Leto LXXm., št. 281 Ljubljana. Cena Din L— ENSKI Izhaja rsaJk dan popoldne izvzemal nedelj« to praznika. — InaeratS do tO pottt vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2.60. od 100 do 300 vrat 4 Din S, vacjl tnseratl petit vrsta Dto 4.--. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14,—, za Inozemstvo Din 25,—. Rokopisi m no vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNlsTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica it. 5 Telefon; 51-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-2S Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg H. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon »t. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani 8t_ 10.351. Strateški umik Italijanov u Hlbanri Po sr Ji t i barbi so grške čete prekoračile Bistrico in zasedle pristanišče Santi Quaranta, ki so ga Italijani pred izpraznitvijo zažgali — Grki prodirajo proti Klisuri in Tepelenijn — Tudi na severni fronti ostre borbe Atene, 7. dec s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 41. vojno poročilo: Na levem krilu fronte so naše čete obvladale močan odpor sovražnika ob reki Bistrici, prekoračile reko in včeraj nasedle Santi Quaranto. Grška vojska je pomaknila nato svoje postojanke od Santi Quarante dalje proti severu. Sovražnik je Santi Quaranto požgaJ in uplenil, preden je mesto zapustil. Pred Santi Quaranto je bil najden na pol potopljen italijanski rušilec, ki so ga pred nekaj dnevi bombardirala zavezniška letala. Na drugih delita fronte so se včeraj nadaljevale borbe uspešno za grško vojsko. Med vojnim materialom, ki smo ca za-plenili sovražnku, sta tudi dva topova. Atene, 7. dec. s. (Ass. Pressi. Grki smatrajo, da je italijanski ručiiec, ki je bil najden v pristanišču v Satiti i^uaran-ta ista ladja, ki so jo v sredo napadle angleška bombna legala. Najbrž je prišel rušilec pred Santi Quaranto z nalogo, da odpelje iz mesta italijanska uradništvo in uradne dokumente. Ameriška poročila Atene, 7. dec. s. (Ass. Press). Zastopnik grške vlade je izjavil sno^i novinarjem, da je bil včerajšnji dan **den najuspešnejših za grško »»ojsko. Grki so med drugim včeraj zaplenili tudi zelo mnogo važnega vojnega materiala. Pri Santi Quaranta so bile ital'janske čete prisiljene, da se umaknej d po ostri in srditi borbi z močno utrjenih postojank Italijanska vojska je mesto zapustila v dveh kolonah. Ena kolona se umika proti Hlmr.ri, ki leži dalje severno ob obaM, druga pa skuša prodreti proti Delvmu in Arj r :aj,tru. Ker na ie Ar«iroknstro sam že popolnoma pod grško kontrolo, če ne že tudi zaseden od grške vojske, je zelo dvomjivo, če bo la prodor italijanskemu oddeku uspel. Glede položaja pieJ Argirokastrom eo izjavljali v *ršk^n krofih si.ioii, da je pričakovat: vesii o zasedbi uu£?a vsak trenutek. M^rda po grške čete v mesto že vkorakale, vendar o tem še manjka uradno potrdilo. V notranjosti Grki nadaljujejo z močnim pritiskom na vseh d^lih bojišča. Pri Premctiju so Grki po :-esti proti Tepe^eni prodrli do gorskega Krciaza pred mestecem Klisuro. Ta prelaz sedaj obstreljuje bardira!a mesto Arts v Epiru. Neki 61etni otrok je bil pri napadu ubit Tri osebe pa so biUe ranjene Prav tako je bilo napadeno mesto Zakvnthos na iS+mme.iskerr ot«.š!o6t zagotavlja t^-di zgodovinsko bodočnost. Ta bodočr^t obeh dosedaniih narodov rc more b:*i n;č drugega kakor v prvi VT.~*i praadevanje, da se ohrani sfeTno in dobro ut'-me'jeno nrijateljstvo. Fer!*-i. 7. e. V berlinskih političnih »n č.'r',rT"'4^.''h Vročih nr^večajo največjo po**©rno^t fp^p"'«! r4famvt r^ed Matlaar-skinii in jusoslovenskiini državniki. V Berlinu žele, da se poglobijo prijateljski odnošaji med državami južnovzhodne Evrope in da pride do iskrenega sodelovanja in konsolidacije področja, za katero kaže Nemčija največje zar imanje. Hkrati izražajo v merodajnih krogih upan.ie. da se bodo bližnji stiki med Beogradom in Budimpešto končali s polnim uspehom za Jugos'avijo in Madžarsko. Da s*a Balkan in Podunavje na poti ureditve priia-teljskih vezi, najboljše dokazuiejo zadnji govori državnh po^avar^ev in državnikov iz južnovzhodnih držav. nfm. 7. dec. (Transe. Press). TtaT*ian~ki listi pišejo o po'ožaju na jugovzhodu Fv-rope in pravijo da so odnošaji med Madžarsko in Jugos'avijo vedno bolj prija-teliski. L1"?*! poudaria'0 rudi gospodarske odnn^e med ba'kansk'mi državam' in Sov-ietsko Rusiio na gospodarskem nolju. Sporazum nemške vlade z Rumuniio smatrajo v rimskih km*"'h kot izhod iz nem'r-n^"a stanja poTi^'^nih in gospodarskih problemov Rumunije. Previdnost Grk&v Grki napredujejo počasi in previdno v pričakovanju italijanske pretiefenzive Struga, 7. dec. e. Po saditi bitki severno-zapadno od Podgradca. katere so se udeležile vse edinice orožja, so se v teku včerajšnjega in predvčerajir icga dne kakor tudi prej: njo noč vršili v glavnem samo topniški dvoboji. Boji se še nadalje vrše na pobočjih Mokre in to v glavnem na grskeTB in italijanskem levem krilu Grško desno krilo ki operira od Podgradca dalje ob obali Ohridskega jezera, je v zadnj'h dneh pokaza.'o nekaj manj aktivnosti Prav tako tudi italijansko levo krilo, ki brani te položaje. Grki napredujejo počast in previdno, čim bolj se oddaljujejo od svoje meje. ki je vsa močno utrjena Potrebno jim je zlasti, ds imajo dobre zveze z ozadjem in zato morajo popravljati razrUe ceste, da lahko oskrbujejo svoje ćete z municijo in živili. Italijani kakor vse kaže pripravljajo veliko ofenzivo iz notranjosti Albanije, kjer koncentrirajo neprestano nove čete in zbirajo vojni material Sodijo, da se bodo nekaj časa vršili boji manj^etja obsega, v katerih se bodo Italijani v glavnem umikali, da bodo potem v ugodnem trenutku na vseh odsekih pričel j s splošno protiofenzi- vo. Grki tudi koncentrirajo vse svoje sile, da ne pride do presenečenia Po vesteh, ki so nfltii na razpolago, vodijo Grki voino v manjših etapah vsak dan nai se fronta ne-koMko premakne in naj ^rske čete zavzamejo določene točke na katerih se potem Grki utrjujejo in zaiarujeio dohivde Kakor se izve so se gr^kc čete včerai n^bližale vasi Odoniite 8 km od Podgradca livrhna letalska aktivnost italijanske vojske, zlasti ceoV Podgradec— Elbasan. Grške čete ki *n *e vedm na rK>bočjih Kami je in Mokre ^tVno napada to italijanske položaje Ital'jan* » bsipajo G^ke z močnim topniškim ognjem. Na tem delu frente jc vreme spremen Ijivo. Večinoma je ob'ačno. Snežiti jc pre nehalo, toda na&tsia je druga nevarnost Nastopil je hud mraz » hudo poledico, kar otežkoča gibanje vejrke m vpteine živine. Zaradi tega imata obe rtrani velike težave zlasti glede prevoza municije in živil. Italijani dobivajo nova ojačenia in se vrše priprave v zvezi z napovedano protiofenzi-vo. ki se pričakuje vsak dan Atene, 7 dec. a (Atenska tel ag.) Notranje ministrstvo javlja, da so včeraj italijanska leta'a bomba»xJim'a več točk v notranjosti Grčije, kjer ni nobenih voja'kih objektov Človeških žrtev je malo in px> vzrr.čena škoda je majhna. Atene, 7 dec. s (R*-uterj V bližini Podgradca. kjer so v teku hudi beji, za'asajo Italijani svoje preome oddelke iz letal z živežem in vojnim ma*eria'om Atene. 7. dec. a (F**uter) Uradno javljajo, da so včeraj italijanska Ietaia bom- gaižmars tem sasr^nui *>d tlemi o in Rtiimn o R&rrruns&l tisk napoveduje vi"ji življenjski standard p &'e&vjcia za Rmo^ko prebivalstvo nega štaba. Leta 1918 ie zastopal Italijo pri pogajanjih s poražeirm sovražnikom v Villi Giusti. Pozneje je bil italijanski poslanik v Rio de Janeiru. Curih, 7. dec. s (Reuf r) Švicarski listi poročajo iz R ma da je šef italijanskega generalnega štaba maršal BadogHo podal ostavko na svoj p-^ložaj baje že pred tednom dni in sicer osebno v roke kralja in cesarja Viktorja Emanuela Baje pa je vlada čakala en teden s sprejetjem ostavke. Naloga nesnike vojrlce v Rumuniji Bukarešta, 7. dec. e. Po službenem obvestilu, ki je bilo včeraj objavljeno, so bili v okrožju Dmbovice manevri čet nemške vojaške misije v Rumuniji. Manevrom so prisostvovali kralj Mihael, upravitelj države general Antonescu, peleg tega tudi mnogo oficirjev rumunskega generalnega štaba. Po manevrih, na katerih so nastopile razne edinice orožja po najnovejši strategiji, so vojaSki strokovnjaki razmotrlvnli vsa tehnična in stratežka vprašanja. Poveljnik nemških Čet general Hansen je izjavil kralju In generalu Antonescu, da bo nemška vojaška mirija v polni meri izpolnila nalogo, ki ji je poverjena v F.ir uniji. G^or m sil Bolgarija in Rtttt2tiai*3 Bukarešta, 7. aec. e. Iz a. —jtance, kjer deluje mešana rumur-:ko bcl^ars".:a l.o»iii-sija za likvidacijo vprr-,.-nj po odstopu Južne Dobružde Bolgariji, se izve, da je bolgarska vlada sklenila zc preti bolgarsko ru-munsko mejo v Južni Dobrudžl. Bolgarska vlada hoče s tem sklepom preprečiti nadaljnje irseljevanje bolgarskega življa iz Rumunije, ker je število izseljenih Bolgarov iz Severne Dcbrudže že doseglo 60.000, torej število, kakor je bilo po pogodbi dole; no. V bukare.Iranskih merodajnih krojili poivlr.rjajo, da se je doslej Izselilo šele 52 000 Bolgarov in da po) pogodbi ni drlečeno makrimalno število. Rumuni so v Crajovl pristali na to, da se do 15. decerrbra Izseli prvi del izseljencev dolečene kvote do 60 000, toda to izseljevanje naj bi se še nadaljevalo. BuJt.i-<^a, 7 dec AA. (DNB) V listu »B'ina Vestire« je romunski podtajnk za tisk in propagando Aleksander Constan objavil čanek o novem gospodarskem sporazumu med Nemčijo in Rumuniio Ru-mun ka gncnr^larsk8 po'it:ka Sloni, tako pravi čanek, kakor za vlade kralja Karo-la I. na naravn h odnoajih prostora in na stvarnosti narodnega gospodarstva. Izklju-j čila je vse borzne in finančne speku'acije. ' Posojila, ki jih je Nemčija pod neverjetno ugodnimi pogoji da'a so v naspretju s preteklimi posojili za proizvajanje in bo z njimi mr?r*če po«ppe:iti dvig države na vseh gospodarr-k:h poljih z nejnvderrej?imi teh ničn«mi napravam; in stroji. SeHaj se končno lahko ustvari vi?ji življenjski «t<*nd'rd za rumun^ko ljudstvo, zasti pa za široke množice kmetov. »Akcionea« objavlja ob tej priliki č'anek m pravi, da SO do&edanja posojila v Rumuniji imela samo ta namen, da so krila primanjkljaj v državnem proračunu. Naravna pos'edica takih posojil je bi'o zmerom večje zadolževanje in obubožan je Gospc*-darski sporazum z Nemčijo je začetek nove gospodarske po'irike. ki bo zaradi mednarodni gospodarrk'n koristi Rumumje v bodoče podpiral raz vrv i države. »Porunca Vreme* pi?e. da bo nemško rumunsko gospodarsko sodelovanje imelo predvsem to prednost da bo koristilo obema strankama To sode'o^anje se bo še povečalo in se ne bo nikdar zmanjšalo* Oškodovana država Bukarešta, 7 dec. A A. (DNB) Uved': so so.lno postopanje zaradi prevare in o ko-dovanja rumunske držaje proti prej "njim vodenim osebnostim pr; petroleiskem društvu »Astra Romana* Vsi so Angleži razen enega. Sodišče je ugot1ja, da je sedaj angleška grški fronti v področiu pogorja Mokre in { vojska tam pričela z miciativnimi vojaški- Kam'je so se boj' včera nadaljevali Po sebnh sprememb n; bt'o. toda bi^ji so bili vendar zelo srditi in obojestransko topni'ko stre'ianie se ie sili'a'c ve* dan Tudi pehotni in stmm' k' o^cn n: r--pustr De''>vanje Ip^a'stva ie bil«« rud? ž;v<*hno-Čeprav je brlo vrem. o\ a "no je ita''jan-sko letp'srvo še na ia je bomhard-raV gr ško ozadje z^^t ceoo Podgradec -Kori-ca Močne detonacije b >mb težkih kalibrov so se slikale v okoiiri Podgradca ves dan. Grško letalstvo je bombardirajo ozadje mi akcijami, potem ko jc več mesecev zaman čakala na ofenzivo Grazianijeve armade D očim so doslej angleške oklopne edinice samo čakale, da so italijanski yd-de'ki zapustili svoje utrjene položaje, ter so jih potem napadle, postajajo sedaj in g'e'ke predstraže agresivnejše ter napadajo Italijane že iz neposredne bližine njihovih postojank Reuterjev poročevalec javlja dalje, da je prišlo nad fronto v Zapadni puščavi do j skih afriških vojakov bitke med akupmo an/Jfđrih letal in soati- 1 nv italijanskimi love tipa CR 42 Eno izmed italijanskih letal je bilo zadeto in je moralo pristati na angle-kem ozemlju. Kairo,( 7 dec. a (Reuter) V Nairobiju je bilo izdano uradno poročilo ki javlja da se razvija na kenijsko abesinski meji močna izvidniška aktivnost pn Tokani je močan sovražni odde'ek izvedel neuspe'ni napad na neko an£?V~4co postoianko Po ostri borbi se je m-^ra' sovražni odde'ek. ki je »estoial iz afri?k'h čet pod v»>d^tvrvm itaiijan?k;h čas^nkov umakniti. Na ans'e-Sk» strani pogreajo enega častnka. ki ie verjetno ranjen. Padlo je tudi nekaj angle- Pospešena gradnja ameriških vojnih ladij Vsakih la dni po ena nova ladja — Nove ladjedelnice Wasbia£ton, 7. dec. s. (Ass, Press), Nacionalni odbor za obrambo Zedinjenih držav je podal poročilo o pospešenju gradnje ameriških vojnih ladij. Po poročilu odbora bo sedaj vsakih dvanajst dni izgotcvljena po ena nova vojna ladja. Gradnja križark je bila pospešena za pet mesecev. Vsaka podmornica bo zgrajena po 6 mesecev prej, vsak ružiiec pa po 3 mesece preje. 150 milijonov dolarjev je bilo votiranih za zgradnjo novih ladjedelnic za vojno mornarico v Zedinjenih državah. V juniju prihodnjega leta bodo dogotovljene nove velike ladjedelnice v Filadelfiji, ki bodo mogle dograditi ok'cpnice največjega tipa v 3 in pol letih namesto v štirih. Ena izmed oklopni c po 45.000 ton se bo takoj začela graditi v Filadelfiji. Obrambni odbor obenem opozarja, da je v ameriški vojni mornarici še mnogo zastarelega materiala, ki ga bo treba nujno nadomestiti. Zaradi tega položaj glede gradnje vojnih ladij še vedno ni popolnoma zadovoljiv. Amerl^li! državljani v kanadski vojsiii Ottnwa, 6. dec « (^uteri Po uradnih kanadnk:h nola'k'h služi v ka^^^.ki vojski sedaj že 2500 državljan« v Zedinjenih držav vsi kot prostovoljci. Več višjih častnikov kanadske vojske v Angliji je bilo poklicanih nazaj v Kanado, da bodo organizirali nove divizije kanadske vojske. New Vorlc. 7 dec. AA. (Reuter) Svetnik ministrskega odbora za vojsko v Kanadi Brocington je izjavil v nekem govoru, da je v kanadskem letailstvu 7% ameri&kih državljanov. Rusko slsvaška trgovinska p&gsdba Moskva, 7. dec. AA. (Tass). V Moskvi je bil 6. t. m. podpisan sporazum o trgovini, plovbi in trgovinskem izmenjavanju ter plačevanju med Sovjetsko unijo in republiko Slovaško. Pogodba določa vzajemno izvajanje določbe o največjih ugodnostih in ureja pravni položaj sovjetskega trgovinskega zastopstva na Slovaškem. V smislu odredb sporazuma bo Slovaška izvažala v Sovjetsko un^jo kable, električne motorje, železne cevi, prejo in ostale predmete, Sovjetska ur^ja pa bo uvr'a'a na Slovaško vo'no, žito. fosfat in dni"o. Določeno je, da bo v prvem letu izvn^";e tc'a snora-7unm starpH premet znašal 4,800.000 ame-r'ških do'sr^ev. Pogodbo je podpisal za svjetsko unijo Mikojan, komisar za zunanjo trgovino, v imenu Slovaške pa Orsag, predsednik slovaškega trgovinskega zastopstva. Angleško ameriška v- finančna posvetovanja Prva konferenca angleškega finančnega strokovnjaka P h ili p psa z ameriškim finančnim ministrom TVashington. 7. dec. s. (Ass. Press.) Podtajnik angleškega flninčnega ministrstva Phlllpps je imel včeraj svojo prvo konferenco z ameriškim finančnim ministrom Morgenthauom. Pri konferenci so bile na-vzočne tudi druge visoke ameriške finančne osebnosti, med drugim ravnatelj ameriškega stabilizacijskega fonda, v vsebini včerajšnjih razgovorov nI bilo mogoče dobiti nobenih podatkov, razen, da so se nanašali na nakup vojnega materiala za Anglijo v Zedinjenih državah ter na možnost plačevanja nakupov. Prihodnja konferenca med ministrom Morsrenthauom m Philippsom bo v ponedeljek. VVa^hington, 7. dec. AA. (Reuter.) Fre-deric Philipps je izjavil zastopnikom tiska, da misli Ostati v VVashingtonu teden dni, teden dni v New Torku in Kanadi in da bo med svojim bivanjem proučil vrsto važnih vprašanj z Morgenthauom. Ne\v Vork, 7. dec. s. Radio javlja, da je Anglija od začetka vojne dalje kupila v Zedinjenih drŽavah doslej že 120 trgovinskih ladij. Posebna misija ameriškega polkovnika N'ew York» 7. dec. a. (Ass, Press.) Ust »New York Evening News« je javil snoči. da je na prekocceanskem potniškem letalu Clipper pravkar na poti iz New Torka v Evropo ameriški polkovnik Donovan. List ja\dja. da se je za njegov odhod izvedelo šele potem, ko je letalo že zapustilo New York. Po informacijah lista potuje Oonovan v Evropo v posebni misiji ameriške vlade. List izraža mnenje, da je ta misija najbrž v zvezi z nedavnimi izjavami odstopivšega ameriškega veleposlanika v Londonu Ken-nedyja ki se je Izrazil dokaj pesimistično o položaju Anglije ter je priporočal sklenitev miru Po mnenju lista bo polkovnik Donovan skušal po nalogu ameriške vlade popraviti neugodni vtis. ki ga je napravil Kennedv s svojimi izjavami tako v Angliji kakor tudi v Zedinjenih državah. Volne priprave na Daljnem vzhodu Ruski komentarji o poostritvi odnosov med Anglijo in Japonsko — Vloga Zedinjenih držav v oboroženem sporu z Japonsko Moskva, 7. dec. s. V pregledu položaja na Daljnem vzhodu pravi moskovski radio, da se dogodki razvijajo tako, da se angleško japonski odnošaji vedno bolj zaostrujejo, ter da obstoji možnost oboroženega konflikta. Japonci koncentrirajo velike množine vojaštva v neposredni bližini Hongkonga, zlasti pa na otoku Hai-nan. Prav tako poročajo o koncentracijah japonske vojske v francoski Indokini. Tudi imenovanje novega guvernerja na For-mozi je v zvezi z vojaškimi pripravami. Moskovski radio opozarja tudi na imenovanje angleškega maršala Brook-Pan-pona za vrhovnega poveljnika novo osnovane angleške voi?ke na Daljnem vzhodu. Agencija Domej je že takoj po tem imenovanju objavila poluradno jnnonsko izjavo, da pomeni to imenovanje angleške vojne priprave proti Japonski in da so za to potrebni protiukrepi. Dalje citira moskovski radio v zvezi s tem poročilom šanghajskih listov, da so Japonci svoj generalni štab vojne mornarice na Kitajskem premestili iz Kantona na Hainan ter pravi, da je to eden i?me dprvJi japonskih vojaških protiukrepov. Po mnenju moskovskega komentatorja se tako Japonska kakor Anglija tudi na gospodarskem po1 ju pripravljata na vojno. V tem smislu tolmači moskovski radio gospodarsko konferenco vzhodnega ne.a angleškega imperija, ki je bila pretekli mesec v Delhiju. Medtem pa se je 25. novembra rudi v Tokiu pričela »vzhodno azijska gospodarska konferenca*, ki se je udeležuje 50 delegatov iz Japonske in onesa dela Kitajske, ki je pod japonsko ob'astvo. Istočasno organizira Japonska tako zvani blok jena, v katerega naj bi prišle vse države na Daljnem vzhodu, ki priznavajo janonski jen kot podlago za svojo valuto. Moskovski radio opozarja dalje, da izdelujejo v japonskih uradnih krogih načrte za sistematično gospodarsko proizvodnjo leta 1941 ter da kažejo veliko zanimanje za ojačenje gospodar- skih zvez s francosko Tndokino in Nizozemsko Vzhodno Idnijo. Vse to spada po ruskem mnenju v okvir gospodarskih priprav za morebitno vojno z Anglijo. Končno opozarja moskovski radio, da se pod vidikom poslabšanja angleško japonskih odnošajev razvija vedno ožje sodelovanje med Zedinjenimi državami in Anglijo na Daljnem vzhodu. »New York Herald Tribune« in drugi listi so pisali, da morajo Zedinjene države Anglijo, ki je zapletena v evropsko vojno, zaščititi pred možnostjo japonskega napada na Daljnem vzhodu. Po ruskem mnenju je bilo ameriško angleško sodelovanje na Daljnem vzhodu tudi eden izmed predmetov, o katerih je razpravljal angleški veleposlanik lord Lothian ob priliki svojega ob'-ka v Londonu. New York, 7. dec. AA. (Ta*) »United Press« poroča, da je 300 ameriških častnikov in vojakov z velikim številom letal prišlo v Mamilo. Kitajski uspehi Čun'.'king, 7 dec. a, (Tass) Sedaj javljajo nekaj novih podrobnosti o uspehu, ki ga je doseg'a kitajska voiska v srednji kitajski provinci Hopej. 23. novembra so pričeli Japonci z večjo ofenzivo severno ob reki Jangce v severnrzapadni smeri od Fčanga. V ofenzivi so sodelovale štiri japonske pehotne divizije. Čez nekaj dni so pričeli Kitajci s protinapadom ki je bil do 29. novembra tako uspešno izveden, da so se morali Japonci vrniti v svoje izhodiščne postojanke. Boji so se razvili tudi južno od reke Jang-ce. Tu se- Japonci 1 decemb/a r znatnimi ojačenji izvedli napad na kitajske postojanke. 2 decembra sc KVajci & protinapadom pognati Japonce nazaj V severni Kitajski je v severnozapadnem , delu province Hopej prišlo do bojev, pri čemer je padlo 100 japonskih vojakov, 12 pa jih je bilo ujetih. London ni bil bombardiran preteklo noč, pač pa neko mesto ob Dristolskem kanalu London, 7. dec. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju Sovražni letalski napadi na Anglijo preteklo noč v splošnem niso imeli velikega obsega. Napadi so se koncentrirali v glavnem na neko meste ob Bnstolskem kanalu. Tu je bilo vrženih zlasti mnogo zažigalnih bomb. Povzročenih je bilo več požarov, med njimi nekaj resnejšega značaja. Vsi pa so bili od oddelkov Civilne obrambe obvladani. Napad je povzroči škodo na hišah in javnih zgradbah, več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Napad na mesto je bil končan pred polnočjo. Drugod v Angliji so vrgla sovražna letala nekaj bomb na južni del države in na južni \Vales. Nekaj oseb je bilo ubitih. Povzročena škoda je majhna. Na ozemlje Londona preteklo noč bombe niso bile vržene London, 7 dec s (Reuter) Kakor javlja uradni komunike, je bii glavni s< v razni letalski napad preteklo n<»č usmerjen na neko mesto v južnozapadni Angliji ob Bri-stolskem kanalu (verjetno Bristci ali Gar-diff op. ur.) Sovražna letala so vrgla na mesto mnogo eksplozivnih in zažigaln.h bomb Škoda je bila povzročena na mnogih zasebnih hi;ah Zadeta sta bila tudi neka cerkev in neki kinematograf. London je imel zopet razmeroma mirno noč. Letalski alarm v prestolnici je bul dan pozneje nego običajno, znak, da je nevarnost minila pa je sledil zelo kmalu Bombe na prestolnico niso bile vržene O manjših napadih poročajo še tudi iz srednje Anglije in iz VValesa. London, 7. dec s. (Reuter) Uradno poročajo, da so bombe ob priliki nekega letalskega napada nedavno p*/škodovale tudi znameniti observatorij v Greenwichu. Več daljnogledov je bilo uničenih. Znameniti kronometer. ki določa grf enwichški čas, pa je ostal nepoškodovan. Angleški bombniki nad zasedenim ozemljem London, 7 dec a (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo da\i naslednji komunike; Angleški bombniki »o preteklo noč izvedli napade na sovražna letališča v Belgiji in severni Franciji Vsak novec izključno za vojno Buenos Aires, 7. dec. AA. (DNB). Član angleškega trgovskega odposlanstva, ki biva pod vodstvom lorda Velingtona v Argentini, je podal včeraj naslednji izjavo; Možno je, da naši argentinski prijatelj! žele da bi mi pokupili tisto blage ki se zaradi nase blokade ne mote ved uvažati v Evropo. Ne bodo me atoeodiif, Ce si jim dovolim odgovoriti, da n#--moremo in si tudi ne upamo izdajati denar za stvari, ki nam niso potrebne. Vsak novec, »katerim . razpolagamo, bomo porabiH iik! ju-čno za nadaljevanje vojne. Naloga našega odposlanca je, da v teh razmerah najdemo način za sklenitev novega argentinsko angleškega, sporazuma o izmenjavi blaga in o okrepitvi medsebojnih trgovinskih vezi. Afera z ameriško uradnico v Parizu Washington, 7 dec (A* Press) Zuna nje ministrstvo javlja, da je ameriška vla da pod vzela diplomatske kerake pr nemški vladi, ker je uradnica ameriškega poslaništva v Parizu EIi^'^»3th Deejjan 1 decembra bila odvedena \er,emj od nem škc policije ter je odtlej za njo izginila vsa ka sled. Uradno poročilo a.m^r;§kega zunanjega ministrstva pravi da **a p« uradnico pri šla dva civilista ver'etnr detek^va. ter jo prosila, da gre z n«Tri * jefo k ter naj b' obiskala angleške vr^jne ujetnike. Pozneje se je uradnica v spremi v u detektivov vrnUla v stanovanje po top1'"1 oMeko nato pa je izginila Po »eielanv ie b k" poslaništvo od neznanca obvt^enc d« je uradnica v zaporu Baje je obdntlžena da te pomagala angleškim čas.' n kom pri begu. MIKLAVŽEV VEČER SOKOLA VIC — DREVI OB 20 URI Zabava Ples Iz škoS|e Loke Ge. Peckerjevi v spomin V ugledni Pecherjev dom škofjeloškega posestnika in bivšega trgovca na Mestnem trgu se je nnselila bridka žalost. V četrtek ponoči je umrla gospodinja ga. Kloti'da, ki je doseg;]a starost 69 let. Z gospo Pecher-jevo se umika v onostranstvo zopet ena izmed naših žena, ki bi jih sedanji svet čimdalje več potreboval. Vztrajna v skrbi za napredek in rast doma, je vedno našla dovolj priložnosti, da je pokazala svoje zvesto narodno čustvovanje. Pokojnica se je rodila kot hči staroznanega Sorževega doma v Skofji Loki. prihodnje leto bi poteklo 50 let, odkar je stopila pred oltar z g. Kcnr?