, kot poročajo iz založbe, je prva naklada skoraj razprodana. OBČINA TRST / SKLEP OBČINSKEGA SVETA UPRAVE / SEJA OBČINSKEGA SVETA Veliki športni objekti v roke Američanom Tridesetletna pogodba - Proti Fi SL in Concioni (SKR) V Dolini v glavnem o tekočih zadevah Komu nameniti proračunske preostanke? Slaba kri o porazdelitvi svetovalskih skupin Stadiona Nereo Rocco in Pino Grezar ter novo športno palačo (na sliki), ki je trenutno v gradnji ob omenjenih objektih, bo za trideset let upravljala ameriška družba A dričal. Tako Je prejšnjo noC sklenila mestna skupščina po dolgi (včasih polemični in včasih dolgočasni) razpravi, ki je poleg tega vprašanja zaobjela tudi širšo problematiko krajevnega športa. Sklep je podprlo 22 svetovalcev Oljke, II-lyjeve liste in Maurizio Marži iz vrst CCD, pet glasov je bilo proti (For-za Italia, Liga in komunist Igor Canciani), medtem ko so se zastopniki Nacionalnega zavezništva vzdržali pred glasovanjem. Pred glasovalnimi izjavami je skupščina vzela v pretres amandmaje, ki sta jih predložila Mar-co Drabeni (FI) in ligaši-ca Federica Seganti. Nekatere od teh so sprejeli, glavnino, kot je bilo pričakovati, pa zavrnili. Odločilna seja je potekala brez večjih zastojev in to tudi zaradi odsotnosti Drabenija, odločnega nasprotnika tega sklepa, ki ga je gripa v sredo priklenila na posteljo. Predložene popravke je namesto njega zagovarjal somišljenik Piero Cam-ber, ki pa pri kritikah na sklep (in na pristojnega odbornika Roberta Da-mianija) ni bil tako učinkovit in zgovoren kot Drabeni. Občinski svet je v glavnem odobril sklep, ki ga je predlagal Illyjev odbor in nekoliko pripravila pristojna svetovalska komisija. Družba Adrical, ki je lastnik kluba »Pallacanestro Trie-ste«, bo tri objekte - kot rečeno - upravljala za dobo tridesetih let. Letna najemnina dvanajst milijonov lir je navidez zelo nizka, treba pa je povedati, da bodo Američani morali tudi skrbeti za redno in izredno vzdrževanje naprav. Samo redno vzdrževanje presega milijardo lir letnih stroškov. Odbor in politična koalicija, ki ga podpira, sta stalno poudarjala, da pomeni prihod ameriške družbe važno pridobitev za mesto ter za njegove športne dejavnosti. Sama Občina ne more vzdrževati tako velikih objektov, pogodba z družbo Adrical pa ne bo na noben način prizadela t.i. manjših športov in tudi ne manjših društev. Opozicija pa je nasprotnega mnenja. Njeni predstavniki so prepričani, da je Občina s tem sklepom v bistvu razprodala del svoje imenovane, nad katero ne bo imela za 30 let nobenega nadzorstva. Občinski svet, ki se je v sredo sestal na dolinskem županstvu, je bil izrazito upravnega značaja, kar je že sam dnevni red v svojih treh točkah predhodno nakazal. Skupščina dolinskih odbornikov in svetovalcev je tako sklepala o sprotnih spremembah proračuna in uporabi ostanka upravnega poslovanja, soglasno je tudi odobrila programski sporazum na osnovi zakona 285/97 s tržaško pokrajino in pristojnimi skrbstvenimi organi za izpeljavo triletnega načrta pobud v korist mladim. Sicer je dnevni red obsegal še določitev novih tarif za smetarsko službo, točko pa so na predlog načelnika večin- ske skupine in po skoraj četrturni prekinitvi s posvetovanjem prenesli na prihodnji občinski svet, ko bodo upravitelji pred-vidoma v drugi polovici novembra predstavili občinski proračun za prihodnje leto. Utemeljitev takega ravnanja je predvsem v sedanji skorajšnji gotovosti, da bo finančni zakon bivše Prodijeve vlade, ki je za posodibit-ve tarif predvidela rok zapadlosti konec prihodnjega meseca, v celoti osvojen in zato odobren tudi s strani sedanje D’Alemove vlade. Med posegi se je večkrat oglasil Sandi Klun, sicer načelnik večinske svetovalske skupine, a vendar v lastnem imenu, ko je. upraviteljem podal priporočilo, da proračunski preostanek namenijo prvenstveno dvem večjim javnim delom, kot sta vodovodno omrežje in kanalizacija. Ker gre namreč za dovolj zajetno vsoto, bi bilo dobro, če bi uprava poskrbela za posodobitev teh dveh občinskih omrežij, v kolikor sta dotrajani in potrebujeta že res nujna popravila, pravzaprav celo že predvidene dograditve. Zupan Boris Pangerc je svetovalcev predlog v celoti osvojil, sicer pa tokratno porazdelitev opravičil na osnovi predhodnega posvetovanja s tehničnim uradom. Kot postaja v zadnjih časih že navada, je bil med svetovalci opozicije prisoten le en predstavnik, tokrat Roberto Raf-faele iz vrst Krščansko demokratskega centra. Nerazumljiva pa je bila formalna odsotnost izza občinskega omizja svetovalca večinskega zavezništva Giorgio Jercoga, ki je seji sicer prisostvoval med občinstvom, a se ni oglasil pri uvodnem sklicanju. Baje je svoje zadržanje opravičil z nestrinjanjem glede nove sedežne porazdelitve svetovalskih skupin. Pred časom je namreč prišlo znotraj zmagovite volilne koalicije Skupaj-Insieme do strankarskih opredelitev, tako da sta se poleg pripadnikov Stranke komunistične prenove in Slovenske skupnosti oblikovali skupini levih demokratov in socialistov. Zato so si svetovalci tudi drugače porazdelili sedeže okrog omizja, pri čemer je bil Jercog premeščen. Kot smo že poročali v včerajšnjem dnevniku, je ob zaključku zadnje seje dolinskega občinskega sveta takorekoč »izven zapisnika« prišlo tudi to izjav pripadnosti med samimi člani SKP. Svetovalca Dario Kraljič in Nadia Hrovat lerin sta ostala v Bertinottijevi stranki, medtem ko se je odbornik Darij Brajnik proglasil za neodvisnega levičarja in si tako vzel čas, da se za vpis v eno ali drugo stranko odloči naknadno. Kljub predvolilnim dogovorom glede odbor-niškega mesta za SKP pa Brajnik s popolnim zaupanjem župana Pangerca, upraviteljev, in v dogovoru s stranko, ohranja svojo odborniško vlogo. Damiana Ota LOKALNA POLITIKA Prva javna skupščina SKP po znanem razkolu Na sedežu pokrajinske federacije v Ul.Tara-bocchia bo drevi ob 18.30 prva javna skupščina Stranke komunistične prenove po znanem razkolu. Navzoč bo član strankinega vsedržavnega tajništva Paolo Ferrero, ki sodi med najtesnejše sodelavce tajnika Fausta Bertinottija. Med sekcijami stranke in med člani pokrajinskega odbora so medtem v teku posvetovanja za izvolitev novega tajnika in novega vodstva, ki jih vodi predsednik Giorgio Canciani. Posvetovanja bodo trajala nekaj dni, odločitev pa bo padla prihodnji teden. Glavni kandidat za tajnika je pokrajinski svetovalec Dennis Visioli, govori pa se tudi o možnosti kole-gialnega vodstva do izrednega kongresa, ki bo v najbrž pred koncem leta. Na zadnji seji strankinega pokrajinskega sveta, ki se je niso udeležili člani nove Stran ke italijanskih in slovenskih komunistov, so izrazili zadovoljstvo, ker se je večina članov odločila, da ostane še naprej v SKP. POKRAJINA / ZAŠČITA OKOLJA Precej pomislekov o novem plinovodu na kiaški planoti Pristojna komisija pokrajinskega sveta je vzela v pretres načrt za napeljavo novega plinovoda, ki ga družba SNAM namerava postaviti ob že obstoječem plinovodu, ki, kot znano, prečka kraško območje. Pokrajina sicer o tem projektu nima nikakršnih direktnih pristojnosti, pač pa se mora v skladu z deželnim zakonom izreči, če je ta načrt v skladu ali ne z normami, ki ščitijo okolje pred zunanjimi vplivi. Zastopnica »Gibanja italijanskih in slovenskih komunistov« Giuliana Zagabria je predlagala odložitev sklepa z utemeljitvijo, da bi morala uprava poglobiti tozadevno vprašanje, o katerem bi se morale predhodno izreči tudi pristojne občinske uprave in Kraška gorska skupnost. 2e ker se nikamor ne mudi je prav, da se vprašanje dodatno poglobi. Ob začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta, ki je bila posvečena upravnim zadevam, je predsednik Renzo Codarin poročal o vse težavnejšem položaju v Tovarni velikih motorjev in o poteku včerajšnje množične skupščine, o kateri poročamo na drugem mestu. NOVICE PREJŠNJO NEDELJO V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH Cisl o centru za pribežnike in o sobotnih izgredih Tržaški in deželni tajnik sindikata Cisl Paolo Coppa in Lucio Gregoretti sta izdala tiskovno sporočilo, v katerem ugotavljata, da je sindikat že pred časom opozoril na nevzdržno stanje v Centru za začasni sprejem nelegalnih priseljencev v Starem pristanišču. Treba bo urediti v najkrajšem možnem času novo središče, ki naj zagotovi bolj dostojne pogoje za tujce. Cisl obenem opozarja tudi na nevzdržne pogoje, v katerih morajo delati pripadniki sil javnega reda, ki nadzorujejo center v pravtako neurejenih pogojih, in obsoja sobotne izgrede. Kržišniku Nagrada Sodobni Trst Nagrado Sodobni Trst 1998 bo prejel Zoran Kržišnik, ki ima največ zaslug za ustanovitev in rast ljubljanskega grafičnega bienala. Uradna slovesnost z izročitvijo nagrade bo danes opoldne na sedežu Trgovinske zbornice. Ob 18. mi pa bodo kot poklon nagrajencu odprli razstavo grafik Jožeta Ciuhe. Razstavo bodo pripravili v galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16), na ogled pa bodo grafike velikega formata in natisnjene v delavnici Fiorenza Fallonija, ene najbolj znanih tovrstnih v Italiji. Obisk podtajnika Cuffara Državni podtajnik Antonino Cuffaro bo danes obiskal Znanstveni park pri Padričah, kjer se bo sestal z vodilnimi predstavniki vseh tržaških znanstvenih ustanov, od padriškega centra in sinhrotrona, do Centra za teoretsko fiziko in astronomske opazovalnice. Občni zbor skavtske organizacije Članice in člani tržaške veje Slovenske zamejske skavtske organizacije so v nedeljo, 25. t. m. imeli v dvorani Finžgar jeve-ga doma na Opčinah občni zbor. Zasedanje se je začelo z mašo, ki jo je daroval duhovni vodja skavtov Tone Bedenčič, nakar so številni prisotni tako v dopoldanskem kot v popoldanskem delu pregledali delovanje organizacije v pravkar končani sezoni. Pozno popoldne je potekal tudi madni del občnega zbora, ki je bil odprt javnosti. Uradno poročilo je podala načelnica Matejka Bukavec, ki je med drugim pozitivno ocenila odločitev o podelitvi večje avtonomije posameznim stegom (teh je štiri). Ta odločitev je ste-ge in organizacijo precej okrepila. Višek skavtske sezone predstavljajo seveda poletni tabori. Teh je bilo letos šest, in sicer en tabor volčičev in veveric, trije tabori izvidnikov in vodnic ter dva potovalna tabora roverjev in popotnic. Poleg tega so stekle tudi številne pobude v teku cele sezone, tržaški skavti in skavtinje pa so sodelovali npr. tudi pri vsakoletnih tradicionalnih verskih slovesnostih, kot so Marijanski shod, hvaležnica pri sv. Justu, sprejetje Betlehemske luči idr. Člani skavtske organizacije pomagajo tudi ustanovam, kot je npr. Sklad Mitja Cuk, sodelovali so pri solidarnostni akciji za potresence v Posočju in Umbriji, največ pa je bilo sodelovanja z domačimi župnijami. Srečali so se tudi s tržaškim škofom Ravignanijem, z vodjo Slovenskega pastoralnega središča Marijem Gerdo-lom in z Duhovsko zvezo. V pretekli sezoni je v organizacijo pristopilo 36 novincev, celotna organizacija pa šteje preko 220 članov. Udeleženci občnega zbora so tudi sprejeli tri sklepe. Prvi sklep zadeva narodnost, ki predstavlja enega od temeljev Slovenske zamejske skavtske orga- nizacije. V ta namen bodo posvetili večjo pozornost slovenskemu jeziku, slovenski zgodovini, spremenili bodo besedilo obljube (kjer je govor o služenju domovini bo odslej govor o služenju narodu), izoblikovali pa bodo tudi narodnostni program. Poleg tega je bilo še sklenjeno, da voditelji ne bodo smeli imeti več kot dve zadolžitvi, in to, da bo vsak tabor moral prispevati vsoto denarja za popravilo šotorov. Blagajniki taborov bodo tudi morali pripraviti proračun. Občnega zbora, na katerem je bila za načelnico potrjena Matejka Bukavec, se je udeležilo večje število voditeljev in voditeljic, kar je v svojem posegu pozitivno ocenil načelnil Mitja Ozbič. Udeležence je pozdravil tudi škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina, ki je med drugim poudaril pomen, ki ga ima skavtizem pri vzgoji in oblikovanju mladega človeka. Zavzel se je tudi za tesnejše stike med skavti in župnijskimi skupnostmi oz. duhovniki, (iž) V LINGOTTU Zavod združenega sveta odprl šolsko leto v Turinu Prisotna turinski in devinsko-nabrežinski župan - Govor Zanettija Zavod Združenega sveta Jadranskega morja je včeraj proslavil uradno odprtje 17. šolskega leta v turin-skem Lingottu. Ob prisotnosti predsednika italijanske komisije zavodov Združenega sveta Arriga Levija in podpredsednice Marelle Agneli so se odprtja med drugimi udeležili turinski Zupan Valentino Castella-ni in njegov devinsko-nabrežinski kolega Marino Vocci. Slavnostni govor je imel predsednik devinskega zavoda Michele Zanetti, na prireditvi pa je zapel tudi zbor mednarodne šole. Zavod obiskuje tudi letos 200 dijakov iz 70 držav. Danes v Mieli začetek Gledališča mladih Na osnovi dogovora med tržaško občinsko upravo in zadrugo Bonavventura, ki upravlja gledališče Mie-la, je posebna komisija pregledala dostavljene predloge in sestavila koledar prireditev. Dogovor predvideva, da imajo skupine mladih ali posamezniki na voljo gledališče in potrebne tehnične službe, da predstavijo občinstvu dodelan projekt (sprejemljive so bile razne oblike odrske umetnosti, multimedijski projekti in tudi konference). Pravico do nastopa v Mieli si je pridobilo veliko skupin, zato navajamo tiste, ki bodo najprej nastopile. Danes in jutri (obakrat ob 21. uri) bo nastopila skupina La nuova stagione s predstavo Bellobellissi-mo Lemon Lemon; 12. novembra ob 10.30 bosta An-drea Andolina in Valentina Burolo predstavila lutkovno predstavo Bobo e i suoi amici; 13. novembra ob 21.30 bo nastopila bard rock skupina Prateria Elfica s koncertom Orgoglioso di essere un elfo; 29. novembra ob 20.30 pa center C entro Italiano Ricerca Teatrale, sez. Giovani »Gardo« s predstavo Žiti Dei. Razstava Fulvia Cazzadorja v