PRIMORSKI DNEVNIK 5S“,SffViSr - Cena 35 lir Leto XVm. - St. 135 (5219) TRST, petek 8. junija 1962 BIDAULT JE SPOROČIL SKLEPE VODSTVA OAS M Fašistični oasovci požigajo univerze otroške vrtce, davčne in poštne urade Alžirsko vodstvo poudarja, da z zločinci OAS ni bilo nobenih pogajanj in jih tudi ne bo Za referendum o samoodločbi se je doslej prijavilo šest političnih strank 7. — Operacija «Požgite vse», ki jo je včeraj napokala OAS, se je začela danes. Prvi objekt je bila univerza: tremi bombami so zanetili požar, ki je praktično uničil glavič oddelke pravne, znanstvene in medicinske fakultete; tudi SjJižnica, ki je vsebovala 600.000 knjig in drugih dokumen-v. je povsem zgorela. Univerzitetno poslopje je bilo zgraje- J® leta 1909; po 1. juliju bodo «Uverzo izročili neodvisni Al-!i«ji. t°b 16. uri je OAS zažgala z JJhibami otroški vrtec v sredi-J"? mesta; poslopje je povsem .■“'čeno. Kakih 10 minut kasneje !* nastal požar v neki šoli v vi-delu mesta, Požar so za-:“ili tudi na inštitutu za politič-ll vede; gasilci pa so ga naglo l Sasili. Dve bombi sta eksplodi-na poštnem uradu in na ma-'“batu v El Biaru. Tudi tu so B‘ar naglo pogasili. 13.3Q sta dva močna plastič-,? naboja eksplodirala na osred-.ktti inšpektoratu za neposredne Jvke v Constantini. Skoda je o-"»mna. Mnogo uradov je povsem "'čenih tako tudi številni dokupiti in druge listine. Ob 17.40 ? zažigalna bomba eksplodirala L.drugem nadstropju zgradbe v ““«i Charras, kjer so uradi enotria davka. Eksplozija je povzroča požar. Na poštnem uradu in J9 magistratu v El Biaru je pri-v popoldanskih urah do silo-'5*ga požara. % 18.40 je eksplodirala bomba v lokalih alžirske prefekture. Skoda je ogromna. Nekaj civilistov je bilo ranjenih. Kmalu po 18. uri. vedno v četrti alžirske prefekture, so iz avtomobila izstrelili nekaj rafalov iz brzostrelke proti skupini Al-žircev. 2rtve niso znane. Iz nekega drugega avtomobila so streljali na alžirske delavce v predmestju Husein Bei. Trije Alžirci so mrtvi. Komandosi OAS so hkrati uničili neki zavod za višjo izobrazbo v bližini univerze, ženski kolegij in neko šolo v delavski četrti Bab el Ued. Oblasti v Alžiru so odredile policijsko uro od 20.30 do 5. zjutraj. Voditelj nekega komandosa CXAS, Jean Jeacques Saradet, je v pogovoru z nekaterimi novinarji izjavil: «Zaprosil sem svoje tovariše, naj izročijo orožje, naj sledijo generalu Jouhaudu in naj se odpovedo oboroženi akciji in naj spoštujejo zakonitost. Nočemo imeti stikov s Faresom, ampak neposredno z Ben Belo in Ben Hedo. Hočemo splošno amnestijo ...Illllllllllllllllll.HII1IIII1IIIIIIIIII Laoška vlada bo sestavljena danes? Prvi sporazumi treh princev VibntiANE, 7. — Trije laoški "“lei Suvana Fuma, Sufanuvong Bun Um so se danes sestali * Področju, ki ga kontrolira Pa-, Lao, in dosegli načelen spo-f9*Um, ki zadeva dodelitev o-„,ambnega in zunanjega ministr-v bodoči koalicijski vladi, «ko je izjavil Suvana Fuma ob ^ključku sestanka in dodal, da i| bilo moč na podlagi napredka, «o ga dosegli na tem sestanku, ?'t»viti že jutri koalicijsko vla-:?• Bun Um in Fumi Nosavan flsia dala nobene izjave, toda bi-9 sta videti zelo zadovoljna, j,»Utri bodo razpravljali o razde-resorov za finance, gospodaril, informacije, prosveto in kul-Jr?. Suvana Fuma je hkrati iz-da so se sporazumeli tudi DANES ;k* OAS svojo napoved včeraj “*ili uresničila: njeni komandosi J? Po ukazu sedanjega voditelja “AS m bivšega demokristjanske. J* zunanjega ministra Bidaulta :*teli s požiganjem poslopij uni. !*r*e, raznih drugih visokih šol, "foških vrtcev, davčnih in poštah uradov itd. Zdi se. da Je bil ;°“haudov predlog za prekinitev ‘trorja v pismu Salanu zgolj IfMstvo, da bi si tudi on rešil ;*v*Jenje. Salan mu sploh ni od-J°Voril. Alžirsko vodstvo pa Je ulovit poudarilo, da z zločinsko h^S nikoli n. bilo pogajanj in Jih tudi ne bo. Hkrati se Je do "«raj prijavilo za sodelovanje Jh referendumu šest političnih •‘tank. v,fresenetljiva novica je prišla ."«raj iz Moskva kjer Je bilo po r;»tklh dveh dneh nenadoma za. NJUčeno zasedanje «Sveta za vza-5®ino pomoč» osmih (brez Albami«) socialističnih držav (SEV). smo že včeraj poudarili, bi "»rali na zasedanju razpravljati » Važnih medsebojnih odnosih, v RVi vrsti pa zavzeti določena stali*6» do delovanja Evropskega ffhpnega tržišča, ki ga Je včeraj jfhiščov ponovno zelo ostro kri. MWrai. verjetno bodo razlogi ta. ^naglice znani že v prihodnjih .V Laosu bodo trije princi da-?*» morda končno vendarle se-•'»vili koalicijsko vlado. Ze :««raj je prišlo namreč do delne-!» sporazuma, kar pa bi bilo iV«ž dvoma lahko opravljeno hi-Ir«Je, če upoštevamo, da vodilni ®°*»tiki obeh blokov, ki se v tej ?»!t državici srečujejo, že toliko 1**» nenehno poudarjajo nujnost !*stave take vlade in s tem od. I"»nitve ali pa vsaj zmanjšanja .,.varnosti enega izmed potencial-#l|i vojnih žarišč na svetu, v kontno so za včerajšnja politič-2? dogajanja v svetu značilne tu-?