-dom Pecherjem, poč rodu Čehom iz Tabora, tedanjim poslovodjem špecerijske podružnice trgovca roolenca iz Kranja. Kot podjeten poslovni človek si je kupil pozneje g. Pecher hišo, kjer je vodil dolgo vrsto let renomirano špecerijsko trgovino. Poudarimo naj, da je bil in je ves Pecherjev dom odločno narodno zaveden, sokolski in tudi go. Klotildo je škofjeloški Sokol uvrščal dolgo vrsto let med svoje sestre. Skoraj ni bilo prireditve, da bi ne bi'a navzoča ga. Pecherjeva. ki se je živo zanimala za vsak napredek. V zakonu se ji je rodilo dvanajst otrok, a žive le še štirje, ki so že vsi na samostojnih položajih. Sin Jože je zasebni uradn:k, ga. Anica, bivša načelnica Sokola, vodi po smrti svoega moža Lebna obsežno Krevsovo posestvo, mlin in žago. ga. Marica je poročena z veterinarjem Ipavcem in ga. Dana s trgovcem Grabrijanom Iz Metlike. Vrli, narodno zavedni žeri bomo ohranili najlepši spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 15. — Pred ustanovitvijo skupnega združeni* obrtnikov. Zaradi likvid:cije posameznih obrtniških združenj v škofii Loki in obeh dolinah si bodo obrtniki škofjeloškega okraja ustanovili jutri 8. t. m. skupno obrtniško združenje. Za skupščino je med obrtniškimi krogi izredno zaniman e. Kakor znano, je upravljal doslej združenje komisar. Obrtniki, ki so za napredek stanu in razmah organizacije, bodo volili listo, ki jo vodi g. Jože Klun, krojaški mojster iz Škofje Loke. _ če bi sovražni letalci napadli ftkofio Loko. Pod tem naslovom smo objavili sredi preteklega meseca navodila, kako naj postopa prebivalstvo v primeru letalskega napada. Z uradnega mesta na poročajo, da je omenjena odredba razveljavljena in da veljajo za Škof jo Loko v primeru letalskega napada prav ista navodila kakor za v«o ban°vtno. To sporočilo objavljamo javnosti, da zaradi našega prvotnega poročila ne bo trpela enotnost protiletalske zaščite. Spopad v Južnem Atlantiku Nove podrobnosti o spopadu angleške pomožne križarke z nemško ladjo London, 7. dec. s. (Reuter). K pomorski bitki med angleško pomožno križar k o »Car-narvon Castle« ln neko nemško vojno ladjo, o kateri je poročal včeraj posebni komunike angleške admJralitete, poročajo sedaj se nove podatke. Ladja »Carnarvon Castle«, ki je bila lažje poškodovana, je trenutno na poti v Montevideo, kjer pričakujejo njenega prihoda za nocoj. V Mon-tevideu bo ladja dana v popravilo. Iz južnoaemriških prestolnic javljajo, da je večje število angleških vojnih ladij od-plulo na mesto, kjer se je vršila pomorska bitka, da bi izsledile sovražno vojno ladjo. Kolikor je doslej znano, za sovražnikom se ni bilo mogoče najti sledu. Iz New Torka poročajo, da je kapitan neke angleške trgovinske ladje, ki je bila pred mesci pri Bermudskem otočju potopljena po nemški vojni ladji, podal nekaj podatkov o nemški ladji, ki se je najbrže spopadla % angleško pomožno križarko : Carnarvon Castle«. Kapitan pravi, da je bil 64 dni na tej ladji kot ujetnik, pozneje pa je bil premeščen na drugo ladjo, od koder so ga angleške vojne ladje osvobodile.- Kapitan pripoveduje, da je nemška ladja, na kateri je bil ujet, 10.000 tonski bivši potniški parnik, ki pa je sedaj preurejen v pomožno vojno ladjo. Parnik je oborožen s šestimi topovi ter zavarovan z lahkimi jeklenimi ploščami. Preskrbljen je s potrebnim materialom tako, da lahko ostane tri leta na odprtem morju. Na njem je več sto min. Posadka na ladji je izredno močna. Nemški mornarji so ladjo skoraj vsak dan prepleskali z drugo barvo. Ladja plove včasih pod gTško, drugič pa pod brazilsko ali nizozemsko zastavo. Rio de Janeiro, 7. dec. AA. (DNB). Vest, da je angleško pomožno križarko *Carna-von Castle« poškodovala nemška pomožna križarka v južnem Atlantskem oceanu, je napravila v vsej javnosti zelo velik vtis. Angleška pomožna križarka je bila namreč tista, ki je poškodovala brazilski obrežni parnik »Itape«. Snočnji brazilski listi so to novico objavili kot veliko senzacijo. Argentinski veleposlanik v Riu de Ja-nelru, ki je obenem zastopnik Argentine v vse ameriški komisiji za nevtralnost, je ob slučaju »Itape« izjavil, da Brazilija lahko računa na Argentino. Veleposlanik )e podčrtal, da ameriška trgovina zelo trpi zaradi težav v čezmorski trgovini, ki so nastale zaradi vojne. Veleposlanik je rekel, da je zaradi tega obrežna plovba življenjsko vprašanje za ameriške države, ker se samo tako razvija trgovina med ameriškimi državami. Neameriške države ne smejo motiti obrežne plovbe in trgovine med ameriškimi državami. Štiri lepe knjige Vodnikove družbe Lfciblfana, 7. decembra. Povest Eda Deržaja »Pod iptk!«, za 1 LJutrtj OkfOff 14.00(> fflanov Vodnikove družbe In mnogo stotin drugih čitateljev prebira itiri lepe knjige, ki jih je družba Izdal« za leto 1940. V°dnik©\ u praiUim, Id jo je vzorno uredil prof. dr. Pavial Kar lin, nudi vsem ka- kor vsa leta doslej. ptŠtto. zabavno ln poučno čttvo. Popoln j« pratikarski del. sodoben in zanimiv pa poučni in zabavni del pratike,. v katerega so prisnevali Članke dr. Ernest Tur k, Alojzij Potočnik, dr. Pavel Breznik, dr. Metod Dolenc. Miroslav Ambrožič. Franc Rus, dr. Svetozar Ilešič, dr. Oskar Re.a. Mara Novakova, Franjo čiček. Lojze Koželj, dr. Venčes'av Arko. Leo Pettauer. Jože Jenko Slavko Našič in dr. Fran Gosti. Za uvod je >Novoletna« dr. Pavla Karlina po francoski narodni. Že imena piscev jamčijo za kakovost in zanimivost zbranega gradiva pratike. Naj samo še omenimo, da so avtorji poljudno in zgoščeno obdelali aktualne probleme Z največjim zanimanjem bo vsakdo prebral razmotrivanja o Balkanu, ki naj pripada balkanskim narodom o Valvasoriu. našem Clevelandu o priseganju, o tiska rniškem nastanku pratike, o škofi Strossmaverju o današni' Rusiji o vplivu podnebja na mdtnra zaka* kuhamo zelenad o rek'ami v rtarem veku o želodčnih težavah, o sta-rejš kranjskih gradovih kako čitamo vozni red o važnejših izumih, o starostni slabot mnost; itd Z zanimaniem si bode btalc; ogledal; številne ilustracije. S knjigo pok inž kemije Jakoba Turka C taMlInskt. Imd<*ki In ž.ivn'sUi prehrani« ctvarja Vodnikova družba vrsto poljudnih publikacij, ki bodo služ'le napredku naših najvažnejših gospodarskih panog Pisec ugotavlja v predgovoru, da 1e potrebno da vsaj nekaj malega izvemo Iz kemije na-§cga vsakdanjega življenja. Najvarnejše je za nas. da se poučimo kako se prehranjujejo rastline, ljudje ln živali, ki v ne~"združni skupnosti predstavljajo bitek ir žUek na zemlji. To je prva poljudno pisana slovenska knjiga te vrste, ki prinaša potrebno strokovno razlago ln vsa potrebna navodila za pravilno prehrano, od katere je odvisno naše ljubo zdravje in s tem naša sreča. katero je pisec dobil Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, je epopeja našim goram, ki jo je mogel nap sati le človek, ki gore ijubj in jih pozna, ki ga neodoljivo hrepenenje žene v njihov objem vedno znova. Edo Deržaj nam je te s svojimi umetnišk mi slikami dokazal, da naše gore po?na. Vse ono. kar mu nI mogoče prikazati z barvo in linijo, nam je prikazal s. svojo povestjo »Pod špiki«. V tej spoznamo vso lepoto, pa tudi vso grozoto gora, kadar se v svoji elementarnostl raz-jeze na vsiljivega človeka in ga pokopljejo pod plazovi in šlepovi. Prikazal pa je tudi popolno vdanost človeka, ki ga je gora priklenila nase ln ki ga ljubosumno čuva, da se svoie strasti ne more znebiti vse življenje. Gorjancu Suka vniku so gore pobrale tri sinove in ženo, zbežal je pred njimi v svet. a pozabil j:h ni. znova so ga priklicale k seM. Z močnimi haivami je oblikoval Edo Deržaj rte- ianie s svetlimi in mehkimi, pa tudi a temnimi tn divjimi. Take so naše planine. vedno drugačne ln večno lepe. Ilustriral je Knjigo sam z dovršenimi p^rorisbami lika Vaštetova nas popelje tudi v »Kožni devici« v st^ro Ljubljano, ko se je vse življenje odigravalo okrog rotov?a in ko so se ljubljanske eospodične sprehajale v krino-Mnah po tesnih ljubljanskih ulicah. Ljubljana iz te dobe je Ilkl VaStetovi posebno ori srcu, kajti tako je bilo mesto, ko so ga eledali Valvasor Vodnik. Zois. Prezren, Cop. V »Vražjem dekletu« je pisateljica podala Hk Valvasorjev, v »Romanu o Prešernu« Prešerna, v »Rožni devici« pa pesnika in rodohuba Valentina Vodnika Zgodba sama 1e preprosta s srečnim koncem, izredno zanimiva pa je nemima ln negotova doba v katpri se zgodba rPzp'eta, to 1e zadnie leto francoske Tlri^e Nek-»*eri so še verni pristaši in oboževalci Napo'eo-novi. drugi že pričakireio prihod avptrii-ske vojske Valentin Vodnik hoče izr^Mti svobodne trenutke stari Zo*s ie skeptičen. Oba lika sta odlično oblkovana. Da je slog lep m živahen, ni treba posebej poudarjati pri pisateljici »Romana o Prešernu«. Po cbčneni tibnru našega Fotokluba V jubilejnem letu čakajo ljubfjans&i FotoM&sb mnoge važne naloge Ljubljana. 7. decembra. Menda prvi v letošnji sezoni občnih r borov je bi] občni zbor ljubljanskega Foto-kluba. Udelež:lo se ga je prav lepo število članov, ki so napolnili klubski dom za Mladiko (bivši Dolinarjev pavijon). Občni zbor naših agilnih fotoamaterjev je s pozdravnem govorom otvoril predsednik g. Rado Merhar, ki je čestital zlasti tistim članom, ki so si v preteklem poslovnem letu doma ali na tujem priborili foto-amaterske lovorike. Po predsednikovem govoru je v svojem tajniškem poročilu g. Jcsip Lom bar poudaril, da so nenavadno težavne razmere sicer omejevale ude^stvo-vanje članov v klubskem življenju, vendar pa je bilo delo ljubljanskega Fotok'uba kljub vsem zaprekam v preteklem poslovnem letu prav živahno. V naSem Fotoklubu je bilo obsežno zlasti vzgojno delo. saj je bilo v zadnjem poslovnem letu prirejenih kar 34 predavanj in predva-fanl, poleg tega pa še 13 večerov fotografske kritike. Klub je priredil tudi 16 fotografskih Izletov ter skupna izleta članstva k otvoritvi »Puharievega doma« in na »Prvo razstavo slovenske fotograf je« v Hrastniku, med lepimi uspehi la^s^^a leta pa moramo zabeležiti poleg tega še 20 delovnih klubskih večerov. Cl^ni ljubljanskega FVjrokluba po razstavili svoja dela na petih zunanjih razstavah, ki so jim prinesle odlične ocene in lepe nagrade. Posebno častno za klub *e v Hrastniku pribor^eno prehodno darilo za na boljši rarstavl^a^oči klub. Svojo lastno razstavo je priredil v De-brezinu klubov član g. Ante Komič in vzbudil tam z nio posebno pozornost. Izredna čast je doletela klubovega člana g. Petra KocjanČiča. ki ga je imenoval Kraljevski krotek za proučavanje umetniške ln znanstvena fotografije v Brus'ju — imenovan CREPSA — za svetega člnna v znak priznanja njegovih zas'ug. O izredno častnem uspehu — g. Krašovec si je priboril celo prvo nagrado — v natečaju Rollelflex smo poročali že v zadnji sobotni številki. Klubovo uradno glasilo le postala zagrebška »Fotorevi^a«. TJreiuie -$o v Zagrebu živeči klubov Član g. Ljubo Vidma jer. Pojavlja pa se vsekako vprašanje z->ka1 slovenski fotoamaterji. ki so v JuTos'avi'h* nai'boljM, ne ustanove svoie^a l^s^nega glasila, ki bi res dosfo-'no reprezentiralo svetovni sloves slovenskih fotoamaterskih moistrov ? Blagajniško poročilo g. Cirila Bohma *e pokazaTo. da klubu še vedno pr'm^nikire-jo sredstva, da bi se razmahnil tako. kakor bi b^o notrebno. da bi svojo organizacijo, ki je dosegla prav lepe usnehe. raztegnil tudi še v horlcontalni smeri. Posebno med službenimi krogi klub v preteklem letu nI našel potrebnega razumevanja in podpore. G. Hronek 1e poročal kot kn'l£-nTčar. da knližnlce do občnega z*ora Se ni bilo mogoče Izpopolniti z vsemi novejšimi deli, vendar pa je kruhovemu č'an-stvu tudi sedal važen pr*nomoč"k nri njegovem fotografskem ude*s*vovanju. Pomč'lo nadzornega odbora 1e oodal g. Hablč. Omenfal ie požrtvovalno de'o odbora, zlasti ie blagajnika, ter predlagal ahsolutortt ki ga je občni zbor staremu odboru tudi Izrekel. Za novi odbor le bila nrediofena le ena Fsta. Bila ie sočasno sprejeta ln lzvoHe-na. Predsedstvo kluba je prevzel g. Go^ko Pipenbacher, podpredsed*tvo dosedanji predsednik g. Rado Merhar. tamik* sta gg. Karlo Kocjančič in Josip L o m b a r, blagainlk g. Ciril B b h m. Odborniki so gg.: dr. Milan Dular, d'rektor Erce, dr. J. Horovic, inž. Luio Mlch'eli, Srečko Grom, Franjo Hronek in Janez Ma-renčlč. Nova preglednika sta gg. Karel Bolafflo ln Lojze Pen ga!; razsod'Sče pa sestavljalo gg. dr. Tvo Frelih, Ivan Bata-geH in Janko Skerlep. V klubskem razsodišču so gg Gllha, G^-om. K. Kocjančič, Ante Korn'č. Ivan Krasovec ln drugi. Novi predsednik je anel'ral na s'ožno in intenzivno de7o med klubovim članstvom, saj čakalo klub ob desetletnici vatne naloge, predvsem proslava klubovega jubileja in proslava stoletnice izuma fotogra- fije po Slovencu Josipu Fubariu, ki naj bo zvezana z veliko fotografsko razstavo. Tudi vzgojno delo naj bo v novem letu obsežno, zlasti bi bilo pritegniti med Članstvo večje število fotoama'erjev ter tnka to lepo in vsakomur dostopno umetnost še bolj popularizirati. Skrbeti bo treba tudi za preureditev klubovega doma, ki naj bo članstvu ob vsiki priliki — ne ^lrde na vremenske prilike — vedno prijeten dom in zatočišče. Občni zbor je spreel nato n^kaj sprememb v pravilih, potem pa soglasno sprejel g. Bona Gregoriča, lastnika znane fototrgovine in drogerije v Ljubimi za svojega ustanovnega člana, ker Je naklonil k udu večjo podporo. Ob'.ni zbor je bil verna Fbka sloge mod agilnim članstvom ljubljanskega Fotokl.i-ta. Želimo Fotok'ubu Lj-ilJjana v njegovem mbUej.^em letu čim več uspeha! Iz Eiffasaja Jutri ponovitev sckclskc akade- ife. Uspelo sokolsko akađemiio. ki ie b.ia prirejena v prc«lavo 1. decembra, bodo jutri ob 18. ponevili in sicer v ce'oti. Tudi jutri bo otvorila akademijo moška daca s p?-tr) sliko pripravljeno;ti Ju^osavii? za \ s k napad sovražnika na enotnost nagega naroda. Nato Da se b_do vr.t li n s op nosili telovadcev in telo.adk s p.os imi vajami, narodnimi plesi in cela bal2tn!ml točkami, vmes ra Lomo vide i tudi č a ie na drogu in vaje šestorice moškega naraščaja. Vsakdo bo tudi presenečen n d graciozno in s fineso izvajanimi vajam z venčki ženskega naraščaja. Zakliučni 'očki bodo vnie Članov s kro~o:n in čl a-uc na zaprekah, 7a katere ie priredil ela bo br. inž. Majdič. Pcžar na Javorn'ku. V p ij^zn! va< i pod Sv. Još om s> pr biv lci v torek ponoči doživeli požar, ki bi bil lahko k ta-strofalen za vso vas. Sredi noči ie pričelo goreti gosr>"Vlarsko nos*bo|3 na nn^estv i pri Zanu, čigar lastnik ie v Ljubljani. Ker ni bilo k požaru gasilcev, so m-rli prebivalci s posodami krotiti po^ar. kakor ie kdo vedel in znal. v:e prTzade- a-«ie pa je bilo zaman. Po treh urah ni bilo več sledu o hlevu H K sreči stoji posestvo nekoliko dal'e od ostalih hiš. sicer bi vasica doživela lahko požar kakor rred leti. ko ie pogorela s o-ro vsa. Kdo ie povzročil Dožar. še ni ugotovljeno. Osebna ve^t. Narredoval ie za re^Tv-nega kapetana II. kl. hišnik v N-r^dn'-m domu g. Vinko Oblak, znani dobrovoljac in solunski berec. Nesreča v Jug. tvomic^h gume. Sredi tedna se ie na dvorišču tvornic^ pripetila nesreča pri vozni i premoga, k na k sreči ni zahtevala človešk« žr4ve Ko ie voznik Delial nremoi na dvorišče, ie voz nenad~ma zdrknil no na.riou in P t°nil s seboi tudi oba karja, ki sta P^dia v betonski rezervoar in se m^Čno p^'olkli, dočim ie vom'k še pravočasno odsk ČU in si rešil živlienje. Z Jesenic — Kolo .mgOslovens'dh sester priredi 15. t. m. ob 20. v dvor°n! Sakolskc^a doma koncert, katerega čisti preb:tek te namenjen za bo^ičnlco siromašnim jesen'*k!m otrokom. Sodelovali bodo operna pevka gdč. M^^oličeva. g. Juri-' Gregorc, ko^ser-vatoristka gdč. Pavla Frla^ova, g. Rado Lavsegar ter gdč. Jasna Tirlnger?eva in Liliiana Hribarjeva, ki bosta igrali na klavir. Soliste bedo na klavirju spremi*a'e ga. Nandka PleŠko, gdč. Zora Br?dač?va In ga. Boža černivec-š2pljeva. Naše vrle ko-lašice prosijo široko :eseni?ko javrost. da se te glasbene prireditve polnoštevilno udeleži in s tem njihovo plemenito prizadevanje moralno in gmotno podpre. — Zvočni kino Radio predvaia v soboto In nedeljo ob 8. zvečer (v nedelja tudi ob 3 pop.) velefllm Forstove rei'-'e »Bel amU (Lepi striček). Po znanem M au p as fantovem romanu. V gl. vlogah Wiry Forst sam, Olga Cehova in drugi. Med dodatki tudi vojni tednik. Sledi >Nanettec Grandiozno filmsko veledelo po romano Louisa Bromf ielda »THE RAINS CA ME«, katerega naklada je dosegla več milijonov izvodov V glavnih vlogah: TYEONE POVVER — v najlepši vlogi svoje briljantne umetniSke kariere MIRNA LOY — žena mistične lepote, ki s svojo kreacijo v tem filmu prekosi vse dosedanje uspehe GEORGE BRUN T — najpopolnejši gentleman filma BRENDA JOVCE — novi star. Predstave: danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri! — Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje *A ure pred predstavo! Matineja v nedeljo odpade! Dr. France Ogrin: Protiletalska zaščita in imenoslovje Razvoj bojnega letalstva, ki ograža z napadi (z bombami in s streli iz strojnic) naše življenje in Imovino tudi izven prave fronte, je ustvaril potrebo po uspešni in vsestranski obrambi v samem zaledju. Ta obramba je deloma aktivna (vojaška J obramba, deloma pa pasivna (civilna) zaščita. Prva ima namen, preprečevati vdiranje sovražnih letal na naše ozemlje in njih delovanje, druga pa naj omogoči omi-ljenje oziroma zmanjšanje učinkov že izvršenih letalskih napadov. Aktivna obramba se poslužuje sebi lastnih sredstev: protiletalskih topov in strojnic itd., najbolj učinkovit pa je letalski protinapad. Pasivni zaščiti pa služijo zopet: zaklonišča, zatemnitev, zameglitev, maskiranje in posebna varnostna služba (gasilska itd.). Tehnična stran obrambe je v znanosti Ze dovolj obdelana z raznih vidikov, dasi se še vedno izpopolnjuje. Ko smo v svoji državi sprejeli od narodov z višjo kulturno stopnjo nove pridobitve na polju napadalne tehnike iz zraka in obrambe, pa smo osvojili ne le tehnična sredstva, temveč po veliki večini tudi jezikovne označbe za razne pojme, bodisi z neposrednim prevzemom tujk, bodisi s površno prestavo na naš jezik, tako da dotični izraz ne ustreza niti našemu jeziku niti pojmu v stvari. Ta članek se omejuje v glavnem na področje obrambe. Tako smo dobili za tuje izraze: attacco aereo, attaque aerienne; protezione anti-aerca, defence antiaeiienne besede: vaz-dušni napad, vazdužna odbrana, in v slovenskem prevodu zračni napad in zračna obramba. V tem primeru pa aereo ne pomeni »zračen«, ampak »letalski« (aereo = letalo). Izraz »zračni napad« pa je tudi samo na sebi neprimeren. Saj uporabljamo pridevnik > zračen« le v primerih, ko govorimo o zraku samem (zračne sestavine, zračni tlak ali pritisk, zračna soba) in v primerih, ko je zrak sredstvo oziroma gre za zračni prostor (zračna pot, zračna črta, zračne višave). Izraz »zračna zasačita« ali »obramba« pa je docela zmoten. Da ne gre pri izrazu »protezione antiaerea« za zrak, bi bili mogli prvi prevajalci sklepati že iz predpone »anti«. Sicer pa zrak proti letalskemu napadu ne ščiti, niti ščitimo mi zrak, niti se ne ščitimo s pomoč-jo zraka. Pravilen je torej le izraz »zaščita preti napadom lz zraka«. Zaradi točnosti in enotnega izražanja pa naj opustimo tudi izraz vzračni napad t. tako da pišimo le »napad iz zraka«, dasi je spričo okoliščine, da se nanad vrši iz zraka, razumljiv tudi izraz »zračni napad«. Imamo pa še druge jako primerne izraze, izvedene od glagola leteti. Dotični stroji (naprave), leteče po zraku, so pač letala (potniško, bojno, jadralno letalo, vodno letalo), kakor govorimo o zrcalu, nakovalu itd. Ako bojno letalo napada, potem je to letalski napad in zaščita proti tem napadom zaščita proti letalskim napadom, kratko protiletalska zaščita (obramba). Ta obramba obsega torej aktivno protiletalsko obrambo in pasivno protiletalsko zaščito. V slovenščino so zašli netočni izrazi po vplivu tujega slovstva (nemški jezik uporablja izraza Luitangriif [poleg Flieger-angriff] in Luftschutz), posebno pa še po vplivu srbsko-hrvatskih izrazov v zakonitih predpisih. Zato imamo v prevodu »Uredbe o zaštiti od vazdušnih napada« in »Pravilnikov o zaščiti od vazdušnih napada« I. in IV. del še izraze »zračni napad« in »zračna obramba«. Ker naj vsak tehnični izraz zadene bistvo stvari, smo prišli kmalu na netočnost imenovanih izrazov. Ing. Stanko Dimnik uporablja v knjigi »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« skoro Izključno le Izraze: letalski napad in protiletalska obramba (knjiga je izšla lani). V članku »Protiletalska zaščita z organizacijskega, pravnega in fi-nančnr-sra vidika«, ki je priobčen v kniigi >Protiletal?ka zaščita«, izdani in založeni letos spomladi po kr. banski upravi, sem zavre! glede uporabe izrazov »zmčni napad« in »zračna obramba« 'zaščita) stališče, ki ie pori označeno. Po tem smo se ravnali vsi štirje pisci raznih člankov v gorenfi kniigi. V njej rablieni tehnični izrazi naj so tudi Mc*»r merodajnl. dokler ne dobimo morda boljših in pravilnejsih np.Tlvov. Dmzi- V^ + a V slovpncVprri prpvr^ij fr* \?cft »Pra- vfl^Ika o saSerrJ nred irtpteVfr^i naredi«. PodM c.-> v nr^r^Am Tvvsi^vjiri-hi tn ndomPČTn" tako da se napačni na- K->r t*čo noVnfnrfh forUc ki "Hb p*5pm-i 5r» mi Obravnavan tn pasivne za-§Bfte, bi jih fr»to%o Crtali in pi?aH: namestu ekina — zaščitni rv^tek (edinica), na-mefltn ra"*<~»n — okoliš. fjjoren-ta Izvajanja na. i nr1r*omoreio k 1-.čani se prav dobro spominjajo onih let. ko jc naš mladi poet Dragotin Kette obiskoval novomeško Novo mesto, 5. decembra ! kitici »Krki« je mladi pesnik dovolj zgovor-Ljubica, naj se obličje ti zjasni, j no izpričal svoje težko slovo od Novega ljuba, ne joči nikar! mesta, ko je vzkliknil: Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmect vej, Krka se vije počasi naprej. Ah, adi jo... Pesem Krki, na katero je ponosen vsak Novome ščan, je sedaj, ko se počasi bližamo 501etnici, ko jo je Kette spesni'1, uglas-bil naš talentirani glasbenik g. Slavko Straj-nar. Pesem bodo prvič peli na velikem glasbenem večeru, ki ga bo priredil pomnoženi sokolski orkester v Sokolskem domu v soboto 7. t. m. zvečei. Po dolgem presledku bo to zopet prireditev v našem mestu, ki si jih često žele ljubitelji lepe glasbe. Zbor 26 godbenikov bo zaigral pod vodstvom mladega dirigenta br. Engelberta Sorgo-Rossinijevo uverturo k operi »Semi-ramis*, nakar bo za p*1 vokalni oktet pod vodstvom br SI Strajnarja Jenkovo »Vabilo«, Foersterjevo »Razb'to čašo« m Adamičevo »Kmečko pesem«, Tenorvst g. Ivan Rueh. ki se je šola1 pri našem pevskem mojstru g J Bettetu bo zapel ob spremljavi orkestra arijo Cania iz opere »Bajaz-zo«, Hatzejevo »Uvelo ružico« in S1 Straj-narja skladbo po Kettejevem besedilu »Krki«. Absolventka praške mojstrske šole in učiteljica glasbene iole ga D-movšek-Rocho- gimnazijo. Bil je miren in tih človek, ki je ljubil predvsem samoto. V senci grmskih akacij nad Bojančevim mlinom so sanja-vega vitkega mladeniča čestokrat videli, kakor tudi na tedaj gosto poraščenih — vsem dijakom prifljubljenih — grmskih gri- ; va bo predvajala Scbuhmanov klavirski čih. kjer so se bradati srednješolci učili lekcij in obračali oči po brhkih zalih učenkah in gojenkah šmihclske šole. Kette je zelo rad obiskoval tud: Ragov log, gozd nad tiho Krko, kjer je občudoval njen mirni tok in njeno zeleno površino, pri jezovih pa je zamaknjen strmel v padec vode, ki se je odbijala od skal v milijonskih ble-stečih smaragdih. Pri pogledu na vso to krasoto, ki jo nudi očem Krka v svoji romantični strug: od izv;ra do Kostanjevice, je Kette pred svojim odhodom v Trs*, kamor je moral oditi k \oiakom, posvetil eno izmed svojih ljubkih tudi Krki. V drugi koncert s spremi je van jem orkestra, nakar bo orkester zaigral se Smetanrvo »VItavo« in bo svoj koncert zakliučil z Dvofakovim IV. stavkom iz ciklusa »Iz novega sveta«, ki ga je izvajala rud' ljubljanska Filharmonija na letošnjem novnarskem koncertu. Kakor jc iz teh vrstic razvidno, je program nad vse skrbno izbran in s* vsi sodelujoči zastavili mnogo truda in požrtvovalnosti za svoj sobotni nast<*p. Prepričani smo. da ne bo meščana, ki ne bi prišel na ta veliki glasbeni večer posebno še. ker se bo v naši dvorani prvič razlegala uglasbena Kettejeva pesem »Krki«. Ponovni uspeh Eda Deržaja v Zagrebu Njegova druga razstava v Zagrebu je zbudila mnogo zanimanja Ljubljana, 6. decembra Tisoči članov in bralcev knjig Vodnikove družbe imajo danes v rokah knjigo »Pod Špiki«, ki jo je spisal Edo Deržaj. Tako spoznavajo Deržajev pisateljski ta- lent najširše plasti našega naroda. Cital-ci so se lahko prepričali, da je Deržaj upravičeno sprejel za to svoje delo Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, če- sar so bili veseli tudi vsi, ki ga poznajo kot odličnegr. planinskega slikarja Da Deržaj ni upoštevan in priznan umetnik samo doma, temveč tudi pri bratih Hrvatih, priča njegov ponovni uspeh z razstavo v Zagrebu, ki je bila otvorjena 13. novembra v salonu TJTrich ter uspešno zaključena 29. novembra. Zagrebški listi so poročali zelo laskavo že o prvi Deržajevi razstavi v Zagrebu, ki je bila lani, nič manj pohvalno in pri-znalno pa so se glasile tudi recenzije o drugi razstavi. »Hrvatski dnevnik« je poudaril, da je Edo Deržaj dobro znan hrvatski umetniški publiki s svojimi alpskimi slikami. Danes je prvi in edini slovenski slikar tega žanra. Zato so njegove slike še bolj zanimive, ker tvorijo celoto in prikazujejo čim več značilnih alpskih vrhov, predelov in pokrajin. Razstavil je 45 del, po večini oljnate slike, d očim je na prvi razstavi v Zagrebu razstavil največ akvarele. Lotil se je oljnatih slik, ker jih občinstvo bolj ceni. Med njimi so najboljše »Prva pomlad«, »Zeleno jezero«, »Tri krave«, »Zima«, »Jesen« in »Megla«, med akvareli pa »Sava« in »Uskovnica«. »Jutarnji li?