Prosvetnem domu Nocoj se bo na Opčinah prvič samostojno predstavil mladi domačin Fulvio Cazzador. Doslej je na Opčinah večkrat razstavljal, vendar skupinsko, medtem ko je imel že več razstav tako po Italiji kot v Avstriji in drugod. Njegov slog je takoj razpoznaven: motivi nejasnih obrisov se prelivajo v mediteranski modrini v kombinaciji z bledo-zeleno in rumeno ali celo zlato barvo. Zadnja umetnikova dela iz novega »planetarnega« ciklusa bo predstavil kritik VValter Abrami. Nocojšnje odprtje razstave bo nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker se nam po več letih nudi spet možnost, da doma poslušamo pianista jazz glasbe Roberta Magrisa, ki v jazzovskem ambientu nastopa širom Evrope tako sam, kot v raznih formacijah in je doslej posnel že vrsto CD-jev. Pridružite se nam torej na izjemnem umetniškem večeru, nocoj ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu. SVEČANOSTI Skupaj občina Trsi in okoliške občine Polaganje vencev Tudi ob letošnjih »dnevih spomina« ob koncu oktobra in začetku novembra bo Občina Trst dala pobudo za polaganje vencev in cvetja pred spomenike in obeležja v mestu in okolici, ki naj bi označevali »zgodovinski spomin« mesta. Na treh krajih, pred fojbo v Bazovici, pred spomenikom bazoviškim junakom ter v Rižarni se bodo svečanosti udeležih tudi župani okoliških občin. Polaganje vencev, ki ga bodo spremljale razne slovesnosti, koncerti in druge kulturne manifestacije, se bo začelo že danes ob 8.15, delegacijo Občine Trst bo vodil poverjeni odbornik Giorgi Zanfagnin, obiskala pa bo Trg Unita, Ul. Im-briani, Drevored d’Annun-zio, Ul. Massimo D’Aze-glio, palačo Rittmeyer, av-stro-ogrsko pokopališče na Proseku, strelišče na Opčinah, fojbo na Repentabru, spomenik na bazoviški gmajni, Rižarno, pokopališče pri Sv. Ani in spominski park pri Sv. Justu. Jutri, 31. t.m. ob 15. uri bodo položili venec pred spomenik Akne Vivode. V ponedeljek, 2. novembra se bo zastopstvo Občine Trst udeležilo svečanosti v spomin padlih pri Sv. Justu (ob 9.45), ob 10. uri bo maša v stolnici. Stranka Slovenske skupnosti bo danes počastila spomin Bazoviških žrtev in žrtev Rižarne. Predstavništvo stranke bo ob 15. uri poneslo venec pred spomenik na bazov-ski gmajni, ob 15.30 bo položila venec na grob Bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pa v Rižarni. ZNANOST / IZDELEK PODJETJA CARSO Na Discoveiyju tudi tržaški Uvstar S teleskopom bodo izmerili na zemeljski površini neopazne ultravijoličaste žarke Kljub zapletljajem, ki so do zadnjega trenutka postavili pod vprašaj izstreh-tev, je sinoči poletel v vse-mirje z vesoljskim trajektom Discovery tudi »tržaški« Uvstar. Gre za posebni teleskop, ki so ga delno izdelali v okviru znanstvenega območja pri Padričah. Uvstar, kratica za UltraViolet Spectro-graph Telescope for Astro-nomical Research, je delno izdelalo tukajšnje specializirano podjetje Carso (Center for Advanced Research in Space Optics), ki je pripravilo optoelektron-ski del. Prvi Uvstar je že poletel v vsemirje z Discoverijem septembra 1995. Tokratnjega bodo naravnali za natančno opazovanje Merkura, da bi ugotovili, če ima mali in Soncu najbljižji planet lastno atmosfero. Izmerili bodo tudi ultravioličasto žarčenje v raznih zvezdnih rojih, česar ni mogoče opazovati z Zemlje, saj UV žarke prestreže atmo- sfera, ki je pravi filter za življenju smrtonosno žarčenje. Z Discoverija bodo prek Uvstarja opazova-li tudi začetek roja meteoritov, ki bodo padali prihodnje dni in dosegli višek prihodnjega 7. novembra, torej po zaključku Discoveryjevega poleta, ko astronomi predvidevajo, da bo na višku 33 let dolgega ciklusa padalo do 150 tisoč meteoritov na uro, in sicer (navidezno) iz ozvezdja Leva. Teleskop za ultravijolično opazovanje je nastal v sodelovanju med ameriško Naso in Italijansko vsemirsko agencijo, ki je poverila tržaškim specialistom pripravo optičnega in elektronskega dela teleskopa. V vesoljsko oporišče Cape Kennedy so odpotovali, da bi prisostvovali istrelitvi rakete, predsednik znanstvenega parka Area Luciano Su-smel in odgovorni za Uvstar, tržaški astrofizik Roberto Stalio. DAN MRTVIH / DANES, JUTRI IN V NEDELJO Polaganja vencev ob spominska obeležja Polaganjih bodo predstavniki Republike Slovenije, obmejnih občin, okoliških občin in SKGZ Konec tedna se bomo, kot vsako leto, spomnili naših preminulih dragih, krajevne uprave in borčevske organizacije pa se bodo tudi poklonile spominu padlih. Državna delegacija Republike Slovenije bo danes, 30. oktobra, ob 15.30 ponesla venec na grobnico padlih na Vojaškem pokopališču, zatem na spomeniku Bazoviškim žrtvam na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pa ob spomenik žrtvam nacifašizma v Rižarni. Delegacija občin Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana se bo prav tako danes poklonila spominu padlih na Opčinah (ob 13.30 na pokopališču), na Repentabru(ob 14. uri), na Proseku(ob 14.30), na Konto-velu (ob 14. uri) in v Rižarni (ob 16. uri). Druga delegacija bo ponesla vence na Opčine (ob 13.30, spomenik na strelišču), v Zgonik (ob 14 uri), v Nabrežino (ob 14.30), v Križ (ob 15. uri) in v Rižarno (ob 16. uri). Delegaciji občin Izola, Koper in Piran bosta ponesli vence ob spomenike v Miljah (ob 14.30), v Dolino (ob 15. uri), v Bazovico (ob 15. uri ob spomenik padlim in Bazoviškim žrtvam), na Katinari (ob 15.30) in v Barkovlje (ob 15.30). V Trstu (pokopališče pri Sv. Ani, Vojaško pokopališče in Rižarna) bo položil venec Janko Stušek, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V državni delegaciji bodo še poslanec Davorin Terčon, ki bo položil venec k spomeniku Bazoviškim žrtvam, generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan in Sonja Kovačič, načelnica Upravne enote Sežana. Pri polaganju vencev v Rižarni se jim bodo pridružile tudi občinske delegacije. Občina Zgonik se bo od Dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove jutri, 31 oktobra, in sicer ob 15.30 v Zgoniku (zbira- lišče), ob 15.40 v Repniču, ob 15.50 pri Briščikih, ob 16.05 na Proseku, ob 16.15. na Pro-seški postaji, ob 16.25 v Gabrovcu, ob 16.35 v Samatorci, ob 16.45 v Saležu in ob 17. uri v Zgoniku. Uprava devinsko-nabrežin-ske občine bo položila vence pred spomenike padlim v nedeljo, 1. novembra, in sicer ob 8.30 na županstvu, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Devinu, ob 9.20 v Vižovljah, ob 9.25 v Ce-rovljah, ob 9.30 v Mavhinjah, ob 9.35 v Prečniku, ob 9.40 v Trnovci, ob 9.50 v Praprotu, ob 10. uri v Sempolaju, ob 10.15 v Križu in ob 10.30 v Nabrežini. Občina Dolina bo položila vence ob Dnevu mrtvih danes, 30. oktobra, ob 15. mi v Spomeniškem parku Osrednjega občinskega spomenika padlim za svobodo v Dolini. Ob tej priložnosti bodo predstavniki Republike Slovenije in občinske uprave položili vence, zbor upokojencev pa bo zapel nekaj žalostink. Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze bo ob 1. novembru polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev v Odporniškem gibanju in Osvobodilni fronti jutri v popoldanskih urah. Ob 13.30 se bodo člani delegacije zbrali v poslopju Primorskega dnevnika, od koder bodo ponesli vence ob spominska obeležja v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega in pri Sv. Justu. Ob 15.30 bodo položili vence na vojaškem pokopališču, ob spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani, ob spomenike Bazoviškim žrtvam, Pinku Tomažiču in skupni grob na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pa bodo položili venec v Rižarni. V miljski občini bodo polagali vence k spomenikom jutri ob 14.30. V nedeljo ob 10. uri pa bo s Trga Marconi krenil sprevod najprej do občinskega spomenika padlim, kjer bo komemoracija in nato do partizanskega groba na pokopališču. Tako pred spomenikom kot na pokopališču bo pel zbor miljskih Slovencev Jadran. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 30. oktobra 1998 MARCEL Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 10.14 - Luna vzide ob 14.35 in zatone ob 0.24 Jutri, SOBOTA, 31. oktobra 1998 KVINTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1013.7 mb ustaljen, veter 16.7 km na uro jug, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se je Matteo Mancini. Umrli so: 97-letna An-tonina Zattolo, 95-letni Alberto Leban, 87-letna Narcisa Fontanot, 79-letni Bruno Vascotto, 58-letni Livio Toscan, 83-letni Antonio Moi, 72-letni Lavi-nio Račk, 91-letna Rosa Sturman, 80-letna Nives Zamparo, 79-letna Licia Candotti, 96-letna Vittoria Ziach. r ■, E E LEKARNE Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. oktobra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296). Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. dei Soncini 179, Trg Liberth 6. Bazovica (tel. 040 226210 - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). 040 Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »La leggenda del pianista sulVOceano« r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi p er Mery«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Elisabeth«, r. Shekhar Kapur, i. Cate Blanchett. AMBASCIATORI - 15.45, 19.45, 21.45 »Salvate il soldato Ryan« r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks in Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »X-fi-le« r. Rob Bovvman, i. David Duchovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2-15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli« r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.30 »Gallo cedrone«, r.-i. Carlo Ver-done. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.00 »Small soldiers« r. Joe Dante. 20.20, 22.15 »The Truman Show r. Peter VVeir, i. Jim Carry. MIGNON - 16.00, 22.00 - »Ragazze scandalose sul-la Costa Smeralda« - prepovedal mladini pod 18. letom. 20.30 - 22.15 »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas in Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Armaged-don«, r. Michael Bay, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »II signor quindicipalle«, r. Frence-sco Nuti, i. Sabrina Ferilli. Dragi Bogdan Pet let je odkar te veC ni, brez tebe težko se živi. V tolažbo nam je le to, da misel nate nikoli umrla ne bo. Z ljubeznijo tvoji Magda, Daša in Domen Barkovlje, 30. oktobra 1998 Ob izgubi dragega noneta Bruna Capponija sočustvujejo z Natašo in Danijelom ter družino Barbara, Silvia, Roberto, Andrej, Paolo, Jasmina, Marko, Marina in Kristina Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota Bruna sočustvujejo s svojci družine Racman, Vidali in Bernetič Ob smrti dragega očeta izreka iskreno sožalje trenerju Rajku Zeželju in družini nogometno društvo Zarja-Gaja J. in W. Grimm - M. Košuta Režija MARKO SOSIČ V ponedeljek, 2. novembra, ob 16. uri OBČINA DOLINA---------► v sodelovanju z OBČINSKO KNJIŽNICO V BOLJUNCU vabi na srečanje s pisateljem Gost večera bo MARIJ ČUK Z avtorjem romana Pena majskega vala se bomo srečali danes, 30. oktobra 1998 ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prisoten bo urednik Andrej Furlan. Vabljeni! KD Fran Venturini čestita Denisu Novatu in Igorju Spetiču za izredne uspehe na svetovnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko. J PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - danes, 30.10.1998 ob 20.30 bo FULVIO CAZZADOR predstavil svoja zadnja dela. O slikarju bo spregovoril Walter Abrami. Na večeru bo sodeloval znani jazz pianist Roberto Ma-gris. Vabljeni! V DRUŠTVENI GOSTILNI V DOLINI bosta jutri, 31. oktobra, nastopili glasbeni skupini MO-RON BROTHERS in RHA. ZaCetek ob 21. uri. ^ OBVESTILA ZADRUŽNI DOM SV. ANTON PRI KOPRU - V mali dvorani bo danes, ob 19. uri, predstavitev zbirke pesmi Ferruccia Jakomina: Istrske pesmi. O avtorju bo spregovoril DuSan Jakomin, Pesmi bosta predstavila Alferija Bržan in Bogdan Ka-vreCiC. Sodelovali bodo Ada Marsetic, Anja Kastelic in Mateja Švab. UCENCI COS STANKO GRUDEN v Sempolaju bo- mo tudi letos, po stari tradiciji vjhfča, obiskali Sempolajce po domovih danes, 30. oktobra v dopoldanskih urah. Se vedno bomo zbirali spomine na stare vaške tradicije. SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA seznanja spored svečane komemoracije ob dnevu mrtvih: danes, 30. oktobra, ob 15. uri bo delegacija iz Kopra, Izole in Pirana položila venec k spomeniku Bazoviških junakov in na skupno grobnico na pokopališču v Bazovici. V nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri počastitev padlih v NOB in umrlih v koncentracijskih taboriščih iz Bazovice. Zbirališče ob 9.45 pred Bazoviškim domom, sledil bo sprevod k vaškim spomenikom. COS PINKA TOMAŽIČA V TREBČAH sporoča, da bo danes 30. t.m., ob 11. uri počastila spomin na Pina Tomažiča ob družinski grobnici na pokopališču pri Sv. Ani; ob 15.30 se bodo Solarji in otroci iz vrtca poklonili s pesmijo in recitacijami padlim pred spomenikom v Trebčah. 1 1 ►Contemporanea 98 30. oktobra ob 12. uri v veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice (Borzni trg 14) podelitev 0 Nagrade Trieste Contemporanea 98 ■+— Zoranu Kržišniku GO 0 Danes, 30. oktobra ob 18. uri Galerija Cartesius (ul, Marconi 16) otvoritev razstave: Jože Ciuha *»— Grafična dela l— Hommage Zoranu Kržišniku Uredil Fiorenzo Fallani informacije 040/639187 PROMOTRIESTE Trst® CAMERA Dl COMMERCIO LNDUSTRIA ARTIGIANATO E AGRICOLTURA - TRIESTE XVI. Prodajna razstava antikvitet Kongresni Center Pomorska Postaja Prisotni antikvarji Trsta Severne in Srednje Italije Gradca Salzburga Dunaja 30. oktober 3. november 1998 Dnevi in urniki: 30. oktobra 15.30-20.30 31. oktobra 10.00- 13.00 15.30-20.30 1. novembra 10.00- 20.30 (neprekinjeno) 2. novembra 10.00- 13.00 15.30-20.30 3. novembra 10.00-13.00 15.30-20.30 V sklopu prodajne razstave še druge zanimive razstave. Informacije: tel. 040/304988 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure LJUDSKI DOM POD-LONJER - Ul. Masaccio 24 - jutri, 31. oktobra, ob 20. uri bo GIANNI URSI-NI predvajal in predstavil svoje diapozitive o Aljaski in Yukonu. DRAMSKA SKUPINA KD RDEČA ZVEZDA vabi stare in nove ljubitelje gledališke umetnosti, ki bi se radi v letošnji sezoni ukvarjali z dramatiko na sestanek, ki bo jutri, 31. oktobra ob 18.