* Kennedyjeve izjave ki naspro. i*l«Jo mnenju večine senatorjev s® s katerimi se Je ameriški pred-«dnik zavzel za nadaljevanje po. ne samo Jugoslaviji, tem» “ tudi Poljski in CSSR. Jtallja pa Je bila v znamenju 2klJutka predvolilne kampanje •J nedeljske upravne volitve, ki »,L Jih bo udeležilo nad 3 milijo, li* Volilnih upravičencev in ki J1*9 že včerajšnji nastop skoraj „®«n političnih prvakov v državi .»Je pečat važnega političnega JPžodka. Značilen za vlado leve. ?» centra je tudi obisk Fanfani-Ì» V Tuniziji in Pretija v Moskvi, 1$ oba obiska dokazujeta neko-n"° večjo sproščenost vladne zu. »nJe politike. glede tega, da bodo ministrstvo za zunanje zadeve dodelili neki osebnosti nevtralistične struje. Nova preganjanja duhovnikov v Španiji MADRID, 7. — Iz poluradnega vira potrjujejo, da so aretirali nekega kaplana španske vojske pod obtožbo, da je hujskal delavce k stavki. Madridski škof Eijo y Garay je začasno suspendiral pet duhovnikov v prestolnici, ker so javno izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi. Gre za pet duhovnikov, ki pripadajo župnijam v delavski četrti Madrida. 24. maja je isti škof suspendiral Ramona Torello, državnega svetnika «Katoliške delavske mladine», mu prepovedal maševanje in opravljanje dušnega pastirstva. U Tant Sukarnu NEW YORK, 7. — Začasni generalni tajnik OZN U Tant je poslal brzojavko predsedniku Indonezije Sukarnu in ga zaprosil, naj bi čimprej obnovil pogajanja z Nizozemsko glede Zahodnega I-riana. U Tant izraža hkrati željo, da bi sovražnosti prenehale na obeh straneh, brž ko bi se obnovila pogajanja. Bidault ~ zagotovilo, da po 1. juliju ne bo alžirskega nasilja. Ce narod-nosvobodilna fronta ne sprejme teh predlogov, bo s tem dokazala, da zasleduje le rasistične smotre. Tedaj nam ne bo preostalo drugega, kot pridružiti se našim tovarišem in uveljaviti politiko «požgane zemlje».» Do sedaj je že šest političnih strank zaprosilo za dovoljenje, da se morejo udeležiti kampanje za referendum o samoodločbi. Te stranke so: 'Združena socialistična stranka (PSU), Alžirska ljudska stranka (PPA), Alžirsko nacionalno gibanje (MNA), Gibanje za sodelovanje, Socialistična stranka SFIO, Alžirska komunistična stranka in Narodna osvobodilna franta. Rok za prijavo zapade danes opolncči. V alžirskih krogih se s tem v zvezi pripominja, da imajo alžirski Francozi «samo še kakšno u-ro časa, da bi javno obsodili zločine OAS; če se bodo izkazali za sokrivce z OAS, bodo dflkončno kompromitirali svojo prihodnost v tej deželi». V istih krogih se poudarja, da morajo alžirski Francozi uradno sporočiti svojo voljo, da se hočejo udeležiti glasovanja o samoodločbi; glasovati morajo, tudi če bodo glasovali proti neodvisnosti. Ce tega ne bodo storili bodo jasno dokazali, da se podrejajo navodilom OAS, da so sokrivci teroristične organizacije. V izjavi agencije «Algerie Preš. se Service», ki so jo sinoči razširili v Tunisu, se zatrjuje, da je «bolj ko kdajkoli nujno odločno podčrtati, da med narodnoosvobodilno fronto in kriminalci OAS ni bilo nobenih pogajanj in jih tudi ne bo», «Alžirski Francozi nadaljuje izjava — se postopno zavedajo nujnosti sožitja; vedno bolj se zavedajo, da je njihov interes, da so na strani alžirskega naroda proti fašistični organizaciji, ki jih je s tem, da jih je potisnila v obup in k izseljevanju, izpostavila nevarnosti, da bo nepopravljivo kompromitirala njihovo prisotnost v neodvisni Alžiriji. Volja alžirskega naroda, da spoštuje evianske sporazume — zaključuje izjava — je najboljše jamstvo, kar zadeva prihodnost Evropejcev v Alžiriji.» Pismo OAS, ki so ga iz Bonna dostavili pariškemu tisku, vsebuje izjavo Georgesa Bidaulta, v kateri napoveduje ustanovitev «izvršnega odbora za nadaljevanje borbe, pa naj se zgodi karkoli, do zmage». V pismu se zatrjuje, da so ta sklep sprejeli po vrsti sestankov, ki so bili 13. maja in v naslednjih dneh in katerih so se baje udeležili, poleg Bidaulta, tudi Jacques Soustelle, bivši polkovnik Argoud, bivši kapetan Ser-gent, neki predstavnik alžirske OAS in druge vodilne osebnosti OAS. Poveljstvo tajne organizacije v Franciji so baje zaupali Ar-goudu, pomaga pa mu Sergent. Bivši general Salan do danes še ni dal odgovora na poziv Jou-hauda, da se preneha s teroristično dejavnostjo OAS. Kennedy o pomoči FLRJ, m in Poljski WASHINGTON, 7. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Kennedy potrdil svojo odločenost', da prepreči inflacijo v EDA; dodal je, da je razvoj gospodarstva, po recesiji lanskega leta, zadovoljiv in da so perspektive nadaljnjega razvoja še vedno dobre. Nato je napovedal vrsto ukrepov, da bi obdržali sedanji razvoj na trajni podlagi, hkrati pa je napovedal, da bo predložil izčrpen zakonski osnutek za davčno reformo, ki predvideva znižanje davkov na osebne dohodke in na dobiček družb s 1. januarjem 1963. Kennedy je nato dejal, da mu ni nič znanega glede sestanka med njim in de Gaullom, ki je baje v pripravah, nato pa je izrazil željo, da bi ameriško pomoč komunističnim deželam bila «gibčna» in da se ne sme «zapreti vrat» Poljski in Češkoslovaški: Poljska «hoče biti neodvisna», Jugoslavija pa je «dokazala svojo neodvisnost s tem, da se ni pridružila varšavskemu paktu». Združene države bodo nudile gospodarsko pomoč Laosu, da bi ohranil svojo neodvisnost, če bodo sestanki med tremi princi privedli do vzpostavitve nevtralnega in neodvisnega Laosa. V odgovor nekemu novinarju, ki pa je vprašal, ali odgovarja resnici, da je ob priliki