+« je poročal, da razstavlja Deržaj drugič svoja dela v Zagrebu in da je s prvo razstavo lani poleti moralno in stvarno popolnoma uspeL Kritika je Deržaj u priznala, da je slikar onega cela prirode, ki zastavlja vsakemu slikarju najtežje naloge. Vsi. ki poznajo Deržaj evo ustvarjanje, bodo ugodno presenečeni spričo dela, ki ga kaže to pot. Zopet bomo imeli priliko videti naše gore in naše planine v vseh letnih časih in v raznih nastrojen jih. Ko predstavljamo Deržaja naši publiki, ne smemo pozabiti na 'animi-vost, da je Deržaj tudi znan slovenski pisatelj, ki je dobil letošnjo Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. »Novosti« so poročale med drugim, da N^ržaj eden izmed redkih umetnikov, > ves posvetil slikanju alpskih pej-Zagrebško občinstvo si ogleduje o razstavo s posebnim zanimanjem. :ava ima poseben čas za ljubitelje planin. Vsi ti listi so priobčili tudi reprodukcije najlepših slik, ki jih je slikar imel na razstavi. Dodati je še treba, da gmotni uspeh Deržajeve razstave v Zagrebu ni prav nič zaostajal za njegovim ponovnim umetniškim in moralnim uspehom. Slikar je prodal nad 20 slik, skoraj polovico razstavljenih del, kar je v teh časih izreden in nenavaden uspeh, ki kaže, da zagrebško občinstvo ljubi in ceni resnično slovensko umetnost m slovenske planine. Veliko sliko »Prva pomlad« je kupilo društvo Slovencev v Zagrebu »Narodni dom«. Spričo tega ponovnega uspeha v Zagrebu Edu Deržaj u od srca čestitamo. Novi dom Sokola v Poljčanah Za svojo desetletnico (Id je potekla 23. novembra) bo sokolsko društvo v Poljčanah slovesno otvorilo danes v domu svojo dvorano. Stavba na zunaj de ni dovršena, pač pa je dvorana že pripravljena svojemu namenu. Otvoritev bo združena s >Miklavževim večerom«. V Dravinjski dolini si je doslej edini poljčanski Sokol postavil svoj dom in je na plodove desetletnega dela lahko ponosen. Dvorana je Učna in prostorna. Površine ima 160 kv. m (10X16), je nad 5 m visoka, tla so parketna, stene svetle in sončne ter Ima tudi prostoren oder. Sokol v Poljčanah je prevzel dediščino po čitalnici, ki se je pred desetimi leti prostovoljno razšla cb njegovim ustanovitvi. Om je novo društvo Izgubilo zasilno zavetje v preurejenem bivšem Hartnerjevem skladišču, je društvo začelo misliti na zgraditev lastnega doma. Premoženje 10 tisoč dinarjev, ki ga je zapustila čitalnica, so odborniki plodno naložili in leta 1938 kupili primerno stavbišče. Potrebne so bile seveda mnoge žrtve, tem bolj, ker je bilo društvo navezano samo nase in je tako rekoč M. nič ustvarilo za nase razmere lepo stavbo, ki ne bo ponos in lepa pridobitev samo Sokolom, ampak bo velikega pomena za ves kraj, saj bodo v njem našli priliko za telesno ln kulturno-vzgojno udejstvova-nje vsi, ki bodo hoteli sodelovati. Celotna zgTadba bo gotova v sokolski Petrovi petletki. Ob otvoritvi dvorane se Sokol v Poljčanah zahvaljuje vsem sodelavcem za požrtvovalnost, posebno tistim, ki so ga gmotno podprli. Ostanite mu naklonjeni se nadalje, da bo dom v določenem času res dograjen. Plesni večer Marte Paulinove V ponedeljek bo v opernem gledališču v Ljubljani samostojen plesni nastop Marte Paulinove. Mlada slovenska plesalka, ki izhaja iz šole moder-' oe plesne smeri, katere osnova je izrazni ples, je ustvarila za svoj nastop već samostojnih koreografij. Lik s* Marenko (L. M Skerjanc) ji je dal Cankar v svoji novelu Spored bo obsegal kompozicije Gračani-na, L. M. Škerjanca in 1* šivica, ns katere bo plesala Paulinova lastne plesne »misle-ke. .Va klavirju jo bo spremljal prof. M. V\-pov^eL »Govore li Grki pravilno grščino« Pod tem naslovom jc 27. novembra priobčil »Slovenec« kratek članek; po navedbi lista gotovo v celoti posnet po »Pester Llovdu«. Ze vprašanje je čudno postavljeno. Kdo pa naj Grkom njihovo govorico klasificira? »Pester Llovd«? Iz konteksta tega sestavka si je utegnil nepoučen bralec ustvariti sodbo, da današnji Grki sploh nimajo omikanega jezika. Ubogi narodi 2ivi na obalah morja stare kulture, pa svojih bukvic brati ne zna. In kam se je zagledal angleški poet lord Bvron, ko se je šel za svobodo tega naroda borit, ko je to deželo slavil v nesmrtnih verzih in je zanjo tam tudi umrl! Budimpeštanski redež si je med svojimi rojaki v Atili izbral navdušeno dober ča*» za razodetje, da so Grki tako analfabeti, ki svojega knjižnega jezika ne razumejo in da tam ljudska govorica sploh grška ni. Za svoje dokazovanje si je izvolil dva izraza. Oba učinkovito kažeta njegovo učenost. To sta besedi za vino in kruh. Vidimo, da res vsakdanje reči. Stari Grki so imenovali vino oinos, kruh artos. Današnji Grki pravijo vinu krasi, kruhu psomi. Bogme, daleč narazen, kaj ne? A ima Budimpeštanec smolo? Prav ta dva izraza sta od davnine grška. Takole je: gr^ca vina so sama premočna, pijejo jih po večini mešana z vodo. Stari Grki vino mešali — kakopak. očitno, vpričo g« sta — v posebnih vrčih, kraterjih (krater je doslovno mešalnik). In tako nov ogrski krasi, ta žlahtna »meša*, poteka še iz starih kraterjev. Častitljivo opravilo mešanja korenini v starogrškem glagolu kerranvmi — mešam. Je pa seveda do danes ohranjen tudi stari oinos. Tn rad bi poznal Grka, ki ne bi vedel, kaj pomeni nad h;šnimi vrati vabljivi napis otnopolis. Se bolj preprost je psomi (kruh). Izraz pomeni zalogaj, grižljaj in kar nič ne zakriva starv/grškega pso-mos enakega pomena. Obe navedeni besedi nista torej v kakšnem ■nepojmljivem na- sprotju • staro grščino Nikakor ne Docela naravno <*e jc razvilo to imenovanje. Je pravilno grško. Tudi pri nas ni več r rabi staroslovcnšči-na. a kdo bo rekel da ne govorimo pravega slovenskega jezika? Na op;san način bi utegnil Madžar pogrešati vina tudi pri nas. ko bi slišal, da naročajo v gostilni »mokroto«, »tistega iz keta« ali pa »pijače gor«! In bi trdil, da nismo nič v rodu z narodi, ki pravijo kruhu hleb. Ta budimpeštanska lingvistika me spominja zabavne zgodbe. Sva s prijateljem sokiačila po Ogrskem. Tako sva prišla zvečer v razgibano družbo madžarskih oficirjev. Vsa dogajanja tega sveta so izpeljevali od Arpada — tudi jezike. Pa je prijatelj obžaloval, da o tem nc more soditi, češ da madžarskega jezika prav nič nc pozna. Kako da ne? sem dejal, vzel žepni madžarski besednjak in mu začel na Hcno prebirati: osresznva, medve, patak. V$e je vedel: češnja, rak, medved, pofJc itd. In sklep? Kapitalen! Madžari so silm-es-no dognali, da je res, kar trdijo Vse to smo mi pri njih pobrali. Zašel bi Človek, če bi se s takimi rrsled-ki resno ukvarjal. Zato naj bo kratka ribnika dovolj: Za pripornbo na precej zakasnelo odkritje našega č!ankarja. ko ugotavlja, da današnji Giki niti ne izgovarjajo tako, kakor je izgovarjal — bog mu daj nebesa — rajnki Homer So se pričkali v gostflni o pametnih in nespametnih pisavah raznih jezikov Anglež. Francrz in Se drugi, da pišejo tako, govorijo r*a drugače, samo mi pa da imamo pravo pisavo. Pa se o-gla-si Ribničan med njimi: I. nakl Ttid mi ne. Pr nas pišemo lonc pravmo pa piskr. Takega jezikoslovja našim ljudem ni treba. Pustimo ga tam, k icr ga imajo na programu za narodno veselico. Saj se menda prav pri nas s študijem jezika ne pečamo šefe od leta tega in tega po ustanovitvi take ali take politične vere Kosmetor Beau Geste — Gary Cooper (Modra zvezda) Nekje v postinji loži trdnjava Zmder-neuf... Napadena je... Major do Beau-jelais hiti z oddelkom tujske legije na pomoč. Ko pridejo do trdnjave, ne najdejo nikogar več živega. Mrtev narednik drži v roki pismo, naslovljeno na Scotland Yard. V njem je priznanje ugrabitve največjega safira na svetu »modre zvezdo«. V trdnjavi se je pripetila velika, tajinstvena tragedija ... Tri brate Geste igrajo v tem frlmu Para-mountovi asi Gary Cooper, Ray MUland in Robert Preaton. Prvi >e dovršen kavalir, požrtvovalen tovariš m brat, izmed ostalih dveh je eden izboren vojak, drugi je zaljubljen — Prva dva padeta, ko sta izpolnila veliko, plemenito dejanje, tretji dobi tvojo ljubljeno deklico... Film si bodo ogledali zlasti mnogi oboževalci Gaxy Cooperja, ki je v Ameriki še vedno najpopularnejši filmski igralec in čigar igranje je svojstveno. Garv Cooper je pravi tip moškosti. .. Premiera danes v kinu Matici. 2793 DNEVNE VESTI — Nova vlaka na kamniški progi. V ponedeljek 9. t- m. bosta zopet pričela voziti na kamniški progi potniški vlak št. 8419, ki bo odhajal iz Kamnika ob 14.49 ter prihajal v Ljubljano ob 15.46, ter potniški vlak št, 8420, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 16.10 in prihajal v Kamnik ob 17.01. — Zimske počitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (Državna šolska poliklinika), bo priredil za bcžilčne praznike 11 dnevno zimsko letovanje za osnovno in srednješolsko mladino do 16. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta. — Ponovno obvestilo Ferrksovim r»-varOvancem. Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu lavlja bivšim zavarovancem, ki so se mu prijavili, da bodo podajanja o san a d i i Iugoclovan k ea Feniksa kmalu končana. Kakor se razvijalo zdaj. je treba pričakovati, da bodo zavarovanci dobili za tako zvana nova plačila od poloma zavarovalnice naorei 100r'r, za stara vplačila na 70. tod \ pri policah izpod 20.000 din zavarovan g* znerka bodo dobili sorazmerno večji odstotek. — Izboljšanje socialnega položaja poredbenih poštarjev. Finančni minister ie pristal na novi pravilnik o pogodbenih poštah, sestavi i en v resnici no sodobn:h načel h Z njim bodo odpravljeni vsi ne-dostatki. ki jih ie prepuščal zastareli pravilnik o pogodbenih pošt?h. S tem pravilnikom bodo znatno zboli a ne socialne razm?re pogodbenih poštar ev. — Plačilni promet z Grčijo. N i pristojnih mestih proučujejo vpraSanje pl~čil-ne?a prometa z Grčijo. Po informacij ^h iz Beo rrada bo 1 januaria uveden s stem privatnega kliringa Narodna banka bo izdaja klirinške nakaznice odnosno čeke naš;m izvoznikom za prodano blago v Grčiji. — Informativna gospodarska pogajanja z Ru muni jo. Sef odseka nase direkcije ia trgovino Tomič ie odpotoval v Bukarešto, da obravnava s pris o j ni mi rurnun?k mi krosi aktualna gospodarska vprašan i a ki so se pojavila zadnie mesece v naši zunanji trgovini z Rumunijo. Ta informativna gospodarska pogajanja v Bukarešti se razvijalo zadovoljivo. Pričakovati ie treba, da bo kmalu dosežen sporazum v vseh vprašanjih, — Opozarjamo vas na priložnost nakupa pisalnih strojev »Continental«. Glej male oglase! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmerno hladnot oblačno s padavinami. Včeraj je deževalo in snežilo v Beogradu. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 14, v Dubrovniku 13, v Splitu 12, na Rabu 9, na Visu 8, v Bocgradu 5, v Mariboru in Sarajevu 4. v Zagrebu 3, v Ljubljani 0.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 745.3, temperatura je znašala —4.5, na aerodromu —5.6, v Mariboru —8, v Zagrebu —6, v Beogradu —3, v Sarajevu —7. Iz Li«b*^»!e —Ij Izredni zb/>r udruženja rezervnih oficPjev (pododbor v Ljubljani) bo v ponedeljek 23. decembra ob 18. v društveni sobi, Kongresni trg 1-IL Na dnevnem redu bodo volitve delegatov za izredni zbor udruženja, ki bo 29- decembra v Beogradu. —lj Rezika Koritnikova je solistka naših Trboveljskih slavčkov. Kadar nastopi zbor, nastopi tudi ona ž njim in bo tudi na jubilejnem koncertu prihodnji ponedeljek. Sedaj študira že več let petje v Ljubljani v srednji glasbeni šoli pri mojstru Julij :i Betettu. Kjerkoli in kadarkoli je nastopila, je zbucila veliko zanimanje v čast svojim rojakom in svojemu pevskemu voditelju. Da bodo izpolnili ves ostali spored jubilejnega koncerta Trboveljski slavčki pod vodstvom Avgusta feuUgoja in s sodelovanjem pianista dr. Danila svare, nam ni treba še posebej omenjati. Vse vabimo, naj pose ti jo v velikem številu jubilejni Koncert in cajo tako pobudo za nadaljnje umetniško delo. ki naj bo prav tako uspešno, kakor je bilo doslej. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 534—n —lj Teden vzgojnih večerov za starše. Ljubljansko Pedagoško društvo prireja vsako leto vzgojne večere za starše, ki so bili doslej vedno dobro obiskani in povsod zaželeni. Zato namerava tudi letos prirediti v raznih okrajih Ljubljane več takih večerov. Prva predavanja bodo od 9. do 14. t. m. v državni učiteljski šoli, h katerim vabi Pedagoško društvo vse starše, ki stanujejo v središču mesta. Predavali bodo: 9. t. m. dr. Franta Mis »O slabotnem otroku; 10. t. m. prof. Cernejeva o »Vzgoji v družini«; 11. t. m. dr. Kr. Brenkova o »časopis h, gledališču, kinu in mladini«; 12. t. m. prof. Kobilica o »Vzgojnem sodelovanju šole in doma«; 13. t. m. prof. dopifi o »Igri, športu in delu«; 14. t. m. F. Brenk o »Pomoči otroku pri izbiri poklica«.Vstopnine ni. —lj Na razMavl del Božidarja Jakca ▼ Jakopičevem pavi'jonu bo jutri ob 11. dopoldne vodstvo. Vodil bo avtor sam. Razstava bo odprta vs~k dan do 17. decembra od 9. dopoldne do 18. —rij V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili poslednjič »Nenavadnega človeka«, aktualno igro Gena SenečdČa te sodobnega življenja drevi in jutri ob 20.15. Prodaja vstopnic danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. —lj Ako »i v zadregi in ne ves, kako M razveselil svojo prijateljico aH prijatelja, sveruj d°tic nemu, Id ga h°čeft obdariti, naj se vpiše v Gregerčlč-Gruntarjevo knjižnico na Taboru, ki p©*luje v*ak *orek četrtek tn soboto od 4- do 8. p°p°ldne tn v nedeljo od 9. do 12. —lj Sokolski Miklavž na Viču bo drevi ob 20. obiskal odrasle v sokolskem domu. Po njegovem nastopu zabava s plesom ob zvokih Nikv-jazza. Val bratsko vabljeni! _lj prafi |n poledica. Zadnje dni 00 bile ljubljanske ceste prasne kakor med pasil-mi dnevi in zato so jih začeli škropiti. Tu ln tam so jih poškropili tudi včeraj, kar pa nikakor ni priporočljivo pozimi, ko zmrzuje. Včeraj popoldne je tudi nekaj časa pršilo med sodro in zato inrvmo danes po mestu nevarno poledico. Dopoldne se je prepetilo 5e več manjših nesreč. _lj Razne nesreče. France Mavec, tesar pri gradbenem podjetju Tdnnies, je včeraj v Šiški padel s stavbnega odra in si zlomil hrbtenico. — Jože Holešek. 351etni delavec kemične tovarne v Hrastniku, je včeraj Opoldne, ko se je vračal z dela, zaradi poledice padel in si zlomil ćesno nogo. — Marica Muzga, 21etna delavčeva hčerkica te Stične, je doma padla na Štedilnik tn dobila hude opekline po telesu ln desnici. Vse poškodovance so prepeljali v ljubljansko bolnico, prav tako pa tudi delavca Franca Tomšiča, ki ga je ponoči v Kolodvorski ulici nekdo sunil z nožem v trebuh in poškodoval po glavi Njegove poškodbe k sreči niso težjega značaja —lj MODERNE PLETENINE Karale nlk Nebotičnik —lj V začetnim plesni tečaj Jenkove tole v Kazini vsak ponedeljek ob 20. *e še sprejemajo novinci — dame In gospodje. Vsako necKIJo ob 16 popoldanski plejni tečaj. V torek in četrtek ob 20. nacaJ jeva1 na tečaja V petek ob 20. začetniškojta nadaljevalni tečaj, zosebne plesne oTe In informacije vsak dau. Studentl-nje popust. 531—n —U NA VSAKO MIZO TA ARO PTVO DrsaliSče SK niiije je odprto —lj Miklavž bo razdelil darila drevi v gostilni Lovšin. —lj Miklavž pride Jutri v gostilno Martine Zg. Šiška, tel. 41—88. 532—n —lj Pečen puran in krvavice, gostilna Lovšin. 530—n —lj Izgubljeni naučmkL Pri karambolu 5. t, m. nasproti policije med kolesarjem in avtomobilistom je kolesar izgubil drage naočnike. Vljudno prosi poštenega najditelja, naj jih izroči upravi policije. ctnt ca KOLEDAR DANES: Sobota, 7. decembra: Ambrož JUTRI: Nedelja, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device DANAŠNJE PRIREDIT VE KINO MATICA. Beau Geste — Modra zvezda (premiera), matineja ob 14.15 Snegulčica KINO SLOGA: Herojska kavalkada, (Cvetje v maju) ob 15. in jutri ob 10.30 KINO UNION: Deževje prihaja KINO MOSTE: Robin Hood in SOS Sahara KLNO SISKA: Kraljevič in prosjak RAZSTAVA SLIK BOŽIDARJA JAKCA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden človek« ob 20.15 MIKLAVŽEV AN JE SOKOLA VTC ZA ODRASLE ob 20. v Sokolskem domu PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VODSTVO PO RAZSTAVI BOŽIDARJA JAKCA ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu. Vodi avtor sam ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden Človek« ob 20.15 Mestni dom DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 ln Ustar, Selenburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Žitko. Pleteršnikova uL 13/1., telefon št. 47-64. KINO MOSTE ■■■■■■ Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 ln 20.30 uri, v ponedeljek ob 20. uri filmska epopeja junaštva in romantične ljubezni v divnih naravnih barvah ROBIN HOOD Errol Flvnn — Olivia de Havilland S. O. S. SAHARA Večnolepa ljubezen v okrilju tajto-stvene Sahare. V torek: KINA DOBIVA OROŽJE Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 7. decembra: Krog s kredo. Izven Nedelja, 8. decembra: ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Ob 20. uri: Lepa Vida. Izven. Ponedeljek, 9. decembra: zaprto Torek, 10. decembra: Revizor. Red torek OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 7. decembra: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in de-but Ivana Ivanova Nedelja, 8. decembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Friderika. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča Ponedeljek, 9. decembra: Plesni večer Marte Paulinove. Izven Torek, 10. decembra: zaprto Darujte za staroloski »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Cek. rač. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana. SOKOL Sokolsko društvo LJubljana m. priredi danes v soboto ob pO. društveni večer s bogatim sporedom in plenom Tudi Miklavž na* bo obiskal Cisti debiček ori-reditve le namenjen sa zimsko pomoč revni sokolski ded Glede na dobrodelni namen prireditve, vabimo vse naše članstvo kakor tudi ostalo naoredno 1avn st ter bratska društva, nad nas v obilnem Številu obiščejo _ Lutfc°vao gMaSJMe Mula I Tsb°r ponovi Jutri v nedeljo ft. t. m. ob pel 16. pre-miero krasne pravljične lutkovne igre Jožeta Soma: >Kaznovani mlinar« v 4 dejanjih. Je prav, prav zabavna Igrica. Ju rekov jazz. Ce le morete, vzemite ze v pred prodaji. Telefon! 535—n žrebanje nagrade* loterije Sokola v fti-Ski bo nepreklicno 28. decembra. Cena srečke 5 cin. Nagrade so razstavljene v palači Bate na Aleksandrovi cesti in v trgovini Igu. Voka ▼ Tavčarjevi ulici. V nedeljo 8. decembra se bodo srečke prodajale po ljubljanskih ulicah. Kupujte pridno te nase srečke. 533—n Finigarjevo ljudsko Igro »Verigo« uprizore pripadniki Sokolskega društva Loška Gary Cooper človek, ki se smeje nevarnosti, neustrašen borec proti zatiranju, dovršen kavalir, najbolja! vojak in tovariš... v velefilmu CESTE KINO MATICA — Tel. 22-41 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. In 21. uri (MODRA ZVEZDA). — Režiser A. Wellman V ostalih vlogah; Ray Milland, Robert Preston, Susan Haywant Paramount produkcija. — Po romana majorja P. Ch. VVrena. POZOR! Danes popoldne ob 14.15 in jutri dopoldne ob pol 11. uri na splošno željo SNEGULJČIČA 1 1 Danes ob 15. url In jutri ob 10.30 url najlepši glasbeni film »Cvetje v maju" (Beli jorgovan) po globoko znižanih matinejskih cenah. KINO SLOGA — Tel. 27-30 PREDSTAVE danes ob 17., 19. to 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. to 21. uri HEROJSKA KAVALKADA Film smelih podvigov, neustrašenih borb in hladnokrvne osvete. Film, ki ga gledajo vsi brez oddiha, a tudi a solzami v očeh. V gl. vi.: James Cagnev, Rosemarla Lane in Humprey Bogart. Režija: Llovd Baccon. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. Grandiozni film »Deževje prihaja« Strahovit potres prekine razkošno svečanost na dvoru Indijskega maharadže in z nekaj usodnimi sunki pretvori celo mesto v ruševine. Ogromni vodni jez razpade, besni valovi groze uničiti, kar je preostalo od potresa, cvetoča dežela ln vse njene vrednote propadajo. Katastrofam sledi epidemija, proti njej pa se postavi v bran idealni zdravnik domačin, kateremu stopa ob strani od družbe žigosana dama, in tako oba rami ob rami tvegajoča lastno življenje to svojo srečo rešujeta, kar se da Se rešiti. Dežela gre nasproti novemu življenju, To so prizori iz tega najmonumentalnejšega filma. 2795 dolina v dvorani Sokolskega doma v Starem trgu jutri 8. decembra. Začetek predstave ob 3. popoldne. Po končani predstavi bo sv. Miklavž obdaril staro in mlado, nakar bo sledila zabava ob veseLh zvokih. Z omenjeno igro začenja sokolski oder svojo letošnjo sezono in vabi prebivalstvo loške doline, naj se predstave polnoštevilno udeleži. SPD Predavanje SPD bo v torek 10. decembra ob 20. v dvorani Delavske zbornice. O poti »Z jadranske obale na vrhove Dur-mitorja« bo predaval g. prof. Viktor Pet-kovšek iz Maribora, ki je napravil nad tisoč posnetkov z barvnimi filmi ter bo na predavanju pokazal 140 najboljših posnetkov obmorskih ln planinskih pokrajin in planinskega cvetja. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. Dolina Triglavskih jezer ima svoje posebne čare tudi v zimskem času. Poleti kot kristal čista jezera so pozimi zmrznjena in zasnežena. Smuka je izborna od vznožja Hribaric proti koči pri Triglavskih jezerih. Božič v dolini Triglavskih jezer je posebno doživetje. Spokojno stoji koča SPD v sredini prekrasne zimske prirode, na Sveti večer zažare lučke pri jaslicah v toplo kurjeni jedilnici. Božični dan v zgodnjih jutranjih urah zvabi smučarje na snežne poljane. Komur dopušča čas, naj se odloči za bivanie v koči pri Triglavskih jezerih ob božičnih praznikih. Postojanka SPE) bo oskrbovana, ako se najkasneje do 19. decembra 1.1. prijavi deset turistov, ki se zavežejo ,da bodo prebili božične praznike od 23. do 26. decembra v koči pri Triglavskih jezerih. Le v tem primeru bo Sla oskrbnica Ivanka v kočo ter pripravila vse potrebno za prijetno bivanje. Prijave sprejema do 19. decembra društvena pisarna SPD V Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlSKl. telefon 41-79 Grandiozni prizori iz preteklosti Anglije Kraljevič in prosjak V glavni vlogi ERROL FLTNN Predstave: danes ob 7. to 9. uri, jutri ob 3.. 