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Sa-ležu. Pridite, ne bo vam ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ sporoča, da bo jutri, 31. oktobra blagoslov novega vaškega pokopališča. Ob 14. uri bo v cerkvi molitveni obred za rajne, nato procesija na pokopališče. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 31. oktobra, ob 18.30, na predvajanje filma ZELEZNA MASKA (LA MASCHERA Dl FER-RO), i. L. Di Caprio, J. Irons, G. Depardieau. Kratek uvod bo podala prof. Lučka SusiC. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo njena delegacija položila vence na spomenik padli partizanki Marti Daneu v Voleji Dragi, jutri, 31. t.m. Odhod ob 10. uri izpred društvene gostilne na Kontovelu. SKD PRIMORSKO vabi vaSCane, da se skupno poklonijo spominu svojih padlih v nedeljo 1. novembra, ob 10.30 pri vaškem spomeniku v MaCkoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko. PEVCI MPZ IGO GRUDEN se bodo 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.45. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v okolici: 14.45 spomenik padlim v Nabrežini, 14.55 pokopališče v Nabrežini, 15.15 pokopališče v Sempolaju, 15.30 spomenik padlim v Sempolaju, 15.35 spomenik padlim v Praprotu, 15.50 pokopališče v Samatorci, 16.05 spomenik padlim v Prečniku, 16.25 pokopališče v Mavhinjah, 16.45 pokopališče v Slivnem. SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLU-GI, PISCANCI - V nedeljo, 1. novembra 1998 bomo počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku in nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan-Gu-ličeve, petih prebeneških kurirk ter treh tovarišev v kraski dolinici. Sodeluje MPZ Tabor. Vabljeni k Številni udeležbi. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA vabi na počastitev padlih v NOB iz SKEDNJA, od SV. ANE in s KOLONKOVCA v nedeljo, 1. novembra 1998, ob 11.30 pri začasnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani. Sodelujejo: ZPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos in govornika Roberto Filipaz ter Sandi Volk. Pridite množično! KD SLAVKO ŠKAMPERLE, SVETOIVANCA-NI IN PODLONJERCI se bodo poklonili padlim pred spominskim obe- DruZino Valterja Vatovca je osrečil mali Rok Jan bo moral zato poostriti obrambo, prizadevnim starSem pa gre nase priznanje! SD Kontovel ležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG obvešča, da se tečaj kuhanja prične v torek, 3. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. novembra, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne Sole v Mavhinjah, veCer diapozitovov Bruna Križmana o Mehiki in Gvatemali z naslovom »MALDI-DO GRINGO». Vljudno vabljeni! KD KRASKI DOM in ZALOŽBA DELLA LAGUNA vabita v soboto, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Xe piu giorni che luganighe - Gibi, tradizio-ni, costumi del Carso e del circondario triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro. PK BOR isce dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. St. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fototografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši način in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi 2. novembra. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. MOSP prireja PLESNI TEČAJ za začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. Na desetih srečanjih, ki bodo potekala ob sredah zveCer, ob 20.30 v Finž-garjevem domu na Opčinah, se bodo tečajniki naučili osnovnih korakov in figur počasnega valčka, foxtrota, tržaškega mamba in cha-cha-chaja. Prijave in informacije od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). PLESNA SKUPINA VIGRED obveSCa, da bodo vaje ob Četrtkih in sicer za prvo skupino od 16.30 do 17.30, za drugo skupino pa od 17.30 do 18.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. 3 SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF STEFAN« sporoča staršem, da bodo na sedežu Sole danes, 30. oktobra 1998, ob 17.15 razredna zborovanja za vse razrede ob prisotnosti profesorjev razrednikov, sledile bodo volitve predstavništva staršev v razredne svete. VoliSCe bo odprto do 20. ure. Ob 18. uri bo roditeljski sestanek za vse L in II. razrede vseh oddelkov. Priporoča se polnoštevilna udeležba staršev. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo na podružnici zavoda, Canestrinijeva ploSCad St. 7, danes, 30.10.98, ob 18. uri razredna zborovanja za vse razrede, sledile bodo volitve predstavnikov starSev. Priporoča se polnoštevilna udeležba. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040 7786333 NUJNO iscem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481-78188 ob uri obedov. PRODAM FORD KA rdeCe barve, letnik julij ’97, 7.000 prev. km, cena 14.000. 000 lir. Tel. 040-226669 v jutranjih urah. 23-LETNO DEKLE z izkušnjami nudi varstvo otrok. Tel. 040-813161. ZIP PIAGGIO, april '93, 8.000 prev. km, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Tel.: 040-383060 od 19. do 21. ure. NUDIM lekcije iz vseh predmetov za vse stopnje realne gimnazije (tuj jezik angleščina). Tel.: 0335/6800919. ODDAM v najem večje opremljeno stanovanje na Proseku za krajša obdobja Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM PANDO letnik junij '92, 3.000 prev. km, rdeče barve. Tel. 040-327138, ob uri kosila. PRODAM domaC krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov. COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah (Trebče 33, tel. St. 040-214300) nujno potrebuje omaro za Šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu. PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december '90, v odličnem stanju, za 5.000. 000 lir. Možnost plačila v obrokih. Tel. ob urah kosila na St. 040-211029. ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali za varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Klicati od 13. do 16. ure na tel. St. 040-52018. PODARIMO mlade psičke. Tel. na St. 040-200543. URADNICO, diplomirano, po možnosti s prevoznim sredstvom isce podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro PODJETJE. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini st. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, je odprl osmico. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-779753 PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722. OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. OSMICO so odprli pri Goljevih v Samatorci St. 20. OSMICO ima Stubelj' v Sempolaju. PRISPEVKI SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za krasko območje vabita v soboto 7. novembra 1998 na izlet v Kobarid in Goriška brda. Za informacije kličite sedež sindikata, tel. 040-200698. UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo Štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. št. 040-631494. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Tai-zejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-3 70846 (vprašati po Alenki ali Nadji). Ob 5. obletnici smrti ljubljenega Bogdana darujejo Magda, DaSa in Domen 100.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina in ob 5. obletnici smrti dragega Bogdana darujeta Alma in Stojan 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. V drag spomin oCeta Karla Bana in brata Drago-ta ter na vse naše pokojne Ukmarjeve darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danila Škabarja darujeta Valerija in Mariza 50.000 lir za proseško cerkev. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. JUŽNA AMERIKA / OB PREDSTAVITVI MONOGRAFIJE Chierici: novi pogledi na Latinsko Ameriko GLEDALIŠČE VERDI / DVORAKOV SIMFONIČNI OPUS Češka spevnost v tržaški izvedbi Mnenje posebnega poročevalca Corriere della sera Predstavitve se je udeležil Q. Principe Ob letošnjem 13. Festivalu latinskoameriškega filma, ki se je zaključil v nedeljo v Trstu, so organizatorji poskrbeli za res bogato paleto spremnih prireditev. Ena od teh je bila tudi predstavitev monumentalnega enciklopedičnega dela America Latina (Latinska America), ki jo je uredil Alberto Quevas, Čilski sindikalist s tržaškimi koreninami, saj je bila njegova mama Tržačanka. Na predstavitvi je med drugimi sodeloval tudi Maurizio Chierici, posebni poročevalec milanskega Corriere della sera, po mnenju Giannija Minaja eden od redkih italijanskih poznavalcev latinskoameriške stvarnosti. Chierici je skuSal obrazložiti, zakaj tako malo vemo o Latinski Ameriki: »Južna Amerika se pojavlja v italijanskem in sploh zahodnem Časopisju le ob izjemnih dogodkih, kot je bila na primer Pinochetova aretacija, ali pa Fujimorijev pokol gverilcev Tu-pac Amaru v japonskem veleposlaništvu v Peruju. “Normalnost" nas ne zanima. Kvečjemu nas zanima turistična ponudba, in tako ustvarimo generacije romarjev lepote in lepih panoram, ki vidijo le tisto, kar jim zapovedujejo turistične agencije, ne odkrijejo pa, kar se dogaja za hotelom, v vaseh, in nimajo resničnega kontakta z ljudmi. Zanimajo jih le lepe fotografije in morska temperatura.« Zakaj je prišlo do take brezbrižnosti? Sredstva javnega obveščanja so pred desetletji, na primer ob prihodu Pinocheta na oblast, vendarle posvetili Čilu veliko pozornost. »Do preokreta je prišlo s tako imenovano Carterjevo doktrino o "formalnih" demokracijah.« Kaj to pomeni? »Pomeni, da ni bilo mogoče ustvariti prave demokracije, temveč le nekakšno navidezno demokracijo, ki - seveda - ni demokracija. Vse se je torej v latinskoameriških državah poplitvilo v nekakšno »sivo cono«, kot bi ji rekel Primo Levi, nekakšno votlo- st, ki ne zanima veC nikogar. Obstaja pa Se drugi razlog.« Kateri? »Televizija in Časopisi ponujajo bralcu vsak dan na desetine vojn in pokolov z vseh koncev sveta. To je gledalca in bralca “zasicilo" z nasiljem. Zgodi pa se, da si gledalec takoj po TV dnevniku ogleda film, poln nasilja, z vsakovrstnimi privlačujočimi efekti, ki po svoji "kvaliteti" celo preraščajo grozljivo realnost, a se zaključijo s srečnim koncem ali pa vsaj z ganljivim epilogom. Vse to vliva v gledalcu upanje, da ni vse tako Črno, kot kažejo TV dnevniki. Zato jih vse, kar je "manj tragično", ali kar ni "vrhunsko tragično", ne privlači. Tako je tudi s sedanjo sivo realnostjo Latinske Amerike.« Ali je torej Latinska Amerika zapisana brezbrižnosti? »To ne. V zadnjih letih je bilo mogoče v Južni Ameriki zaslediti dva fenomena: po eni strani velikanski vpliv satelitske informacije, ki je postala - podobno kot za druge kraje - nekakšen "obliž" na ranah brezupnežev in revežev; po drugi strani si vse bolj spet utira pot tiskana informacija. K temu sta botrovala dva faktorja: povečana alfabetizacija in rast velikih mest. Časopisi imajo v velikih mestih velik vpliv* tako družbeni kot politični. Cardenas je zmagal na mehiških volitvah s pomočjo dveh Časopisov, tednika in dnevnika, ki sta dala besedo veliki množici nezadovoljnežev in koagulirala njihov protest v uspeSno politično gibanje.« Mesta dobivajo torej v Latinski Ameriki vse večji pomen. »Da. Leva sredina se Siri predvsem v mestnih jedrih, medtem ko je podeželje Se vedno zelo konservativno.« Ali bo torej lahko demokracija, tista prava, slavila tudi v Latinski Ameriki? »V velikih mestih je to že sedaj mogoče. V Buenos Airesu je na primer zmagala napredna koalicija, v okolici pa prevladujejo Se konservativci. Podobno je v Ciu-dad de Mexico in v Sao Paolu. To so najvecja mesta ne le v Južni Ameriki paC pa tudi na svetu.« Kakšen vpliv imajo sedaj Združene države na Latinsko Ameriko? »Je Se vedno odločujoč. Toda: v igri velikih multinacionalk in globalizacije izgubljajo ZDA svoje pozicije. Vpliv ZDA postaja vse bolj posreden, kar pa je po svoje Se bolj zastrašujoče.« Zakaj? »Kmet, ki ga pistolerosi izženejo iz Amazonije, sploh ne ve, kdo je njegov nasprotnik. NekoC so bile Združene države, sedaj pa nek anonimni urad v New Yorku ali v Parizu.« Ali obstaja recept za konkretno pomoč latinskoameriškim državam? »Seveda. Podražitev skodelice kave na 5.000 lir. Tako bi pridelovalci kave ne imeli le 150 ameriških dolarjev letnega dohodka, ampak bi prejeli vsaj 2 tisoč dolarjev, kar bi jim omogočilo boljše in dostojnejše življenje.