svojega potovanja v Caracas v decembru 1961 izjavil španskim beguncem, da jim bodo ZDA pomagale zrušiti generala Franca, je Kennedy to odločno zanikal. WASHINGTON, 7. - Obrambni minister Zahodne Nemčije Strauss je prispel danes v Washington, kjer se bo zadržal na obisku dva dni in se razgovarjal z visokimi ameriškimi osebnostmi o zahodni obrambi. Sprejel ga bo tudi predsednik Kennedy. Stavke, sindikalisti in vlada Prizor z zborovanja kmečkih delavcev v Filo D’Argenta pri Ferrari v zadnji stavki RIM, 7. — Sindikati CGIL, CI i ponovno stavko za jutri in poju-SL, DIRSTAT in UIL osrednjega trišnjem; sindikati metalurških de. zavoda za statistiko so proglasili I lavcev CGIL, OISL in UIL sc niiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prvi razgovori med Fanfanijem in Burgibo Zaključeni govori v predvolilni kampaniji Govorili so med drugimi: v Rimu Nenni, v Neaplju Saragat, Leone in Colombo, v Pisi Longo in Reale, v Bariju Moro, v Andrii Pajetta Nedeljskih upravnih volitev se bo udeležilo nad 3.000.000 volivcev (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Ob zaključku predvolilne kampanje je razvila Fan-fanijeva vlada levega centra tudi precejšnjo zunanjepolitično aktivnost. Sam predsednik Fanfani je danes odpotoval v Tunizijo na uradni obisk in imel že prve razgovore s tunizijskim predsednikom Burgibo ter bo z njim razgovore danes nadaljeval. V objavljenih izjavah med svečanimi sprejemi in kosili, je bilo sodelovanje med sredozemskimi državami upravičeno poudarjeno kot prispevek k napredku in miru. Trdi se, da bo med razgovori predvsem na dnevnem redu položaj italijanskih državljanov, ki so zaposleni v Tuniziji, pri čemer bodo imeli glavno besedo tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Carlo Russo ter skupina funkcionarjev in strokovnjakov, ki Fan-fanija spremljajo. Med važnimi vprašanji bodo obravnavali tudi ribolov italijanskih ribičev v vodah, ki ločijo Sicilijo od Tunizije, kjer je prihajalo večkrat do zaplemb italijanskih motornih ribiških ladij, ki so lovile v tunizijskih teritorialnih vodah. Predvidoma se bo jutri Fanfani vrnil v Rim. Iz Ženeve se je vrnil poslanec Codacci-Pisanelli in izjavil, da je na razorožitveni konferenci ameriškemu delegatu Deanu in sovjetskemu delegatu Zorinu izro- lllilllilllllllnlnniiiiilliilllllllHlllllllliilillllillllllMllllllllilllliitiiiilllllllllllll*llllllliillliiiiillii Hlinili Hlinili lili...... VČERAJ V MOSKVI Nepričakovano hiter zaključek zasedanja sedmih delegacij SEV Hruščov it ponovno ostro kritiziral evropsko skupno tržišče MOSKVA, 7. — Agencija Tass je danes izredno nepričakovano sporočila, da se je zasedanje «Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč» med osmimi vzhodnimi državami (SEV), ki se je včeraj začelo, že zaključilo. Agencija ne navaja razlogov tako nenadnega zaključka tega izredno važnega zasedanja, o katerem so bili pred začetkom objavljeni članki v «Pravdi» in v «Izvestjih», kjer je bilo v uvodniku rečeno, da bo zasedanje razširilo perspektivo za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj ter sodelovanje med članicami SEV, Pričakovalo se je, da bodo na zasedanju od vprašanj, ki zadevajo veliko področje zunanjegospodarskih odnosov članic še posebej govorili o problemih, ki so nastali zaradi ustanovitve Evropskega skupnega tržišča. Od ostalih vprašanj pa se je pričakovalo obravnavanje odnosov članic SEV z državami, ki niso članice zaprtih ekonomskih trgov in v tem okviru tudi o odnosih med SEV in izvenblokovskimi državami Azije in Afrike. Zelo značilno Je, da je prav da nes predsednik vlade Hruščov takoj po zaključku zasedanja SEV, na sprejemu, ki ga je priredil sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev na čast svojemu italijanskemu kolegi Lui-giju Pretiju, ponovno ostro kritiziral Evropsko skupno tržišče. Dejal je, da predstavlja EST nedopustno oviro za svobodno trgo- je, da je EST neprirodno zdru-| brovnik, je odpotovala danes ženje in pozval Italijo, naj se ne pridruži diskriminacijski politiki te organizacije. Dejal je, da bi morala Italija razširiti svojo izmenjavo s Sovjetsko zvezo, kar bi bilo koristno za obe državi. Hruščov je zlasti poudaril, da bi imela Italija korist od nabav surovin v ZSSR, ki bi v Italiji kupovala industrijske naprave. Zahodni opazovalci so mnenja, da so na zasedanju SEV obravnavali zlasti posledice dosedanjega delovanja EST. Značilno je, da se je iz vladnih krogov izvedelo, da je bila tudi Albanija povabljena na zasedanje ter da je njen protest zaradi tega neupravičen. ___________ A. Berio pri A. Rankovicu BEOGRAD, 7, — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Alberta Beria. V tukajšnjih krogih vlada prepričanje, da je ta obisk v zvezi z obiskom Aleksandra Rankoviča v Italiji, ki je bil prvotno napovedan za mesec maj. Delegacija italijanskega združenja pravnikov, ki se je udeležila konference Zveze združenja pravnikov Jugoslavije v Beogradu na- vinsko izmenjavo v svetu. RekelI to pa obiskala Sarajevo in Du- Dubrovnika na Reko, od koder se vrača v domovino. Italijanski pravniki so si v Dubrovniku o-gledali znamenitosti mesta in se udeležili predavanja o pravnih odnosih med Italijo in staro