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (v soboto 14. XII.): Ljubezen Tatjane Petrovne Za koristi malih gospodarjev Mali gospodarji so vsi ,ki imajo svoje lastne domove z vrtovi in oni, ki imajo kakorkoli možnost, da obdelujejo kak vrt ali njivo ta se bavijo poleg tega morda tudi z rejo malih živali. Malih gospodarjev je v vsakem mestu mnogo. Tudi v Ljubljani jih je, saj Imamo na vseh periferijah mesta cela naselja malih ali večjih družinskih domov, vil to hiš. Ljubljana je bogata zelenja, ker ima skoraj vsaka hiša, zlasti pa vsaka vila svoj vrt. Mali gospodarji kažejo zlasti pri nas izredno zanimanje za obdelovanje svojih vrtov, kjer goje povrtnino, sadno drevje in drugo. V zadnjem času se je začelo Še posebno širiti zanimanje za rejo malih živali. Reja malih živali, kuncev, kokoši, koz ln drugih, pridobiva neprestano na vrednosti ln pomenu. Po svetu je reja malih živali že marsikje prav upoštevana gospodarska panoga, ki Jo vsestransko podpirajo in goje v velikem obsegu. Današnji čas a raznimi neprilikami nujno sili, da se je tudi pri nas čim bolj oklenemo ln jo spravimo do višine, ki se s smotrnostjo lahko doseže, da bi postala važna za gospodarstvo sploh ta se posebej za položaj maleea Človeka. V Ljubljani se agilno zavzema za smotrno rejo malih živali ta za njeno razširjanje društvo Rejec malih živali, ki ima številne člane to mnogo članic. Letos je društvo začelo pripravljati tudi strokovna in propagadna predavanja o reji malih živali in sploh o vsem, kar se tiče koristi malega gospodarja. Prvo tako predavanje bo drevi ob 20. v šoli na Grabnu na Cojzovi cesti, kjer bo predaval šolski upravitelj g. L. Paljk »O umnem malem gospodarstvu«. Svoje predavanje bo opremil z mnogimi skioptič-nlmi slikami. Po predavanju bo razgovor malih gospodarjev iz trnovskega in šentjakobskega okraja. Na predavanje opozarjamo vse, ki se za koristne in gospodarske zadeve zelo zanimajo. Predavanje bo brez vstopnine. Iz Trbovelj — Na naslov železniške upr»ve! V kratkem času je železnica kar trikrat zavozila oziroma zadržala trboveljski paket slovenskega Naroda«, ki smo ga zaradi tega prejeli šele prihodnji dan. Tako postopanje ljubljanske poštne oz. železniške uprave nam je nerazumljivo, vendar je jasno, da je krivda za zakasnitev le malomarnost pri imenovanih uradih uslužbenega uradni-štva. Prosimo železniško in postno ravnateljstvo, naj takemu postopanju napravi čim prej konec! — Visoki starostni Jubilej bo praznovala jutri ga. Marija Novak roj. Pust, ki bo dovršila osemdeset let. Jubilantka je najstarejša TrboveljČanka ter istočasno iz najstarejše trboveljske rodbine Pustov, ki so se že v 16. stoletju naselili v naši dolini ter dali prve trboveljske župane še pod gornjegrajsko upravo. Novakova je bila rojena 8 dec. 1860 kot hčerka Ivana Pusta, enega izmed prvih trboveljskih gia-žutarjev oz. rućniških uslužbencev. Kot mlado dekle je po končani ljudski šoli služila kot kuharica ter se po petih letih poročila z Antonom Novakom, rudniškim delavcem, s katerim je v srečnem zakonu živela 29 let. Njeni trije otroci, dve hčerki in sto, so pri skrbni materi našli dobro vzgojo. Ena izmed hčerk se je preselila v Ameriko, sin pa je ostal v Trbovljah. Po smrti moža, ki je umrl l. 1914, živi ga. Marija še danes pri svojem sinu Pepiju, kateremu kot vdovcu kljub svoji visoki starosti vodi gospodinjstvo. Slavljenka je še vedno čila in zdrava ter marljivo skrbi za vzgojo vnukov to pravnukov, ki so ji največje veselje. Za vse kaže še živahno zanimanje in kaj pridno prebira naše dnevnike, nič manj pa seveda ni vezana na pretekle dni, ki jih v krogu svojih dragih prav bistro osvežuje s pripovedovanjem iz lepših časov. Jubilantki naše iskrene čestitke k osemdesetletnici z željo, da bi uživala še dolgo življenje mirno in zadovoljno v krogu svojih dragih! — VOKalnl koncert z izbranim sporedVsrn bo priredil v soboto 14 t. m. operni in koncertni tenorist g. Slavko Lukman. Koncert bo v Fertejevi dvorani. Na klavirju ga bo spremljala grdč. Vika Christofova iz Ljubljane. G- Lukman ie našd javnosti že dobro znan po svojih turnejah, ki jih je imel z lepim uspehom po mnogih veLemestih v inozemstvu- Nastopal je tudi v naši ožji in širši domovini ter pel v Beogradu. Zagrebu to Ljubljani. Koncertant je naš rojak po rodu iz Nabrežine. Pevske študije je dovršil v Ljubljani ta Trstu. V Trbovljah bomo čuli g. Lukmana prvič ter ne dvomimo, da bo osvojil tudi našo publiko. Na programu je osemnajst pevskih točk naših in tujih skladateljev, med njimi Pau-čič, Flajšman, Konjovič, Puccini, Verdi in Schubert. _ Neznani nepridipravi zadnji čas obiskujejo nase pokopališče, kjer kradejo, kar jim pride pod roke. Zlasti grob znane tukajšnje narodne rodbine ne pustijo v miru. Sveže cvetje, ki ga je mati ponovno položila na grob svoje hčerke, izgine čez noč. Sveče so Se manj sigurne pred dolgo-prstneži. Smatramo, da je tako početje sramotno, ta bi bilo prav, da se izprijen-cem ki počenjajo take stvari, pride na Sled' ter se pošteno kaznujejo. Občinski nočni čuvaj naj pazi malo tudi na pokopališče, saj je gotovo, da se taka nečedna dela opravljajo v večernih in nočnih urah! Iz Zagorja — Krst prenovljenega sokolskega gledališča bo drevi z veliko zgodovinsko dramo »Celjski grofje« iz življenja srednjeveških fevdalcev. Sokolsko društvo se ni strašilo velikih izdatkov, saj je stala preureditev lepe tisočake, samo da bi nudilo svojim članom, prijateljem in sploh občinstvu nekaj sodobnega, kar se je s stro- kovnjaškim in požrtvovalnim sodelovanjem člana narodnega gledališča g. Vala Bratine v polni meri posrečilo. Povečani oder, moderni krožni lok za draperije, preurejena in pojačana razsvetljava v zvezi z reflektorji ter s tem neizčrpne možnosti izrabe odrskega prostora ter drugih efektov so odlike novega odra. Režija veliko igrane Kreftove drame je v skrbnih rokah br. Ivana Koprive scenarij o je po osnutkih g. Bratine izvršil s finim Čutom br. Branko Korbar, kostume pa je dalo na razpolago narodno gledališče v Mariboru. Predstava bo tudi ob 16., da bo obisk omogočen slehernemu. — Prvo Jadralno letalo bo začela graditi zagorska jadralna sekcija »Naša krila«. Sekcijo vodijo mladi idealisti, ki jih je združila ljubezen do jadralnega sporta. Zagorska javnost naj ne zavrača zbiralcev, ki bodo pobirali prostovoljne prispevke za uresničenje omenjenega načrta Tudi najmanjši dar je dobrodošel. — Miklavževanje v četrtek v zagorskem, v petek pa v loškem Soko\=kem domu je privabilo pisano in ščebetajočo gnečo malčkov, mamic in očkov v obe dvorani, kjer je nebeški dobrotnik obdaril pridno sokolsko deco, naraščaj in članice ter člane, pa že ostale nestrpneže. V splošnem je bil letošnji Miklavž v primeri s prejšnjimi leti naravnost razsipen ter se je to pot oddolzeval za vse prestano gorje težkih kritičnih in črnih let — Koncert mladinskega zbora Glasbenega društva bo prihodnjo nedeljo. Slišali bomo po dolcem času zb-^r. v katerem j« mladina obeh dolinskih šol in ki ga z veščo roko vodi učitelj topliške šole g. Cu-lot Dohodek je namenjen za podporo siromašnih pripadnikov zbora — Transformatorsko postajo za električno industrijsko progo TPD so začeli graditi poleg gostilne g. Hočevarja na Sve povni. V to s vrh o bo predelana opuščena hišica na omenjenem mestu. Iz Metlike — Žigosanje sodov. Pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Črnomlju bo 11. januarja, 15. februarja in 8. marca. — Sekanje božičnih drevest. Sresko načel stvo v Črnomlju je izdalo strogo odredbo glede sekanja božičnih drevesc. Odrejeno je ,da se smejo božična drevesca pridobivati le iz pregostega mladja. Zlasti je treba skrbeti, da se ne sekajo samo lepa drevesca in slabša puščajo, ker je to negospodarsko in kažnjivo. Vsako nepravi no postopanje, zlasti pa tatvine, bo strogo kaznovano. — Nezgoda. V petek dopoldne je mesarski vajenec Križan pri paranju volovske kože postopal tako neprevidno, da mu je nož spodrsnil in mu v močnem zamahu prerezal čelo. — Miklavžev sejem. Prihodnji sernanjl dan bo v torek 10. decembra. — Zvočni kino. Drevi ob 20. ter jutri ob 15. in 20 bo predvajan velezanimiv film »Heroji zapada«. c3kčk niat rdgovc umlhwy bfskpz S »Sveti plamen« v kranjski čitalnici Kranj, 6. decembra V sredo so nam naši čitalničarji priredili lep večer. Vprizorili so Manghamovo dramo »Sveti plamen«, ki si je vsled bvo-jih visokih etičnih tedenc priborila sloves v vsem kulturnem svetu. Tudi vprizoritev v Kranju je našla hvaležno občinstvo. Predstava »Svetega plamena« je nad vse častno uspela tako v igralskem kakor tudi v moralnem pogledu. Prisostvovalo ji je kulturnih prireditev željno kranjsko občinstvo v izredno častnem številu, živahno odobravanje je pokazalo kvalitetnost in razumevanje publike. V igralskem pogledu ni kaj oporekati. Vsi nastopajoči so pa dali svoje najboljše. Priznanje moramo izreči tudi sceneriji in sploh igralni opremi, ki je bila res vsa pristna in prvovrstna. Celo vsi rekviziti so bili prave dragocenosti. Igro je v podrobnostih pripravil naš novi režiser g. Crrto Zoreč, ki se nam bo po tem uspehu gotovo še predstavil s kako odlično predstavo. Upamo, da bo gledališko življenje v našem mestu zopet oživelo in da bodo novi ljudje prinesli še marsikako veselo presenečenje kranjskemu občinstvu* Dr. 2ivko Lapajne: Načrt zakona o iztrebljanju tuberkuloze Znani raziskovalec tuberkuloze, zdravstveni nadzornik dr. Zivko Lapajne v LJubljani, nam je dal na razpolago najnovejše delo, ki ga je predložit g ministru za narodno zdravje. Kdor bo ta spis točno proučil, bo ostal prav lahko x rodbino vred varen pred morilko-tu berkulozo, zlasti, če živi v Sloveniji. Priobčujemo spis s pripombo da bo avtor na podpisane pripombe radevoije odgovarjal. — Uredhiitvo. it Nacrt ima naslednje besedilo: A. Preventiva tuberkuloze. I. Stanovanje se redno preiskujejo glede higiene. Stanovanja, ki jih spozna zdravstvena oblast kot nehigienska (brez sonca, mokrotna, s premajhno kubatu-ro itdj, se morajo kot ljudska stanovanja prepovedati. V tem primeru je dolžnost občine, da skrbi za nadomestek v obliki higienskih stanovanj. Kletna stanovanja se ne dovoljujejo več. Kot klet se smatra vsak prostor, čigar tla so pod zonanjo površino zemlje. V kolikor ie ta določba v protislovju z obstoječimi gradbenimi predpisi, se ti razveljavljajo. Obrazložba Tudi naša država pozna nekaj protitu-berkulozne zakonodaje, vendar je to revna in drobna cvetka, na videz krasna, v bistvu pa strupena orhideja § 33 zakona o zatiranju kužnih bolezni zahteva od države: izobraževanje in poučeivanje naroda ustanove za brezplačno in ceneno zdravljenje, nadziranje stanovanj — vendar le, ako se je že pojavila tuberkuloza — izolacijo v bolnicah, ustanavljanje zdravilišč, okrevališč in posvetovalnic, kolonij za do-jence iz tuberkuloznih rodbin, posebne šole za otroke, ki se nagibajo k tuberkulozi. Nadalje: dispanzerje v občini nad 10 tisoč prebivalcev, dokaz, da ne bolujejo za aktivno tuberkulozo od dojilj, živilskih delavcev, brivcev, rodbin, ki sprejemajo dijake na stanovanje in zdravstvenega osebja. Nadalje ne smejo opravljati svoje službe učitelji in vzgojitelji z odprto tuberkulozo, za šibkejše otroke, ki so nagnjeni k tuberkulozi, pa naj se otvarjajo Šole v okrevališčih in šole v naravi. Za oko je orhideja krasna, toda če je le nekoliko povonjamo, občutimo, da gre za težko strupeno cvetko. Samo eno pojasnilo iz konkretnih primerov: Mlad gimnazijski suplent, oženjem, z dvema otrokoma, oboli za odprto tuberkulozo. Odide v sanatorij, vzlic ugodnostim gladuje medtem rodbina, po zletnem bivanju v sanatoriju pride bolnico, čez pol leta exitus. Ker je bolehal za odprto tbc, je moral zapustiti šolo, med boleznijo je gmotno upropastil rodbino, efekt sanatorija in bolnice: exitu! Socialno misleč človek, si misli: zakon je pravilen, toda krut in popolnoma asocialen. Ako mora učitelj zaradi tbc v zdravilišče, bi morala med tem rodbina prejemati vse njegove pre;emke. on pa bi se moral zdraviti brezplačno in na najboljši način. Zakon je tu predpisal nekaj popolnoma asocialnega Porodna babica na deželi oboli za odprto tbc; po zakonu mora prenehati s prakso (ograža novorojenčke), toda ona vendar živi od prakse, zajamčena bi ji morala biti eksistenca, izgubiti ne bi smela službe, kakor se je zgodilo. Vidimo, da je zakonita zahteva pravilna, toda popolnoma asocialna Bolezen obravnava zakon na isti način kakor zločin, ki ima za posledico izgubo službe. Mlada kmetica oboli za odprto tuberkulozo, Za njo se zakon prav za prav niti najmanje ne zanima, kajti odprte tbc dandanes niti javiti ni treba Obolela mati 4 otrok pride v bolnico, kjer jo zdravijo tri mesece, nato pa odpuste — kot neozdravljivo. Nasvetujejo ji hiralnico. Ali je to človeško, mladega človeka poslati v hiralnico? Ali je to pravilno, zdraviti tri mesece odprto tuberkulozo in jo potem ne-ozdravljeno odpustiti? Omenjena mati je šla domov, kjer je okužila svojega dojenčka — exitus za meningitido — in trije otroci so oboleli za kaveroami. Naposled je mati umrla (primer iz okolice Ljubljane). Jasno je, da obstoji kričeča potreba po novi protituberkulozni zakonodaji. Orhidej naš narod ne potrebuje, pač pa krepkega in zdravega kruha. Dajmo mu ga, zahtevajmo socialno pravilno protituber-kulozno zakonodajo, vsaj nekoliko podobno onim v drugih kulturnih državah. Državniku mora biti dovolj, ako ve, da umrje v Jugoslaviji leto za letom 35.000 ljudi zaradi tuberkuloze. To stanje je državi škodljivo, in ji ne dela časti. 2. 2e obstoječi prostori, ki služijo kot stanovanje ali za bivanje ljudi sploh (gostilne, restavracije, bari, kina itd.), se po naredbi bana obdavčijo do dvojne višine sedanjih dajatev. Donos tega davka se nakazuje pristojnim higienskim zavodom za vzdrževanje otroških kolonij. Obrazložba čl. 1. Kulturen človek preživi polovico svojega življenja v stanovanju. Ni ga medicin-ca n asvetu, pa ni treba, da bi bil ftizeo-log, ali celo epidemolog, ki ne bi zahteval higienskega stanovanja za človeka; ni je kulturne države, ki bi ne predpisovala higiene za stanovanja. Posledica nehigiene v stanovanju je po mnenju pisca, ki sem postavil novo teorijo o postanku tuberkuloze izbruh tuberkuloze. Naša zakonodaja je v tem pogledu — podobno kakor marsikatera v drugih kulturnih državah — povsem nezadostna. Predpisuje higiensko stanovanje, dovoljuje pa kletna stanovanja Vsaka klet je za bivanje nehigienska Ako hočemo tedaj iztrebiti tuberkulozo v našem narodu, moramo dobiti strožjo stanovanjsko zakonodajo, klet mora biti kot stanovanje absolutno izključena. Ze omenjeni 5 33 obstoječe protituberku lozne zakonodaje predpisuje nadziranje stanovanj, če se je v njih poiavila jetika Tu je zakonodajalec zagrešil nekaj, čemur pravi naš narod zvonenje po toči. In nadziran je"> Cemu naj služi9 Ali naj pride oskrbna sestra in dožene. da stanovanje nima solnca. nima kubature, da so stene vlažne itd. Cemu naj služijo te ugotovit- ve, ako pa po zakonu ni mogoče tega pogubnega stanovanja prepovedati? Saj ven dar niti oskrbna sestra niti gradbena oblast ne bosta mogla iz kleti napraviti suhega, solnčnega in zračnega stanovanja? Zdravo stanovanje je po mnenju vseh hi-gienikov najvažnejša preventiva tuberkuloze. Obrazložba čl. Z. Dočim bo členu 1. ob gradbenih in sta novanjskih komisijah prav lahko v celoti ugoditi, bi nastale brez drugih ukrepov težkoče pri asanaciji že obstoječih nehigienskih stanovanj. Ta imajo že dovoljenje, torej pridobljena prava Tukaj tedaj ni mogoče drugače vplivati, kakor da država take prostore — ki pomenijo zdravstveno kvar za ves narod in pospeševanje tuberkuloze — močno obdavči. Predlagan je dvakratni davek, namenjen prav tako v korist preventivi tbc v obliki pospeše vanj a kolonij k tbc nagibaj očega se naraščaja Te kolonije so priznano sigurno sredstvo v preventivi tuberkuloze. S. Telovadba v zaprtih prostorih se prepoveduje. Mesto tega je po učnih zavodih vseh stopinj uvesti telesno vzgojo naraščaja v prosti naravi, zlasti se priporočajo: šolski izleti v naravo, turistika s plezanjem, lahka atletika, razni športi, predvsem plavanje na prostem, kajak, smučanje. Obrazložba čl. 3. Prepoved telovadbe v zaprtih prostorih je dosledna v smislu teorije, da je tuber kuloza infekciozna bolezen, povzročena po trajnem uživanju umazanega zraka. Mar-sikak izboren gimnast je že postal žrtev tuberkuloze, nikoli pa to ni primer pri planincih, lahkih atletih, plavačih, kajaka ših, smučarjih itd., kajti vsi ti se obilno gibljejo v čistem vzduhu. Telovadnic odpraviti ne bo težko. Predvsem so to drage naprave, ki se nikdar in z nikakimi sredstvi ne dajo urediti tako, da bi bile brezprašne, poleg tega so nepo trebne. Po zakonu so predpisane itak samo za višje šole (meščanske in gimnazije). Ev. pomisleki telovadnih pedagogov, da pozimi in ob deževju ni mogoča telovadba na prostem, se bodo pač lahko premostili. Ob deževju se bo poučevala teorija v zakurjeni telovadnici, ob lepem vremenu pa se bo naraščaj uvajal v zgoraj navedene športe. Tako se bo ojačeval v zdravju, predvsem pa pred obolenjem za tbc 4. Vso slabotno deco je ob počitnicah oddati v pravilno prirejena in urejena taborišča v zdravilnih podnebjih (počitniške kolonije). Zlasti se priporoča gozdovništvo, pri njem pa pouk o tesarstvu za dečke, pouk v gospodinjstvu in negi otrok za deklice. Obrazložba k čl. 4* § 33 zakona o zatiranju kužnih bolezni pozna med drugim kot preventivo proti tbc kolonije za dojence iz tuberkuloznih rodbin. Takih kolonij do danes v državi ni, seveda so pa potrebne. Brez dvoma je, da se morajo dojenčki, ki so posebno ogroženi od odprte tbc (smrtna meningitida), absolutno izolirati pred to nevarnostjo. Vse to pa bo prav lahko izvršljivo po tem zakonu, po katerem se bo odprta tbc v celoti izolirala Predlagane kolonije bodo s tem popolnoma odpadle. Zakonodajalec pa mora imeti pred očmi, da tudi drugi otroci često obole za tuberkulozo (največ za tbc žlez). Za vso ogroženo deco je torej skrbeti, ne samo za dojenčke. Po novo postavljeni teoriji pisca o zdravljenju tuberkuloze po načinu jugoslovenskih pastirjev se bo to prav lahko in s primeroma malimi stroški izvršilo v počitniških kolonijah v zdravilnih podnebjih. Izkušnje vseh narodov, zlasti tudi higienskega zavoda v Ljubljani, nas uče, da je za naraščaj najboljša in najsi-gurnejša preventiva, ako ga pošljemo V dobi velikih počitnic (za dva meseca) na bivanje v zdravilno podnebje. Kakšna so ta zdravilna podnebja (Klima tuberculo-sim avertens) je točno popisano v piščevi razpravi o novi teoriji postanka tbc in novi ter najcenejši metodi zdravljenja tbc. Take kolonije morajo biti seveda pravilno organizirane, naraščajniki morajo biti namreč z gotovostjo zavarovani pred prehladom, morajo biti krepko prehranjevanj, na primer pod nadzorstvom požrtvovalnih učiteljev in učiteljic Uvedlo bi se na primer gozdovništvo s taboren jem pod dobrimi šotori in s poukom o tesarstvu, kar pomeni gibanje v čistem planinskem podnebju. Za deklice bi bil poleg gibanja še pouk v gospodinjstvu, ki je po naravi združen s higienskim podukom in ev z negovanjem otrok, kar je vsaki bodoči ma teri nujna potreba 5. Vsa večja mesta in vsi industrijski kraji, kakor jih določi ban, morajo takoj in stalno skrbeti za higieno zraka na svojem zemljišču, t. j. morajo skrbeti, da se ne dviga prah po cestah zaradi motomih vozil (tlakovati vse ceste), nadalje ustanavljati industrijske okraje v legah, ki odstranijo dim in saje od mesta proč, morajo ustanoviti in vzdrževati igrišča za predšolsko deco v čistem zraku, po možnosti v klima tbc avertens, morajo ustanavljati in vdrževati gozdne Šole v čistem zraku, po možnosti v klima tbc avertens, skrbeti za zdrava stanovanja za rodbine ogrožene od tbc. pa za zdrava stanovanja v soben o čistem vzduhu, po možnosti v klima tbc avertens. Obrazložitev k čl. 5. Vsi zgornji zahtevki so v polnem skladu s teorijo pisca »o umazanem zraku«. Vsi kulturni narodi odstranjujejo prašen je po motornem obratu avtomobilov s pomočjo pravilne ureditve cestišč, pri nas je stvar šele v početkih. Nobenega prometnega kraja bi zaradi nevarnosti tuberkuloze ne smelo biti brez tlakovanih cestišč. Industrijski okraj je prav tako protituber-kulozna nujnost. Tudi igrišča za predšolsko deco. Dandanes tudi izobražena mati nima pojma, da je za njenega otroka neobhodno potreben čist zrak, ker ga vozi po sredi mesta na sprehod, kjer uživa prah ceste in pline motorjev, namestu gozdni ozon Dandanes celo zdravniki nimajo pravih pojmov o higieni zraka, ne vedo, da so podnebja diferentna. in da ni vseeno, ali ustanovim gozdno šolo v slabem, dobrem ali najboljšem vzduhu (Klima tbc avertens). Res je, da piščeva teorija »o umazanem zraku« še ni priznana, toda ni treba, da bi bil človek zdravnik, da si razjasni, da za človeka ni vseeno ali uživa Co v zraku ali O*. S skrbjo za higieno zraka bi nastale torej za vsak omestno občino važne, vendar v splošnem prav lahko izvršljive zahteve. Ali je morda težko doseči, da bi imele tiskarne, tekstilne industrije, tobačne in druge prašne industrije higienske, soln-čne, zračne in suhe lokale s predpisanim morda kaka težkoča, da se odpre v zelo dobrem podnebju ali ev. celo v klima zračenjem (ev. ekshaustorji)? Ali obstoji avertens igrišče za predšolsko deco, če pelje do tega igrišča izven mesta tramvaj, železnica, avtobus itd.? Gotovo ne, to igrišče občina prav lahko uredi tako, da bo pristopno tudi najrevnejši rodbini. Mesto bi tamkaj nastavilo oskrbne sestre, tamkaj bi dojenček dobival pravilno hrano, bivali bi ob lepem vremenu tamkaj lahko ves dan. To bo za naraščaj najboljša dota za poznejše življenje. Malenkost je opremiti taka igrišča s peskom, malenkost postaviti gugalnice itd. Za ježo na bosanskem konjiču bi se plačala mala odškodnina. Popolnoma v skladu s piščevo teorijo o klima tbc avertens je tudi zahteva po posebno zdravih stanovanjih za tuberkulozno rodbine. Cesto se vrne iz zdravilišča član rodbine ozdravljen, vendar še slaboten. Ce priđe dotični petičnik zopet v slabe razmere in mora zopet uživati umazan zrak, se bo prav hitro pojavila recidiva in tedaj bo okužil še svojce. Ves trud in vse gmotne žrtve so bile zaman! Zato je treba vse take po tbc ogrožene rodbine namestiti v posebno zdravih stanovanjih. Ako ima n pr. kako mesto ali industrijski «raj v bližini (Ljubljana ga ima ob savskem bregu) odlično protituberkulozno podnebje (klima tbc avertens), ne bo prav nič težavno ustanoviti tukaj zdravilni mestni okraj (cesta Zdravja). Definicija klima avertens je tale: Prebivalci klima avertens so prosti tuberkuloze (statistika), tu-berkulinski poskus na njih = 0, tuberkuloza vsake vrste (razen meningitide in mikam e tbc) se v njem ozdravi od zraka samega Pripomniti je še, da je klima avertens tudi drugače zdravilen in se na solncu takih podnebij ozdravijo rudi ischias, rheu-ma in druga iz prehladov izvirajoča obolenja (ultravijoličasto žarenje). 6. V srezih, ki jih določi ban, spada odprta tuberkuloza med bolezni, ki se morajo prijavljati po zakonu o zatiranju kužnih bolebni. Vsak primer odprte tuberkuloze je treba takoj osamiti. Obrazložba k čl. 6. Znanstveno je dognano, da je tuberkuloza kužna bolezen; bacil tuberkuloze je močno razširjen, izmed mestnih prebivalcev se v teku svojega življenja skoro vsakdo okuži. Ne samo zdravniku, tudi laiku je dandanes jasno, da je jetičnik z odprto tuberkulozo, ki oddaja na tisoče bacilov v okolico pri kašlju, z gnojem itd, za svojo okolico zelo nevaren. Dojenčku prav lahko upihne luč življenja Preiskave po primeru smrti za tuberkulozo kažejo redno, da je umrli — po večini trpi bolezen 3 do 4 leta — več svojcev okužil. Ni treba biti medi cinec, da človek uvidi nujno potrebo, da se vsa odprta tuberkuloza osami. Bolnik naj gre v zdravilišče, se tamkaj popolnoma pozdravi in vrne domov; vsakdo ga bo vesel! Toda to se pri nas v Jugoslaviji ne godi, pač pa drugod n. pr. v Italiji, itd. In zakaj ne tudi pri nas, ali ni to znano našim ministrom, našim državnikom, našemu narodu? Saj umira v Jugoslaviji na leto 35.000 mladih žrtev, v Zagrebu pa vsak dan 1 Hrvat za tuberkulozo. V resnici izgleda, da je znanje o tuberkulozi, zlasti še pri inteligenci, v njeno lastno Škodo, zel opomanjkljivo. Drugače bi se ne pripetilo, da bi umrl za tbc nadarjen mlad profesor itd., s pravočasno preventivo bi bil zavarovan pred tbc obolenjem. Jasno Je, da moramo zahtevati izolacijo vse odprte tuberkuloze. Ali ni potem čudno, ako naša protituberku! ozna zakonodaja, že večkrat omenjeni § 33 zakona o kužnih boleznih, niti ne pisne o izolaciji odprte tuberkuloze, ne zahteva niti nje prijave, ne pozna niti razkuženja po smrti jetičnika, kar zahteva celo slovenski kmetic! Seveda tudi ne omenja bacilonoscev tuberkuloze. Dandanes zdravimo z velikim uspehom bacilonosce difteriie, morali se bomo lotiti rudi osamljenja — dandanes še neozdravljivih bacilonoscev pogubnega in v Jugoslaviji zelo razširjenega trebušnega Jegaria itd. Toda protituberkulozni zakon si sramež'ilvo zakriva oči in — molči! Zakaj? Ker mu je problem preve'ik! Kajti osamiti 35.000 oseb — nenosredno pred smrtjo je skoro vsak jetičnik in-fekciozen — se zdi zakonodajalcu naloga, ki je nerešljiva Na uho mu moramo povedati: nerešljiva zanj; treba bo pač poklicati smelejših zakonodajalcev. Kakor pa je iz čl. 6. razvidno, tvdj pisec ne smatra, da bi se mogla obvezna priiava odprte tuberkuloze uveljaviti čez noč, pač pa postopno. Obvezna prijava mora namreč imeti takojšnjo posledrco osamosvojitev odprte tuberkuloze. Treba bi bilo tedaj 35.000 postelj, katerih se^aj nimamo. Danes zdravijo v vseh zdravstvenih zavodih Jugoslavije samo 1 odstotek vseh jetičnikov (di. Savić). Ako prijavim od p ~t o tbc, moram imeti za njo takojšnjo možnost osamitve v kakem zavodu. Majhen del obolelih si bo posteljo v zavodu lahko plačal sam. za druge bo plačala zavarovalnica, za ubožne plača že danes država po zakonu. Prav za prav je tedaj preskrbljeno za vse, manjka le zavodov in postelj. Kakor bomo pozneje videli, je stvar primeroma prav lahko in zelo poceni izvršljiva, brž ko se uporabi piščeva najcenejša in obenem najsigurnejša metoda zdravljenja, metoda jugoslovenskega pastirja. Seveda tudi po tej metodi ne bo mogoče stvari urediti čez noč,, pač pa bo to mogoče v 2 do 3 letih. Dotlej se pač mora prijavljanje omejiti na nekaj sre-zov, ki naj jih določi ban po svojem preudarku. Za prijavo je potreben rentgenski izvid, ki ga je v Sloveniji prav lahko dobiti, v nekaterih oddaljenejših krajih sicer težie, kar pa bo prav lahko izpopolniti. Z izolacijo vse odprte tuberkuloze se bo število obolenj takoj zmanjšalo za polovico. (Nadaljevanje sledi) Iz Celja —c Počastitev zaslužnega sokolskega delavca.« Sokolsko društvo Ccje-matica je priredilo v sredo v Narodnem domu dobro obiskan družaben večer v polastitev 701etnice agiineca društvenega blasai-nika ln župnega matrikarja šolskega upravitelja v p. brata Jo2eU Pečn.ka. Društveni starosta br. dr. M lko Hrašovcc in župni starosta br. J0Ž2 Smertnik sta v lepih govorih podčrtala slavljenčeve zasluge za celjsko matično društvo ln za sokolsko žudo ter se mu zahvalila za neumorno delo. Brat Jože Pečnik sa ie obema govornikoma ginien zahvalil Izjavil je. da ie storil samo svoj: s kolsk dolžnost in da bo tudi v bodoče rad ros večal svoje moči Sokolu Jubilant ie Dreiel v dar leo sliko, pokrajin k mctiv iz celi-ske okolice, delo akad. slikarja br. M ro-slava Modi ca. članice oa so mu o. kloni, e šopek. Miklavševanje DATš danes točno ob 20. uri Celje Narodni dom —c Veselo telovadno uro prired Sokolsko društvo Ceije-matica drevi ob 20 v telovadnici v mestni narodni šob Društveni prednjaški zbor bo poskrbel, da bo razvedrila dovolj Vabimo brate in sestre, da obiščeio to zabavno telovadno uro Z —c Predavanje za privatne nameščence. Podružnica Zveze orivatnih nameščene.v v Celju priredi v torek 10. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma važno oredavanie o razvoiu P3kojnin-skeea zavarovania v zvezi z nainoveišo zakonodajo —C Miklavževanje za revne otroke. Podporno društvo za revna otroke v Gaber j u priredi v nedelio 8. t. m ob 15 v telovadnici II. deške narodne šole v Ko-menskega ulici Miklavževo obdaritev s oredstavo malčkov iz otroškega vrtca v Gaberju Prijatelii revne mladine so vabljeni, da se udeleže prireditve. —c Tekstilna tovarna »Elka« v Celiu, last gg. Leona KudiZa in Franca Dobovič-nika, bo obdarila z lastnimi izdelki 80 revežev in podarila vsakemu revežu še 2 kg pšenične moke. Mestna občina celj-ka se za ta velikodušni dar v lastnem in v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje. c— Ob prvi obletnici »mrt! narodnega učitelja in vzgojitelja Franja Krajnca, velikega dobrotnika Družbe sv Ci*Ta in Metoda, so se odbomice ženske podružnice CMD v Celju v četrtek poklonile pokojnikovemu spominu in okrasile nigov arob na okoliškem pokopališču z zelenjem in cvetjem. —c Umrl je v četrtek v Celiu v starosti 78 let g. Anton Gornik oče trgovčeve soproge ge. Loibnerjeve. Pogreb narodnega in značainega mo*a bo hrrri ob 16. iz mrtvašnice na mastnem ookooMi'Č i. Pokojnemu bodi ohran;en lep sp min, svojcem naše iskreno s^žaMe! —c Nogomet. Jutri ob 14. bo na c^l; ki Glazlji prverT-tvena tekma m'a din S K Celja in SK Jugoslavije. Ta tekma bo odločilna za prvo me-^to. —c V celjski bolnici ie umrl v sredo 471etni dninar K Resec iz Zg. Gruš .velj pri St. Petru v Savinjski dolini, v pe ek pa 361etni progovni delavec Martin O čepek s Slatine pri Smartnem ob Paki —c Zdravniška dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedelio 8. t. m zdravnik dr. Drago Hočevar v K^ienčevi ulici —c Tragična smrt. V četrtek se ie ponesrečil 361etni v Konjice pristoini de a-vec Stanko Magerl iz Pečovnika pri Celju, ki ie bil zaposlen ori regrlaciji Savinje na Polulah pri Celju. Pri delu se ie vsula nani težka plast kamenia in zem ie ter mu zlomila hrbtenico. Magerl a so prepeljali v ce^isko bo'n'co kjer ie v petek ob 10.30 dopoldne izd hnil. —c Nesreča ne počiva. Ko se ie 321etni lesni trgovec Ciril Stiglic z Rečice ob Savinji peljal v torek z motornim ko'e- som. je padel tako nesrečno, da si ie /lomil desno nogo cod kolenom in se poškodoval tudi do obrazu — V Loki pri Z.is-mu je padel 771etni obMnski revež Joip Truniek čez ska o in si nalcimil desno nogo v gležnju. — Ko ie 271etni sin posest-nice Jože Slemenšek iz Konjic či til v sredo puško, se mu ie sproži a. N. boi ga ie zadel v levo roko in mu razmesaril prste. — V ponedelj2k ie kos železa udaril 421etnega delavca Josipa Peniča z Lave pri Celju po levi roki in mu jo ra o.nil v zapestju. — Ko se je 7letna u.adnikova hčerka Kornelija Birsova iz Cel a vračala v sredo iz šole. ie padla in si nalomila levo rako v za nest i u. Ponesrečenci se zdravijo v celjski boln šnici. —c Ugoden padec. V Veliki Pirešici Je padla preužitkarica Ana Tomanova v sredo dc-ina s klopi in si zlomila demo nogo v boku. Ponesrečenico,so prepeljali v celjsko bolnico. —c Ni hotel na robijo. Okrožno sod šče v Čakovcu ie pred desetimi leti obso ilo 371etnega delavca Va en Una S. iz Čakovca na 3 leta robiie. Obsojenec oa ie pobegnil in se vseh deset let pti'cal okrog. V zadnjem času ie živel v Nemčiji. Pred dnevi ie prišel v Cel e. V četrtek ga ie ce'jska policiia aretiraa. V oete's so ga prepeljali v Cakcvec in ga izročili tamkajšnjemu sodišču. —c CeUskj šahovski klub je v sredo zvečer zaključil svoi splošni turnir. Prvak je postal Niko Latinović z 8 točkami in pol izmed 10 dosegiiivih. S'edita Božo Pleterski s 7 točkami in pol in Skitsk ml s 5 točkami. Vsi triie so preieli lepe nagrade —c O potovanju z jadranske ob Me n» vrhove Durmitorja bo predaval v čelrt^k 12. t m ob 20 v risa'nici meščanska šo"e prof. Viktor Petk^všek iz Maribora Predavan ie bo ood okraliem Saviniske do-dnižnice SPD v Celiu Predavatelj bo predvaial barvaste fi'mske rxrnetk<* s svoleffa letoxn1f»ga ootovanla z mona oo višin Durmitoria. Križanka 1 2 3 4 L 6 7 8 9 m 10 11 m s 13 _ ■ 15 BHIeT n n 17 18 19 20 ■ r H 22 23 24 25 ■ 26 27 28 29 30 31 32 Pomen besed Vodoravn0: Reka v Srbiji, 5. grška boginja z labudom, 9- ja,ponska tiskovna agencija, 10. glasbilo, 11. piisčaniško mesto na Arabskem polotoku (angleško), 12. I glavno mesto južnoameriške države, 13. bosanska gostilna, 14. mestece v Boki Kotorski, 15. starcslovanska pijača. 16. poljski pridelek, 17. glasbilo, 21. srbski skladatelj, 22. osebni zaimek, 24. modri ateu-sik zakonodavec, 26. dalmatinski otok, 27. gora na Koroškem, 28. gora v Bolgariji, 29. ctok v Jadranskem morju, 30. dan, 31. svetopisemska oseba, 32. nevestina odpravnina- Navpično: 1. država v USA, 2. orožje, 3. del očenasa, 4. nemška reka, 6. armensko mesto v Transkavkaziji, 7. krajevni prislov, 8. žensko ime, 12. zdravilišče na Hrvatskem, 14. vrsta kraškega vina, 16. rumunska tiskovna agencija, 18. preprosta stavba, 19. vražni cbesek, 20. levi pritok Bočne, 23. grški otok, 25. žuželka, 23. poljski pridelek, 28. odlikovanje. ReSitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravn0: 1. krap, 5 svak, 8. Magalov, 10. Apel, 11. Sa, 12. la, 14. as, 15. sad. 16. Uran. 18. šema, 19. Arizona, 20. Iran. 21. lord, 23. ras, 24. to, 25. ar, 26 et, 27. leha, 29, Borodin, 31. Ares, 32. vaza. Navpično: l. kmalu, 2. Ra (radij), 3. aga, '4. Papanin, 5. sol, 6. v v, 7. klada, 9. les, 11. Samara, 13. Ararat, 15. seno. 17. Aras, 18. Solohov, 20. Irena, 22. Drina. 24, Ter, 27. los, 28. Ada, 29. Be (berUij), 30. iz. P ostani tn a stani član Vodnikove družbe! RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški m igračnl vozički, dvokoleaa, šivalni stro-fl. prevozni tncikli pnevmatike. — Ceniki franko' rniBUNA F. B. L, Ljubljana, Karlovška 4 Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRVPTON žarnico: Ista da več sončnim Žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM. Zidanj s Pstr ograda je zahtevalo loo.ooo žrtev V 20 letih zgrajeno mesto — Življenjsko delo Petra Velikega L. 1700 je Peter Veliki sklenil 30-letno premirje s Turki in napovedal vojno Švedom. Čeprav je bila švedska armada mnogo manjša kakor ruska, je bila vendar zmagovita, Ko je car zvedel za poraz svoje vojske, je dejal: »Vem, da nas bodo Švedi še večkrat premagali, toda končno se bomo tudi mi naučili premagati jih i. In v resnici so se naučili, čez nekaj let je Peter Veliki odbil Svede in zmagovite prodrl na zasedeno ozemlje vzdolž reke Neve. Ko se je približeval ustju te reke, se je v njem zbudila zamisel, da postavi tam trdnjavo. Ko je nekoč jezdil ob bregu Neve se Je ob rečnem ustju nenadno usta vil ln obrnjen k zahodu dejal svojim spremljevalcem: »Odprl bom okno v svet, skozi katerega bom gledal vso Evropo, iz mojih podanikov pa bom ustvaril evropski na- i rod. Namočil bom svoj žejni meč v krvi j nesrečnih S ved ovc I silno težkem delu. Ce je kdo izmed delavcev zbolel, ni nihče temu posvečal nobene pozornosti. Delavec se je zavlekel na kak zapuščen kraj, kjer se je vlegel, ne da bi šo vstal. Ko so pozneje tudi delavcem nudili zdravila, so jih mnogi odklanjali in so rajši umirali. Kljub vsem tem težavam je delo precej hitro napredovalo. Trud, ki ga je zahtevalo zidanje Petropavlovske trdnjave, se je kmalu poplačal. 2e čez dve leti so Švedi zaman oblegali trdnjavo. Ko Je bila švedska vojska odbita, so začeli Se bolj utrjevati mesto, čeprav je bilo tedaj Se povsem prazno. Plemiči pa tudi preprosti podaniki se v začetku niso hoteli naseliti v novem mestu, potem pa jih je Peter k temu prisilil. Nastanek Petrograda je edinstveni v zgodovinah mest. Silno trpljenje je posvetilo njegove temelje, ne pa slovesnosti ob zvon en j u zvonov. Statistika nam kaze. I Car Peter Ta bojevita izjava je značilna za značaj Petra Velikega. 2e v starosti 9 let, ko se je Igral z lesenimi vojaki, je kazal svojo bojevltost. Bil je v rensici vzgojen na poseben način. Pogosto se je potikal po ulicah in opazoval je rokodelce pri njihovem delu, zato se je pa tudi pozneje s takim veseljem učil rokodelstev. Nekega majniškega dne 1.1703 je Peter Veliki križaril z ladjico po mračnih severnih vodah, nakar se je ustavil pri malem otoku in sklenil, da položi tam temelj mogočne trgnjave in nove prestolnice ruske države. Na samo carjevo besedo je začelo takoj delati 20.000 mužikov poleg številnih vojakov in obrtnikov. Posamezniki, ki jih je car odlikoval, so nadzirali to veliko delo, a tudi car sam je prihajal vsak dan gledat, kako delajo, in jih vzpodbujat. Zidanje Petropavlovske trdnjave je napredovalo zelo hitro. Ko je bila sezidana, so priredili veliko slovesnost, ki se je je udeležil tudi car Peter. Pri zidanju Petrograda je moralo sodelovati tudi okoliško prebivalstvo, tako da se je število delavcev podvojilo. Delo je bilo treba čim bolj pospešiti, kajti delavci so zaradi izredno slabih razmer in neprimerne hrane umirali v množicah. Delo je bilo silno težko, zlasti še, ker niso imeli orodja in so zemljo prenašali v vrečah, ker niso imeli vozil za prevažanje. Zato je razumljivo, da mužiki niso opravljali dela z nadušenjem. Mno^i so Sli delat samo lz strahu pred izgnanstvom v Sibirijo, toda mnogi so tudi rajši izvršili samomor, kakor da bi se mučili pri Veliki da je naporno delo zahtevalo nad 100.0OO Ci^vc»xKxii *»ivijenj. iril ue*U je poginuo tUOi oKrog iu.uuu y±Ait24ue 2dvLuc. xsg*o je na-pit;uuvajo uicuuo ni tro. L-jUuje so oau ^ium>l i>iuu sKcga, izgiiai^dvtrci m se I1L»U upirali. r*oi&ui *>o tu uiui pieiiuci zaceu gidcuLi p*xiuce ter se iwclj..»jiiiaiiiono pri* stamšKO nie&io. Peter Veliki je izdal ukaz, da se vojaki pri picvozu ces m evo nu>o s»ueii posluževali iccaj z vesoi, uaiivce juuiuic, t*a ui se tiiico cun boij navaxu.ii plovbe. £axo tudi m ciovoiii pobuoijoU iuu3^» cez reno. x"e-ter je uscu^iovii v rcu^nAua pr«o s^io m Strogo ouieuii, aa muiiijo vai staisi nu-uiu *>vojnn otrokom priiii.ei.iio šolanje, ce je imel oče najiužuj ooo i uuijev pi ejeui-kov, je smel sin ueuovati po njem ie, če je ziiai citati, pisati, računati ui če se je uaucn latiuscuie aa Katerega umnega tujega jezika. Ob koncu svojega življenja 1.1725 je bil Peter v emu iaii^.w ^vj^^u svoje »euiio delo. V kratici oočm i^l jc sezidal ceio mesto, kar je bil v listin c^Ji pravi čudež. Tam, kjer je pred 20 ieti tekla Neva še skozi gozdove ln močvirja, je stalo mnogo krasmn palač in ponosnih stolpov, v novem mestu pa se je razvilo iivanno trgovsko življenje. Kakšne S3 bile PAtemkliieve ve si Nekaj anekdot iz življenja ljubimca ruske carice Katarine Velike Sje aaiiio zaradi tega, aer so bui všeč ve-u&i victuarici. rwo je xwuarina po umoru carja Petra lil i;ic6ieuu*diu a v uje. fc>U°ue, je upo/.ad po v e*j iii.jk.ci olaa: uickui.ju ruicuuuia, al-Qu upoKUjene^a majorju, v^arica ga je ia-k-j puvauun v av^dKO tO (uu^e^a one je on ze uuenuvcoi pontovtuiv* ui ko-muiuega pieui^ca. d uem onem se je začelo njegovo prav vru>giavo n«ipieuovcinje. ^a-riCin lav um je K-Uiaiu pootai vrnovm po— veijniK ruoKe aruiuue, veiuu aoiiurai Črnega morja in &eneraini guverner qq ivri-mu. L«ia 1776 je obiskal novo pridobljeno niatvo ozemlje avburij^ai ce*ar Jozei n. v 5preiUAivu carice. Poveuucai je Za lO priliko prueau pravljične slovesnosti, pri katerih je Šampanjec le^ei v potoKih. Vsak večer &o imen veiik ognjemet m na pojedinah so gostom % krega s ^aimnu izrednimi jedrni v zlatih po&odah. Največja atrakcija te slovesnosti pa je bila PotemKi-nova leiesna garoa, ki so jo sestavljali samo oddelki zen. Izbrana so bila sama lepa dekleta, oblečena v rdeče barzunaste su.-cnjiče in zelene kazajke, okrog glav so pa imele ovite snežno bele turbane, okrašene z nojevimi peresi. Cesar Jožei je bil tako navdušen nad to posebno gardo, da se ni mogel premagati, da bi ne poljubil sleherne njene članice Avstrijski cesar je bil zadovoljen s sprejemom in slovesnostmi, da je pri odhodu odlikoval Potemki-na s častjo kneza svete rimske država Potemkm je bil v svoji muhavosti ae-preračunljiv m nedosegljiv. Tako je nekega dne izvedel, da zna neki častnik v zelo oddaljenem kraju v Sibiriji na izust grško-katoliški koledar. Potemkin je poslal posebnega kurirja po tega Človeka. Kraj je bil tako odaljen, da je kurir potoval štiri mesece in prav tako dolgo je trajala častnikov a pot v Petrograd čast nik je preživel strašne dni, kajti ves čas dolgega potovanja si je belil glavo, kaj se mu bo pripetilo pred mogočnim oblastnikom. Ko je bil po daljšem čakanju sprejet, ga je Potemkin vprašal, katerega svetnika praznuje cerkev 31. avgusta. »Svetega Aleksandra, ekselenca«, je odgovoril poročnik. »Pravilno«, je potrdil Potemkin, ko je pogledal v koledar. »In šestega decembra?« je vprašal dalja »Svetega Nikolaja, ekscelenca«, je odgovoril častnik, ne da bi pomislil in še vedno ni slutil, za kaj gre, »In kdaj naša cerkev praznuje dan sv Barbare?« Ko je poročnik odgovoril pravilno tudi na to vprašanje, ga je Potemkin odpustil z ukazom, naj se vrne k svoji posadki. Odredil je, naj poznavalcu koledarja izplačajo 1.000 rubljev za njegov trud. Nekega dne je Potemkin vprašal svojega ooboč™k*. č> Tn-> Ko le pobočnik odgovoril, da ne zna, je Potemkin nekaj mrmral za sebe. Častnik je mislil, da ga namerava Potemkin poslati v Anglijo na važno diplomatsko pot in se mu je z veseljem ponudil, da se bo v najkrajšem času naučil angleščine Po šestih mesecih se je pobočnik priglasil pri Fo-temkinu in mu povedal, da že popolnoma obvlada angleški jezik. »To me zelo veselic — je odgovoril nerjreračunliivi Potemkin. »Zdaj lahko preč^taš Phakespear-jeva dela v originalu. V ruščino še niso prevedena in b^ie so zelo zanimiva. S čitanjem si boš krajšal dolge zimske večere.« Neki ruski erenprM se ie vrnil lz Ttallje tn pripovedoval je Potemkinu, da živi v Neanlju grof. ki kr^no ifra na rosi i. Po-temkfn je izrazil željo, da bi slišal igranje tega virtuoza in le ukazal svojemu pobočniku, nai od po tu i e v Neaoelj po grofa in ga privede v Petrocrad. Pobočnik je takoj odpotoval m po dolgem napornem potovanju ie končno prspel v Neapelj. Poiskal je grofa in izrazil mu je želio vsemogočnega liub'mca rucke carice. Pokazalo pa se je, da Po+emkinovo ime v tujini nima tako mogočnega učmka kakor v Rusiji. Grof ie bil tako ogorčen nad to predrznost io. da je ukazal svojemu lakaiu, naj postavi ru^V-e«?^ ofic'ria pred vrata. Necreč-lifffc je sedel obupan na cesti, zavedaioč se, da mu grozi smrt če se vrne v Petrograd. ne da bi izpolnil ukaz. Zbudil je rolo usnv'lten^e ori nekem beraču, tako ie tvl Obupan Fer~č ea *e vnrašal. zakai «e fe»Ve Snfosfl Ko mu ie častnik zauml. ie bpr-^č z^go*ov;l Ruci na zna prav tako dobro na posli če ne se boHe kakor tisti prof in da bi gn lahko dobro zastopal. Častnik ie spreiel njegovo ponudbo, ko se ie prenričal. da b^r»č res i^-rtno irrn Proskrbel mu je nrmer^o obleko in ea vre1 s seboi na not v Pe4ro<*T-?.d N* dvoru ie d^mne'^i gr^f s svojim fP7"1"iem no wav«ltH5n pq«;t^jt«1rq r>=> HtfH p^'p-n'^- n». tr>Vo H» ie ♦'>1-->; t^m^-i med rn^Vo T-VO 'P b^PTimni ^„v-i^^^T-,- V,^--£ pO^tal Najbolj se je Potemkin proslavil s svojimi umelnimi vasmi, ki jih je dal postaviti, ko je carica Katarina potovala v južno Rusijo, da bi si ogledala življenje v oddaljenih gubernijah. Polemkinove vasi so bile mnogo lepše kakor pristne r iske vasi. Postavljene so bde lese e h.še z vjerni pripauisjcciua go Ljudi so nabrali in privedli v te domnevne vasi iz okol škifa gu bern i j z živino vred. Na carico so vplivale te vasi prav mogočno in je izr ta yo ebno priznanje .njihovemu »avtorji«, 'ako da e postal generalni gu verne n . Krmu Kr la*ica »Potemki^ove va? ;e ie ve Ino živa in uporabljajo jo zdaj v^eh evropskih jezikih. Grško vojno letalstvo Organizacija leta Is* iti sil — Koliko ima Grčija vojnih letal Carica Katarina Velika DoLa vlade Katarine Velike v 1. 1762 do 1796 je začetek velikega razcveta zopet v ospredje stopajoče ruske države, ki je po- stala evropska velesila V tej dobi eo tudi naglo napredovali nekateri dotlej povsem neznani ljudje, ki m m dvignili na povr- Deiirčina, za katero se bori skoro 503Q dedičev Preu sodiščem v belgijskem mestu Gt-ntu se obravnava čudna oporoka; ki vzbuja pozornost vse beigrj ke javnDstl Gre za dediščino 4 mili one frankov, za katere se pa pote1«o ",fwr1' ^itl so jeli pritiskati na so^See v strt»^n ^ bi ne izgubili svojega deleža 'n Vrmčno je moralo sodišče ukloniti ter začet! zapu-Mmsko razpravo, ki pa ne bo tako kmalu ker je dedičev kot Ustja in trave. Stanje in razvoj grškega letalstva je danes vprašanje, ki zanima vso javnost, ker mu je italo-grski konflikt namenil nenavadno važno vlogo v prvi tazi najnovejšega mednarodnega zapleti jaja. O grškem letalstva je bilo znano zelo malo in ae o njem tudi ni nikoh ali pa zelo redko govorilo in pisalo. Ta pomorska država je bila bolj znan* po svoji vojni, a prav posebno po avoji trgovski mornarici. Na letalskem podroć-ju pa je bilo zopet več znanega o civilnem, trgovskem letalstvu in o prometnih progah, ki so segale preko grškega ozemlja m vezale Evropo z bližnjim i daljnim vzhodom. Na podlagi podatkov, ki so nam trenutno na razpolago, bomo napravili kratek pregled organizacije grškega letalstva, da pokažemo vsaj približno sliko tega važnega činitelja v današnjih dogodkih na jugovzhodu Evrope. Celokupno grško letalstvo je podrejeno letalskemu ministrstvu, ki se deli predvsem v dva velika organizma, direkcijo za vojno letalstvo in direkcijo za civilno letalstvo. Ostale sekcije letalskega ministrstva so namenjene tehnični službi, financam, gradnjam, meteorološki službi, itd. Ministru stoji ob strani permanentni letalski svet, ki je pod njegovim predsedstvom svetovalni organ. Generalni štab vojnega letalstva ima 4 oddelke, ki operirajo z grškimi letalskimi silami. Ti oddelki so: organizacija letalske sile in mobilizacija materiala, obveščevalni oddelek, operativni oddelek in »šolski« oddelek. Celotna letalska sila je razdeljena v 10 skupin, vsaka skupina pa v S eskadrile. 6tiri skupine so določene za sodelovanje s četami na zemlji, dve skupini za sodelovanje z vojnim brodovjem, dve sestavljata lovsko letalstvo, ena bombno, ena pa je določena za šolanje. Na vprašanje, ki trenutno široko javnost najbolj zanima, namreč koliko ima Grčija vojnih letal, je zelo težko odgovoriti, italijanski list »Le Vie deli' Aria« je cenil pred nekaj časa grško vojno letalstvo na 120 letal skupno s hidroplani, nemški »Hand-buch der Luftfahrt 1939« pa ga ceni na 125 letal, med katerimi je 20 hi dr oa vi ono v. Ako upoštevamo sorazmerno velika naročila v poslednjem času, se nam zde te številke majhne ter je številka 250 do 300 letal mnogo verjetnejša. O tipih letal, ki so zastopani v grškem vojnem letalstvu, je treba takoj podčrtati, da Grčija nima ln ni imela svoje lastne letalske Industrije in da so vsi tipi njenih vojnih letal inozemskega porekla. V grškem lovskem letalstvu so poleg angleških glosterjev (tip Gloster »Gladiator«) najmočnejše zastopani poljski lovski enosedi P. Z. L 24, med tem ko tvorijo bombno letalstvo poleg zastarelih francoskih Breguet-ov 19 ln Potez-ov 25, moderni angleški Bristol »Blenhelm-i« ln francoski Potez-i ftS. Bristol Blenheim-i« so d v omotom! bombniki z brzino okoli 475 km na uro. Oboroženi so z 2 strojnicama in nosijo do 600 kg bomb. Tudi francoski Potez 6S je dvo-motorni bombnik (more biti tudi lovec- ruSilec ln daljni izvidnik), trosed z brzino okoli 450 km na uro, oborožen z 2 topoma in s strojnico ter nosi 400 kg bomb. Za šolanje služijo zastareli francoski Potez-i 25, medtem ko sestavljajo pomorsko letalstvo po večini nemški Dornier-ji Do 22 poleg angleških torpednih aeroplanov Hawiker »Horsclev« ln Fairev III. F. Za vzgajanje letalskega osebja so v Grčiji 4 šole: ena za letalske častnike, ena za letalske podčastnike, ena za tehnike in ena za letalske specialiste. Kakor je videti, je torej organizacija grškega letalstva urejena zelo sodobno, čeprav — naravno — v majhnem obsegu. Dasi Grčija ne razpolaga z velikim številom letal, ima vendarle sorazmerno mnogo letališč, kar bo moglo biti izredno važno in pomembno v nadaljnjem razvoju letalskih operacij v sedanji vojni. Tolikšno število dobrih letališč je pripisati predvsem zaslužnemu grškemu civilnemu letalstvu, ki je stremelo vedno za tem, da se čim večje število ugodnih terenov usposobi za promet, ter je na ta način največ pripomoglo k velikemu razvoju aerodromov v Grčiji. Eno najboljših ln največjih letališč je nesporno mešano, vojaško hi civilno letališče Atene-Tatoš, ki je 17 km daleč od Aten v mestu Dekelia. To je Izredno lep teren, ki meri 1500 x 800 m. Razteza se na planoti z nadmorsko višino 240 m. Mešano letališče Solun v Sedesu, ki je od Soluna oddaljeno 13 km. je prav tako lep teren, ki meri 900 x 700 metrov. Janina, o kateri se v teh dneh mnogo govori Ln piše, ima tudi vojaško-civllni aerodrom 600 x 600 m v nadmorski višini 502 m Nič manj niso znana letališča v Agr in ionu m Drami ter vojaško letališče v Larinl. Izmed oporišč za hldroavione je treba omeniti dve atenski in sicer v Phaleronu ln Nea Peramosu, nadalje v Mikri, Irakho-nu na Kreti, Mvtillni in Svrosu. Več pomožnih terenov za letala je raztresenih po vsej Grčiji. Omembe vredni so ALmiros, Atalanta, Gorgoni, Latherlni, Mi-rolgoni Itd. Tudi mnogi zalivi in luke grškega arhi-pela morejo odlično služiti kot naravna oporišča za hidroplane, čeprav niso specialno urejene. Naj omenimo Aleksandro-polis, Argoe ti li on itd. Kot tipična mediteranska drŽava je Grčija seveda morala posvetiti največjo pažnjo razvoju svoje vojne ln trgovske mornarice, toda prav v zadnjem času je Grčija ogromno žrtvovala tudi za izgradnjo ln razvoj svojega letalstva Tako so bili Izdatki za narodno obrambo v državnem proračunu za L 1940, kjer je prav letalstvo predstavljalo največji izdatek, določen z 4.112.000.000 drahem, kar predstavlja 30% celotnega državnega proračuna. Videč, da proračunska sredstva ne zadostujejo za kritja potreb letalstva, se je grška vlada zatekla k zbiranju prispevkov za letalstvo. Take akcije so v javnosti vedno naletele na popolno razumevanje ln je bilo zbranih okoli 300 milijonov drahem, kar nesporno jasno dokazuje, da je grška javnost dokončno razumela in pravilno ocenila važnost letalstva za obrambo Grčije. T. Kako so Turki Burna zgodovina Grkov Preden so Turki zavzeli Solun, ie bil neka i časa pod oblastjo Benečanov, ki so ga kupili L 1423. od bizan.iruk.ga princa An dr omika za 50.000 dukatov. Toda Benečani v tei dobi niso mogli posvečati s*oji oblasti v Levantu posebne oo^orosti. ker so se zapletli v boj z milanskimi ViscontL Proti njim so bili tudi nuhovi stari tekmeci Madžari in Genova. To le izk risal turški sultan M ura t II. Ivi so se mu Benečani zavezah p a če v a ti za Solun na eto po 10 000 dukatov. Premirje med Turki in Benečani ie bilo sklenieno le zato. da 80 pridobili č^s za oborožitev. Po neuspehih diplomatskih ooeaiani in po neuspešnih ooizkusib. da bi ooenali orot: su ta ~>.u v bol nieeove nasprotnke v Mali Az ji. je izbruhnila L 1428. vo:na med Turki in Bernečani. Turki so obkolili S^lun od vseh strani in Benečani ni^o mosli ničesar opraviti, čeprav so se junaško bran' i in čeprav i m ie prihitelo na oomič mo"'-no ladlevie GrSkr prebiva'stvo ie glednlo na te boje brezbrižno, tako da so bili Be- zavzeli Solun 1.1430 kulturnega središča nočani navezani le na svoio mal: številno posadko. L. 1430. se je posrečilo armadi pod vodstvom Mura ta IL prodreti v Solun. Staro k^ultumo središče Grkov 1e bi.o predano sovražniku, ki je oropal cerkve in lih razen stolnice sv. Demetrija. patrona mesta, spremenil v moseje. Posledica padca Soluna ie bila. da ie prišlo tudi m sto Janina v južnem Epiru pod tu;4ko oblast Tudi na tem ozemliu so nekai ca* vladali Italijani. Po smrti Esaua de Buon-delmontija ie podedoval to ozmie lev-kadski vojvoda Carlo I. Tocco. ki se mu ie tam posrečilo zlomiti od nor Albancev. Albanci so se izselili v velikem številu v srednjo Grčijo tn na Plopone^, Ko ie Carlo Tocco 1. 1429. umrl so izbruhnili med njegovimi nasledniki hudi spori, ki so nudili Turkom priliko, da so se polastili južnega Epira in Janine oktobra L 1430. Od tistega časa sta ostala Solun in Janina pod turško c^astio do balkanske volne, ko sta pripadla po bukareskem miru L 1913. Grčiji. Priprave za Prisluškovanje v starih časih ie naši pradavni predniki so poznali zvočnike in razne priprave za prisluškovanje V sedanji vojni imajo med drugimi pri-pravami tudi velik pomen aparati za oja-ćevanje zvoka, ki oznanjajo, da se bližajo sovražna letala ali ladje. To so zelo popolni in komplicirani aparati. Zato bi marširao fiiLsiii, da so izu.1 'o-* «oOe, • prave za prisluškovanje, ki so bile tedaj seveda primitivne, so bile znane že v starih časih. Ze slavni italijanski slikar in vsestranski tehnik Leonardo da Vinci, ki je živel v 15. stoletju, je iznašel pripravo za prisluškovanje To je bila cev, ki jo je pri-sluškovalec kratkomalo vtaknil v vodo, na trnjem kobftcu je pa na cev prislond uho e? je slišal, če se bliža ladja Podobna cev je lahko služila za prisluškovanje tudi na celini Zan:mivo je, da čitamo v romanu Merežkovskega o Leonardu da Vin-ciju, da je imel vojvoda Ludovico il More v svojem gradu posebno prisluškovalno pripravo^ ki mu jo je naredil da Vinci, in sicer tako zvano Dionizovo uho, vendar trdi profesor dr. Panconcelli-Calzia. rav-r»n4e!j fonetičnega laboratorija v Ha^bur-da to ni zg^ovfnško ^ka^ano TMa Av.n-nvo uho ^e v-oeno obstoialo in ka- '"m :—p-- ' *- tv n*e3 — -»V r>0 •*«*/•- r-T-ov ->r p p «so b:*e t*»m *eč> c;-~"r?n D*on^tH si ie v 4 *fole**Mj r*re^ Vr^+u^om d^l urediti v neki ječi prisluškovalno napravo, da je , tahko zgoraj nad ječami poslušal, kaj so jetniki v podzemskih celicah govorili. Dionizovo uho je bila spiralna cevasta votlina, ki je segala iz zgornjih prostorov do podzemskih kleti v obliki lijaka. Zvok, ki ; je prihajal iz kleti, se je med potjo silno ojačil, tako da se je zgoraj slišalo, ka- - kor bi ustrelil, če jc le v kleti nastal ta- I ko slab zvok kakor pri vžigan j u vžigalice. Podobne prisluškovalne naprave so si dali instalirati v svojih stanovanjih tudi mogočni oblastniki in državniki, da so lahko prisluškovali javnemu mnenju. Številne popise takšnih priprav najdemo zlasti pri nemškem jezi i u Kircherju v 17. stoletju, ki pripoveduje, kako je sam odkril takšno pripravo. Ko je ob skal nekega alkimista, je opazil, da drži iz njegovega laboratorija v podzemskem prostoru navzgor postopno se zožujoči dimnik. Kircher je bil preserečen. tako dobro se je slišalo iz tega dimnika, če ie kdo govoril v podzemskem prostoru Na oodlaci te«?a odkriti a je izdelal prisluškovalne or^rave v več^h prostorih, ki so qo r?nV,t-o oh"p^V Kot zabavni izum oni-^u;o y't-^c*r tr^rnp*»o ali le^e^o č^o-•♦rk"Vo <^i»«n v** !