« M.K. V ponedeljek je v klubskih prostorih zavarovalne družbe »Assicu-razioni Generali« v Trstu vodstvo gledališča Verdi predstavilo integralno izvedbo devetih Dvorakovih simfonij, ki jih je posnel tržaški orkester pod vodstvom bolgarskega dirigenta Ju-liana Kovatcheva. Zavarovalnica je bila finančni pokrovitelj pobude, zato tudi skrbi za difuzijo izdaje, ki je pomembna iz veC razlogov: to je prva popolna zbirka celotne serije simfonij, katerih avtor sam ni v celoti priznaval; prve štiri so se mu namreč zdele Se nedozorele, zato jih ni maral vključiti v svoj opus; oštevilčil je le simfonije od pete dalje. V glasbeni zgodovini se večkrat dogaja, da pride do rehabilitacije zavrženih ali pozabljenih del, posebno po avtorjevi smrti, in le Cas nam potem dokaže, Ce smo to res potrebovali. Izdaja je pomembna tudi, ker je venec ce-dejevk lepa vizitka, s katero se tržaški orkester lahko predstavi širšemu občinstvu. Muzikolog Quirino Principe nam je v glavnih obrisih, a s poglobljenim in duhovitim pristopom, ki mu je značilen, orisal Dvorakov lik in nakazal glavne karakteristike posameznih simfonij. Zaradi razsežnosti celotnega opusa smo seveda poslušali le kratke odlomke, a tokrat je bila beseda zanimivejša od glasbe. Principe je poudaril prostor, v katerem je prišlo do te stvaritve: muzikolog je namreč rojen v Gorici, kamor se rad vrača ob Srednjeevropskih kulturnih srečanjih (sicer pa živi in dela v Milanu): zelo mu je pri srcu mitteleu-ropska kulturna dediščina in gleda na Trst kot na mesto, ki je bilo nekoč polnopravno vključeno v »empirično« obliko Evrope, ki se je zrcalila v avstroogrski monarhiji. Zato se mu zdi imenitno, da se prav tu zopet vzpostavi most med slovensko, germansko in latinsko kulturo, ki sta ga dve svetovni vojni porušili in se zdaj le s težavo obnavlja. Antonin Dvorak se je rodil na Češkem, v majhni vasici ob reki Vita vi; Principe nam je na ta raCun prislikal posrečeno prispodobo: reka Vltava, ki je tudi nekak simbol Češke narodnosti (ne pozabimo na Smetanovo pesnitev), se v svojem teku kaj kmalu priključi germanski reki Labi - tako, kot so se v preteklosti narodne kulturne značilnosti izlivale in utapljale v veliki reki germanst-va. To je bilo takrat neizbežno: ko se je Dvorak posvetil študiju glasbe, je moral nujno osvojiti germanski glasbeni leksikon. V svoje delo je sicer pogosto vključeval Cesko narodno glasbo, in ne samo v Slovanskih plesih, med Časom svojega bivanja v ZDA pa tudi ameriško, da omenimo le deveto simfonijo »Iz novega sveta«, uokviril pa jo je v formalne strukture, ki so se originalnosti ljuske glasbe v določeni meri izneverjale. To so sicer počenjali vsi skladatelji, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja veljali za ustanovitelje nacionalnih glasbenih sol. Etnomuzikologija je bila takrat Se v povojih, in zvestoba originalu ni bila še tako nujna, kot je dandanes. Principe je posebej poudaril tolerantno vzdušje, ki je v avstroogr-skem cesarstvu dopuščalo, da je skladatelj leta 1873 uglasbil Češko narodno himno, ki je slavila narodnoobrambno bitko na Beli gori: oblasti tega niso cenzurirale, nasprotno Dvorakova slava je vztrajno rasla, in leta 1901 je postal dosmrtni senator; bil je to prvi tak primer med glasbeniki. To je toliko bolj vredno razmišljanja -nas je opomnil Principe - ob izteku našega stoletja, ki se vse bolj uveljavljajo razni dog-matizmi, fanatizmi, ter ideološko in fizično nasilje. Torej, prisluhnimo Dvoraku, skladatelju, ki je sicer ostal zelo (morda Se preveč) spoštljiv do tradicije, in se nikoli ni spoprijel s kriznim ozračjem, ki je mučilo marsikaterega njegovega sodobnika, v prvi vrsti Češkega sorojaka Mahlerja. Prekrasna kulturna dediščina, ki jo premoremo, nam da energijo, s katero se lahko zoperstavimo vsemu grdemu, ki preveva naSo vsakdanjost. Principe nas vabi, da se je trdno oprimemo, in tako vsaj trenutno okusimo kvalitativno nesmrtnost. kk Umrl znani britanski pesnik Ted Hughes V starosti 68 let je v sredo za rakom umrl britanski pesnik Ted Hughes. Elizabeta H. se je že poklonila spominu na velikega pesnika, ki mu je podelila znak za zasluge na njegovem zadnjem javnem nastopu dva tedna pred smrtjo. Hughes je bil od leta 1984 britanski "dvorni pesnik" (poet laureate) in eden najbolj poznanih britanskih pesnikov. Eno njegovih zadnjih del je bila serija pesmi Brithday Letters, posvečena spominu na prvo soprogo, prav tako pesnico Sylvio Plath, ki je leta 1963 v starosti 33 let naredila samomor. Hughes je v svojih pesmih opisoval boj med življenjem in smrtjo, zanj pa je značilen fragmentarni slog z nenadnimi prehodi in podobami, polnimi nasilja. Objavil je 35 pesniških zbirk, tri prozna dela, dva libreta za opero in štiri odrska dela, pa tudi knjige za otroke. (STA) CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA / ZBRAL IN ZA OBJAVO UREDIL PROF. ANTON FEINIG Slovenski nagrobni napisi na Koroškem Celovška Mohorjeva družba je založila zanimivo, s stališča identitete in zgodovine Slovencev na Koroškem pa pomembno etnografsko delo upokojenega koroškega profesorja dr. Antona Feiniga z naslovom Nagrobni napisi od Sentlenarta do Golsova. Feinig, ki so ga ob poučevanju in vodenju zborov že od nekdaj zanimale etnografske plati in plasti koroškega dialekta ter se je zato načrtno ukvarjal z zbiranjem tamkajšnjih hišnih, osebnih, družinskih in še posebej ledinskih imen, je v omenjeni knjižici objavil prepise starih nagrobnih napisov z "britofov" 23 krajev in vasi v dolini Roža; zbir dopolnjujejo njegove lastne in fotografije Manfreda Tolmajerja. Izdajatelja knjige sta Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, natis pa je podprlo ministrstvo za kulturo Slovenije, tako da cena knjige, ki je izšla v 800 izvodih ni pretirana (2400 tolarjev). Ob predstavitvi knjige v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je Feinig dejal, da ga je že v mladih letih pritegnil* napis, ki ga je njegov oCe dal vklesati na nagrobnik njegovih staršev: "Tam, Cier se suclajo svietle zvezdice, tam, cier ni veC riev in ne solzicice, tam, oh tam je moj dom, moj pravi dom, Cier jes moje staroejše naj-dov bom". Feiniga odtlej "ti raj-mi na kamnih niso veC pustili pri miru", iskal in prebiral jih je povsod, kasneje pa je zaCel napise tudi prepisovati in fotografirati. Sal pa je tako, je danes poudaril pisec, da slovenski napisi z generacijami postajajo vse redkejši. Zakaj? "Lepa navada, svojim pokojnim zapisati nekaj verzov v slovo, izginja, ljudje dajo zdaj povečini vklesati zgolj imena in letnici...", po drugi strani pa "je marsikje potreben tudi pogum, da človek zapiše slovensko obliko imena umrlih Staršev ali starih staršev." Avtor zabeleženih misli in verzov ni podrobneje oz. znanstveno analiziral ali razvrščal po vsebini ali obliki, saj s to knjigo želi Korošce in druge Slovence "predvsem opozoriti na pomemben del slovenske kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem, ki pa, zal, hitro in vztrajno izginja". Pri vrstnem redu se je odločil za abecedni red vseh 23 krajev, iz katerih so napisi - kraji si sledijo od Bilcovsa in Bmce do Stebna pri MaloSCah in Velinje vasi. Za objavo je izbral predvsem tiste napise, ki so izvirni ali po njegovem mnenju izstopajo zaradi takega ali drugačnega razloga. Feinig ugotavlja, da že verzna oblika - bolj ali manj spretna - priča o tem, ali so napis "stuhtali in sklamfali" svojci, ali pa jim je pri tem pomagal domači kaplan ali učitelj. Najbolj ganljivi so napisi umrlim otrokom, ugotavlja Feinig, vsebino mnogih napisov pa je moc povezati s koreninami in izročilom koroške ljudske pesmi, za katero po njegovem prepričanju velja, da je "tem manj prijetna uSesu, kolikor starejša in izvirna je". V zvezi s to temo je knjigi na začetku dodano tudi poglavje o smrti v (koroških) ljudskih pesmih, ki jih je Feinig dobil od zbiralcev ali sam zapisal. Na predstavitvi knjige je dr. Feinig navrgel Se nekatera zani- miva spoznanja o poreklu starih in nekaterih še živih navad, ki spremljajo smrt, poslovitev od rajnega in pokop. V zvezi s prevzeto nemško besedo britof (Friedhof) je profesor pojasnil, da izvira iz staronemske besede vride (plot) oz. einfrieden (s plotom obdati); naši predniki so v obdobju, ko so pokopališča okoli cerkva postala premajhna ter so jih selili ven iz vasi, bri-tofe ograjevali, da bi preprečili dostop domačih in divjih živali h grobovom. Prvotni namen nagrobnega kamna je "mrtvim preprečiti povratek v svet živih", je povzel Feinig, s strahom pred povratkom mrtvih pa so povezane še drugi običaji, ki imajo korenine v sila starih vražah: Ce ob začetku pogreba, ko rajnega odnesejo iz hiše, kje Se danes s krsto na vratih "napravijo kriz", to izvira iz namena "mrliča zmešati", da se ne bo znal vrniti domov straSit. V neki vasi pri Arezzu npr. Se obstaja navada, da mrliča prenesejo iz hiše na prosto skozi okno, ki ga zatem zazidajo; ko v isti hiši umre Se kdo, okno izkopljejo ter ga po odhodu pokojnika spet zazidajo, je s fotografijo takega zazidanega pritličnega okna ponazoril dr. Feinig. (STA)' Modra vrtnica - sedmi roman Igorja Karlovška Modra vrtnica je v manj kot desetih letih sedmi roman Igorja Karlovška, odvetnika po poklicu, sicer pa pisatelja, ki se po mnenju urednika Mladinske knjige Aleksandra Zorna pri nas najbolj načrtno posveča žanru kriminalke, žanru, "ki je pri nas doživel razcvet šele po spremembi režima"; v prejšnjem po Zornovem mnenju izvirne slovenske kriminalke skorajda ni bilo, "ker popisovanje zločina in drugih deviantnih dejanj v t.i. pravični družbi ni bilo ne smiselno ne zaželjeno". Karlovšek - sam sicer ni naklonjen tej oznaki za njegovo literaturo - pa je poudaril, da "si skozi zgodbo malega človeka, ki ga igre oblasti in moCi potegnejo v svoj vrtinec, kar se lahko zgodi vsakomur, predvsem prizadeva popisati družbeno dogajanje v tem obdobju". (STA) GLEDALIŠČE VERDI / BALETNI FESTIVAL Vznemirljivo plesno osvajanje« Bigonzettija Odličen nastop skupine Balletfo di Toscana In za zaključek ena najboljših italijanskih skupin sodobnega baleta, Balletto di Toscana, s plesno predstavo enega najbolj zanimivih italijanskih koreografov mlajše generacije, že uveljavljenega Maura Bigonzettija, ki je leta ’96 pripravil svojstven poklon večnemu moškemu osvajalskemu mitu. Z modernim baletom klasične zasnove, Don Giovanni, emozioni in un mito (Don Juan, vznemirjenosti v mitu), se v tržaški dvorani Tripcovih zaključuje prvi baletni festival, ki ga je organiziralo gledališče Verdi (odlična toskanska plesna skupina bo nastopila še danes popoldne in jutri zvečer). V splošnem lahko rečemo, da je prvi tovrstni poskus uspel, saj je bil izbor predstav dovolj pester in tudi kakovosten, tržaško občinstvo pa, kljub nenehnemu pri-duševanju, češ da v Trst nikakor ne zaide dobra plesna predstava, pa prirediteljev s prisotnostjo ni preveč nagradilo. Kot že rečeno, so prire- ditelji zaključek namenili italijanskemu sodobnemu baletnemu snovanju. Ce bi naslov predstave zavedel, pa podnaslov takoj pojasnjuje, da bo balet predvsem skušal posredovati »vznemirjenja«, ki jih osvajanje oz. ljubezensko razmerje sproži. Ne gre torej za življenjepis znanega osvajalca, ki je zaslovel zahvaljujoč se številnim mojstrovinam na literarnem, glasbenem in tudi filmskem področju. Mau-ro Bigonzetti se je izrazito opredelil za opis duševnih stanj in situacij, v svojem ograjevanju od prej obstoječih in znanih del, nastalih v imenu neutrudljivega osvajalca, je šel tako daleč, da je iz glasbe Richarda Straussa, ki je osnova za predstavo, izločil simfonično pesnitev Don Juan. Ob Straussovi glasbi oz. v kontrapunktu z njo nastopa izvirna glasba Bruna Morettija, ki jo označuje predvsem izrazita uporaba tolkal. Dobro uro trajajoča predstava, v kateri nastopa sedem plesalk in enako število plesalcev, je sestavljena iz prizorov, ki ponazarjajo različne faze dvorjenja ali ljubezenskega razmerja, ob tem pa seveda prihajajo do izraza povsem različna čustvena stanja in občutja. V baletu nastopa več Don Juanov (kostumografka Silvia Ca-lifano jih je označila z nekakšnim rokavcem iz rdečega žameta in belih čipk), včasih trije zaplešejo tudi skupaj, s partnericami ali brez. S tem je Bigonzetti še enkrat podčrtal, da Dona Juana ni oz., da so v določeni meri lahko vsi. Tudi ple-salke-ženske so v glavnem vdane, večkrat strastne, vendar ne zmagovite do zaključne scene, v kateri se vse uprejo osvajalcu (v začetni in zaključni sceni se Bigonzetti le sklicuje na literarno osnovo iz 17. stoletja, avtorja Tirsa de Mo-line). S tem naj bi koreograf želel izpovedati svoje branje Don Juana, in sicer, da je osvajalec pravzaprav žrtev absolutnega poželenja. Plesno pa je Bigonzetti sestavil izredno zahtevno predstavo, v kateri je veliko menjav ritmov, vendar pa je izvedba podrejena izrednemu tempu. Štirinajst mladih plesalcev, ki jih je kostumugra-finja oblekla v belo spodnje perilo (moški so v belih spodnjicah, ženske pa v nekakšnih steznikih), so kos zahtevni nalogi, kar dokazujejo tako v solističnih kot v skupinskih prizorih. Scene skorajda ni, zato pa je nujna in dobro izvedena igra luči (Carlo Ceni). Tudi tržaško občinsko, kot že gledalcih v drugih gledališčih, kjer je bila doslej odplesana predstava, je nastopajoče nagradilo z navdušenim aplavzom. hip GORICA / SEZONA DRUŠTVA LIPIZER Za začetek ne najbolj posrečen poklon Gershvvinu Kadar gledam in poslušam glasbenike z daljnega vzhoda (Japonce, Kitajce, Korejce itd.), ki izvajajo evropsko glasbo, se Cesto sprašujem, kako jim je uspelo osvojiti njim tako oddaljen jezik. Kjub visokemu tehničnemu nivoju pa vedno začutim, da jim naša glasbena tradicija še ni prišla čisto pod kožo. Tudi George Gershvvin (1898-1937) se je svoj čas spoprijel s tem problemom: bil je pristen ameriški skladatelj, ki je v ZDA začrtal originalno pot komaj nastajajoči ameriški glasbi, a je začutil potrebo, da globlje spozna in osvoji evropsko glasbeno kulturo. Zato je odšel v Pariz, kjer je srečal mojstra francoske glasbe, Ravela. Baje je Maurice Ravel vprašal, koliko zasluži s pisanjem popevk (songs), glasbenih komedij (musicals) in filmske glasbe, ter mu nato svetoval, naj ostane zvest svoji pisavi in naj je ne skuša prilagoditi evropskemu glasbenemu okusu, ker bi tako izgubila svojo originalnost. Očitno je bila Gershwinova glasba Ravelu všeč, in to opazimo še posebej v klavirskem koncertu v G-duru, ki je nastal leta 1931, torej šest let po Gershvvinovem koncertu v F-duru: začuda se je Ravel »kontaminiral« z Gershvvinovo glasbo, medtem ko bi bilo pri- Slovenski filmi na festivalih Na 34. mednarodnem filmskem festivalu, ki je med 8. in 22. oktobrom potekal v ameriškem Chicagu, je kratki film Adrian slovenske avtorice Maje VVeiss v tekmovalnem programu kratkih filmov prejel srebrno plaketo. Na istem festivalu so se predstavili kar trije filmski izdelki iz Slovenije: poleg nagrajenke še celovečerec Ekspres "Ekspres režiserja Igorja Sterka, v programu animiranih filmov pa delo Križišče avtorjev Francija Slaka in Miloša Radosavljeviča. Sterkov film se je po festivalu v Chicagu odpravil še na festival