dubrovniško republiko. Hausncrju grozijo TEL AVIV, 7. Eichmanna dobiva Po obešenju javni tožilec Gideon Hausner grozilna pisma iz Zahodne Nemčije in Egipta, v katerih mu groze s smrtjo: «S svojim življenjem boste plačali življenje Adolfa Eichmanna.» Hausner je s tem v zvezi izjavil, da so bili neonacisti razočarani zaradi Eichmannove^a zadržanja v dneh pred obešenjem; pričakovali so, da bo podal izjavo o zvestobi nacizmu, medtem ko je Eichmann govoril le o svoji privrženosti Nemčiji, Avstriji ln Argentini. Ukradli za 100 milijonov draguljev PARIZ, 7. — V elegantnem pariškem predmestju Neuillyju so iz palače baronice de Monte-squiou-Fezensac ukradli danes po noči draguljev v vrednosti okrog 100 milijonov Ur. Fanfani Burgiba čil poziv medparlamentarne unije, ki je bila letos v Rimu. Oba delegata sta obljubila, da bosta poziv razdelila med člane konference 18 držav za razorožitev. V Parizu pa je Codacci-Pisanelli zastopal Italijo na skupščini ZEZ. Iz Moskve poročajo o obisku ministra za zunanjo trgovino Pretija ter o predavanju prof. Manuellija, predsednika Finsider, ki je govoril o tehnično-gospodarskih načelih načrta za razvoj italijanske železarske industrije. Podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Storchi pa bo v ponedeljek odpotoval na Poljsko v Poznanj, kjer bo zastopal italijansko vlado na italijanskem dnevu tamkajšnjega mednarodnega velesejma. Danes je bilo uradno sporočeno, da bo 23. t.m. obiskal Italijo ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki bo vodil razgovore z zunanjim ministrom Piccionijem. Ruskov obisk spada med njegove obiske nekaterih evropskih glavnih mest. Danes je bila vista zaključnih predvolilnih govorov v skoraj vseh večjih mestih, kjer bodo v nedeljo 10. t. m. upravne volitve. Teh volitev se bo udeležilo 2 milijona 921.187 volilnih upravičencev v 90 občinah, kjer bodo izvolili nove občinske svete, 265.095 volivcev pa bo v 57 občinah pokrajine Foggia izvolilo nov pokrajinski svet. Volitve bodo tudi še v nekaterih drugih občinah. Število vseh občin, kjer bodo volitve, znaša 157. Vse kaže, da so bili govori prvakov strank, ki sestavljajo ali podpirajo vlado levega centra u- članek v nekem tedniku kakor tudi njegov današnji govor v Bariju, kjer je zelo o»tro polemiziral z desnico, pri čemer seveda ni za-nemrjal niti levice. Pomembna je v tem pogledu tudi zadnja Sara-gatova tiskovna konferenca ter njegov današnji govor v Neaplju, čeprav je tokrat govoril predvsem o ukrepih, ki jih mora vlada sprejeti za napredek Juga. Od demokristjanov so v tem smislu govorili tudi nekateri drugi njihovi prvaki, med katerimi sta bila v manjši meri Leone in Colombo v Neaplju, mnogo bolj pa Folchi in Forlani v Rimu. V Rimu je govoril tudi Pietro Nenni, ki je naštel, kaj vse je bilo storjeno v zadnjih mesecih ter poudaril zlasti vladne obveznosti in med njimi v prvi vrsti nacionalizacijo električne energije ter določene ukrepe glede izvajanja «zelenega načrta», ki morajo biti pripravljeni do 25, t. m. Tudi voditelj republikanske stranke Reale je bil oster v polemiki z desnico. Na zborovanju v Pisi je obtožil zlasti liberalce, da se poslužujejo celo laži. Izmed govornikov KPI je Longo v istem mestu kritiziral krščansko demokracijo in poudaril, da je vodila svojo volilno kampanjo «v protislovjih, dvoumnosti in med obotavljanjem» ter da je hotela KD pomen nedeljskih volitev omejiti zgolj na upravna vprašanja in se izogibala vladnih vprašanj levega centra. Pajetta, ki je govoril v Andrii, pa je v prvi vrsti polemiziral z Morom, ki hoče veleposestnikom na Jugu ter indu-strijcem v vsej .Italiji zajamčiti nadaljevanje take politike, ki bi preprečila korenito obnovo družbe. Dejal je, da vlada prav zaradi tega dopušča napadanje stavkajočih delavcev. A. P. stroškov. To bo hkrati tudi prva mednarodna cesta, ki bo imela električno ogrevanje, tako da bo vozna tudi v najhujši zimi. Kreisky za odpravo vizuma DUNAJ, 7. — Na vprašanje poslancev ljudske stranke, ,ie zunanji minister Kreisky dejal, da je 23. maja izročil italijanskemu veleposlaniku Martinu memorandum, v katerem je zaprosil italijansko vlado, naj bi ukinila vizum za vstop avstrijskih državljanov Italijo. Vlak povozil avto Tri osebe mrtve S. POLO DEI CAVALIERI (Rim), 7. — Na sicer zavarovanem prelazu je vlak povozil avto, pri čemer so izgubili življenje 53-let-ni Enrico Pozzati, njegova žena in hčerka Sandra, ki je imela 15 do 16 let. 2elezniški uslužbenec Petricca ni spustil zapornic. Karabinjerji so ga pridržali zaradi prei«kave. Pred državnim udarom v Peruju? NpW YORK, 7, — Nevarnost vojaškega državnega udara v Peruju resno zaskrblja ameriške politične kroge, ki zasledujejo z zanimanjem razvoj kampanje za predsedniške volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Na podlagi diplomatskih in agencijskih vesti smatrajo. da so vojaški voditelji v Peruju že odločili, da bodo posegli s silo v primeru, da zmaga kandidat Apristične stranke Haya de la Torre. Izraža se bojazen, da bi vojaški krogi v Peruju utegnili slediti vzgledu argentinskih vojaških krogov, ki so odstavili Frondizija in vzpostavili vojaško diktaturo. proglasili stavko______... .. findustria in INTERSIND p» 