<* 0Oi*Qrtl9 in T^)fy\', Pod to ip "-"-"px «Vr'*'a ce'". n^netlnna • * <4*-n~n**- ~-o-»nro nV t v!Tr>e Ko sonred * . «*p\Mn t>a** »fi eovnrni. e}^s prfhaial s*h kame^ u«» *»lf ledene glave kakor dandanes iz zvočnikov. To so bfli torel v resnici predniki dandanašrdih elektroaku stičnih » priprav. Rak strah in trepet naše dobe Najstrašnejša bolezen, kar jih pozna zgodovina, ki pa je dostikrat še vedno ozdravljiva V petek 15. novembra Je bil v LJubljani Izredni občni zbor Jugoslovenskega društva za proučevanje in zatiranje raka. Ob tej priliki je bilo sprejetih nekaj vazn.h sklepov. Med drugim de predložil društveni odbor spremenjena pravila, po katerih naj bi se deiovno obmoc.e društva znatno razširilo v znanstveno, sneialno-zasčitno ln propadandno smer. Spremenjeno je bilo tudi ime društva, ki se odslej imenuje Slovensko društvo za raziskovanje in zatiranje raka v Ljubljani. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo društvo razširilo svoje delovno območje po vsej Sloveniji z ustanavljanjem podružnic in da bo tesno sodelovalo z banovinskim in- i;utoni za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Društvo upa, da bo slovenska javnost razumela resnost borbe proti raku ln priskočila z denarjem na pom°č. Pomisliti moramo da moderna zdravniška znanost do danes še ni odkrila povzročitelja te strašne bolezni. — Raziskovanje raka stoji na približno isti stopnji, kjer so bih naši predniki v skrajno težki in večkrat brezupni borbi zoper malarijo, sifilis in tuberkulozo, dokler niso L a v e r a n (leta JSSO.). S c h a ud in (1. 1905) in Koch (1. 1882) odkiili povročiteljev bolezni. Zdravniki pa so večkrat uspešno zdravili te bolezni, čeprav n so bili znani njih po-zročitelji. Naša generacija si ne more niti predstavljati, s kakšnimi nepričakovanimi in včasih nepremostljivimi zaprekami, ki sta jih rodila človeška neumnost in zloba tudi takratnih intelektualnih krogov, so se morali boriti omenjeni pionirji zdravi'stva. Svetel primer požrtvovalnosti za dobro vsega človeštva je bil tudi Lou!s P a s t e u r, ki je odkril bacile in lek proti steklini. Središče za raziskovanje raka, ki spada med najstrašnejše bolezni, kar jih pjjiui svetovna zg°dovina, je bilo včasih v Brežicah. Primarij tamkajšnje bolnišnice dr. Josip Cholewa se je takoj po svetovni vojni z vso vnemo posvetil raziskovanju raka. Kmalu po svojem prihodu v Brežice si je na lastne stroške uredil Iab°ratonj zrj proučevanje rakastih obolenj. Nabavil si je tudi sam tri milijrranie r^d'ji ki je za zdravljenje nujno potreben. Za svoje človekoljubno delo je kaj kmalu žrtvo\-ai v=»e svoje imetje. Kljub skromnim sredstvom, ki jih je mo^el žrtvovati za svoj laboratorij, je dosegel v kratkem času tke uspehe, da ie v najkra šem času zaslovel po svetu, zagrebška univerza pa ga je izvolila za svojega prvega docenta onkolo-gije. Značilno za naše razmere je dejstvo, da je bil onkološki laboratorij dr. Cho!ewe v Bre2icah dosti bolj znan v ostalem delu naše države in v tujini kakor pa v Sloveniji. Otlsk v nairera zavodu za pobijanje raka Podobno ie tuđi z banovinskim institutom za raz "kovanje in zdravi "en ;e novotvorb v Ljubi ani. ki ima svo e skromne prostore v r.e^dam': šem^et^rski vo;a"rrci. Zavod, ki obstoji že nad dve leti, ima v pr/em nadstropju šefovo pisarno s k- iT> n:co 4 bolnike sobe z okrosr 30 posteJJa-mi. ča-alnico. operrci "rko dvorano. a*n'>u-latorJj, sobe za aparaturo. p>amo Itd. Globok vtis napravijo nn'modorne^še ron*genske naprave, kakr'nih naša država druToi sploh nima. v Evropi pa jih je samo 14. Največji apnrat za obsevanja je sistema Stabilivolt. drugi s'stema Schafer-VVitte, tretji m najmod ^rnejši pa Chaul. V istem p osteru. k'er ;e ront^encki aparat sistema StabHlvolt. hr-n jo zaradi pomanjkanja pri>storov tudi pol granu* radni. PravTno bi moral biti shranjen v podz^nr^ljskih, posebej zgrajenih prrstorih. Čudovita snov je shrnn^na v posebni svinčeni, nad pol stota težiti skrinjici. Vsi prostori za obsevan e imaio svinčene stene, ker učnku-jejo skrivnostni žarki na daljavo okrog 500 m. Sko i okence v predsobi more zdra'.aaik ali sestra nadzorovat: potek obsevanja ne da bi se izpostavila žarkom. Tam ja ludi kontrolna nr prava. V drugem nadstropju prav za prav pod streho, so prostori še tesnojši, ven lar pa zelo skrbno urejeni. Tu so: soba za sterilizacijo, ki n:čni. kemični, biokemični in histcpatoioški laboratorij, lekarna ln arhiv, sobe za zdravnike (spalnice in skupna jedinica) in za osebje. Ljubeznivi g. prof. Premrou ki me je vodil po teh proslorih, mi je še pesebej razkazal ogromne število eksperimentov, ki so jih na različnh živalih (miših, podganah itd ) naprav li d cent dr Chole\va. primarij dr Bavnik in on. 2e samo ta zbirka zgovorno dokazuje, koliko požrtvovanja ln kako ve'ik idealizem zahteva borba proti raku. Vsi prostori so lepi ln svetli, toda dosti pretesni, da niti od daleč ne zadostujejo. V vsem zavodu vlada posebno piijetno ozračje, da se moramo nehote spomniti besed, ki jih je napisal znani nemški profesor, da »se da doseči marsikaj kljub skromnosti, da Je pa v Se odvisno od duha«. Za zdravljenje tako strašne in zagonetne bolezni, kakor je rak. pa je tako ozračje nujno potrebno. Nekaj statistike Dognano je, da umrljivost za rakom stalno narašča. Po nemških podatkih je na primer padla umrljivost za tuberkulozo v Franciji od 1S84. do 1933. leta za 66 % v istem času pa je narasla umrljivost zaradi raka za celih S9,/#! Te glede raka porazne fitevilke so primerne prtlčno za »tanje pri nas. ce pomislimo, da se je samo z malo dobre volje posrečilo omejiti umrljivost za tuberkulozo, pridemo do logičnega zaključka, da bi se dalo isto doseči tudi glede raka. Naj podamo nekaj številk. Umrljivost za tuberkulozo je znašala v Sloveniji 1927. leta 14.1 •'• spošne umrljivosti. Leta 1927. je padla na 12.4 %, 1928 pa je neznatno zrasla (12 9*M; 1929. je zopet padla na 11.9 potem pa se je gibala umrljivost za tuberkulozo takole: leta 1930.: 12.3 1931.: 117 •/•. 1932.: 10 3 %, 1933.: 11 »/#. 1934.: 11.3 1935.: 10 %. lani pa nekaj manj kakor 10 •'• splošne umrljivosti. Povsem drugačna pa je statistika umrljivosti zaradi raka Leta 1926. je znašala umrljivost v Sloveniji zaradi raka 3.5 gplošne umrljivosti 1937.: 3.4 1928. : 3.5%. 1929.: 3 7%. 1930.: 4 1931.: 4'.. 1932.: 4»., 1933.: 4.5%. 1934.: 5 V« in 1935. leta 4 9%. Kakor dokazujejo te številke, je padla umrljivost za tuberku'ozo v Sloveniji, v štirinajstih letih Za več kakor 4 •V umrljivost zaradi raka pa je narasla v dvnna'stlh letih za 1.5%! Prei tem poraznim dejstvom se mora zamisliti vsak. Položaj v Ljubljani Še mnOgo slabše pa je stanje v Ljubljani. Kakor znano, ima naše mesto nič kaj zavidanj?, vreden položi j glede tuberkuloze, toda rak stoji vseeno pred jetiko. umrljivost za tuberkulozo je znašala leta 1929. 6 4»'.. 1930.: 6.4 %. 1931.: 7«/., 1932.: 7.3%. 1933.: 7.7 •/•, 1934.: 7.6 •/., 1935. je naoravila skok na 9.3 %. 19C6. je znašala 9.2*/., 1937.: 8.7% m 1938. leta 9.3 •'• splošne umrVivostl. še dosti na slabšem pa smo glede rr.ka. Leta 1929. Je znašala umrljivost zaradi raka v Ljubljani 5.5 •'• sp'oš-ne umrljivosti, 1930: 5.8 •/•. 1931.: 6.4%. 1932.: 6.7»'., 1923.: 7.1%, 1934. je bil za-zanamovan malenkosten padec na 7 1935. pa je poskočila na 9.7 •» in preskočila umrliivost za turerku1ozo, 1936. ie znašala 9.6^. 1937.: 10 8»., T938. pa 10 2 %. Ka-" kor vidimo, je 1935 leta poskočila tako umrljivost za tuberkulozo, kakor umrljivost zaradi raka v Ljubi i a nI. ln to v porazni obPkl. Prednost pred jetiko pa si je obdržal rak tudi za nadalje. Lani je umrlo 846 LjuM^nčanov. in sicer 437 žensk in 409 molkih. Največ smrti je b:lo zaradi ostarelo-ti. na tretem mestu pa že stojijo — rak in novotvorbe! Iz v3eTa tega je jasno razvidno, da se posveča tako važnemu prob'emu, k" kor je rak. vse premalo pozornosti. Predvsem bi se morala država sama malo bolj zanmati za tako pereče vprrš^nje, ki ga predstavlja bolezen 20. stoletja, in z^rradirl primerno število nujno potrebnih prostorov. Borba proti raku v Jugoslaviji Na medicinskem kongresu v Beogradu 1927. leta je bilo javljeno da je ustanovljeno Jugoslovensko društvo za pobijanje in raziskovanje raka. Idejo za ustanovitev tega društva je dal pok. prof. J o a n o -vič, ki ie bil tudi n egov prvi predsednik, njegovo idejo pa je prvi realiziral dr. Josip C h o 1 e w a, ki je bil takrat šef onkološkega zavoda v Brežicah. Dr. C h o 1 e -wa je tudi sestavil prvi »jugoslovenski komitet za pobijanje raki« iz 18 č'anov, kakor tudi prva pravila po vzorcu pravil poljskega komiteta, kjer se je najprej začela borba proti raku. Meseca decembra 1929 leta so že bila razposlana vabfa za letni občni zbor. Pokroviteljstvo nad to velevp.žno ustanovo je prevzel blagopokojni krali Aleksander I. Zedntelj. Takrat je bil ustanovljen tudi pododbor v Zagrebu. Dne 1. maja 1931 je bil ustanovljen v Zagrebu Institut za liječenie radijem s 31 posteljami in 450 mg radija. Leto pozneje je bil ustanovljen enak institut se v Beogradu s 550 mg radija Leta 1933. je bilo ustanovljeno v Zagrebu Društvo za borba protiv raka, ki prireja javne nabiralne akcije in vodi propagando s predavanji in po radiu, nabavlja radij in deli podpore revnim bolnikom iz vse države, predvsem za pot na zdravljenje in domov. Leta 1935. Je bila določena letna nagrada 1000 din za najboljše znanstveno delo o raku. Nagrada je pristopna vsem Jugoslovenom, tudi nezdravnikom. Pododbor Jugosloven. društva za pobijanje raka v Ljubljani pa je priredil septembra meseca 1935. leta tečaj o diagnostiki in terapiji raka za izpopolnjen je zdravnikov. Pomagajte vsi, rak je ozdravljiv! V Beogradu so začeli graditi pred nedavnim moderen zavod za zdravljenje raka, ki bo stal 16 milijonov dinarjev. Ljubljanski Institut pa vzdržuje stalne st;ke z 22 podobnimi ustanovami po vsem svetu od Argentine čez Portugalsko do Japonske in Jave. Kako velik ug'ed uživa naš zavod za pobijanje raka, v tujini, dokazuje že to, da dopisujejo tudi daljni Japonci z njegovo upravo. Glede zdravniškega osebja ne trpi nas zavod nobenega pomanjkanja, saj ga vodijo pravi strokovnaki! &ef je dr. Josip C h o 1 e w a, docent zagrebške univerze., ostali zdravniki pa so: primarij dr. Leo Savnik, dr. s t r a n c a r, dr. Novak, dr. Debevčeva, dr. inž. A v -č i n za rentgenske in rad; jske naprave in prof. Premrou kot volonter. Institut je bil ustanovi en za raziskovanje in zdravljenje novotvorb in za nadzor nad vzroki ln metodam^ zdravljenja, za socialno propagando ln borbo proti tem obolenjem med narodom Obstoječe prostore bodo v kratkem razširiM. ker so dobili v pritličju na razielago nekaj skromnih sob. Seveda ne bo to niti od daleč zadostovalo za dejanske potrebe. Institut Je za splosno bolni^n'eo najbolj potreben povečanja prostorov, ker mora uprava v*ako sred'*, ko pride v amhulanč-no zdravljenje no 25 In več o«»eb. edk»onit| polovico trpečih bolnikov. Vsakdo na no motnosti roma«ra. k*»r rak ?e ozirali "Iv, če ga začnemo pša»s#'S'»o zdraviti z nožem, rentgenom ln radijem* Za red na naših cestah Predlogi avtoniobilista, kako naj se varujejo pešci pred nevšečnostmi v prometu na cestah Prejeli smo: Dne 27 novembra ste objavili članek pod naslovom »Za red na naših cestah«. Pisec o nekaterih zadevah, ki se tičejo cestnega prometa, m povsem točno informiran Pritožuje se nad brezobzirnostjo avtomobilistov češ da na odprti cesti, kjer vodi ob njej ♦ramvaiska prosa ne ustavljajo svojih vozil, kakor baje določai<> policijski predpisi. Na to trditev moram ugotoviti naslednje: Naš cestno-policijski zakon ne odreja z nobeno določbo da mora avtomobilist svoje vozilo ustaviti, če tramvajski voz stoji Nasprotno, vozač je dolžan brzino svojega vozila primerno zmanjšati in stoječi tramvajski voz prehiteti v primerni oddaljenosti. Seveda to v Ljubljani ni povsod možno zerad' kuriozne izpeljave tramvajske trase. Prav zato je policijska uprava na lastno pobudo odredila, da avtomobili sredi mesta stoječih tramvajskih voz ne smejo prehitevati. Inteligentnejši avtomobilisti se ze sami od sebe drže tega pravila ostale pa bi morala policija k temu najenergičneje privaditi Da bi pa avtomobil isti svoja vozila na odprtih cestah izven mesta za vsako postajanje tramvaja ustavljali, bi bilo vseeno preveč zahtevano, kajti odprta cesra je za vožnjo, ne pa za postajanje Ta zahteva je v vsakem pogledu zgrešena in pretirana. Kar se tiče izstopanja potnikov iz tramvajskih voz. bi se da K kaj hitro odnomo-či in sicer takole: ravnateljstvo cestne železnice naj odredi, da morajo vozovi na enotirnih progah, na Vič od tobačne tovarne dalje, v Moste od bolnišnice daMe, na Rakovnik od magistra t a dalje m v Št. Vid od pivovarne Union da »je. čira zapustijo traso dvojnega tira, vrata ki so na cestno stran zapreti in rsdpref ona na nasprotni strani, namreč oh kraju reste. S tem bi bilo takoj korenito odpravljeno neprevidno izstopanje iz tramvajsikih voz na eni in prehitevanje oz srečavanje z ostalimi vozili uporabniki ceste na drugi shrani. Da bi se izognili ev. nesrečarr pri izstopanju na postajališčih IćrižiŠč b morali vozniki vozove ustavljati. Čim prevozno kretnico s svoje stran', kar bi bilo oboje možno izvesti brez vsakih nevšečnosti, ker bi se potujoče občinstvo temu kai hitro prilagodilo, seveda, če se cestno žel ravnateljstvo ne bo postavilo na staro birokratsko stališče, češ da bo potem nasta' n<*^ed zaradi napisov, ki so nameščen na sropn;cah voz in ki označujejo, pri katenh vratih je vstop in pri katerih izstop Pc tet napisih pa se Ljubljančani itak ne ra^na io Kar se tiče v članku omenjen h postajališč, posebno pa postajališča pred pivovarno Union, moram ugotoviti, da je prav to postaja'li?če eno izmed najnevarnejših v Ljubljani. Tu nastane od časa d<> časa taka gneča, da je naravnost čudno, če se na tem mestu ne pripeti več nesreč Tudi za to križišče bi se na Sla primerna rešitev Tramvajski voz, ki prihaja iz mesta bi se moral ustaviti nekoliko prej. ne pa kakor običajno neposredno pred kretnico vštric voza, ki prihaja iz nasprotne shrani. Ce bi se ustavljal vsaj 20 do 25 m prej. približno tam, kjer proga naprav* koleno proti Šiški, bi nastal med obema vozoma prej omenjeni presledek, kar bi omogoča'o av-tomobilistom in ostalim voznikom, ki prihajajo iz Šiške, da prehite stoječi tramvajski voz na desnem *iru in pravilno srečajo voz. k* stoji na firu v smeri iz mesta. Na ta način bi ne bili potniki izstopa ioči iz tramvaiakib voz v smeri iz mesta izpostavljeni nasproti prihaja jocm-. vozilom, ker bi morali biti pozonv samo na vozila, ki prihajajo iz iste smeri, torej samo iz mesta. Ta vozila bi se gotovo kakor sem že v uvodu omenil sama od sebe ustavljala za stoječim tramvajskim vozom ker bi jih k temu prisilila ožina tamo*niega cestišča Če bi pa hoteia kljub »emu prehi teti tramvajski voz. bi imela več ko dovolj prostora na levi «tran- vota namreč sredi ceste Tako bi se rešila situacija pred pivovarno Union in morda se marsikje drugje. Glede posebnih nagrad za prijave cestno policijskih prestopkov po avtomobiHstih sem pa mnenja. Ha b1 bile bi lj umestne v obratnem 9misiu. **i!i marsikateri ljubljanski filister. plava po ljubljanskih cestah in ulicah sem te* ria. kakor da bi bil sam, kakor da je ce^ts samo njegova ali pa. da ga nos; luna Š^le ko mu voznik pa najsibo enega ali drugega voz ]a tik za hrbtom zazvoni oz z<:rob' (običajno tak človek signalov prei ne sliši) se predrami iz svojega onjetnega sna. Te naše preča-stite someščane naj bi si pohc'jski orga ni za vsako najmanjšo prekrš'tev zabeležili in potem namestu da bi v nedeljo popoldne hodili v četver ost opib aH se širše ter na novo betonirani cesri delali vozilom napotje, povabili na eno ali drugo nevarno točko v mestu in jim na mestu priredili cestno-policijsko predavanje, kako se imajo pešci na cestah obnašati, dotične, ki se teh predavanj ne bi udeežiiv pa naj bi pol. ravnateljstvo občutno kaznovalo. Isto bi morah seveda sr*j«rit; tud z vozniki vseh vrst vozH. ki se pregrešijo proti cestno policijskemij redu Mti^nja sem. da bi bil pc nekaj takih tečajih ka» kmalu red na ljubljanskih cestah :r križiščih Zamisel, postaviti ob goto.ih urah na gotovih postajališčih posebne prometne stražnike, je pa naravnost nonsem* kajti petem bi morala imeti ljubljanska policijska uprava najmanj trikrat toliko mož na razpolago za javnost kakor jih sploh premore. Da vlada na tramvajskih postajališčih naravnost obupen nered je predvsem krivda potujočega občinstva ;p nizke izobrazbe onih, ki ne upoštevaj j napisov na vozovih glede vstopanja in izstopanja. Preziranje teh predpisov povzroča neznosne gneče pri izstopnih vratih n že kar obligatne zamude. Saj prav< ljudski pregovor »Če hočeš zamuditi vlak •> službo, se moraš poslužiti samo ljubljanskega tramvaja 1« Tudi tu bi bilo umestne da se s primerami ukrepi dovede občinstvo do spoštovanja predpisov Glede strogega red? na cestah naše prest o'niče in v Zagrebu b: priporoči' naj si pisec o priliki, ko ga pot zanese v eno ali drugo mesto, malce pobliže ogleda poslovanje prometnih stražnikov s pešci pa bi mu gotovo postalo tako; jasno, zakaj se vse lepo razvija, namreč zate ker ne puste pešcev kar teb; nič meni nič jadrati po cestah in križiščih, kakor je dopuščeno v Ljubljani. Še nekaj besed c \t bli?nfkih lužah in kotanjah ter blatu v njih N- odrekam upravičenost pritožbam glede obrzgavanja z blatom po vozilih. Kes so nekateri vozači v rem po g edu brezobzirni- tf da ne vsi. Da bi pa vozač pred vsako kotanjo če je poleg ali v b!ižin; kak pešer vozilo ustavil, je pa iz prometno tehničnih razlogov nemogoče. Pomislite samo, koliko goriva in dragocene gume b" porab« ob vsakem zaviranju Tudi se vsem kotanjam ne more ogniti, če se en> umakne p« brizga pešce na drugi strani ceste. Dana"nji moderni avtomobili «e niso v gradnji toliko napredovali, da bi mogli, kada* b- to pešec ali vozač hotel, enostavno preskakovati luže m jezera, ki nastopajo ob večjem na- livu ali tajanju snega v Ljubljani. Pešcu torej ne preostaja drugega, kakor da hodi z odprtimi očmi po cestah oziraje se na desno in levo. in da se pravočasno umakne iz nevarnega območja luž in kotanj, dckfler ne bodo naše ceste, predvsem pa državne, tlakovane tako, da ne bodo polne kotanj in grebenov. Upam, da so moja izvajan is dovolj jasno (morda nekoliko drastično) orisala obojestransko potrebno pozornost in navedla primerne ukrepe za preprečenje nevšečnosti. Pešec in avtomobilist Tri izdaje albuma »Ljubljana« Tujsko prometni svet mestne občine ljubljanske je pred kratkim izdal že skrajno potrebni album našega mesta kar v treh izdajah. Luksuzno prvo izdajo javnost že pozna po opisih v listih, ne more je pa nabaviti, ker je namenjena samo za darila ljubljanskega župana, pravkar pa so knjigarne dobile drugo in tretjo izdajo tega albuma v lepi opremi in si lahko album vsakdo nabavi za ceno dO dinarjev. Album je uredil in mu napisal tudi besedilo član ljubljanskega mestnega sveta ter redni član Akademije znanosti in umetnosti univ prof dr France Štele, opremil pa ga je mestni arhitekt inž. arh. Boris Kobe Slike albuma so reproducirane po originalnih posnetkih najboljših ljubljanskih poklicnih 'otografov ln amaterjev ki na razstavah po vseh delih sveta z uspehom tekmujejo za prvenstvo Samo avtorji albuma so torej najbolj prepričljivo jamstvo za kvalitetno višino te reprezentativne publikacije glavnega mesta Slovenije. Naši fotografski umetniki Bajželj Frane, Brane Janko. dr. Dular Milan, dr. Frellh Ivo. Gogala Ivo, Hafner Janko, Ivančič Jereb Rudi KocjančiČ Oskar, Kornič Ante. Kune C Laznik Ivan, MichiHli Lulo, Skerlep Janko, Smuc JoŠko, Suštcr-Sič Ante, 2lehnik Janez in sodelavci Ju-goslovenske tiskarne so prispevali 64 slik, reproduciranih na celih stranen tako dobro, da so reprodukcije enako vrodne originalom. Vse slike so priložene in enake v vseh treh izdajah. Njih izbiro je skušal dr. Štele prilagoditi poglavjem svojega besedila prve izdajo: Lega — Zgodovina — Obličje — Kulturni obraz — Umetnostno središče — Pečat naš*? usode, toda povsod mu je manjkajo primernih fotografiji, ker ljubljanski fotografi navzlic natečaju, ki ga je za ta album razpisal tujsko prometni svet, še vedno Ljubljane ne poznajo in ne vidijo z vseh strani. Zato bo zopet razpisan fotografski natečaj, ki bo fotografom dal priliko za gledarje in opazovanje i.er fotografiranje Ljubljane vse leto. K!jn*» temu lahko rečejo, da je album tnal Lji-bljanrnnom odkril »neznano Luibljano«, njene značilnosti, lenoto in mikavnost ter skri*e zaklade visoke kultume tradicije, povezane s Plečnikovo Liub^iano. Doč;m dr. Steletovo bes?dilo v prvi Izdaji brez prasnil k slikam obsepa 34 strani, le v druel izdaii njegova »Beseda o Liubliani« zgoščena na 11 strani. V tej zgoščenosti se je na izob^koval kristal, visoka pesem Ljubi i ani, kakršne slovenska literatura Še ne nožna, čenrav so opevali Ljubljano v st;h'h in prozi nai več ji slovenski literati. Gin i en bo ta prisrčni slavocoev Aemoni — Amneni, Ljubljani — Ljubljeni. Ljubljani, Hubici nebes in sreče bral sleherni Ljubljančan in rudi vsak 5>love"**r* ter poželel »Vse blagoslove tebi Ljubljana!« Samo škoda, da je v tretji izdaji, ki je namenjena zlasti za propagando pri drugih narodih, ta prelepa pesem Ljubljani skrajšana, vendar pa bo tudi taka tujce privabila in jih ogrela za nas. V tretji izdaji je namreč besedilo skrčeno na 5 strani srbohrvaške »Prestolica Slovenije«, na , toliko strani »Die Hautstadt Sloveniens*. J na francosko »La capitale de la Slovenie« j in na italijansko »La capitale della Slove-I nia«. Tudi pojasnila k slikam so v navedenih štirih jezikih, da bo knjiga gotovo učinkovita propaganda za LJubljano, dobro poučen in prijeten vodnik po našem mestu in najprimernejši ter najlepši odpustek iz Ljubljane. Naposled moramo prijatelje Ljubljane in lepe knjige še opozoriti, naj se požurilo z nabavo albuma »Ljubljane«, ker je tiskanih samo 500 izvodov II. in III izdaje in bo zato to lepo delo v kratkem postalo bibliofilska redkost. V CIRKUSU Ravnatelj: Zaposlil bi vas kot p" ži ral ca mečev, a ste preveč grbasti. — To pa ni takšna nesreča, gosped ravnatelj, saj bi lahko požiral turške sablje. MUČENICE — Ve žene prenašate bolečine mnogo lažje nego možje. — Kdo ti ie to povedal, zdravnik? — Ne. čevljar. Edmnnd O' Hara: 50 iroTesoria R n m a o — Kdo ga drži tu ujetega? Bilo je sicer neka. ljudi, ki bi mogli imeti interes na tem, da bi b: nekaj ča^a zaprt. Ropot pri vratih ga je zdramil iz teh misli. Videl je kako se vrata počasi odpirajo in kako se iz-teguje roka proti električnemu stikalu. V naslednjem trenutku je nekdo prižgal luč. Pred uietnikom je stal Strong Na sebi je imel nočno haljo in lahke copate Na ustih mu je igral jj^t«v»ž«*s T-*; rt-nViJoi ki r»*r»*' WvT"fATvle Ali s' morene misliti, kako blizu mi je bila takrat smrt? Skočil ■em bil v globoko vodo, da bi utonil. To se mi pa ni posrečilo, ker sem znal plavati. Bil sem pa tako "azburjen. da sem na to čisto pozabil. Strong je prikimal z glavo. — Z vami se res da prijetno kramljati, — je pripomnil smeje. — Deloma me tudi veseli, da zadeve s svojo smrtio ne iemliete preveč tra^čno 2r-*ve. ki se cmerijo in moledtrieio za m^ost. nimam rad. Vi pa možato prenašate svoio usodo S^cer P9 kaj je končno na tem. kako človek umre? Mar ni ako? Saj niste niti oženieni, niti zaročeni? je posegel Townsend skromno v besedo. — Tako? — se je začudil Strong. — Tega nisem "Ad*»l. S Ver pa. če ste dvakrat zaročeni, nista vaši zaroki bog ve kaj vredni. In to vam naibrž ne bo ^okvarilo vaše hladnokrvnosti in možatosti. Ali pa bi morda vendarle želeli iz katerega koli razloga *e ostati pri življenju? — Nikakor ne, — le za^o+ovil Townsend spoštljivo svoie«»a sovražnika. — Vaši nabori o tem, da Moveško živli*en*e nima nobene vrednosti, so novsem točni. Tudi moia teta i e mislila tako kakor *H. Np^oč sem ii oos^al ..dec**t rlo^ariev za b/^epo praznike, pa mi je odgovorila na dopisnici: »Dragi Tohn. življenie je dolina solz, to ti želi tvoja teta Karolina.« Bila je malo prismuknjena, vendar je na imela prav. Velike otroške Strongove oči so se zaiskrile. — Ali veste, da začenjam zdaj razumeti pripovedko o slovečih pravljicah Šeherezade, — je dejal Strong veselo. — Doslej nisem imel razumevanja za starega sultana, ki se je dal preslepiti z lepimi pravljicami. In prav tako se mi je zdelo neverjetno, da bi zmogel na smrt obsojen človek toliko fantazije. Zdaj pa mislim, da bi lahko vaše pravljice zelo dolgo poslušal in da bi ob njih povsem pozabil na svrho najinega sestanka. — Kako to? Saj ste mi že povedali, da me hočete ubiti. Vse drugo je čisto postransko. Jaz se vašega samokresa ne bojim. Z enim samokresom se ali strelja takoj ali pa se sploh ne strelja. — Prav pravite, gospod Townsend, — je dejal Strong in stresel pepel s svoje cigarete. — Saj tudi ne nameravam streljati. Samokres v moji roki je zaenkrat samo moja varnost. Pa tudi čemu bi streljal? Saj so še drugi načini smrti, manj bučni. — Recimo plin, — je pripomnil Tovvnsend hla-dnodušno. — Recimo plin, — je pritrdil Strong. — Zdaj me pa nazljivo poslušajte. Midva sva sovražnika in vi ste to spoznali takoj, ko sva se srečala. — Razumem, da me zaradi tega sovražite, — je ■*ačel Tovvnsend, pa ni izgovoril svoje misli do konca. , Lito .j t - . v'''t? « 21 metrov Je največja višina, ki Jo Je dosegel človek. Radio ne pozna meje in prinaša novice iz vsega sveta. 