sredozemskega filma v francoskem Montpelliera. Draga dva slovenska filma, Brezno Igorja Šmida in Stereotip Damjana Kozoleta, pa sta na istem festivalu uvrščena v program filmov, ki se potegujejo za naklonjenost francoskih distributerjev. Brezno se v istem času predstavlja tudi na festivalu v Los Angelesu, medtem ko je Stereotip "dopotoval" iz portugalske Figueire da Foz. Kratki film Adrian bo Slovenijo novembra predstavljal še na festivalih v Londonu, Bristolu, Sieni in Cottbusu. (STA) Obletnica konkretne glasbe FOKUS Okrogla obletnica: konkretna glasba kot izhodišče sodobne glasbene tehnologije Do leta 1948 so vso resno glasbo zahodnega kulturnega prostora zapisovali na notna črtovja: skladatelji so namreč svoje zamisli postavljali na papir. Partitura je omogočala, da so lahko glasbo po eni strani posredovali izvajalcem in poslušalcem, po drugi strani pa jo shranjevali v arhivih. Leto 1948 je v tem smislu bistvenega pomena, ker je takrat prišlo do alternative pisani glasbi. Francoski tonski tehnik in skladatelj Pierre Schaeffer (1910-1995) je tedaj svojo glasbo posnel neposredno na magnetofonski trak. Najrazličnejše zvoke, šume in efekte je v snemalnem študiju francoskega ra- dia manipuliral preko tehničnih aparatov. Tako je Schaeffer iz obdelanega zvočnega materiala sestavil skladbo »Symphonie pour un Homme Seul«. Temu pristopu do komponiranja so glasbeni kritiki nadeli ime konkretna glasba (musique concrete). Schaeffer je s svojimi elektro-akustičnimi raziskovanji odprl pot vsej elektronski glasbi zadnjih desetletij. Zaradi tega je petdeseta obletnica prvih Schaefferjevih poiskusov nadvse pomembna prelomnica v zgodovini glasbe, letos pa proslavljamo tudi 40-letnico Skupine za glasbene raziskave (Groupe de Recherches Musicales - GRM), ki jo je francoski skladatelj ustanovil v Parizu leta 1958. Pri GRM so poleg skladateljev (Pierre Bou-lez, Olivier MesSiaen in drugi) sodelovali tudi tonski tehniki in raziskovalci akustike. Od takrat* dalje se pojmovanje gla-,sbe ni moglo več ločiti od akustičnih pojavov (ki so dejansko bistvo zvoka/glasbe) in od tehnologije (ki velja za pripomoček pri obdelavi zvoka/glasbe). nove plošče Aliče, »Exit«, Wea Renzo Arbore - L’Orchestra Italiana, »Sud’s«, Ricordi Nino Buonocore, »Alti e bas-si«, RTI Country Joe & The Fish, »Here We Are Again«, Van-guard Roberto Daris & Alberto Chi-cayban, »Tango y misterio« Deep Purple, »30: The Very Best Of«, EMI C. Dion, G. Estefan, A. Franklin, S. Twain, M. Carey, »Divas Live«, Epic Bruce Hornsby, »Špirit Trail«, BMG Chaka Khan, »Come 2 My House«, BMG Laura Pausini, »La mia ri-sposta«, CGD Pavarotti & Friend, »For The Children Of Liberia« Marina Rei, »Animebelle«, Virgin REM, »Up« Stratovarious, »Destiny«, Noise/Self UB 40, »Labour Of Love IH«, EMI Razni izvajalci, »Texas Blues Guitar Summit«, JSP KONCERTI Danes, Videmski filharmonični orkester, dir. Anton Nanut (na sporedu Cajkovskij), Videm, gledališče Giovanni da Udine, glasbena sezona Danes, Jiri Stivin & co. Jazz Quartet, Krmin, občinsko gledališče, Jazz & Wine Danes: 99 Posse, Zoppola (Pordenon), Rototom Danes, Midnight Express Blues Band, Trst, park pri Sv. Ivanu, II pošto delle fragole Danes, Oscar Chersa, Trst, Hip Hop Danes in jutri, Bellissimo Lemon Lemon (glasbena komedija, Nick Nicola in Teresa Bo-nifacio), Trst, gledališče Miela Danes in jutri, John Zorn En-semble, Bologna, Link . Jutri, Maria Joao & Gor in Mario Laginha, Krmin, občinsko gledališče. Jazz & Wine Jutri, Balletto di Toscana, »Don Giovanni, emozioni di un mito«, Trst, dvorana Trip-covich, baletni festival gledališča Verdi Jutri, Adam F, Zoppola (Pordenon, Rototom Jutri, Franco Chietti, Milje, Big Buffalo Jutri, Reggae Night Festival, Marcon (Benetke), Magic Bus 2.11., John Laurie & The Lounge Lizards, Milan, Teatro nazionale 3.11., Aldo Ciccolini (klavir), Sežana, kulturni center Srečka Kosovela 3.11., Gonzalo Rubalcaba trio, Trst, gledališče Miela, Jazz Terminal 4.11., Louis Lortie (klavir, na sporedu: Beethovnove sonate), Tržič, občinsko gledališče, glasbena sezona 4.11., Poklon Karlheinzu Stockhausnu in koncert pianista Corrada Gulina, Trst, cerkev sv. Silvestra, Sodobni Trst 4.11., Joe Ely, Ferrara, Renfe 5.11., Kraški ovčarji, Križ, Oxis AJ čakovati nasprotno; v svojo Sonato za violino in klavir je celo vključil stavek z naslovom »Blues«. Ta uvod se mi je zdel potreben, da pojasnim, zakaj se mi otvoritveni koncert društva »R. Lipi-zer« v goriškem Avditoriju ni zdel posrečen. Večer je bil namreč posvečen Gershvvinu ob 100-letnici njegovega rojstva in na sporedu so bile tri njegove skladbe: že omenjeni klavirski koncert, nato »An American in Pariš« in pa slovita »Rhapsody in Blue«. Gorica ne premore lastnega simfoničnega orksetra, zato se društvo »Lipizer« že več let poslužuje romunskih orkestrov. Taka izbira pa ni vedno najboljša: čeprav je Romunija evropska država, imamo vtis, da ji je ameriška kultura kar se da tuja - česar ne bi mogli trditi za Evropejce nasplošno, saj smo še preveč nasičeni z ameriško »way of life«. Romunci so se lotili ameriškega avtorja v neprimernem slogu: Gershvvin pomeni posrečeno sintezo med ragti-mom, jazzom in bluesom v klasični »preobleki«, lotiti pa se ga moramo sproščeno, takorekoč z nasmeškom na ustih, pri podajanju moramo začutiti »svving«, kar se ne da prevesti, še manj pa racionalno razložiti. Dirigent Ovidiu Balan je zaman spodbujal orkester »Olte-nia« iz Craiove: godala se niso zmenila za njegove kretnje, le pihala, trobila in tolkala so se nekoliko bolj vživela v ahaeriško atmosfero, ker so mogoče le začutila sorodnost z instrumenti, ki sestavljajo ameriške »big band«. Pianist Mihai Ungureanu je marljivo odigral svojo vlogo, a se sploh ni zmenil za filologijo: pridno je stipkal vse Gerhsvvinove note, a ni bilo sledu o kaki duhovni bližini ameriškemu skladatelju. Glasba pa je kljub vsemu, s svojo svežino in neposrednostjo osvojila številno občinstvo, ki je izvajalce nagradilo z dolgim ploskanjem in celo izsililo ponovitev zadnjega dela »Rhapsody in Blue«. Katja Kralj SVET Petek, 30. oktobra 1998 GAZA / ISLAMSKI SKRAJNEŽI HOČEJO IZNIČITI MIROVNI PROCES Samomorilski atentat na šolski avtobus terjal dve življenji in deset ranjenih K sreči je bil avtobus blindiran, tako da so bili med 40 židovskimi osnovnošolci le trije lažje ranjeni GAZA - Teroristi palestinskega islamskega fundamentalisticnega gibanja Hamas so prevzeli odovomost za včerajšnji samomorilski bombni napad v Gazi, v katerem je bil ubit en izraelski vojak in kakih deset oseb ranjenih, med katerimi so bili lažje ranjeni tudi trije izraelski šolarji v šolskem avtobusu, ki je bil tarča atentata. K sreči je bilo vozilo blindirano, ker bi bil v nasprotnem primeru obračun atentata še hujši. Včerajšnji napad je po besedah neznanca, ki je poklical izraelski državni radio, Hamasovo svarilo vsem priseljencem na Zahodnem bregu in v Gazi. Avtomobil, poln razstreliva, je eksplodiral pred šolskim avtobusom, v katerem je bilo 40 otrok židovskih kolonov na nekem križišču kilometer pred židovskim naseljem Kfar Darom. Ubiti vojak je v terenskem vozilu spremljal avtobus. Voznik avtomobila se je po besedah policije hotel zaleteti v avtobus, da bi bila eksplozija še hujša, kar pa mu je preprečilo vojaško terensko vozilo, ki je zapeljalo med avtobus in avtomobil bombo. Po atentatu je šef Netanjahujevega kabineta Dany Naveh izjavil, da Palestinci ne bodo prišli do svoje zemlje, če ne bodo preprečili takih terorističnih dejanj. Izjava je bila seveda preuranjena, saj so palestinske varnostne sile takoj začele aktivno sodelovati z izraelskimi. To je potrdil palestinski polkovnik Haled Abu Leila, ki je zadolžen za stike z izraelskimi varnostnimi službami. Palestinska policija je že priprla brata samomorilca Hana Junisa, Nadžija in Naima Abdalaha, ki sta bila lastnika z eksplozivom natrpanega plavega opla. Izraelski obrambni minister Ji-cak Mordechai se je že sestal z odgovornima za varnost pri palestinskih oblasteh Aminom al Hindijem in Mohamedom Dahlanom. Atentat je najodločneje obsodil palestinski vodja Jaser Arafat, ki je takoj telefoniral izraelskemu premiera Netanjahu. Da tokrat tudi Pa- lestinci mislijo zelo resno, priča tudi vest, da so odredili hišni pripor za invalidnega voditelja Hamasa šejka Ahmada Jasina. Kot kaže, v preiskavi o atentatu sodelujejo tudi agenti ameriške tajne obveščevalne službe CIA. Palestinci se vsestransko trudijo, da bi izpolnili obveze o boju proti terorizmu, ki so jih sprejeli s sporazumom v marylandskem Why Plantationu. Tega ne moremo trditi za izraelske desničarske politike, saj je tudi Netanjahu včeraj med obiskom ranjencev izjavil, da je za atentat kriva palestinska avtonomna oblast. Tega mnenja seveda niso odgovorni za izraelsko varnost, ki se dobro zavedajo, da je boj proti terorizmu izredno težak in da so tokrat palestinske varnostne sile storile vse, kar je bilo v njihovi moči. Navsezadnje so pred dnevi takoj izsledile morilce nekega zidovskega kolona, medtem ko niso izraelske varnostne sile zabeležile podobnega uspehpri izsleditvi morilca nekega Palestinca. Preiskovalci ob razbitinah avtomobila bombe, desno prevrnjeno terensko vozilo (AP) H LONDON / PO OPROSTILNI RAZSODBI SODSTVA - Pinocheta premestili v drugo bolnišnico Tu bodo bolje poskrbeli za njegovo varnost Vse večja zagata britanskih in evropskih politikov LONDON - Dan po presenetljivi razsodbi, s katero je britansko vrhovno sodišče razveljavilo zaporni nalog španskega preiskovalnega sodnika Baltasarja Garzona in so nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu kot bivšemu predsedniku priznali diplomatsko imuniteto, ne da bi ga osvobodili v pričakovanju priziva, so Pinocheta z ekskluzivne londonske klinike včeraj dopolne premestili v neko drugo zasebno kliniko (na sliki AP). Vest je prvi sporočil čilski zunanji minister Jose Miguel Insulza, kasneje pa jo je potrdila tudi britanska policija Scotland Yard. Britanska televizija Sky News je poročala, da so 82-letnega Pinocheta v rešilcu in v spremstvu policije ob 8.30 po krajevnem času odpeljali iz zasebne klinike, kjer je bil 9. oktobra operiran na med-vretenčnici. Kasneje se je izvedelo, da se nekdanji čilski diktator nahaja v ekskluzivni psihiatrični bolnišnici Groverland Priory Hospital v South-gateu severno od Londona. Izbira v pričakovanju priziva je zelo posrečena, ker ima ta bolnišnica vse varnostne pogoje in tudi protore, kjer bi lahko zaslišali bivšega diktatorja. Prejšnja bolnišnica je bila v centru mesta, pred njo so bile stalne manifestacije, tako da je bolnišnica sama zaprosila za Pinochetovo premestitev. V oporišču britanskega vojnega letalstva Brize Norton v grofiji Oxford-shire od nedelje stoji pripravljeno čilsko vojaško letalo za prevoz Pinocheta v domovino, ki bo bržkone moralo še počakati. Pinochet je res dobil prvo rando, a vse še ni izgubljeno, ker bi lahko v prizivu, ko bo moral odločati zgornji dom britanskega parlamenta, lahko drugače razsodili. Vsekakor bo ta razsodba politična in to je tisto, kar si britanska vlada ni hotela privoščiti. V zagati pa niso samo britanski politiki temveč tudi številni evropski premieri in pravosodni ministri, ki so včeraj upravičeno trdili, da je vsa zadeva v rokah sodnikov in da lahko le sodniki sprožijo postopke za ekstradi-cijo, ki jih nato posamezne vlade potrdijo. Tako se je včeraj v Madridu začela sodna obravnava vrhovnega sodišča, ki mora ugotoviti, ali so zahteve španskih sodnikov glede zločinov, ki jih je Pinochet zagrešili proti španskim državljanom v Čilu in Argentini upravičene. Sklepi bodo znani pozno ponoči ali pa celo šele danes dopoldne. ________________KOSOVO / ZVEZA NATO_________________ Pripravljajo sile za pomoč opazovalcem Nekaj tisoč zaščitnih vojakov naj bi prispevali predvsem Francija in Velika Britanija BRUSELJ, PRIŠTINA - Zveza NATO bo za zaščito okrog 2000 pripadnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki bodo na Kosovu »verificirali« uresničevanje zahtev mednarodne skupnosti, oblikovala posebne enote, ki bodo predvidoma štele »nekaj tisoč« pripadnikov. Osnovna in »minimalna« naloga te enote bo pripravljenost na hitro evakuacijo misije OVSE v primera poslabšanja varnostnih razmer na Kosovu, zavezništvo pa razpravlja tudi o morebitnih drugih pooblastilih teh sil. Neuradno je namreč slišati, da bi utegnila Severnoatlantska zveza te enote, bazirane v Makedoniji, pooblastiti tudi za hitro posredovanje, če bi bilo to potrebno. Zaenkrat še ni znano, katere države naj bi prispevale vojake zanjo, slišati pa je, da predvsem Francija in Velika Britanija. Zavezništvo poleg tega trenutno intenzivno pripravlja vse potrebno za izvedbo neoborožene letalske misije Orlovo oko, ki bo nadzorovala zračni prostor nad Kosovom in verjetno tudi v 25-kilo- metrskem pasu okrog province. Ameriški viri so napovedali, da naj bi ta operacija stekla že proti koncu tedna, sicer pa podobno nalogo že okrog štirinajst dni opravljajo ameriška letala U2. Medtem je OVSE sporočila, da bo prve mednarodne predstavnike na Kosovo napotila najprej čez teden dni. Tisti predstavniki OVSE, ki so že na območju, imajo za nalogo le ureditev infrastrukture, je pojasnila tiskovna predstavnica Me-lissa Fleming. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi bilo včeraj v Carevi Cesmi, približno 20 kilometrov zahodno od Prištine, opaziti konvoj 16 tankov in več tovornjakov jugoslovanske vojske, ki naj bi se v skladu z omenjenim sporazumom in zahtevami mednarodne skupnosti umaknili v vojašnice v Prištini, neka druga vojaška enota pa naj bi se včeraj iz kraja D ulje umaknila v Uroše-vac. Mednarodni predstavniki o teh premikih še ne poročajo. Glavnina srbskih sil pa se je po trditvah ameriške administracije že vrnila v ožjo Srbijo. SrbJelisič je v Haagu priznal 14 umorov DEN HAAG -Bosanski Srb Goran Jelisič je pred haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije priznal, da je maja 1992 umoril najmanj 14 Muslimanov in Hrvatov. Najvišja kazen, ki jo lahko dobi za umore, je dosmrtna ječa. Včeraj je Jelisič priznal krivdo v skupaj 31 točkah obtožnice, poleg omenjenih umorov ga bremenijo še pretepanja in ropanja. Pred tem pa je 30-letni Jelisič zavrnil obtožbe, da je sodeloval v genocidu, za kar ga še čaka sojenje. Jelisič, ki se sam imenuje »srbski Adolf«, je dejal, da je umore priznal, da bi si olajšal dušo. Tulu je predal poročilo Komisije za resnico in spravo PRETORIA - Južnoafriški nadškof Desmond Tutu, predsednik Komisije za resnico in spravo (TRG), je včeraj predsedniku države Nelsonu Mandeli uradno predal poročilo komisije o trpljenju in mučenju v letih apartheida. Komisija je v poročilu med drugim zapisala, da je bil apartheid zločin proti človeštvu, ter priporočila sodni pregon proti ljudem, obtoženim kršenja človekovih pravic, ki niso zaprosili za pomilostitev. Med njimi so nekdanji predsednik JAR Pik Botha, nekdanja Mandelova soproga VVinnie Madikizela-Mandela ter nekdanji vodja zulujske stranke Inkatha Mangosuthu Buthelezi. Visoko sodišče v Capetovvnu pa je včeraj zavrnilo zahtevo vladajočega Afriškega nacionalnega kongresa (ANG), naj prepreči objavo poročila Komisije za resnico in spravo o kršitvah človekovih pravic v letih apartheida, ker so v njej tudi hude obtožbe na račun Afriškega nacionalnega kongresa. ANG naj bi v več kot 40-letnem boju proti apartheidu prav tako zagrešil hude zločine z likvidacijo in mučenjem svojih nasprotnikov. Petnajsterica išče skupno politiko do beguncev DUNAJ - Notranji in pravosodni ministri Evropske unije so se včeraj na Dunaju sestali na dvodnevnem srečanju o skupni begunski politiki. V središču pogovorov bodo predlogi Avstrije kot predsedujoče Evropske unije o tem vprašanju, ki so v pripravah na srečanje naleteli na ostre kritike. Avstrijskemu notranjemu ministru Karlu Schloglu so očitali, da spodkopava Ženevsko konvencijo Združenih narodov o beguncih iz leta 1951. Evropska komisarka za pravosodje Anita Gradin pa je zahtevala večja jamstva za begunce, kot jih predvideva ženevska konvencija, ki je sad hladne vojne. Prav zato je zahtevala pravico do političnega zatočišča za vse, ki bežijo z območij vojnih spopadov in kjer jim oblasti ne morejo zajamčiti varnosti, med politične begunce naj bi po Gradinovi zahtevi uvrstili tudi med spopadi posiljene ženske. Italijanska notranja ministrica Rosa Russo Jervolino pa je poudarila, da vprašanje imigracije ne morejo reševati posamezne države, temveč morajo k temu problemu enotno pristopiti vse članice EU. NOVICE KULTURA / SREČANJI Z MLADINSKO POEZIJO DAN MRTVIH / KOMEMORACIJE Tretje srečanje seminarja o evropski integraciji V pokrajinski sejni dvorani bo danes ob 16. uri tretje srečanje seminarja za Solnike o evropski integraciji. V prvem delu srečanja bo govoril evropski poslanec Luciano Vecchi in sicer o odnosih med EU in deželami v razvoju ter deželami tretjega sveta. V drugem delu srečanja pa bo prof. Roberto San-taniello govoril o uvajanju evropske valute, enotnem tržišču, zaposlovanju itd. Srečanje prireja Studijski center »Dialogih europei« pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave in Evropske komisije. Glasbeni večer v Sovodnjah Mladinski odsek KD Sovodnje prireja jutri glasbeno-zabavni večer »Hallovveen«. Srečanje bo ob 20.30 v Kulturnem domu, kjer bosta igrala ansambla »Floa-ting points« in »Shudders«. Vstopnine ne bo. Pogovor o poroki danes V pokrajinskih muzejih na gradu se zaključuje razstava poročnih oblek in predmetov vezanih na poroko. Ob sklepu razstave bo jutri ob 17. uri pogovor o družinskem (skupnem) življenju, o zakonski zvezi danes, o mešanih zakonih, o otrocih itd. Posege bo usklajejavala novinarka Manuela Battistutta. Tečaj ruskega jezika Na sedežu furlanskega filološkega društva v Ul. Bellini 3 se bo v kratkem pričel tečaj ruščine. Poučevala bo dr. Nataša Boženekova. Predvideni sta dve stopnji: osnovna in nadaljevalna. Lekcije bodo dvakrat tedensko, v popoldanskem in večernem času. Informacije nudijo na sedežu furlanskega filološkega društva (tel 0481/5333849) ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30 ter ob sredah in petkih od 17.30 do 19.30. Univerza: vpis do 5. novembra Tajništvo Videmske univerze obvešča, da je do 5. novembra rok za vpis v visokošolski tečaj za izvedence s področja kulturnih dobrin. Študentje lahko izbirajo med tremi smermi: informatiko, muzikologijo in arheologijo. Tajništvo univerze opozarja na številne možnosti zaposlitve, zlasti na področju javne uprave, kulturnih ustanov (knjižnic), glasbenih centrov itd. Število mest v tečaju je omejeno. Za zapahi slovenska državljana Pod streho v Barzellinijevi ulici sta se v sredo zvečer znašla Se dva slovenska državljana, ki sta pomagala pri ilegalnem porehodu meje skupini sedmih kitajskih državljanov. D.G. in O.A. so vzačasno tudi zasegli avtomobil. Ilegalne priseljence so izročili slovenskim policijskim organom na osnovi meddržavnega dogovora. Pesnik Tone Pavček z goriškimi učenci Obiskal je OŠ O, Župančiča in srečal dijake šole I. Trinka - Zvečer z Zlobcem v Kulturnem domu Razpored spominskih slovesnosti Pesnik Tone Pavček je včeraj skupaj z goriškimi učenci praznoval svoj letošnji življenjski jubilej. Pred kratkim je dopolnil okroglih 70 let in ob tej priložnosti je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala zbirko Pavčkovih otroških pesmi z naslovom Deček gre za soncem, v kateri so zbrane Sezonske novosti moških Mr" oblačil '^Fs «§# gorica Mp-^ul. Carducci 24 # tel. 537561 mnoge med najlepsimi poezijami, ki jih je pesnik namenil otrokom in mladini. Mladinske pesmi in ne samo te so bile v središču pozornosti učencev slovenske Sole Otona Zupančiča v Ul. Brolo, ki so imeli včeraj zjutraj v gosteh uglednega pesnika predvsem pa iskrenega in prisrčnega prijatelja. Tone Pavček je namreč na preprost in neposreden način znal pritegniti pozornost otrok in jim podariti nekaj prijetnih in magičnih trenutkov. Podobno srečanje je opoldne sledilo Se v goriškem Kulturnem domu, kjer se je Tone Pavček pogovarjal še z dijaki nižje srednje šole Ivana Trinka. Zvečer pa je v mali dvorani Kulturnega doma bil pogovor s Pavčkom ob predstavitvi njegove naj-novejSe pesniške zbirke za odrasle Upočasnitev uvedel v novo sezono literarnih srečanj z avtorji. Pesnika je na srečanju, o katerem bomo še poročali, predstavil prav tako ugledni gost, akademik Ciril Zlobec. Na sliki (foto Bumba-ca) srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom v OS Otona Zupančiča Konec tedna bo v znamenju spomina na pokojne sorodnike, prijatelje in znance in hvaležnega spomina do vseh, ki so življenjski krog sklenili kot žrtve nasilja v boju za pravičnejši svet. Informacijo o slovesnostih začenjamo s Steverjanom, ker se bodo v tem kraju ob polaganju vencev spomnili tudi 50-letnice postavitve spomenika na Trgu Svobode in vseh krajanov, ki so pri tem sodelovali. Komemoracija bo v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri na pobudo občinske uprave in v sodelovanju z društvi. V sovodenjski občini so nekoliko spremenili prvotno najavljeni razpored polaganj vencev. Slovesnosti bodo v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.35 na Peči, ob 10.50 v Rupi in ob 11.05 v Sovodnjah. V občini Doberdob bodo spominske slovesnosti že jutri, 31. t.m., po sledečem razporedu: 11.20 Jamlje (spomenik padlim v NOB), 11.30 Jamlje (spomenik avstrijskim vojakom na pokopališču), 11.40 Boneti (spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni), 12.00 Dol, 12.10 Poljane in 12.20 Doberdob. Na komemoraciji v Dolu in Doberdobu bodo prisotni tudi predstavniki občin in borcev iz Nove Gorice, Kanala, Brd in Mirna - Kostanjevice. V goriski občini bosta slovesnosti v Standrežu, v nedeljo ob 11.15 v domu A. Budala in ob 11.30 pred glavnim spomenikom padlim v NOB. V Podgori bo slovesnost v nedeljo ob 10. uri pred spomenikom, v Pevmi prav tako v nedeljo, ob 10.30 pred spomenikom. Povsod bodo pri pobudi sodelovali zveza borcev, kulturna društva in rajonski sveti. V Ločniku bodo spominske slovesnosti v nedeljo s ob 10.30. Na glavnem pokopališču v Gorici bo komemoracija v nedeljo ob 11.30 ob prisotnosti predstavnikov Republike Slovenije, delegacije iz Nove Gorice ter borčevskih organizacij. Delegacija Generalnega konzulata RS in slovenm-skih obmejnih občin se bo poklonila spominu padlih jutri po sledečem razporedu: 9.30 Pevma, 10.00 Pod-gora, 10.30 Koprivno, 10.45 Standrež, 11.00 Steverjan, 11.00 Sovodnje, 12.00 PalkiSče, 12.15 Ronke, 12.20 Doberdob, 13.00 Tržič (pokopališče) in 13.30 Tržič (ladjedelnica). Delegacija Goriške občine bo jutri, v nedeljo in v ponedeljek položila vence pred spominska obeležja na vseh pokopališčih, obiskala pa bo tudi kostnico v Kobaridu. Novi BMW 530d. 184 CV, 225 km na uro, od 0 do 100 v 8,0 sekundah oi I 8 vJČf.- Sse Naslov BMW na Internetu je: http:/www.bmw.it Najmočnjejši in najhitrejši turbodizel je tudi najbolj tihi in najbolj inovativni. Šestvaljni motor z neposrednim vbrizgom common rail nudi rekordne dosežke pri največji moči in pri porabi goriva (7,2 l/100km). Vse to z izvrstnimi voznimi zmogljivostmi, udobnostjo in varnostjo, ki so značilne za serijo 5. BMW 530d limuzina in touring. Novo primerjalno razmerje za višji razred, in ne samo za dizel. Različice 5 dizel 530d limuzina (touring) 2926 ccm 6-valjni/24 ventilov 135/184 kVV/KM 0-100 km/h v 8,0 (8,3) s 225 (222) km/h 7,2 (7,4) 1/100 km, skupna poraba ECE 525tds limuzina (touring) 2497 ccm 6-valjni/12 ventilov 105/143 kW/KM 0-100 km/h v 10,4 (10,7) s 211 (210) km/h 8,1 (8,3) 1/100 km, skupna poraba ECE Od 31. oktobra v našem razstavnem prostoru Zastopnik BMW Aticar Autoest ul. III Armata 121 - Tel. 0481 520688 - GORICA Zadovoljstvo v vožnji GORICA Petek, 30. oktobra 1998 POLITIKA / SKUPŠČINA ČLANOV ZA GORIŠKO Gibanje za Oljko se mora prenoviti Samostojen in od strank neodvisen subjekt zo tranzicijo v moderen bipolarni sistem ZDRAVSTVO / ISKANJE REŠITVE ZA BOLNIŠNICO Zdravniki niso proti selitvi k Usm. bratom Pogovor med delegacijo primarijev in županom - Skrb zo ohranitev kakovosti storitev Podobno kot na vsedržavni ravni člani Gibanja za Oljko tudi na Goriškem razmišljajo o lastni vlogi in perspektivah po padcu Prodijeve vlade. Razpravi o teh vprašanjih je bila namenjena skupščina članov v ponedeljek zvečer v Koprivnem. Deželni glasnik gibanja Fausto Minisini je članom predlagal v razpravo dve opciji: razpustitev gibanja ali njegovo temeljito politično in organizacijsko prenovo. Potreba po zasuku je povezana prav z razpletom politične krize ob padcu Prodijeve vlade. Pokrajinski koordinator Franco Miccoli je poročal o vsedržavnem srečanju referentov gibanja s samim Prodijem in posredoval sledeče ugotovitve: sedanja vlada ni vlada Oljke, bodisi zaradi vstopa UDR v koalicijo kakor tudi zaradi jasno izjavljenega preloma kontinuitete z izkušnjo Oljke, ki jo je Cossigova grupacija zahtevala in dosegla. Ni šlo torej le za padec neke vlade, pač pa za udarec političnemu projektu, ki je temeljil na opredelitvi za bipolarizem in na novem načinu dela, osredotočenem na projektih in objektivih, pišejo v sporočilu za tisk, v katerem vsekakor zagotavljajo lojalno podporo D’Ale-movi vladi,»drugi levosredinski in prvi vladi s predsednikom iz vrst levice«. Gibanje za Oljko pa ima v novih razmerah večjo politično prostost in manevrski prostor. Kot politični subkjet želi delovati samostojno čeprav v sodelovanju in ne v kon- Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju s Kulturnim domom in pod pokroviteljstvom Slovenske kulturne gospodarske zveze, prireja nocoj ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu večer partizanskih pesmi in poezij. Pobuda za nocojšnji koncert se je rodila v krogu kulturnih društev z namenom, da bi ovrednotih dragocen izraz, ki ga predstavlja sporočilnost partizanske umetnosti tako v pisani besedi kot v glasbeni ustvarjalnosti. Partizansko pesem, gledališče, tisoče besedil in notnih zapisov ne gre zato pozabiti, saj so del slovenske kulturne dediščine. Nocojšnji večer bodo trapoziciji s strankami koalicije, obnoviti pa mora svojo politično iniciativo. Pri tem mora ovrednotiti zlasti nov način nastopanja osnovan na idejah in projektih, saj so prav v tem razlogi za uspeh na volitvah 21. aprila. Gibanje za Oljko naj bi se zato zavzelo za utrjevanja bipolarizma, za trdnejše vlade in hkrati možnost zamenjave, za decentralizacijo, sanacijo financ, za manj vsiljivo vlogo države v družbi in hkrati za solidarsnostno politiko, ki naj ne prepusti šibkejših divji tržni logiki. Na ponedeljkovi skupščini so posegli Številni člani. Med njimi poslanec Mario Prestambur-go, ki je ocenil stanje na državni ravni, in predsed- V socialnem središču v ul. Baiamonti je Se danes in jutri med 8. in 20. uro v okviru 2. državnega tedna ekološke vzgoje na ogled razstava izdelkov dijakov goriških Sol na tematiko okolja. Poleg OS Otona Župančiča, ki je posredovala videoposnetek o soski postrvi, sodelujejo tudi dijaki slovenskih višjih srednjih Sol s predstavitvijo projekta botaničnega vrta pri Šolskem centru. Na ogled je razno gradivo in posnetki dela na terenu v lanski jeseni ter nekaterih od 118 posajenih rastlinskih vrst. (foto Bumbaca) oblikovali godbeno društvo Viktor Parma -Trebče (kapelnik Lean-der Pegan), MoPZ Jezero - Doberdob (zborovodja Marij Pavlica), MePZ Oton Zupančič - Stan-drež (zborovodja Anastazija Purič), MoPZ Vasilij Mirk - Prosek, Kon-tovel (zborovodja Miran Žitko), MoPZ Valentin Vodnik - Dolina (zborovodja Ignacij Ota) ter skupina recitatorjev (Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simo-neta, Veruska Kuk, Lui-sa Gergolet, Igor Pison), ki bo podala izbor poezij Karla Destovnika -Kajuha. Priložnostni govornik bo Rudi Pavšič, deželni predsednik SKGZ. nik pokrajine Giorgio Brandolin, ki je podčrtal, da je njegova uprava še vedno izraz koalicije Oljke in je kot taka znala premostiti lokalizme ter dati nov zagon pokrajinski instituciji. Po poglobljeni razpravi so skoraj soglasno (5 glasov proti in 3 vzdržani) odobrili pohtične smernice, ki sploh ne jemljejo v poštev razpusta, pač pa nakazujejo potrebo po Gibanju za Oljko, ki naj deluje na vseh ravneh od lokalne do državne kot samostojen politični subjekt, različen od strank, in naj se v konstruktivnem dialektičnem odnosu s strankami koalicije zavzema za uresničevanje političnega projekta Oljke. Pisatelj Giulio Mozzi, ki so ga dijaki goriških višjih srednjih Sol spoznali že junija, ko jim je predaval o ustvarjalnem pisanju, bo danes ob 20.30 v centru »Punto giovani« v Kapucinski ulici 21 predstavil knjigo »Oro nero«. Gre za zbirko petih povesti mladih goriških avtorjev, ki so jih izbrali med skoraj 50 sodelujočimi na literarnem natečaju »Fiabe di vita quotidiana«. Natečaj sta lani razpisala združenje »Goriziagiova-ni« in občinska ludoteka v okviru projekta »Tolo-meo«, namenjen pa je bil mladim piscem do 26. leta starosti. Najboljše povesti so zbrali v knjigi, ki je izšla pri založbi »Edi-trice Goriziana«. V prostorih »Punto Medtem ko rajonski sveti poudarjajo, da je prenova obstoječe bolnišnice edina stvarna rešitev, da se v mestu zagotovi dostojna raven storitev na podrožju zdravstva, so primariji, zaposleni v omenjeni bolnišnici mnenja, da je selitev v bolnišnico Usmiljenih bratov boljša in predvsem časovno hitreje izvedljiva. Tako stališče je delegacija zdravnikov posredovala na srečanju z goriškim županom Valentijem. Srečanja se je udeležil tudi odbornik za javna dela Spagna. Zupan Valenti je sogovornikom povedal, da je konferenca županov opredelila gradnjo nove bolnišnice kot najboljšo rešitev in to tudi na podlagi giovani« je v teh dneh na ogled tudi razstava fotografij Kristijana Čerina, ki so jo odprli v sredo zvečer (na sliki - foto Bumbaca). Gre za mlade- mnenja Zdravstvne ustanove. Zupan je ob tem izrazi nekaj kritik in pomislekov, zakaj taka rešitev, danes ni več najboljša. Tudi razprava o možni selitvi gre v čudno smer. Preden se karkoli ukrene, bi bilo pač treba vedeti, kaj meni lastnik objekta, to pa je red Usmiljenih bratov. Zdravniki so naglasili potrebo, da se odločitve vsekakor sprejmejo ga fotografa, ki se poklicno, kot sodelavec nekaterih revij, in ljubiteljsko ukvarja s fotografsko umetnostjo. Razstava bo odprta do 30. novembra. v doglednem času. V komisiji, ki se bo ukvarjala s problematiko pa naj bi bili tudi zdravniki. Sicer pa je pogovor zajel tudi druge sklope vprašanj. Tako je bila poudarjena potreba, da se sočasno z iskanjem najboljših rešitev za strukturo, oziroma objekt, poskrbi tudi za vsebino, za kakovost zdravstvenih storitev. KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.10-22.30 »X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 18.30-21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO Rdeča dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il Soldate Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 18.00-21.30 »La leggenda del pianista sulPoceano«. R. Giuseppe Tomatore. TRZIC COMUNALE 18.00-21.00 »L'uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. \M PRIREDITVE KSD KRAS DOL-POLJA- NE vabi nocoj ob 20.30 v šolo na Palkisce na predavanje o gobah. Govoril bo mikolog Milko Cebulec. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je Se nekaj prostih mest za Martinovo večerjo zl5. novembra v restavraciji Al fo-golar v Gaglianu. Prijave do srede, 4. novembra. KD O. ZUPANČIČ vabi v nedeljo, 8. novembra, od 11.30 dalje na pristno domače martinovanje na dvorišču doma A. Budala. Postregli bodo s kostanjem, vržoti, rebulo in drugimi dobrotami. Odlično bo poskrbljeno za glasbo in dobro razpoloženje. KD BRIŠKI GRIČ vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v domu na Bukovju. Vpisovanje pri Ma-nueli Juretič, tel. 81163. KD DANICA vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v gostilni pri Drejčetu v Doberdobu. Glasba in zabava sta zagotovljeni. Prijave pri Dolores (tel. 882222) in Kristini (tel. 882195) do 5. novembra. IH OBVESTILA KD SKALA GABRJE v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75 organizira fotografski tečaj. Prijavijo na sedežu društva ob prvem predavanju v četrtek, 5. novembra, ob 20.30. Za informacije: tel. 882119 (Ladi). KD DANICA organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 2. novembra, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Informacije: Kristina (0481-882195) in Dolores (0481-882222). Število mest je omejeno. DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba obvešča, da bo društvena večerja v soboto, 14. novembra, ob 19.30 v agriturizmu pri Ambrožiču v Dolenjah. Prijave do 31. oktobra v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000. Vabljeni člani in prijatelji. GOKLUB v Sovodnjah sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. POGREBI DANES Iz Gorice: 12.45, Maria lu-st vd. Cabas iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš. V Tržiču: 10.30, Maria Zorzenon vd. Bonini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Giuseppe Andrian na-glavnem pokopališču; 12.40, Jolanda Rohrich vd. Colleoni na glavnem pokopališču. Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni doni Gorica pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Koncert partizanskih pesmi MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM, TO JE KRIK VSEH NAS! (Karel Destovnik - Kajuh) Kulturni dom Gorica - danes, 30. oktobra 1998, ob 20.30 r ZSKD / V KULTURNEM DOMU n Drevi večer partizanskih pesmi in poezij RAZSTAVA / VEČNAMENSKI SOCIALNI CENTER Prikazan tudi botanični vrt Predstavljajo ga dijaki Šolskega centra - OŠ Župančič: video o postrvi tv ‘im !r^m m -.J ** ■■■ ^ ^1!f Manjkala so mnenja rajonskih svetov Goriški občinski svet je sinoči sklepal o višini občinskega davka na nepremičnine, ki bo za leto 1999 5, 5 promil za prvo stanovanje, odbitek pa znaša 300 tisoč lir. Vprašanje, ki se nanaša na odobritev pravilnika za izvajanje omenjenega davka pa so začasno umaknili z dnevnega reda, ker ni bilo priloženo mnenje rajonskih svetov. Prvi del seje je bil v celoti namenjen interpelacijam, vendar pa so svetovalci v glavnem ostali brez odgovorov, kajti odbomiška mesta so bila bolj slabo zasedena. Svetovalec Romano (SKP) je predložil osnutek resolucije za priznanje samostojne parlamentarne skupine SKP. Seja se bo nadaljevala danes ob 17.30. GRADIŠČE / OBČINA SE ŽE NI IZREKLA' Trgovci nasprotujejo odprtju novega trgovskega centra Goriške trgovce, Se bolj pa trgovce v Gradišču zaskr-blja načrt trgovskega centra v Gradišču z okrog osem tisoč metri prodajnih površin. Nasprotovanje tej pobudi so trgovci izrekli že pred časom, v sredo pa so o zadevi razpravljali na skupščini, kjer so vnovič potrdili svoje nasprotovanje. Trgovci se namreč bojijo, da bi jim novi center odvzel kupce. Kot drugi razlog pa navajajo tudi neurejeno prometno povezavo in pa dejstvo, da v razn ih evropskih državah spreminjajo odnos do tovrstnih pobud. Predsednik združenja trgovcem ASCOM Co-melli je stališče trgovcev pisno posredoval županu v Gradišču Fabrisu in predlagal, da bi o zadevi poglobljeno razpravljali s predstavniki trgovcev. Danes naj bi o novem trgovskem centru razpravljal občinski svet v Gradišču. To vprašanje je bilo že na dnevnem redu prejšnje seje, vendar pa občinski svet ni sprejel konkretnega sklepa. Predsednik združenja trgovcev predlaga tudi naj bi zadevni sklep (mnenje glede odprtja centra) umaknili z dnevnega reda seje. Kakor znano, je odpiranje trgovskih centrov v pristojnosti deželnega odbora, vendar pa je obvezno mnenje občinskega sveta. MLADI / NOCOJ NA SEDE2U »PUNTO GIOVANI« Predstavitev zbirke povesti mladih piscev Na ogled tudi fotorazstava Kristijana Čerina Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. E O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 PODJETJA / PREDSTAVITEV NA SEDE2U TRŽAŠKEGA ZDRU2ENJA 1NDUSTR1JCEV Cremcoffe iz družinskega podjetja v pravo majhno »multinacionalko« Pocorini: Družino Polojoz-Lokor zgled za Trst - Nova znamko in obrat v Sežani TRST, SEŽANA - Perspektiva Trsta je, da spet postane tisto, kar je bil nekoC, če hoče imeti prihodnost. V to misel je predsednik tržaških industrij cev Federico Paco-rini uokviril zgodbo o tržaški družini trgovcev s kavo, ki je pravočasno razumela nove izzive in se jim prilagaja z razvojem in širitvijo svoje dejavnosti tako v ozemeljskem kot v proizvodnem in kakovostnem smislu. Govorimo o družini Polojaz - Lokar oziroma o znani blagovni znamki Cremcaffe in o družinskem podjetju, ki je preraslo v pravo »multinacionalko«. Navednice so obvezne, kajti ne gre za kolos, ampak za še vedno v glavnem družinsko podjetje oziroma skupino (-pod okriljem finančne družbe Fincat in z nosilno družbo Cogeco, ki je uvoznik in grosist surove kave), ki pa ima proizvodna obrata tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. V hrvaški Istri (pri naselju Boljun, na pol poti med Pazinom in Buzetom) je že leta 1990 nastalo mešano podjetje Kavaim-peks za potrebe takratne- ga jugoslovanskega trga, ki danes oskrbuje s praženo kavo zelo zanimiv hrvaški trg, medtem ko so konec avgusta letos dali v pogon povsem novo pra-žarno v Sežani, s katero se je tamkajšnja ob nastanku le distribucijska družba VVorldcaf obogatila s proizvodno strukturo. (Na Hrvaškem pa bodo že v prihodnjih dneh odprli še drugo pražarno, ker ena sama ne uspeva pokriti povpraševanja.) Povod za včerajšnjo predstavitev na sedežu Združenja tržaških indu-strijcev, ki se je je udeležilo lepo število predstavnikov gospodarskega Trsta vključno z županom Illyjem (med njimi je bil tudi predsednik SDGZ Marino Pečenik s predsednikom sekcije za mednarodno trgovino Edijem Ferlugo), je bil pravzaprav nov logos blagovne znamke Cremcaffe. To je že tretja posodobitev znamke od leta 1951, ko je nastala, vendar ohranja znani napis (čeprav razdeljen) in list kavne rastline v ozadju, pri čemer je napis bordo rdeče barve, ozadje pa zlato. Prenova znamke je pote- gnila za seboj tudi embalažo, seveda pa se je potreba po prenovi rodila z novo linijo proizvodov za trgovsko distribucijo (-Cremcaffe lahko zdaj izbiramo med petimi različicami), katero še bolj izrazito kot doslej označuje velika skrb za kakovost. Podrobnosti o tej prenovi in o obratih v Sloveniji in na Hrvaškem je gostom orisal pooblaščeni upravitelj družbe Cremcaffe Fabrizio Polojaz, medtem ko se je predsednik Vanja Lokar Pacoriniju oziroma združenju industrijcev zahvalil za gostoljubje in poudaril, da se jim je zdel to najustreznejši sedež, kjer bi se predstavili mestu. Po okrepčilu z dišečo kavo, kot se spodobi, so se gostje v spremstvu kar nekaj članov družine Po-lojaz-Lokar (kjer zdaj prihaja na površje nova menedžerska generacija) in sodelavcev odpravili v Sežano na ogled nove pražarne. Stoji na obronku naselja, ob cesti, ki pelje v Lokev in tik ob znani Grgičevi gostilni, kjer se je potem ogled končal z zakusko. Povsem novo poslopje je zelo prijetnega videza, arhitektonsko vključeno v okolje in sploh ne spominja na proizvodni obrat, če ga ne bi obdajal omamni vonj po kavi. Pražama, v kateri je zaposleno deset oseb, je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo nemške proizvodnje, vodita pa jo brata Aljoša in Tomaž Milič iz Briščikov, ki sta tudi družabnika v podjetju VVorldcaf. Razvoju v Sloveniji sta sledila od prvih začetkov, ki segajo v februar 1992, v primerjavi z drugimi italijanskimi investicijami v slovensko gospodarstvo pa sta izpostavila prednost znanja jezika in seveda tudi poznavanja splošnih razmer. Aljoša Milič se je tudi zelo pohvalno izrazil o zaposlenih domačinih, ki so zelo privrženi podjetju in njegovim interesom. Ge je obrat na Hrvaškem (kjer dela 15 zaposlenih) tržaška matična hiša finansirala sama s svojimi rezervami, se je za tistega v Sežani poslu-žila bančnih posojil in izkoristila tudi možnost kritja stroškov izdelave študije o izvedljivosti iz evropskih skladov (v okviru programa Jopp), pri čemer sta ji bila v veliko pomoč goriški center Informest in pordenonska finančna družba Finest. Programi in prizadevanja pod kavnim listom Cremcaffe pa se ne končajo tukaj, čeprav je nam že zmanjkalo prostora. Tržaška »multinacionalka« se namreč ne ustavlja le tik za mejo, ampak širi svoje zanimanje proti severu (Avstrija), vzhodu in jugu (prek Grčije vse do Izraela), seveda brez zanemarjanja italijanskega trga s posebno pozornostjo za Triveneto. Prvi proizvodni cilj treh obratov je po besedah Fabri-zia Polojaza doseči milijon kg kave na leto, kar pa gotovo ni nedosegljivo, če upoštevamo, da že sedaj preoizvedejo okrog 800 tisoč kg letno. O tem pa kdaj drugič. Vlasta Bernard Ogled pražarne v Sežani, zgoraj pa posnetek s predstavitve v Trstu (Foto KROMA) Sil lin : NOVICE Septembra plače niso narasle RIM - Državni statistični zavod ISTA je včeraj objavil podatke o gibanju plač v septembru. Te so v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene, v primerjavi s septembrom lani pa so bile višje za 2, 2 odstotka. Povprečna rast plač v zadnjih dvanajstih mesecih (oktober 97 - september ,98} pa je znašala 2, 8 odstotka. Ge upoštevamo samo prvih devet mesecev letošnjega leta, pa so se plače od januarja do septembra v povprečju dvignile za 2, 4 odstotka. Najbolj so se plače povišale v trgovskem sektorju (+5, 9%), prevozih (+5, 8%) in v sektorju zasebnih