13. t. m., progli Confii sta poklicala njihove predstavnike v Rim, da bi začeli pogajanj» za obnovo kolektivne delovne pogodbe. Vsi trije sindikati delavcev v kamnarski industriji so pro. glasili stavko za 11., 12. in 13. t. m,; sledile bodo nove stavke, če bi industrijci vztrajali na sedanjem stališču. Pristaniški delavci v Cagliariju so danes stavkali: številne ladje so morale odpluti, ne da bi raztovorile blago. Tudi danes se je nadaljevala stavka nameščencev zasebnih železnic v Kalabriji in Lukaniji, ker uprava še ni pristala na njihove zahteve. Stavka se bo nadaljevala tudi jutri. Qd 18. do 20. t. m. bo stavka nameščencev in zdravnikov ON MI (ustanova za zaščito matere in otroka); v teku stavke bodo zagotovili le službo za prvo po-mbč. ! - Tudi kmetijski delavci, ki so včlanjeni v CGIL in UIL, bodo ponovno stavkali od 18. do 20. t. m. OISL še ni sprejela odločitve glede te stavke, ker je posredovala pri državnem podtajniku Calviju, da bi sklical na sestanek, na ravni ministrstva ; za delo, predstavnike kmetijskih delavcev in veleposestnikov. Na ministrstvu za državni proračun pa je bil danes sestanek med vlado in predstavniki vseh sindikalnih organizacij, na katerem so ministri La Malfa, Tremel-loni, Trabucchi in Medici podčrtali potrebo, da se zahteve sindikatov javnih nameščencev skušajo uskladiti s potrebami državnega proračuna in s splošnimi gospodarskimi vprašanji v zvezi s politiko gospodarskega načrtovanja. Sledila je obširna razprava, predstavniki sindikatov javnih na. meščencev pa so si pridržali pravico, da še podrobneje obrazlože svoje stališče na prihodnjem sestanku, ki bo prihodnji torek. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiifiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiMiHiuiiiiiiiiiHiiiMiiiHiMiiiiiiiiuiiiimMiit Sedanje in bodoče plače šolnikov PROFESOR STALE2A «A» Sedaj 68.509 88.000 97.000 1963 87.470 110.750 125.140 Začetna plača Po dveh letih Po 9 letih Po 17 letih 112.800 144.300 Po 19 letih 124.700 159 700 .(Poleg tega še 6500 lir za 11 mesecev letno) PROFESOR STALE2A «R» Začetna plača Po 2 letih Po 6 letih Po 17 letih 57.800 68.500 88.000 112.800 73.630 87.470 110750 140 940 Zvišanje 18.970 22.750 28 140 31 500 35.000 15830 18.970 22 750 28.140 PROFESOR STALE2A »C» Začetna plača Po dveh letih Po 12 letih Po 22 letih 49.000 57.800 68.500 88.000 63.140 73.630 87.470 110750 14.140 15830 18.970 22.750 Predor pod Pireneji PARIZ, 7. — Med Francijo in Španijo so se sporazumeli o zgraditvi predora pod Pireneji, ki bo skrajšal za 384 kilometrov razdaljo med Toulouso in Zaragozo. Predor bo širok 6 metrov, dolg smerjeni v tako imenovano «pre- I pa 3 kilometre; dograjen bo leta «■••IV» jviu v VUJVI' micuuvunu «p»«- l pw «a I\4iw««*v il v, ujvu uu u-iu cej odločno zaprtje» proti desnici. I 1965. Francija bo nosila 60 odstot-Pri tem je značilen zlasti Morov I kov, Španija pa 40 odst. celotnih RAVNATELJ I. KAT. Začetna plača 124 700 159 700 35 000 Po 6 letih 149 400 196.300 46.000 (Poleg tega še dodatek 28.000 lir mesečno do 12 razredov; 39.000 do 24 razredov; 48.000 za več kot 24 razredov) RAVNATELJ II. KAT. Začetna plača 112 800 144 300 31.500 Po 6 letih službe 124 700 159 700 35.000 (Poleg tega še dodatek 23.000 lir mesečno do 12 razredov; 29.000 do 24 razredov; 37.000 za več kot 24 razredov) Začetnik Po 3 letih Po 7 letih Po 12 letih Nad 20 let UČITELJ Sedai 48653 57 353 61.951 67.843 81.055 1963 62 798 73 182 80561 90.593 109.195 Solnikom se bodo zvišale plače tudi za leto 1962, niso pa še bile določene ustrezne lestvice. Za letošnje leto so na-kazali 35 milijard lir. Objavljamo ?ornji pregled phč «»iinikov na željo noših či-tateljev, ki želijo vedeti, kaj so šolniki z zadevno stavko pravzaprav dosegli. Vrem« včeraj: najvišja temperati]. ra 19.6, najnižja 12.4g ob 1«. uri 15.3; zračni tlak 1025.5. narašča, vote r lil km vzhodnik, vlag« 49 odst-, padavin 1.2 mm. nebo obtočno^ m» Je skoraj mimo. temperatura mo*, ja 17.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, t. junija Medard Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 9.56 in zatone ob O.U Jutri, SOBOTA, 9. junija Primož ŽIVAHNA DEJAVNOST O AVTONOMNI DEŽELI Posebni deželni statut preizkusni kamen za KD Župan dr. FranziI in predsednik pokrajine dr. Delise v Rimu Preprečiti je treba poskuse za okrnitev avtonomije Včeraj sta odpotovala z letalom v Rim predsednik pokrajine dr. Delise in tržaški župan dr. Fran-zil. Njim se bo danes pridružil še tajnik pokrajinskega odbora Krščanske demokracije Belci, ki je bil v preteklih dneh že v Rimu skupno s podtajnikom dr. Bot-terijem in ki sta baje pripravila teren za bolj obširno diskusijo s predstavniki stranke in vlade, ki jo bodo imeli dr. Deljse, dr. Fran-zil in Belci v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija • Julijska krajina. Ožji odbor sedmih poslancev, ki ga je imenoval predsednik poslanske komisije za ustavne zadeve, bo do ponedeljka zbral in pripravil vse gradivo za diskusijo v poslanski zbornici v zvezi s sestavo enotnega zakonskega osnutka za ustanovitev naše dežele. Minister Medici, ki se je udeležil seje poslanske komisije za ustavne zadeve, je na seji sporočil, da je vlada vzela za osnovo