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO ISO RADIO d. z o. z, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7. RADIOVAL, LJUBI.JANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREIUEC, CEIxTE, Miklošičeva ul. 2. L. LUŠICKY, M a CI KOR, Koroška c. 11. lil i i lliilil po din 10.—. kemično očišćeno din 14.—, čehano In kemično očiščeno din 25.—. 35.— 55.— Belo in sivo cosje perie in puh dobita namgodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trs 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! II! M AL GLASI Beseda 50 par. davek posenej Preklici, izjave oeseda din l.— davek posebej. Za pismene odgovore giede malih oglasov ie crebe priložit znamko - Popustov ^a maie oglast- oe priznamo Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Le^at Ljubljana. PreSernova ulica 44. Maribor, Vetrlnjska 30 CENA PREHRANE ZA ABONENTE Goveja juha ali umetna juha goveje meso, 2 prikuhi po Izberi din 8.— do 10.—; isto s I pečenko din 10.— do 12.—. 1 Celodnevna hrana din 15.— do 20.—. Vsak petek ribe In sirovi štrukljl. Vsako nedeljo domače krvavice in pečenice. Krofi. — : Vsak dan močnata jedila. Kdor j želi hrano, ni obvezan jemati j pijač. GOSTILNA PRI LOVCU, I Rimska c. — vogal Bleiweisova cesta. Tel. 46 95, — EKSPRES KAVA DIN 2.—. 2796 lAPETNISTVO HaDjan IgriSka ul 10 van oaptavi ali popiavi stare naj cen*»ie 2434 malib oglasov »Slov Karoduc Id so n s i > < i T KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 Z..\ VSAKO PRILIKO oajbehfta in najcenejša oblačil«« • i nabavite pri P K E S K E R Sv Petra cesta 14 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt m smetanco zajtrk, većerja in po naročilu m ločna hrana — Se prlnoroča mlekarna »Drama« Erjavčeva 2. 2733 60 PAK L.N iLA.SJt ;uriidme vezenje zaves pe la. monogramov gumbnic -•lika zaloga perja po 1 din ulijana«. Gosposvetska c. 1* Fr^n^ISVnnjaka ul S 4 L KROJAČI! Izšla je knjiga modernih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel in navodil. Lahko um l ji v opis Izdelave. — Neobhodno potreben vsem krojačem, ki žele. da se Izpopolnijo v modernih krojih. Cena knjige din 59.— Kdor pošlje denar v naprej, aobi knjigo franko. Razpečava. „RUBENS" um j. nakladni zavod, Zagreb, Tomičeva 4. NEVERJETNO. PA VENDAR RESNIČNO, da si zamorete napraviti iz pravega jabolčnika zdravo in okusno šampanjsko vino, ki se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca. Z natančnimi navodili in preparati stane za 100 litrov s pošto vred 30 din. Ako ne odgovarja, se denar vrne. — Ponudbe na B. Hribsek, Maribor. Tržaška c. 57 Zastopniki se sprejmejo. 62. M. ZNAČAJ m USODO vam povem, ako ml pošljete rokopis, rojstni datum in 6 din v znamkah. — Fanl Polanec — Medno 44, p. fit. Vid nad Ljubljano. 2788 2605—64207 Elegantni ženski odprti cevl|i iz telečjega boksa, kombinirani s krokom. Imajo usnjene podplate in lesene pete preoblečene « krokom. Praktični ženski nizki čevlji iz finega telečjega boksa na zadrgo z usnjenimi podplati in pol-visokimi petami. Izdelujemo jih v rjavi ali črni barvi. topli ienski čevlji rz usnja, kombinirani s suknom in okra Jeni s krimcrom Znotraj so podloženi s klobučevino. lma)c usnjene podplate in polvisoke pete. Moški visoki Čevlji iz telečjega boksa, usnjenimi na rom šivani mi podplati in petam: Elegantni molki nizki čev'ji iz finega telečjega boksa z usnjenimi na rom iivanimi podplati in petami. Ch>o_—.4722 Trpežni čevlji za dečke iz telečjega bol sa, z usnjenimi podplati in petami. Od Številke 27 do 30 din 1-49.— Od številke 30.5 do 34 din 169.— Od številke 34.3 do 39 din 199.— mm uhW»J:lfia Beseda 50 par Davek posebej Naimaniši znesek »4 dlD -govei: DoKiei )t še prniKa založite se s celimi OREHI IN MEDOM Dobite rth v M e d a r n 1 LONČENO PEC lobro ohranjeno, prenosljivo — prodam. Lipuš Miro, Črnuče. 2766 HIŠA Z MESARIJO m trg. lokalom naprodaj v Blokah Proda se tudi na obroke. Pojasnila daje Franc Paternost — Nova vas pri Rakeku. 2785 DRSALKE rabljene, poceni proda »Meta-lia«. Gosposvetska 16. 2784 ZIMSKA JABOLKA In krompir ima na zalogi Trg. posl. Kmetijske družbe. Novi trg 3. 2790 Kumi« starši zganite se pravočasno tn pre-*krbite otrokom dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo lista pod »Profesor«. 2674 MLADA POSTRE2NICA išče popoldansko zaposlitev. — Naslov v upravi SI. Naroda. 2786 SAMOSTOJNE DELAVKE ženskega perila z znanjem samostojnega krojenja, sprejme Ruža Majer. Beograd. Terazije 5. 27S2 PLOČEVINASTE BOBNE (sode) kupuje Jos. Reich, tov. kem. izdelkov v Mariboru — Tezno. 2767 ZA BO*IC kupite najbolje in najceneje v trgovini »edo« ce\ PreSernova 48. VMKO\ K> l NO /.LA TO onljante ud srebrc Kupuje po najvišjih cenah A BOZI C — Ljubljana Frančiškanska 3 ZLATO vsakovrstno « u p u j e ZLATAR B. RANGUS ar đvorm iona vitel] KRANJ PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trs 2 Tuđi ml~J!na me ljubi! Rdeča in apokana koža često zelc boli Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva Zato si otroci tako radi namažejo z NIVEO lice in reke. predno gredo na ulico. t/C o d'Cfjrcilram Nedelja, 8. decembra Ob 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Kvartet mando.in — 9: Napovedi, poroči-a. — 9.15 Prenos cerkvene gashe iz franč. cerkve. — 10.20: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.40- Kozaške pesmi (plolče) — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Objave. — 13. Napovedi. — 13.02: Vojažka godba 40 pp. Triglavskega. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Kako je Rdeča kapica oživela — mladinska igra (izvajajo članice rad. igr. družine). — 18.15- Glasbeni drob ž (plošče). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30 Slovenska ura* Samospevi ge Ksenije Kušejeve, pri k\a\iriu prof. M. Lipov-šek. Iz svojih pesmi bere dr. Joža Lovren-čič. — 2030: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, pocoćDla. — 22.15: B. Smetana (plošče). Ponedeljek, 9 decembra Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naši pevci In pevke (plo^e). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi, poročita. — 18: Du'evno zdravstvo (dr Anton Brecelj). — 18.20: Va Jci umetniki (plošče). — 18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije II (dr. Oskar Reja). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura — 19.50: Hudomušnosti (Fr. Lip^b). — 20: Rezervirano za prenos. — 22- Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Josip gsgsaclg // Za Narodno tiskano Fran Jeran // Za opravo In inaeratni det lista Oton Christof // Vsi ▼ Ljubljani 5730439816735795169259955297169357901691572919915794436^949^169141945793 2348234823482348234823024853535323482353235390485323232348235323532353234823532348235323532348010023482353234823482353 Grandiozno filmsko veledelo po romano Lonfoa Bromfielda »THE RAINS CAME«, katerega naklada je dosegla več milijonov izvodov V glavnih vlogah: TVRONE POVVKK — v najlepši vlogi svoje briljantne umetniške kariere MVKNA LO¥ — žena mistične lepote, ki s svojo kreacijo v tem filmu prekosi vse dosedanje uspehe GEORGE BREMT — najpopolnejši gentleman filma BRENDA JOYCE — novi star. Predstave: danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15.. 17., 19. in 21. uri! — Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje M ure pred predstavo! Matineja v nedeljo odpade! Dr. France Cgrin : Protiletalska zaščita in imenoslovje Razvoj bojnega letalstva, ki ograža z napadi (z bombami in s streli iz strojnic) nase življenje in imovino tudi izven prave fronte, je ustvaril potrebo po uspešni in vsestranski obrambi v samem zaledju. Ta obramba je deloma aktivna (vojaška) obramba, deloma pa pasivna (civilna) zaščita. Prva ima namen, preprečevati vdiranje sovražnih letal na naše ozemlje in njih delovanje, druga pa naj omogoči omi-ljenje oziroma zmanjšanje učinkov že izvršenih letalskih napadov. Aktivna obramba se poslužuje sebi lastnih sredstev: protiletalskih topov in strojnic itd., najbolj učinkovit pa je letaLski protinapad. Pasivni zaščiti pa služijo zepet: zaklonišča, zatemnitev, zameglitev, maskiranje in posebna varnostna služba (gasilska itd.). Tehnična stran obrambe je v znanosti že dovolj obdelana z raznih vidikov, dasi se še vedno izpopolnjuje. Ko smo v svoji državi sprejeli od narodov z višjo kulturno stopnjo nove pridobitve na polju napadalne tehnike iz zraJui in obrambe, pa smo osvojili ne le tehnična sredstva, temveč po veliki večini tudi jezikovne označbe za razno pojme, bodisi z neposrednim pre-vzc:r.om tujk, bodisi s površno prestavo na npš jezik, tako da dotični izraz ne ustreza niti našemu jeziku niti pojmu v stvari. Ta Saneh se omejuje v glavnem na področje obrambe. Tako smo dobili za tuje izraze: attacco aereo, attaque aerienne; prote-zione anti-aerea, defence antiaeiienne besede: vaz-dušni napad, vazdušna odbrana, in v slovenskem prevodu zračni napad in zračna obramba. V tem primeru pa aereo ne pomeni zračen«, ampak »letalski« (aereo = letalo). Izraz »zračni napad« pa je tudi samo na s« bi neprimeren. Saj uporabljamo pridevnik »zračen« le v primerih, ko govorimo o zraku samem (zračne sestavine, zračni tlak ali pritisk, zračna soba) in v pri erih, ko je zrak sredstvo oziroma gre za zracid prostor (zračna pot, zračna črta, zračne višave). Izraz »zračna zaščita« ali »obramba« pa je docela zmoten. E>a ne gre pri izrazu »protezione antiaerea« za zrak, bi bili mogli prvi prevajalci sklepati že iz predpone »anti«. Sicer pa zrak proti letalskemu napadu ne ščiti, niti ščitimo mi zrak, niti sc ne ščitimo s pomočjo zraka. Pravilen je torej le izraz »zaščita proti napadom iz zraka«. Zaradi točnosti in enotnega izražanja pa naj opustimo tudi izraz »zračni napadtako da pifcimo le »napad lz zraka«, dasi je spričo okoliščine, da se napad vrši iz zraka razumljiv tudi izraz »zračni napad«. Imamo pa še druge jako primerne izraze, izvL ione od glagola leteti. Dotični stroji (naprave), leteče po zraku, so pač letala (potniško, bojno, jadralno letalo, vodno letalo), kakor govorimo o zrcalu, nakovalu itd. Ako bojno letalo napada, potem je to letalski napad In zaščita proti tem napadom zaščita proti letalskim napadom, kratko protiletalska zaščita (obramba). Ta obramba obsega torej aktivno protiletalsko obrambo in pasivno protiletalsko zaščito. V slovenščino so zašli netočni izrazi po vplivu tujega slovstva (nemški jezik uporablja izraza Luftangriff [poleg Flieger* angriff] in Luftschutz), posebno pa še po vplivu srbsko-hrvatskih izrazov v zakonitih predpisih. Zato imamo v prevodu »Uredbe o zaštiti od vazdušnih napada« in »Pravilnikov o zaščiti od vazdušnih napada« I. in IV. del še izraze »zračni napad« in »zračna obramba«. Ker naj vsak tehnični izraz zadene bistvo stvari, smo prišli kmalu na netočnost Imenovanih izrazov. Ing. Stanko Dimnik uporablja v knjigi »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« skoro izključno le Izraze: letalski napad in protiletalska obramba (knjiga je izšla lani). V Članku »Protiletalska zaščita z organizacijskega, pravnega in finančnega vidika«, ki je priobčen v knjigi »Protiletalska zaščita«, izdani in založeni letos spomladi po kr. banski upravi, sem zavzel glede iioorabe izrazov »zračni napad« in »zračna obramba« (zaščita) stališče, ki je gori označeno. Po tem smo se ravnali vsi štirje pisci raznih člankov v gorenji knjigi. V njej rabljeni tehnični izrazi naj so tudi sicer merodajni, dokler ne dobimo morda boljših in pravilnejših nazivov. Druei in tretii del ^Pravilnika« sta Izšla časovno za prvim in četrtim in se naziva ta v slovenskem prevodu že kot »Pra-vP^ika o zaščiti pred letalskimi napadi«. Posle i so se v uradnem poslovanju ln n??pm tisku nraviini slovenski izrazi že d^bro udomačTH. tako da se napačni na-sjvl le redko rabiio. Kar se tiče nek^t^rih tuik. ki iih pišemo FUr»v<^nri s> nri ohr^v^°vanfu nasivne za-|£rba> bi iih litiMcd Brrsll in pisMl: namestu ekioji — z* ščitil rw**«lels (edinica), nametu ra^n — oJroHs\ Gorenia izva-iania nai prinomorejo k JnsT^rv*tt v stvari in k eno^ocH v uporablja n-'ii pravilnih nazivov bodisi v tisku, bodisi v govorici. n. Ako smo dokazali, da sta izraza »zračni napad« ln »zračna obramba« (zaščita) neprimerna in drugi izraz celo zmoten, potem velja to seveda tudi za izraza »va-zdušnl napad« in »vazdušna odbrana« (zaiti ta) v srbskem in hrvatskem jeziku. Iz tega sledi, da bi se morali tudi tukaj upo- rabljati le nazivi: napad (napadaj) lz va-/d u ha (deloma se ta izraz že uporablja) in odbrana (zaštita) od napada lz vaz d uha oziroma izrazi: letalski napad ter odbrana od letalskih napada oziroma kratko protiv-letalska odbrana. Na polju letalstva ln obrambe pa imamo v jugoslovanskem svetu še druge jezikovne zanimivosti. Srbi Ln Hrvati poznajo in pišejo — razen spodnjih izjem — le izraze: avion, (aeroplan) aviacija, aerodrom, pilot (aviatičar). Prav redko rabijo izraz »napad iz vazduha« ali izraz »va-zduhoplovstvo«, beseda letalo se pa, dasi redko, zasledi le v hrvatskem tisku. In vendar bi se tudi splošno blagodoneči srbščini in hrvaščini lepo podali iz slovenščine privzeti izrazi: letalo, letalstvo, leta-lište, letalac. Tuje besede bi se mogle obdržati le pri naštevanju pojmov. Tudi je jako koristen pridevnik »letalski«, saj pišemo: letalski oddelek, letalsko oporišče, letalski general. Ob uporabi pridevnika »protivietalski« pa bi mogli pisati »protiv-letalski top« (strojnica) namesto protiv-avionski top (mitraljez). Kot čudno se opaža tudi, da poznajo naši srbski in hrvatski bratje navzlic pli-naram samo »gas«, a ne plina. Ako pri-vzamejo slednjo besedo potem bi se mogle »gas-bombe« in »gas-maske« imenovati »plinske bombe« in iprotivplinske ma-sUn Slovenci pa bi mosrli sprejeti iz srbohrvaščine izraz »uzbuna« (primerjaj gla- gol zbuditi), ker nimamo za besedo »alarm« svojega naziva. ZAKLJUČEK Gorenja izvajanja kažejo, da hodimo Slovenci, Hrvati in Srbi pri pojmovanju pojmov iz protiletalske zaščite po različnih potih. Umljivo je, da vsak del našega skupnega naroda varuje in spoštuje svoje tudi na jezikovnem polju. Pokazani primeri pa kažejo, da niti ne gre za kake samobitne narodne jezikovne posebnosti, marveč na eni strani za zmotne prestave, na drugi strani pa za uporabo tujk v popolni nedomači obleki. In vendar bi si morali Srbi, Hrvati ln Slovenci dajati medsebojno prednost pred tujci tudi na jezikovnem področju. Drug od drugega naj bi privzemali izraze za pojme, ki jih morda eden ali drugi njihovih jezikov nima. Saj je tudi jezikovna skupnost del duhovnega zedinjenja, ki je osnova za dobro in srečno sožitje v narodni državi. Sploh bi bilo treba, da goje jugoslovanski jezikoslovci tesnejše medsebojne stike. Občasno naj bi se sestajali na poziv kake univerze ali ministrstva prosvete na sestanke, ki bi na njih pretresali vprašanja, ki zanimajo vse tri naše jezike. Sem spada tudi veliko vprašanje rabe tujk sploh. Tako na primer Slovenci nekaterih običajnih tujk (kancelarija, grupa, orden, rang) sploh ne uporabljamo, za dniffe (komanda, komandant, inspektorat itd.) pa imamo tudi domače izraze (glej dr. Breznik-Ramovšev »Pravopisni slovar«). V mislih na veliki praznik Zedinjenja, ki smo ga letos rako lepo obhajali, pojdimo vase tudi v smislu gorenjih izvajanj ln storimo potrebne zaključke v prid vzajemnosti med severnimi ln južnimi brati ter v čast nfihovih Jezikov, kajti rek »inter arma silent Musae« velja le deloma. Jezikoslovci bodo Imeli odločati še o važnih zadevah. Kettejeva pesem »Krki« uglasbena Velik ć egodek na novomeškem sokolskem odru Novo mesto, 5. decembra Ljubica, naj se obličje ti zjasni, ljuba, ne joči nikarl V daljno, daljno krajino, ah, v boj opasni kliče me car. Skoro vsi starejši Novome^čani se prav dobro spominjajo onih let, ko je naš mladi poet Dragotin Kette obiskoval novomeško gimnazijo. Bil je miren in tih človek, ki je ljubil predvsem samoto. V senci grmskih akacij nad Bojančevim mlinom so sanja-vega vitkega mladeniča čest okra t videli, kakor tudi na tedaj gosto poraščenih — vsem dijakom priljubljenih — grmskih gričih, kjer so se bradati srednješolci učni lekcij in obračali oči po brhkih, zalih učenkah in gojenkah šmihelske šole. Kette je zelo rad obiskoval tudi Ragov log, gozd nad tiho Krko, kjer je občudoval njen mirni tok in njeno zeleno površino, pri jezovih pa je zamaknjen strmel v padec vode, ki se je odbijala od skal v milijonskih Mestecih smaragdih. Pri pogledu na vso to krasoto, ki jo nudi očem Krka v svoji romantični strugi od izvira do Kostanjevice, je Kette pred svojim odhodom v Trst, kamor je moral oditi k voiakom, posvetil eno izmed svojih ljubkih tudi Krki. V drugi kitici »Krki« je mladi pesnik dovolj zgovorno izpričal svoje težko slovo od Novega mesta, ko je vzkliknil: Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta.. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej. Ah, adi jo... Pesem Krki, na katero je ponosen vsak Novomešcan, je sedaj, ko se počasi bližamo 501etnici. ko jo jc Kette spesnrl, uglas-btf naš talentirani glasbenik g. Slavko Straj-nar. Pesem bodo prvič peli na velikem glasbenem večeru, ki ga bo priredil pomnoženi sokolski orkester v SokoisJcem domu v soboto 7. t_ m. zvečei. Po dolgem presledku bo to zopet prireditev v našem mestu, ki si jih često žele ljubitelji lepe glasbe. Zbor 26 godbenikov bo zaigral pod vodstvom mladega dirigenta bi. Engelberta Sorgo-Rossinijevo uverturo k operi »Semi-ramis«, nakar bo zape1 vokalni oktet pod vodstvom br. SI. Strajnarja Jenkovo »Vabilo«, Foersterjevo »Razb*to čašo* m Adamičevo »Kmečko pesem«. Tenorist g. Ivan Rueh, ki se je šola1 pri našem pevskem mojstru g. J. Bettetu. bo zapel ob spremljavi orkestra arijo Gania iz opere »Bajaz-zo«, Hatzejevo »Uvelo ružico« in SI Straj-narja skladbo po Kettejevem besedilu »Krki«. Absolventka praške mojstrske šole in učiteljica glasbene sole ga Drnovšek-Rocho-va bo predvajala Schuhmanov klavirski koncert s spremijevanjem orkestra, nakar bo orkester zaigral še Smetanovo »VItavo« in bo svoj koncert zaključil i Dvofakovim IV. stavkom iz ciklusa »Iz novega sveta«, ki ga je izvajala tudi ljubljanska Filharmonija na letošnjem novinarskem koncertu. Kakor je iz teh vrstic razvidno, je program nad vse skrbno izbran tn so vsi sodelujoči zastavili mnogo truda in požrtvovalnosti za svoj sobotni nastop. Prepričani srno. da ne bo meščana, ki ne bi prišel na ta veliki glasbeni večer, posebno še, ker se bo v naši dvorani prvič razlegala ugilasbena Kettejeva pesem »Krki«. Ponovni uspeh Eda Deržaja v Zagrebu Njegova druga razstava v Zagreb« ]e zbudila mnogo zanimanja Ljubljana, 6. decembra Tisoči članov in bralcev knjig Vodnikove družbe imajo danes v rokah knjigo »Pod Špiki«, ki jo je spisal Edo Deržaj. Tako spoznavajo Deržajev pisateljski ta- len t najširše plasti našega naroda. Ci talci so se lahko prepričali, da je Deržaj upravičeno sprejel za to svoje delo Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, ce- sar so bili veseli tudi vsi, kl ga poznajo kot odličnega planinskega slikarja. Da Deržaj ni upoštevan in priznan umetnik samo doma, temveč tudi pri bratih Hrvatih, priča njegov ponovni uspeh z razstavo v Zagrebu, ki je bila otvorjena 13. novembra v salonu Ullrich ter uspešno zaključena 29. novembra. Zagrebški listi so poročali zelo laskavo že o prvi Deržajevi razstavi v Zagreba, ki je bila lani, nič manj pohvalno in pri* znalno pa so ae glasile tudi recenzije o drugi razstavi. »Hrvatski dnevnik« je poudaril, da je Edo Deržaj dobro znan hrvatski umetniški publiki s svojimi alpskimi slikami Danes je prvi in edini slovenski slikar tega žanra. Zato so njegove slike še bolj zanimive, ker tvorijo celoto in prikazujejo čim več značilnih alpskih vrhov, predelov in pokrajin. Razstavil je 49 del, po večini oljnate slike, d oči m je na prvi razstavi v Zagrebu razstavil največ akvarele. Lotil se je oljnatih slik, ker jih občinstvo bolj ceni. Med njimi so najboljše »Prva pomlad«, »Zeleno jezero«, »Tri krave«, »Zima«, »Jesen« in »Megla«, med akvareli pa »Sava« in »Uskovnica«. »Jutarnji list« je poročal, da razstavlja Deržaj drugič svoja dela v Zagrebu in da je s prvo razstavo lani poleti moralno in stvarno popolnoma uspeL Kritika je Deržaj u priznala, da je slikar onega dela prirode, ki zastavlja vsakemu slikarju najtežje naloge. Vsi, ki poznajo Deržajevo ustvarjanje, bodo ugodno presenečeni spričo dela, ki ga kaže to pot. Zopet bomo imeli priliko videti naše gore in naše planine v vseh letnih časih in v raznih nastrojen jih. Ko predstavljamo Deržaja naši publiki, ne smemo pozabiti na '.animi-vost, da je Deržaj tudi znan slovenski pisatelj, ki je dobil letošnjo Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. »Novosti« so poročale med drugim, da je Deržaj eden izmed redkih umetnikov, se je ves posvetil slikanju alpskih pej-v. Zagrebško občinstvo si ogleduje njegovo razstavo s posebnim zanimanjem. Razstava ima poseben čas za ljubitelje planin. Vsi ti listi so priobčili tudi reprodukcije najlepših slik, ki jih je slikar imel na razstavL Dodati je še treba, da gmotni uspeh Deržajeve razstave v Zagrebu ni prav nič zaostajal za njegovim ponovnim umetniškim in moralnim uspehom. Slikar je prodal nad 20 slik, skoraj polovico razstavljenih del, kar je v teh časih izreden in nenavaden uspeh, ki kaže, da zagrebško občinstvo ljubi in ceni resnično slovensko umetnost in slovenske planine. Veliko sliko »Prva pomlad« je kupilo društvo Slovencev v Zagrebu »Narodni dom«. Spričo tega ponovnega uspeha v Zagrebu Edu Deržaj u od srca čestitamo. Novi dom Sokola v Pol jčanah Za svojo desetletnico (ki je potekla 9* novembra) bo sokolsko društvo v Polj-canah slovesno otvorilo danes v domu svojo dvorano. Stavba na zunaj Še ni dovršena, pač pa je dvorana že pripravljena svojemu namenu. Otvoritev bo združena z »Miklavževim večerom«. V Dravinjskt dolini ai je doslej edini poljčanski Sokol postavil svoj dom in je na plodove desetletnega dela lahko ponosen. Dvorana je lična in prostorna. Površine ima. 160 kv. m (10X16), je nad 5 m visoka, tla so parketna, stene svetle in sončne ter ima tudi prostoren oder. Sokol v PoVjČanah je prevzel dediščino po čitalnici, ki se je pred desetimi leti prostovoljno razšla ob njegovim ustanovitvi. Čim je novo društvo izgubilo zasilno zavetje v preurejenem bivSem Hartnerjevem skladišču, je društvo začelo misliti na zgraditev lastnega doma. Premoženje 10 tisoč dinarjev, ki ga je zapustila čitalnica, so odborniki plodno naložili in leta 1938 kupili primerno stavbišče. Potrebne so bile seveda mnoge žrtve, tem bolj, ker je bilo društvo navezano samo nase in je tako rekoč iz nič ustvarilo za naše razmere lepo stavbo, ki ne bo ponos in lepa pridobitev samo Sokolom, ampak bo velikega pomena za ves kraj, saj bodo v njem našli priliko za telesno in kulturno-vzgojno udejstvova-nje vsi, ki bodo hoteli sodelovati. Celotna zgradba bo gotova v sokolski Petrovi petletki. Ob otvoritvi dvorane se Sokol v Poljčanah zahvaljuje vsem sodelavcem za požrtvovalnost, posebno tistim, ki so ga gmotno podprli. Ostanite mu naklonjeni še nadalje, da bo dom v določenem času res dograjen. Plesni večer Marte Paulinove V ponedeljek bo v | opernem gledališču v Ljubljani samostojen plesni nastop Marte Pautmove. Mlada slovenska plesalka, ki izhaja iz sode moderne plesne smeri, katere osnova je izrazni p4eSs je ustvarila za svoj nastop več samostojnih koreografij. Lik za Mafenko (L. M Skerjanc) ji jc dal Cankar ▼ svoji noveli. Spored bo obsegal kompozicije Gračani-na, L. M Skerjanca in P Sivica, na katere bo plesala Paulinova lastne plesne zamisle-ke. Na klavirju jo bo spremljal prof. M. Li-po> šek. »Govore li Grki pravilno grščino« Pod tem naslovom je 27. novembra priobčil »Slovenec« kratek članek; po navedbi lista gotovo v celoti posnet po »Pester L!oydu«. Že vprašanje je čudno postavljeno. Kdo pa naj Grkom njihovo govorico klasificira? »Pester Llovd«? Iz konteksta tega sestavka si je utegnil nepoučen bralec ustvariti sodbo, da današnji Grki sploh nimajo omikanega jezika. Ubogi narodi Živi na obalah morja stare kulture, pa svojih buk vic brati ne zna. In kam se je zagledal angleški poet lord Bvron, ko se je šel za svobodo tega naroda borit, ko je to deželo slavil v nesmrtnih verzih in jc zanjo tam tudi umrl! Budimpeštanski vedež ai je med svojimi rojaki v Atili izbral navdušeno dober čas za razodetje, da so Grki tako analfabeti, ki svojega knjižnega jezika ne razumejo in da tam ljudska govorica sploh grška ni. Za svoje dokazovanje si je izvoli dva izraza. Oba učinkovito kažeta njegovo učenost. To sta besedi za vino in kruh. Vidimo, da res vsakdanje reči. Stari Grki so imenovali vino oinos, kruh arfojf. Današnji Grki pravijo vinu krasi, kruhu psomi. Bogme, daleč narazen, kaj ne? A ima Budimpeštanec smolo! Prav ta dva izraza sta od davnine grška. Takole je: grška vina so sama premočna, pijejo jih po večini mešana z vodo. Stari Grki so vino mešali — kakopak očitno, vpričo gosta — v posebnih vrčih, kraterjih (krater je doslovno mešamkk). In tako nov ogrski Arra-si, ta žlahtna »meha«, poteka še iz starih kraterjev, častitljivo opravilo mešanja korenini v starogrškem glagolu kerranvmi — mošam. Je pa seveda do danes ohranjen tudi stari oinos. In rad bi poznal Grka, ki ne bi vedel, kaj pomeni nad hišnimi vrati vabljivi napis otnopotls. Se bolj preprost je psom i (kruh). Izraz pomeni zalogaj, grižljaj m kar nič ne zakriva starogrškega pso-mos enakega pomena. Obe navedeni besedi nista torej v kakšnem nepojmljivem na- sprotju 9 staro grščmo Nikakor ne. Docela naravno se jc razvilo to imenovanje. Je pravilno grško, Tudi pri nas ni več v rabi staroslovcn^čina, a kdo bo rekel, da ne govorimo pravega slovenskega jezika? Na opisan način bi utegnil Madžar pogrevati vina tudi pri nas. ko bi slišal, da naročajo v gostilni »mokroto«, »tistega iz kota« ali pa »pijače gor«! In bi trdil, da nismo nič v rodu z narodi, ki pravijo kruhu hleb. Ta budimpeštanska lingvistika me spominja zabavne zgodbe. Sva s prijateljem soldačila po Ogrskem. Tako sva prišla zvečer v razgibano družbo madžarskih oficirjev. Vsa dogajanja tega sveta so izpeljevali od Arpada — rudi jezike. Pa je prijatelj obžaloval, da o tem ne more soditi, češ da madžarskega jezika prav nič nc pozna. Kako da ne? sem dejal, vzel žepni madžarski besednjak in mu začel na »'epo prebirati: osrejsznva, med ve, patak. Vse je vedel: češnja, rak. medved, potok itd. In sklep? Kapitalen! Madžari Mi sd^-vesno dognali, da je res, kar trdijo Vse to sme mi pri njih pobrali. Zased bi človek, če bi se s £a4cfnri izsledki resno ukvarjal. Zato nai b<> kratka ribniška dovolj: Za prip-.mibo na precej zakasnelo odkritje našega č!ankarja, ko ugotavlja, da današnji Grki niti ne izgovarjajo tako. kakor je izgovarja! — bog mu daj nebesa — rajnki Homer. So se pričkali v gostrlni o pametnih in nespametnih pi<^avah raznih jezikov Anglež, Francoz in še drugi, da pišejo tako, govoriio na drugače, samo mi pa da imamo pravo pisave. Pa se oglasi Ribničan med njimi: I. nak! Tud mi ne. Pr nas pišemo lonc pravmo pa piskr. Takega jezikoslovja naSim ljudem ni treba. Pustimo ga tam. ki?r Sft imajo na programu za narodno veselico. Saj se menda prav pri nas s študijem jezika ne pečamo šele od leta tega in tegla po ustanovitvi take ali take politične vere Kosmetor Beau Geste - Gary Cooper^j5^7 (Modra zvexda) Nekje v portfelj! MS trdnjava Zinder-aeuf... Napadena je... Major de Beau-jolais hiti % oddelkom rojake legije na pomoč. Ko pridejo do trdnjave, ne najdejo nikogar več živega. Mrtev narednik drži v roki pisano, naslovljeno na Scotland Yard. V njem je priznanje ugrabitve največjega safira na svetu »modre zvezde«. V trdnjavi se je pripetila velika, tajinstvena tragedija ... Tri brate Geste igrajo v tem fHmu Para-mountovi asi Gary Cooper, Ray Midland in Robert Prostim. Prvi je dovršen kavalir, požrtvovalen tovariš m brat, izmed ostalih dveh je eden izboren vojak, drugi je zaljubljen ... Prva dva padeta, ko sta izpolnila veliko, plemenito dejanje, tretji dobi svojo ljubljeno deklico... Film si bodo ogledali zlasti mnogi oboževalci Gary Cooperja, ki je v Ameriki še vedno najpopularnejši filmski igralec in čigar igranje je svojstveno Gary Cooper je pravi tip moškosti. . . Premiera danes v kinu Matici. 