satoritev za podjetja (+5%), najbolj pa je bila umirjena rast v telekomunikacijah (+0, 8%), v sektorju za elektriko, plin in vodo (+0, 5%), zavarovalništvu (+0, 5%) in bančništvu (+0, 2%). Septembra v EU nižja inflacija BRUSELJ - Eurostat v Včeraj objavljenem poročilu ugotavlja, da je bila septembra letos letna inflacijska stopnja v državah Evropske unije 1, 2-odstotna, kar je za 0, 1 odstotka manj kot mesec prej, istega meseca lani pa je bila 1, 8-odstotna. Inflacija se je v enajstih državah, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, z 1, 2-odstotne avgustovske ravni septembra zmanjšala na 1-odstotno raven, medtem ko je bila še septembra lani 1, 7-odstotna. Najvišjo letno inflacijsko stopnjo, 5-odstotno, je septembra beležila Grčija, precej nad unijinim povprečjem sta bili z 2, 8 odstotka tudi Irska in z 2, 2 odstotka Portugalska. Najnižja je bila inflacijska stopnja na Švedskem, in sicer 0, 1 odstotka pod ničlo. Na tej strani lestvice so bile še Francija ter Nemčija in Avstrija. Prva je septembra beležila 0, 5-odstotno inflacijsko stopnjo na letni ravni, zadnji dve pa po 0, 6-odstotno. V primerjavi z mesecem poprej se je inflacija septembra znižala v desetih članicah EU, povečala se je na Finskem, v Grčiji in Veliki Britaniji, na isti ravni pa je ostala v dveh članicah in sicer na Portugalskem in Danskem. Nova Ljubljanska banka med vodilnimi v Srednji Evropi LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka je, kot piše v oktobrski izdaji ene izmed publikacij založbe Financial Times - bančni reviji The Banker, z aktivo 3673 milijonov dolarjev na 14. in s kapitalom 225 milijonov dolarjev na 23. mestu med 100 vodilnimi poslovnimi bankami Srednje Evrope, so sporočili iz Nove ljubljanske banke. Na lestvico, oblikovano na podlagi podatkov za konec leta 1997 se je uvrstilo devet slovenskih bank, med njimi so najvišje poleg NLB še SKB banka, ki je po obeh kriterijih na 31. mestu, in Nova kreditna banka Maribor, ki je glede višine aktive na 34. in glede kapitala na 37. mestu. V vrhu so se glede na majsko razvrstitev zgodile manjše spremembe, vodilna po aktivi je poljska Bank Pekao s 14.188 milijonov dolarjev aktive, sledita v maju vodilni češka Komercni banka in poljska Povvszechna Kasa Oszczednosci, po kapitalu pa je z 970 milijoni dolarjev prvo mesto obdržala Komercni banka, druga je Bank Pekao in tretja poljska Bank Handlowy VVarszavvie. Po številu uvrščenih bank vodi Poljska z 18 bankami, sledita pa ji Češka in Madžarska s po 13 bankami. V reviji The Banker komentar zaključujejo z mislijo, da bo odpiranje srednjeevropskih bančnih trgov moralo voditi k večji konkurenci, ki bo pospešila zapiranja in združitve bank, saj v 15 državah tega območja 105 milijonov prebivalcev izbira med več kot 550 bankami in številnimi hranilnicami, kar pomeni povprečno 190 tisoč prebivalcev na banko. 29. OKTOBER 1998 v URAH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1616,00 1642,00 m N nemška marka 982,00 998,00 funt Sterling 2710,00 2765,00 s*-1 0 Švicarski frank 1205,00 1230,00 . (11.40) (R) Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10)-1*! (1138) (R) Vdem (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) - '**! (12.06) (R) Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) - <">. (1233) (IR) Vdem (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11). (12.13) (D) Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) -<*>. (13.38) (R) Vdem (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) - '**! (12.40) (R) Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11) -l‘ll MONTECARLO 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka Gledališče v Gorici Goldrush Mtljl Zoom umetnost BDl Film: Una fattoria New J York [M Zoom umetnost 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- KM nik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Quincy Film: L' imprendibile si- gnor 880 (kom., ZDA '50, i. Burt Lancaster) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Nan.: Stric Buck Film: Alba rossa (pust., ZDA ’84, i. P. Swayze) Film: Lanterne rosse (dram., Hong Kong ’91) Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Kontaktna odd.: Glejte, kako rastejo: Kačji pastir, 9.10 Tedi, oddaja za mularijo Nad.: Car nevidnosti Tedenski izbor: resnična resničnost, 11.05 4 x 4, oddja o ljudeh in živalih, 11.35 Oddaja TV Maribor: Na vrtu Nad.: Brezglavo zaljubljen (VB, r. D. Richards-S. Harding, i. Robson Green, Francesca Annis, Michael Kitchen, 3. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Ježkove nagrade: Ta svet je pesmi vreden Predstava SLG Celje: Lepa Vida (I. Cankar, r. M. Korun,, i, J. Bermež, P. Jeršin, A. Kumer) Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Otroška oddaja Ris. nan.: Cofko Cof Zgodbe iz Amerike Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Oglasi Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Koncert z Jazz festivala: Grašič - Ugrin kvintet Zgodbe iz Amerike Napovedniki TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Zdravje in mi Nad.: Sosedje (88. del) Projekt Kolovrat Kako biti zdrav? Videostrani Dnevnik, vreme Reportaža tedna Pogovor o goriškem sejmu - Kvartin Pogovor o..: Zdravstvo Odd. o avtomobilizmu Lokalne TV: VTV Velenje Glasb, odd.: Video Top Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.00 Poročila, nato Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 MePZ Obala; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po iah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11,00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila;" 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Pred dnevom reformacije; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 8. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 32. epizoda) Nan.: Pacific Dri ve (Avstralija, 88. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, 18. ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, 5. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes) Film: Kormoran (VB) Euronevvs TV prodaja Film: Dolina Abraao (Portugalska) Nan.: Indaba (Fr., 16. ep.) Nan.: Čudežni otrok (ZDA, 19. ep.) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Videonovosti z Mojco Dan reformacije TV drama: Sonce za dva (D. Jovanovič - B. Sprajc) Dok. serija: Velike romance 20. stoletja (VB, 2) Film: Le parasite (Frasn-cija ’95, r. P. Devrolf, i. M., Aumont, M.-Sophie Berthier, Y. Back) Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard, 17. ep.) NoCni pridih Nan.: Izpovedi mladostnikov (Brazilija, 9. ep.), 1.35 Lazar (ZDA, 20. ep.) Napovedniki Koper Euronevvs Risanka: Mala Neli Četrtkova športna oddaja Film: Najokrutnejše srce (ZDA '61, i. S. VVhitman) Program v slovenskem jeziku Sok: Mladi in glasba Primorska kronika Dnevnik, šport Risanke: Mala Neli Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Dok.: Petdesetletna vojna - Izraelci in Arabci Vsedanes - TV dnevnik TV nad.: Kdo je ukradel Monno Liso? (i. E. Ceru-sico, M. Mirabella, 5. del) Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18,45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti in lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Izštekani. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in kocertov Evroradia: Ansambel Heinz Hollinger; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 22.00 Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG r ,,. srb ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA SREDISCE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SUKA Nad severno Evropo je obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Za hladno fronto priteka v višinah k nam od severozahoda hladnejši in bolj suh zrak. , x W@® KOBENHAVii gp ’ 6 A 1000 UDONo .✓,STH!oAM 10/1* BERU^ »/'2 VARŠAVA 7/12 —oBRUSEU auA/T.z e/’2 zv ‘T" <^> ŽENEVA ,4/16 UUBUANA 5/12 S 6 lOTo BEOGRAD i3/0b / X V S® S;«>FU« OV2„ §^x- , - —x-- 1020 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden, sredi dneva in opoldne bo vremenski vpliv obremenilen, ponoči pa bodo razmere spet ugodne. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............12 1000 m..............7 1500 m..............2 °C 2000 m............-1 2500 m ...........-5 2864 m............-7 DANES 'p CEIOVFC O 3/11 Čl 8/18 O OVIDEM 5/16 —»N GORICA 8/16 OORICA o 5/12. & ° POSTOJNA P 'X UUBUANA S/l 6/12 . 8/20 v POSTOJNA 12 'r KOČEVJE TRST0 ^ O 9/17 V X. ^ - PORTOROŽ ^ X Zrz—_ - OPATIJA PAZIN q UMAG Danes bo ob morju pretežno jasno, drugod delno jasno s povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 13 do 17 stopinj C SOSEDNJE POKRAJINE: Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo JUTRI 'EC psJItej ||3 ' —g. — o 2,6 KRANJSKA GORA Q TR21C 0/8 ČEDAD—'—»3 n 4/14 O ^ KRANJ OVIDEM 4/14 a GORICA 4/14 GORICA V soboto bo sprva pretežo oblačno z meglo in slano po nižinah. Cez dan se bo pooblačilo. V nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE John Glenn, 77-letni dedek vesoljski poskusni kunec VVASHINGTON - Sexgate je izginil, volitvam so posvetili le dve koloni v kroniki, na Kosovo so vsi popolnoma pozabili, saj so bile oči vseh Američanov uprte v svojega junaka Johna Glenna (na sliki AP), vesoljsko oporišče Kennedy pa se je spremenilo v prestolnico gala in politične predstave. Izstrelitvi vesoljskega trajekta Di-scoveryja, s katerem je v vesolje poletel tudi 77-letni astronavt-senator Glenn, so poleg predsednika Clintona prisostvovali vvashingtonski politiki, filmski zvezdniki, režiserji in druge osebnosti. Bil je to pravi shovv v najboljšem ameriškem slogu. John Glenn je bil presrečen, saj so se uresničile njegove sanje. Že res, da bo pravi poskusni kunec in da bodo med vesoljsko misijo na njem izvedli cel niz poizkusov. Požreti je moral posebni termometer, ki bo vsakih 15 sekund posredoval njegovo telesno temperaturo. Skrbno bodo preverjali motnje v spanju, ki so tako značilne za astronavte. Na glavi bo imel elektrode, ki bodo preverjali možgansko dejavnost. Po vsakem spanju se bo moral pomiriti s posebnimi računalniškimi videoigricami, s katerimi naj bi preverili njegove reflekse. Zaužiti bo moral dodatne doze beljakovin, tako da bodo z analizami krvi in urina prverjali metabolizem starostnika v breztežnostnem stanju. Kot drugi astronavti bo tudi Glenn povržen ravnotežnim testom. Pred izstrelitvijo so skrbno preverili njegovo mišično maso, tako da bi točno ugotovili, koliko jo je izgubil med vesoljsko misijo. Vse te podatke bodo preverili s podatki ostalih članov posadke. Glennu so čestitali tudi številni upokojeni sovjetski vesoljci. Med drugimi je 57-letni Vladimir Poljakov zapisal, da bi se z Glennom rad udeležil prvega potovanja proti Marsu. Oktobra 1999 bo imel svet uradna 6 milijard prebivalcev NEW YORK - Sklad OZN za prebivalstvo (UNFPA) sporoča, da bo 12. oktober leta 1999 uradno razglasen za »Dan 6 milijard«, kar pomeni, da bo svetovno prebivalstvo do takrat naraslo na šest milijard. UNFPA je doslej predvideval, da bo ta datum nekoliko prej - 16. junija 1990, vendar so statistični podatki o rodnosti in ocene na podlagi le-teh dan, ko bo na svetu prebivalo 6 milijard ljudi, premaknile za štiri mesece. Izvršni direktor UNFPA Nafis Sadik je dejal, da je to dobra novica, vendar svetovno prebivalstvo še vedno skokovito narašča. Vsako leto je na svetu 78 milijonov več ljudi, od tega kar 97 odstotkov v državah v razvoju. Programi za načrtovanje družine in zdravstveno varstvo nosečnic so v teh državah Se vedno nezadostni in nedostopni. Nosečnost in rojevanje otrok v državah v razvoju pa predstavljajo smrtno nevarnost. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da je'zmanjšana rodnost na svetu v veliki meri posledica tudi naraščanja Števila smrtnih primerov zaradi aidsa. Aids najhuje prizadeva Afriko. Med 29 najhuje prizadetimi afriškimi državami je pričakovana življenjska doba le 47 let, kar je sedem let manj, kot bi bilo brez omenjene bolezni. Na neslavnem vrhu glede smrtnih primerov zaradi aidsa je Botsvana, kjer je okužena ena od Štirih odraslih oseb. Pričakovana življenjska doba v Botsvani bo z 61 let v obdobju 1990-1995 padla na le 41 let v letih 2000-2005, če se stvari ne bodo izboljšale. Glede na ocene OZN se bo prebivalstva Bot-svane do leta 2025 kar za 23 od- stotkov manj, kot bi ga bilo, če ne bi bilo aidsa. Po drugi strani pa je zaskrbljujoče, da se bo Število prebivalcev v tej afriški državi do leta 2025 podvojilo glede na Število v letu 1995, kar bo posledica zelo velike rodnosti. V državah v razvoju torej ljudje umirajo zaradi bolezni in pomanjkanja, vendar obenem Število prebivalstva v teh državah narašča zaradi velike stopnje rodnosti. Slednja je posledica velike stopnje smrtnosti, kar pomeni, da se vrtijo v začaranem krogu. O povečevanju in spremembah v številu svetovnega prebivalstva pa sami po sebi govorijo statistični podatki UNFPA. Leta 1804 je svetovno prebivalstvo Stelo milijardo ljudi, leta 1927 je naraslo na 2 milijardi, leta 1987 pa že na 5 milijard. Leta 1999 naj bi bilo na svetu 6 milijard ljudi, napoved za leto 2028 pa ob sedanji stopnji rasti znaša 8 milijard. Zanimiva je tudi primerjava med Afriko in Evropo. Leta 1950 je bilo v Evropi dvain-polkrat več ljudi kot v Afriki. Letos v Afriki prebiva 749 milijonov ljudi, v Evropi pa »le« 729 milijonov. Pri sedanji stopnji rasti bo afriškega prebivalstva do leta 2050 trikrat več kot evropskega. Prostor na svetu pa najbolj zapolnjujejo Azijci, saj Število prebivalcev vsako leto tam narase za 50 milijonov. V Afriki se poveča za 17, v Latinski Ameriki in na Karibih pa za 8 milijonov. Na preostali del sveta torej letno »pade« le 3 milijone več ljudi. Na vsakih pet ljudi na svetu jih dva živita na Kitajskem (1, 3 milijarde) ali v Indiji (982 milijona). Robi PoredoS/STA