zakonski osnutek furlanskega poslanca Biasuttija, češ da je najbolj primeren za diskusijo, odnosno za vskladitev raznih amandmajev in na osnovi teh za sestavo enotnega osnutka. Zato sedaj ni več vprašanje diskusije o štirih zakon, skih osnutkih, ki so bili svoj čas predloženi poslanski zbornici, ampak o enem osnutku, ki naj bi bil dopolnjen z raznimi amandmaji. Razumljivo je, da bodo stranke, ki so predložile ostale tri zakonske osnutke, ki jih vlada ni vzela v poštev, predložile svoje amandmaje, ki bodo v izvlečku ponazorili zavrnjene zakonske o-snutke. Pri tem pridejo v poštev najprej komunisti in socialisti, ki so predložili vsak svoj zakonski osnutek in ki sta bila oba najbolj primerna za ustanovitev avtonomne dežele z dejanskim posebnim statutom. V ladjedelnicah Breda v Porto Marghera bodo v ponedeljek 11. Sedaj imata obe stranki na razpolago možnost, da predložita svoje amandmaje in da z njimi vplivata na sestavo čimboljšega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Kot smo že večkrat pisali, se je vlada usmerila na sestavo takšne dežele, nad katero naj bi imela osrednja birokracija še vedno veliko oblast. Zaradi tega je sedaj še bolj nujno, da se vse tržaške regionalistične stranke odločno zavzamejo, da do tega ne bo prišlo in da bodo v poslanski zbornici sprejeti takšni amandmaji, ki bo- ško zakonodajno in finančno avtonomijo. Sicer pa si sedaj ni mogoče delati prevelikih utvar o ne vemo kaki resnično avtonomni deželi, ki naj bi bila na primer podobna sicilski ali pa južnotirolski. Kljub temu pa je treba sedaj storiti vse, da se avtonomna dežela ustanovi in da se prepreči fašistom in liberalcem, da uspejo s svojo akcijo proti ustanovitvi dežele. O Trstu in njegovi vlogi v okviru dežele bodo danes razpravljali v Rimu tudi tržaški župan, predsednik pokrajine in pokrajinski tajnik KD Belci. Menimo, da je 0(1 njih mnogo odvisno, če bo vlada odnosno vodstvo KD v Rimu sprejelo vsaj tiste zahteve, ki so jih svoj čas postavili tržaški demokristjani in ki so bile izražene v zakonskem osnutku o ustanovitvi dežele, ki ga je sprejel tržaški pokrajinski svet in ki st^ ga predložila poslanski zbornici poslanca Bologna in Sciolis. V tem osnutku je nekaj členov zlasti zakonodajne in finančne narave, ki so sprejemljivi za vse regionalistične sile. Kar se tiče jamstva in zaščite slovenske narodne skupnosti v deželi, pa bodo tako komunisti kot socialisti gotovo predložili svoje amandmaje, v katerih bodo zapopadeni členi iz njihovih zakonskih osnutkov, ki obravnavajo to važno vprašanje in ki jamčijo slovenski narodni skupnosti najširše narodnostne pravice. V ponedeljek splavitev Lloydove ladje «Isonzo» junija splavili trgovsko motorno ladjo «Isonza», ki jo gradijo za Tržaški Lloyd in ki je namenjena za okrepitev hitre proge Italija-Zahodna Afrika-Kongo. Ladja se bo priključil« svojim «sestram», ki že plovejo na tej progi, in sicer «iPiave», «Aquileia» in «Ro-sandra». Botrica nove ladje bo soproga podtajnika za državne udeležbe Maria Gatto. Nova ladja bo skoraj povsem enaka ostalim trem ladjam, ki spadajo med najmodernejše trgovske ladje na progah med Sredozemljem in Gvinejskim zalivom. Toda konstruktorji so povečali no- silnost od 7.00Q na 7.300 ton, povečan je bil prostor za blago v hladilnikih, a tudi brzina bo večja, saj bo s polovičnim tovorom lahko ladja plula z brzino 18 milj na uro. Ladja «Isonzo» Je dolga 136 m, široka 18,50 m, višina do mosta na palubi pa znaša 11,20 m. V ladijskem trupu bo pet skladišč z mehanično ventilacijo, trije hladilniki, cisterne s prostornino 720 kub.m za rastlinska olja. Ladjo bo poganjal motor Diesel Fiat B.757/.S, Na ladji bodo tudi kabine in ustrezni prostori za prevoz 8 potnikov. Ti prostori, kot tudi oni za posadko, bodo imeli naprave NA LETOŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU V paviljonu E bo KoleKtivna razstava treb afriških držav S kolektivnimi razstavami bodo sodelovali Kamerun, Slonokoščena obala in Gabon Letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma se bosta udeležili tudi dve državi Gvinejskega zaliva, in sicer Kamerun ter Slonokoščena obala. Poleg razstavnega blaga bosta obe državi poslali v naše mesto tudi kvalificirane predstavnike tamkajšnjih gospodarskih krogov in funkcionarje, ki bodo skušali izboljšati in razširiti odnose in zveze, ki so v preteklosti dale že tako ugodne rezultate. Kamerunsko delegacijo bo vodil predsednik yaoundeske kmetijske zbornice Ephrem Mba, sestavljali pa jo bodo še predsednik trgovinske zbornice v Douali in predsednik Družbe kamerunskih bank Paul Monthe, podpredsednik trgovinske zbornice v Yaoundeju Sanjo in podpredsednik njene gozdarske sekcije Boulet, podpredsednik sekcije za živinorejo Aladji Nana Hamadjoda, svetovavec Ke- Castni gost pa bo minister za državno ekonomijo kamerunske republike Victor Kanga, ki bo tudi navezal stike z gospodarskimi krogi v okviru velesejma, Kamerun bo imel kolektivno razstavo v paviljonu E. Razstavil bo predvsem vzorce kave, kakava, palmskih olj, bombaža in eksotičnega lesa, razvoj kmetijstva, industrije in turizma pa bodo ponazarjale številne fotografije in grafikoni. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo v paviljonu postavili bar, kjer bodo obiskovavcem velesejma zastonj ponudili skodelico kamerunske kave. Kamerun sodeluje na letošnjem tržaškem velesejmu predvsem za- radi tega, ker je dosedanje sodelovanje v odločilni meri pripomoglo, da so italijanski operaterji spoznali proizvode, ki jih nudi .. .. , afriška republika. Iz uradnih sta- mayou, generalni tajnik Edmond tističnih podatkov kamerunske Leguil in tajnik Ayinda Etienne. | vlade je razvidno, da je Kame- ra zračno hlajenje. ■umilili»...............................minili,.......................„11111 KRIVIČNA OBSODBA PRUNNICA POROTNEM SODIŠČA Prof. Sema ponovno obsojen na pet mesecev zapora pogojno Obtožili so ga; da je žalil in sramotil oborožene sile, ker je julija 1960 obsodil ravnanje policije za časa ljudskih manifestacij v Italiji Bred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, toži-vec Marši, zapisnikar Vascon, o-bramba Pogassi), se je včeraj zagovarjal tajnik avtonomne federacije KPI za Trst prof. Paolo Sema, ki je bil obtožen, da je v dveh javnih govorih žalil in sra- motil italijanske oborožene sile. Pri tem gre za dve ločeni dejanji, eno izmed katerih se je odigralo začetkom julija 1960 na Konkonelu, a drugo nekaj časa pozneje na Trgu Garibaldi. Ce hočemo razumeti splošne pogoje, v katerih je prišlo do prekrškov, ki so jih naprtili prof. Semi, je treba- presojati okoliščine. v katerih je obtoženec zagrešil inkriminirana dejanja. Tedaj je šlo za splošno borbo italijanskih demokratičnih množic proti fašizmu, ki se je ob podpori Tam-bronijeve vlade hotel ponovno prikopati do vodilnih mest v vladi in v državi. Dejansko je tudi obstajala nevarnost, da se fašistični in konservativni elementi spet prikopljejo do oblasti ter s tem spravijo v pozabo osnovna načela ustave italijanske republi- do lahko zagotovili deželi dejan- ....................................................................... MONOPOLISTIČNA ŠPCKIILACUA PROTI INTCRtSOM TRŽAŠKCCA GOSPODARSTVA Namesto gradnje termoelektrarne električni daljnovod Torviscosa-Trst Daljnovod bo dovajal tok industrijskim objektom «Snia Viscosa> in vplival na razvoj industrijskega pristanišča Pred dnevi je bila na razglasnih deskah nekaterih občin tržaške, goriške in videmske pokrajine objavljena prošnja družbe «E-lettrica Triestina Sip.A.» za gradnjo elektrovoda visoke napetosti z zmogljivostjo 130.000 voltov, ki bi bil speljan od Torviscose do Trsta oziroma do tržaškega industrijskega pristanišča. Družba «E-lettrica Triestina» spada v skupino «Snia Viscosa» in uradni namen družbe je, da z gradnjo daljnovoda zagotovi industrijskim objektom «Snia Viscosa» — že v obratu ali onim, ki jih še bodo zgradili v industrijskem pristanišču — potrebno količino električne energije. Iz prošnje je bilo nadalje razvidno, da bi ti objekti porabili največ 30.000 kW električnega toka, nikjer pa ni rečeno, kam bi šlo ostalih 100.000. Daljnovod Torviscosa . Trst bi bil dolg 56,5 km in bi dovajal v industrijsko pristanišče izmenični, trifazni tok s frekvenco 50 pe-riodov na sekundo ter bi imel 130.000 voltov napetosti. Pri Pa-dričah je že v gradnji električna centrala, ki jo gradi družba SA DE, od katere se bo kasneje odcepil elektrovod, ki bo služil drugim namenom. Podobna centrala je v gradnji tudi pri Redipulji. Prošnjo za gradnjo daljnovoda visoke napetosti je podpisal predsednik družbe «Elettrica Triestina» Carlo Padoa, ki je tudi predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta. Medtem ko gospodarstveniki in sindikalne organizacije zahtevajo, da se v Trstu zgradi termoelektrarna, ki naj bi »lužila potrebam in razvoju tržaškega industrijskega pristanišča oziroma raz. voju industrije sploh, pa smo priče, kako dva monopola — SADE in Snia Viscosa — pripravljata pot in uresničujeta načrt, ki jima bo omogočil, da bosta dobila v roke nadvse važen vir energije. Zahteva po gradnji termoelektrarne, ki naj bi bila državna last, je namreč povezana z zahtevo po napeljavi oziroma zgraditvi meta-novoda od Mester do Trsta, saj bi metan lahko po konkurenčnih cenah kril potrebe termoelektrarne. Zato je sedaj tudi razumlji-da so v zadnjem času pone. mo diktirala cene, ampak bi nudila svoje «usluge» tistemu podjetju, kot bi sama hotela. Z drugimi besedami rečeno, družba «E-lettrica Triestina» bi lahko usmerjala oziroma vplivala na industrijsko dejavnost v tržaškem industrijskem pristanišču. Kako se pa to sklada z današnjim položajem, ko so v teku razgovori in priprave za podržavlje-nje vseh velikih električnih družb — nam ni jasno. Vemo samo to, da si z nameravano gradnjo daljnovoda Torviscosa-Trst utira pot nova monopolistična veja, ki bo tržaškemu gospodarstvu prej škodovala kot koristila. Zato bi bilo prav, da bi pristojni krogi povedali, če so opustili misel na gradnjo metanovoda in termoelektrarne, ki bi nedvomno ceneje dobav- ljala potrebno električno energijo, predvsem pa pravičneje in brez diskriminacij. Vladni komisar obiskal turistično ustanovo Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj obiskal Pokrajinsko turistično ustanovo, kjer sta ga pozdravila predsednik tn ravnatelj ustanove odv. Volli ter dr. Rinaldini. V razgovoru so bili obravnavani