2793 Stres 4 I8LOVCN3KI NAROD«, sobota, 7. decembra 1940. Stev. 2&1 Primer Franca Tarkuša vzbuja razmišljanje Vprašanje delavskega azila in Javne ogrevalnice Maribor, 6. decembra Mariborslca javnost, ki ima toplo srce ln Čut za pomoč bližnjemu, je zastrmela ob primeru 261etnega brezposelnega Franca Tarkusa, o čigar tragiki smo poročali. Ta žalosten primer nas je močno predramil. Koliko jih je v Mariboru, ki bi morda samo domnevali, da se mora v dana&njih časih naprednih socialnih stremljenj zateči človek, ki nima, kruha in zaslužka v skalno duplino ob Dravi? In vendar se je zgodila sramota, ki se je niti prav ne zave a-mo.Mari bor. ki bi lahko bolje skrbel za takšne reveže in siromake, ki jih preganja življenjska nesreča, je s tem tragičnim primerom hudo kompromitiran. Namestu v javno ogrevalnico ali delavski azil mora Iti brezposelni v skalno duplino, kjer je prepuščen samemu sebi in smrti zaradi onemoglosti in shiranestl Primer Franca Tarkusa nam veleva, da poskrbimo za posetno javno ogrevalnico, ki naj bi bila ves dan in po možnosti tudi čez noč na razpolago vsem tistim brezposelnim, glede katerih je izkazano, da so brez krivde za nesrečno in bedno življenje, ki jih je doletelo. Proti taksnim javnim ogrevalnicam smo čuli svojčas razne pomisleke. Kruta realnost in dejstvo, da ni ni k do vedel za boljšo misel, izpodbijata najtemeljiteje vse pomisleke. Potrebno bi bilo do .očiti večji prostor, ki naj bi se kuril ponoči ln čez dan. Tukaj naj bi imeli siromaki s ceste svoje zavetje v hudi zimi Tudi vprašanje delavskega azila se pojavlja. Imamo sicer v Mariboru poslopje z napisom »Delavski azile, ki pa ne služi namenu, zaradi katerega je bilo zgrajeno, če so že namenili poslopje drugim namenom, naj hi poskrbeli primerno za nadomestilo, da ne bi bili prikrajšani tisti, ki se danes lahko upravičeno čutijo v svojih pravicah do te ustanove prikrajšane in v stran potisnjene. Franc Tarkus nas je 9 svojo tragiko se o pravem času opomnil, da Mariborčani še marsikaj pogrešamo, da še nismo v socialni prizadevnosti na stopnji, na kateri bi lahko že davno bili. Tisoč Sokoličev obdarovanih Številna in obilna darila sokolsltega Miklavža Maribor. 6. decembra Nabito polna velika dvorana Sokalske-ga dama. Skrbne mamice so prišle s svojim drobižem, ki nestrpno pričakuje, kdaj se bo dvignil modri zastor. Končno vendar! Luči ugasnejo, ljubki d.xbižek upre svoie poglede k odru. Prikažs se bajna slika razkošno ODremij snih nebes s spečim sv. Petrom, angeli. Jezusom in vedno vedrim Gašperčkcm, ki ga r avdu-šeni Sokoliči Doznaio že iz sokol kega lut-kove?a odra. Zvedavo si ogl d ieio te zelo posrečene podobe posebno Da iim 1e pri srcu zgovorni Gr.špcrček. Id iim pozneje oznani tudi prihod sv. Miklavža. Topli glasbi s^edi votlo bobnenje ld oznanja prihod hrdobcev z Mefistom na čelu. razgibano in nestro skuoino škodo-žclnih peki en čkov. pred katerimi čuti naš drobiž precejšen rešpekt. V nem m veselju na o'trmijo liubka očesca. ko se v dvorani ooiavi sprevod z angeli, svetniki in dostoian<=bemm M:klavžem. Nai-prej morajo poslušati vzpodbudne in to- ple očetovske besede sv. Miklavža, ki iih pozove, naj za do i o Drelepo sokolsko h m-no >Le naprej«. Ko iih pohvali za U po pesem, sledi obdarovanje. Mala telesca spreletava vesela nestrpnost. Navzlic bojazni pred Miklavžem in rohneč m peklenščki si vendarle želijo tja na oder, kjer deli Miklavž lepa obilna darila. Vsakdo izmed Sokoličev pride na vr^to. za vsakogar je sokolski Miklavž pripravil čedno darilce. Ni pa soko^ki Miklavž tudi l^to^ pozabil tistih revnih in pridnih Sckoličev in Sokoličic. ki redno zahajajo k t:lovadbi. ki so vzorno poslušni svojim prednjak:m in ki dajejo svojim sovrstnikom leo zgl:d sokolske zavednosti in zvestobe. Miklavž je imel vsa njihova imena točno zapisana. Drug za drugim so prihajali na oder in sprejemali lepa darila. Tisoč Sokoličev in Sokoličic je dobri Miklavž obdaroval v Sokolskem domu. Nedeljo 22 t. m z*S8er r*a bo obdaroval starejše Sokole in Sokoliće, »Pikica in Tonček« v Narodnem gledališču Pospešujmo in podpirajme vzgojne mladinske igre Maribor. 6. decmVa Maribor slovi menda po poulični mladini, ki berači, in no gnee največje socialno zlo zasluži po svoiih rzrastfcih in posledicah za usodo socialno šibkejših socialnih p'asti. Naj bi dala za takšen začHek zdravljenja te naše velike in nevarne socialne rane na našem narodnem organizmu prvi naglo znana mladinska igra »Pki^a in Tončekki jo vprizarjajo na m ari bor kem odru. Bilo bi potrebno, da si agledaio to predstavo, ki bo med dru^rim tudi jutri 8. 1 m. popoldne in ki je žela na Miklavževo lep uspeh, naši starši, rr-edvsem na velja ta žeiia za vse niše matere, čet-di ni=o Korenovke. Hvala bogu, malo ie Korenovk med njimi, toda žal i "h ie še zmerom premalo, ki bi svoje otroke vzga- Tale po zgledu samovzgoje Pikice in Tončka, Pri tem preporod nem delu pa čaka c lo glavna naloga naše mladinske pis t lje. Zakaj naj bi nam bilo večno usoieno pohajati po že zglajenih ter izbejenfb potih, ki niso našega izvora? Prav Pikica in Tonček naj bi jim služila kot bodrilo za še popolnejše de", o. primerno visokemu namenu, brez postranskih, le zabavi slu-žečih pripomočkov. »Pikico* in »Tončka« je posta-.i 1 na mariborski oč°r mladinoljubni rež;ser g. Milan KošiČ. Nedvomno si ne bo og edila te n red stave samo mladina, ampak tudi starši in vzgojitelji, pa tudi tisti, ki nimaio otrok, kažejo zanimatnie za svet. v k?te-rem živi naša mladina. Morda premere Maribor vsaj eno in vsaj približno tVc-šno Pikico, kakor je ta v tei igri Z h dvomljivo na je. če ves Maribor Pri vs_ j resnični, prikriti revščini premoge le eneea takšnega Tončka. In če ea kie zalotimo, notem skrbimo za to, da pride čim nrei na oder no častno nagrado za svoie junaštvo in otroško ljubezen do ubc^e matere! Miklavževanje v Radencih Zdravilišče Slatina Radenci je obdarilo ekrog 150 delavskih otrok Slatina, Radenci, 6. decembra Zdraviliška uprava v Slatini Radencih je tudi letos pokazala razumevanje za socialno pomoč šibkejšim rfojera. Lastnika zdravilišča gg. dr Ante in Vilma Šarič sta s precejšnjimi stroški nad 20.000 din omogočila obdaritev nad 150 revnih delavskih otrok s potrebnimi oblačili in drugimi dobrotami. Na dan pred Miklavžem so šte-viHne delavske družine omenjenega podjetja napolnile veliko kavarn :šk o dvorano, kjer je bila revnim malčkom prirejena Mi-kavževa zabfava s pestrim programom in bogara *65aarTtvijo. Lasfn ka zdravilišča sta za to prireditev poskrbe-a za poseben filmski program, ki je bil pravi užitek, zlasti za ono deco. pa tudi n 'katere starše, ki doslej niso imeli prilike videti na platnu višek tehnike današnjega časa. Ob pričetku se je vsem uslužbencem m delavstvu zahvalil šef zdravilišča dr šarič za zvesto in vztrajno sodelovanje, ki je dalo povod za to humano prireditev. Po končani filmski predstavi je bil svečan prihod Miklavža z vsem spremstvom in bo- gatimi zalogami oblačil fn drugih dobrot, lz toplih besed ge šaričeve. ki jih je spregovorila po obdarovanju zbranim malčkom, je vela velika ljubezen in skrb za deco, ravnatelj zdravilišča g. inž Kosmač pa je poudaril tesno povezanost delavstva in uprave ter složno delo za napredek in razvoj podjetja. 9 čimer je v tesni zvezi tudi višja stopnja lastnega življenjskega standarda, V imenu obdarjencev je deklamira! Rudolf Marovič. Iz njegove deklamacije je vela iskrena zahvala v»»eri ki m. b'li deležni dobrot, medtem kc ie marsikateri mamici zarosila solza oko. ko ie videla srečnega svojega otroka Po končanem programu je bila vsa deca pogorčena še •» kavo in pecivom, nato pa se je razšla v spremstvu svojih zadovoljnih staršev vsa srečna in uverjena. da Radenci niso samo kraj, kier izvira zdravilna slatina z rdečimi s-ci, temveč da bd*io tam tudi srca, ki v težkih čash rud. nudijo pomoč šibkejšim podpore potrebnim slojem. Mariborski kriminal Razne zanimive obravnavo prod mariborskim Maribor, 6. decembra i-red malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je bilo danes več zanimivih obravnav, o katerih poročamo na kratko: Stran o valeč mariborskih odvetnikov Ob koncu oktobra in začetku novembra so dobili nekateri mariborski odvetniki, med drugim dr. Komavli, dr Humar in drugi grozilna pisma, v katerih jih pisec kot >načelnik roparske tolpe« poziva, naj prinesejo na določeni kraj ln ob gotovem času zneske po 10.000 din v bankovcih po 100 in 500 din. V nasprotnem primeru jih čaka prei ali slej smrt. Piscu teh pisem, nekemu Stanku Novaku, pa se je samemu zdela ta ideja težko izvedljiva. Zato je v prvem primeru iz previdnosti le od daleč opazoval, če se bo kdo odzval njegovemu pozivu, v obeh drugih primerih pa si je rajši najel pomočnika v osebi Jožeta Jeze. ki pa sam niti ni vedel, za kaj prav za Ga ry Co opet človek, ki se smeje nevarnosti, neustrašen borec proti zatiranju, dovršen kavalir, najboljši vojak in tovariš ... v velef llmu BEAU GESTE KINO MATICA — TeL 22-41 Predstave ob 16., 19. ln 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. url (MODRA ZVEZDA). — Režiser A. Wellman V ostalih vlogah: Ray Milland, Robert Preaton, Susan Haywaxd. Paramount produkcija. — Po romanu majorja P. Ch. VVrena. POZOR! Danes popoldne ob 14.15 in jutri dopoldne ob pol 11. url na splošno željo SNEGUX%JČIČA Danes ob 15. url in jutri ob 10.30 uri najlepši glasbeni film »Cvetje v ma ju" (Bell jorgovan) po globoko znižanih matinejskih cenah. KINO SLOGA — Tel. 27-30 PREDSTAVE danes ob 17., 19. ln 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri HEROJSKA KAVALKADA FIlm smelih podvigov, neustrašenih borb in hladnokrvne osvete. Film, ki ga gledajo vsi brez oddiha, a tudi s solzami v očeh. V gl. vi.: James Cagnev, Rosemaria Lane in Humprev Bogart. Režija: Llovd Baccon. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. Grandiozni film »Deževje prihaja« Strahovit potres prekine razkošno svečanost na dvoru indijskega maharadže ln z nekaj usodnimi sunki pretvori celo mesto v ruševine. Ogromni vodni jez razpade, besni valovi groze uničiti, kar je preostalo od potresa, cvetoča dežela ln vse njene vrednote propadajo. Katastrofam sledi epidemija, proti njej pa se postavi v bran idealni zdravnik domačin, kateremu stopa ob strani od družbe Žigosana dama, in tako oba ramo ob rami tvegajoča lastno življenje in svojo srečo rešujeta, kar se da še rešiti. Dežela gre nasproti novemu življenju, To so prizori iz tega naj monumentalne j šega filma. 2795 načrt, kako izvabiti Ano Kovačevo v past. Določen je bil Tomšičev drevored, kjer da Čaka na kup bankovcev o tem obveščeni zid. Načrt se je v celoti posrečil. Dozdevni žid je bil — policijski organ. Obtožena Grašičeva je odločno tajila, da bi imela namen, skriti ponarejene bankovce. Ni jih sprejela od svojega meža, ampak od neznanega človeka. Izročila bi jih oblastem, pa se je bala, da bi jo napačno razumeli. Mali senat se je prepričal o krivda Angele in njene matere Ane Kovačeve glede prikrivanja 79 ponarejenih bankovcev po 500 din v kupnem znesku 39.500 din, m je bila vsaka obsojena na 8 mesecev strogega zapora in na 1000 din globe. Mati s sinovoma krade po trgovinah pred in p° razpravi 12. oktobra je bila pri okrožnem sodišču v Mariboru razprava proti Ivanki Kampl in njenemu sinu Ivanu iz Dokleč. Z njima je prišel tudi 151etni brat Stanko, učenec 4. razreda Prišli so zgodaj ter izrabili čas pred obravnavo za obisk trgovin. Najprej so bili v trgovini pri Macunu, potem pa še pri Mavriču na Kralja Petra trgu in še pri Grgurevičevi. Povsod pa skušali čim več blaga kar tako »vzeti s seboj<, tako da je znašala skupna vrednost nakradenega blaga 200 din. Nato so šli k razpravi, mati in starejši sin že zaradi prejšnjih tatvin, toda zvečer so jih že prijeli na kolodvoru, ker so se zelo sumljivo obnašali. Mlajši priznava, mati in starejši sin tajita. Ivanka Kam pel je bila obsojena na 3 leta ječe in 31 etno izgubo častnih pravic, njen sin Ivan na 2 leti ječe in 21etno izgubo Častnih pravic, mlajši sin Stanko pa bo oddan v poboljševalnico. Mariborske in okoliške novice prav gre. Po razkrinkan ju je gospod .načelnik roparske tolpe« skesano odložil to svoje samozvano ter izmišljeno >dostojanstvo« in je raj« priznal, da ga je v to lopovščino zavedla — beda. Stanko Novak, ki Je star 25 let je bil obsojen na sest mesecev zapora. Razkrita zaloga ponarejenih bankovcev po 500 din v marmelad ni steklenici Kakor znano, smo imeli v Mariboru že ponovno »tovarne« za izdelovanje bankovcev ln kovancev. Zadnji takšni poizkusi so bili Majcnovi bankovci po 500 dan. V tej družbi je bil tudi znani Grašič. Njegova žena Angela je natakarica, blizu nje stanuje tudi njena mati Ana Kovač. Obe sta biti osumljeni, da skrivata se nezaple-njeno zalogo ponarejenih bankovcev niso jima pa mogli ničesar dokazati. Kar naenkrat pa se Je zgiaall pri policiji neki Veriič s prijavo, da dobro ve, kje je skrita zaloga bankovcev po 500 din- Napravili so | — Likovna razstava Primožič—Zel. Jutri ob 10. dop. bo v beli dvorani Sokoljega doma slavnostna otvoritev slikarske razstave, na kateri razstavlja Toso Primožič 18 del, Zlatko Zel pa 21 slik. Razstavo, ki bo odprta do 22. t. m., bo otvoril prof. Lojze Bizjak. — N°v grob. Umrl je zasebnik Anton Požar, star 84 let, stanujoč v Pohorski ulici 6. žalujočim nase globoko sožalje! — Nočno lekarniško službo imata tekoča teden lekarna P. Albaneža, Frank op a-nova 18. tel. 27—01, in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika jutri v nedeljo g. dr. Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6- — Za bi^ljške žrtve so zbrali v tuk. železniških delavnicah še 916 din, maribor-sik peki pa 562 din. — Septet bratOv živko je žel s svojim koncertom v sredo zvečer lep uspeh. Tudi topot je odpel precej novih skladb, ki jih na drugih koncertih redkeje ah' nploh ne slišimo. Steber septeta je prvi tenorist Avgust Živko, pa tudi ostali so s svojim sodelovanjem pripomicgli k lepemu uspehu. Marljivo delujoča komorna pevska skupina je zopet utrdila sloves, ki ga uživa v na'ih pevskih vrstah. Bratje Živko, Janko. Lojze. Albin, Vinko in Srečko tvorijo skupno z basistom F. Locarjcm tesno povezano ej srr-^-.no š^'ano enoto, ki ima v n^fem odlična glas. eniku in skladatelju prof. V. Mirku svojega mojstrskega interpreta in umetniškega vodjo. Občinstvo ni štedilo s toplim, iskrenim priznanjem za uspešno in zaslužno pevsko kulturno drlo. Ivi pa vrši popularni 2:vkov septet skozi leta V M ari bo i u in vsem obmejnem ozemlju. — Maksimirane cene. Določitev maksimalnih brutto zaslužkov v trgOvhtf na drobno. Na osnovi uredbe o kontroli cen ter razpisa bana r*ravske bpmv'ne so določene za prodročjr sreskepa naeeterva Maribor desni breg za prodajo na drobno najvišji dopustni brutto zaslužki: T. za mo-d:o galico lO^r, 2. z?» premog nri proda U iz vagona na železniški postali 5 odet pri prodaji iz trgovine 15. 3. za zidno in strešno oneko 15. 4. za lesni gradbeni mat^-fal 20 odst. Prekrški te odločbe se kanuje io po uredbi o pobijanju draginie in brezvestne spekulrriie z naporom do 30 dni in globo do 5.000 din. T' najvišji dopustni brutto zaslužki so že stooili v veljavo — Nekaterim d^ž, upokojencem, ki so te dni prejeli pokojnino, je bil o it sgnjen majhen znesek bre-* vsak°<"fa po^osrrla. na ka1" ?e ta o7*nr!"'nj nnTVš^. z. zvišanje pokojnine, ker draginja še vedno narašča, zaradi česar postaja življenje teh revežev vsak dan bolj obupno. (Del. polit.) — Likof... Danes poooldne je na novi dvonadstropni stavbi nove gimnazije v magdnienskem mestnem okraju svečan 11-kof. Stavba bo popolnoma dograjena jeseni 1941, ko se bo tjakaj preselila druga drž. realna gimnazija. Stavbni stroški se računajo na 75 milijonov din. Načrt je iz- delal inž. Navtnšek. Gradbena dela je prevzela ljubljanska tvrdika Gabrijelčič. — Ob Kolo sta železničar Konrad škof in kovač Ivan Raušl. Prvemu je izginilo kolo znamke »Nero«, dnrugemu pa znamke >Opel«. M?»r?boffslko ffled^šef Sobota, 7. dec. ob 20.: Proslava 5001etnice Gatenberga. Nedelja, 8. dec. ob 15.: Pikica in Tonček. Ob 20. Na cesaričan ukaz. Nedelja v Narodnem gledališču. Popoldne se prvič ponovi prisičkana in vseskozi zabavna ter zgledna mladinska igra »Pikica in Tonček«, zvečer pa se zopet uprizori vesela in melodiozna opereta »Na ce-saričin ukaz«. SOKOL — V nedeljo 8. decembra vsi na miklav- ževanje v Sokolski dom! 61—M — Opoz°rilo! Sokol Maribor-matica priredi v nedeljo 8. decembra cd 16. do 24. pod vodstvom plesnega učitelja g. Simon-čiča Miklavžev večer za odrasle. Prihod Miklavža ob pol 22. Dania sprejema oskrbnik Sokolskega doma. Prijatelji sckolstva vabljeni! 60—M. Sok°lsko mikiavževanje pri Sv. Marje1! ob Fe*>nJci. Sokolska četa pri Sv. Marjeti priredi jutri v nedeljo ob pol 3. popoldne mikiavževanje. Na dnevnem redu so kratke igrice, prihod Miklavža in obdarovanje dece. O tem prepotrebnem socialnem delu naše obmejne sokolske čete pričakujejo, da da sc v zadnjem trenutku prireditelji rodoljubi sponmjo dece. I" ^s^a !*jtd*?0ne — Posnemanja, vredno. Obmejno sokolsko društvo Gornja Radgona je praznik zedinjenja slovesno proslavilo. Zvečer istega dne pa je bil v gostilni br. Avgusta Beriana tudi družabni večer, na katerem je zbrano članstvo in sckolstvu naklonjeno občinstvo zbralo prispevke za bilo .-ke žrtve 50 din, za obdaritev revne sokolske dece o priliki letošnje božićnice, ki bo v nedeljo 22. decembra v novopre-urejeni društveni sobici na Zorzinijevem, pa znesek 247.50 din. Razen tega se je pričela tudi nabiralna akcija med članstvom j in sokolstvu naklonjenim občinstvom s prošnjo za podporo in pomoč. — Obmejni promet. Kakor doznavamo, so med našo državo in Nemčijo v teku pogajanja za ureditev obmejnega prometa, ki doslej ves čas po priključitvi Avstrije k Nemčiji ni bil urejen ter so vladale na meji čest o krat neznosne razmere. Z ureditvijo tako zvanega malega obmejnega prometa bodo odpravljene tudi razne ki jih je moralo obmejno prebivalstvo preživljati pri prekoračenju meje zlasti na oni strani. It Ljutomera _ Zv°Čni kino- Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in 20. glasbeni film »Ciganske melodije«. Dodatek zabavni film. — Premoga Je malo. Dasi imamo v naši bližini več premegokopov. Je vendar težko priti do premoga. Kdor hoče dobiti premog, ga mora 2 do 3 tedne prej naročiti, a Se takrat Je v bojazni, da ga ne bo dobil, kar se je že često zgodilo. Cena premogu je v zadnjem času silno narasla in stane danes premog prve vrste stot 35 din, druge vrste 32 din, tretje vrste 28 ddn, premog četrte vrse pa 24 din. Tedaj cena ni narasla samo c rvam, temveč tudi premogu. — D°ber o^mev Vodnikovih *njig. Letošnje Voinikove knjige so sprejeli naročniki in čitatelji z velikim zadovoljstvom. Se je čas, ca se prijavite pii svojem poverjeniku, ki bo preskrbeJ knjige vsakomur, ki jih želi. — Zima pritiska. Ceiprav še ni snega, pritiska zima vsak dan ostreje. Toplomer je kazal že 9 stopinj pod ničlo. — Bencina se vedno ni. Prej 9e je vsaj parkrat zgodilo, da nismo dobili bencina, sedaj pa je to že stalne* tako da je večina lastnikov motornih vozil primorana kuno-vatt bencin v drugih krajih, kakor v Mariboru in Murski Sobot;. Enkrat bo ven.lir treba napraviti red v tej zadevi, če je bencin v Mariboru in Murski Scboti, bi bil lahko tudi pri nas- Iz Trbsve?! — Na naslov železniške uprave! V kratkem času je železnica kar trikrat za vozila oziroma zadržala trboveljski paket »Slovenskega Naroda«, ki smo ga zaradi tc-a prejeli šele prihodnji dan. Tako postopanje ljubljanske poštne oz. železniške uprave nam je nerazumljivo, vendar je jasno, da je krivda za zakasnitev le malomarnost pri imenovanih uradih us3užbenega uradni-štva. Prosimo železniško in poštno ravnateljstvo, naj takemu postopanju napravi Čim prej konec! — Visoki starostni jubilej bo praznovala Jutri ga. Marija Novak roj. Pust, ki bo dovršila osemceset let. Jubilantka je najstarejša Trboveljčanka ter istočasno iz najstarejše trboveljske ro Ibine Pustov, ki so se že v 16. stoletju naselili v naši otolini ter dali prve trboveljske župane še pod gomjegrajsko upravo. Novakova je bila rojena 8- dec. 1860 kot hčerka Ivana Pusta, enega izmed prvih trboveljskih gla-žutarjev oz. ruinišlcih uslužbencev. Kot mlado dekle je po končani ljudski soli s'u-žila kot kuharica ter se po petih letih poročila z Antonom Novakom, iaidniškim delavcem, s katerim je v srečnem zakonu živela 29 let. Njeni trije otroci, dve hčerki ln sin, so pri skrbni materi naSli dobro vzgojo. Ena izmed hčerk se je preselila v Ameriko, sin pa je ostal v Trbovljah. Po smrti moža, ki je umrl 1. 1914, živi ga. Marija še danes pri svojem sinu P epi ju, kateremu kot vdovcu kljub svoji visoki starosti vodi gospodinjstvo. Slavljenka je še vedno čila in zdrava ter marljivo skrbi za vzgojo vnukov in pravnukov, ki so ji največje veselje. Za vse kaže še živahno zanimanje io kaj pridno prebira naše dnevnike, nič manj pa seveda ni vezana na pretekle dni, ld Jih v krogu svojih dragih prav bistro osvežuje s pripove ; ovan jem iz lepših časov. Jubilantki naše iskrene čestitke k osemdesetletnici z željo, da bi uživala še dolgo življenje mirno in zadovoljno v krogu svojih dragih f — VOKalni koncert z i^bran^m snoreo^acn bo priredil v soboto 14. t. m. operni in koncertni tenorist g. Slavko Lukman. Koncert bo v Fortejevi dvorani. Na klavirju ga bo spremljala gdč. Vika Christofova iz Ljubljane. G- Lukman je naši javnosti že dobro znan po svojih turnejah, ki jih je imel z lepim uspehom po mnogih velemestih v inozemstvu- Nastopal je tudi v naši cžji ln širši domovini ter pol v BeogTadu, Zagrebu in Ljubljani. Koncertant ^ nas rojak po rodu iz Nabrežine. Pevske študije je dovršil v Ljubljani in Trstu. V Trbovljah bomo čuli g. Lukman a prvič ter ne dvcniimo, da bo osvojil tudi našo publiko. Na progTamu je osemnajst pevskih točk naših in tujih skladateljev, med njimi Pau-6ič. Flajšman, Konjovič, Puccini, Verdi in Schubert. — Nexr»a