nekateri problemi turističnega značaja, predvsem kar zadeva pro. pagando in valorizacijo tržaške riviere in obalnega področja milj-ske občine. ■iiiilifiiilinHiiiiiiiiiiiautMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..... NESREČA NA DELU Pri prevažanju železnih palic si je delavec nalomil gleženj S eirkularko se je urezal v roko Na delu v mehanični delavnici v Ul. F. Venezian si je včeraj popoldne 18-letni Giuseppe Gozzi, ki biva v begunskem taborišču v Padričah, poškodoval prst na desni roki, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. V tovarni Plastilux se je na delu ponesrečil 44-letni Albano Fragiacomo iz Ul. Matteotti 41. S eirkularko je žagal plastično maso, pa si je ranil levo roko in si verjetno tudi načel kost. Z avtom delodajavca so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. Na delu pri podjetju AFA pa se je ponesrečil 48-letni Anton Marega iz Doline štev. 37, ki so ga tudi sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. Marega je prevažal z vo, da so v zadnjem času pone- . Jc hale govorice o gradnji metano- y°zičkom železne palice, pa se mu « _____i ■ : i_j____zi. io cnniircnilr» ir» i narlp n n H voda, saj monopolistične družbe nimajo interesa, da bi bil zgrajen. Pravijo celo, da ima «Elettrica Triestina» baje dovoljenje za iskanje metana na področju Spodnje Furlanije, a tega dovoljenja ne izkorišča Družba se je torej raje povezala z velikim monopolom in se pripravlja na gradnjo daljnovoda, kot pa da bi iskala mnogo cenejši metan. Gradnja električnega daljnovoda Torviscosa-Trst bi imela tudi daljnosežne posledice za razvoj industrije v našem mestu. Monopolisti bi imeli dejansko v rokah škarje in platno, saj je električna energija osnovni pogoj za vsakršno delovanje. To pomeni, da bi ■Blettrica Triestina» lahko ne sa- je spodrsnilo in je padel pod kup železa. Pri tem si je verjetno nalomil gleženj in se pobil po levi nogi. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Poskus samomora Žalosten dogodek v Boljuncu je včeraj presenetil vaščane in napravil globok vtis. 32-letni Mario Strajn iz Boljunca št. 225, po domače Nimčev, si je namreč z nožem prerezal trebuh in so ga s pridržano prognozo sprejeli na prvi kirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, vendar je nekoliko upanja, da mu bodo zdravniki rešili življenje. Ko se je njegova mati Ivanka ob 13.46 vrnila iz Trsta, kamor nosi mleko, ga je zagledala v sobi na tleh v luži krvi. Zraven njega pa j,e zapazila velik nož, ki je bil tudi ves okrvavljen. Vsa prestrašena je tekla na cesto in klicala na pomoč. Cestarji, ki so bili na delu tam blizu, so poklicali rešilni avto, s katerim so kmalu nato reveža odpeljali v bolnišnico, kamor ga je spremil njegov oče Josip. Mario je bil sam doma, medtem ko je bila njegova mati v Trstu, oče pa je delal na polju. Ko so sina odpeljali v bolnišnico, je mati oprala pod in nož ter ga spravila, kar seveda ni bilo pogodu preiskovalnim organom. Čeprav preiskava še ni zaključena, izključujejo možnost zločinskega napada ali poskusa umora, pač pa se bolj verjetno zdi, da si je nesrečni Mario s harakirijem hotel vzeti življenje. Vzroki niso znani, ker ga pač niso še mogli zaslišati. Vse kaže, da ga je do tega dovedla trenutna duševna zmedenost, ker je živčno bolan. Pred časom se je namreč že zdravil na nevrološkem oddelku, prej pa nekaj časa tudi v u-mobolnici. Padec nune V jedilnici nunskega samostana na Reški cesti je včeraj nerodno padla 74-letna nuna Elvira Beltrame, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. Sprejeli so jo s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. ke. Prof. Semi je že lani v mesecu aprilu sodilo tržaško porotno sodišče pod predsedstvom dr. Rossija. Potek razprave je pokazal, da je šlo za dve ločeni inkriminaciji. Na eni strani je prof. Sema govoril na Konkonelu, kjer je ostro obsodil delovanje policijskih organov v Genovi in drugod. Na drugi strani pa je obtožnica dolžila prof. Senio, da je v svojem govoru na Trgu Garibaldi ponovil te obtožbe. V prvem primeru so policijski organi prijavili prof. Šemo sodišču na podlagi pričanja policijskih agentov, ki so prisostvovali zborovanju. V drugem primeru pa so agenti posneli celotni govor na magnetofonski trak. Sodišče prve stopnje je obsodilo lani prof. Šemo na 5 mesecev zapora. Kazen je bila pogojna in ne bi morala biti vpisana v kazenski list. Proti tej razsodbi sta vložila priziv prof. Sema kakor tudi državno pravdništvo. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim porotnim sodiščem je prof. Sema še enkrat izjavil, da ni hotel v omenjenih svojih govorih žaliti predstavnike oboroženih sil, temveč samo ožigosati določene oddelke varnostnih sil, ki so zakrivili določena dejanja v juliju 1960. teta v zvezi z določeno politiko, ki jo je tedaj vodila Tambroni-jeva vlada. Pri tem je treba pripomniti, da je obtoženec v istem razdobju govoril tudi v Skednju, kjer je ravno tako napadel politične smernice Tambronijeve vlade. Tudi zaradi svojega govora v Skednju se je moral prof. Sema zagovarjati pred porotnim sodiščem, ki pa ga je meseca marca letos opro, stilo, češ da dejanje, ki ga je zakrivil, ni kaznivo. Na včerajšnji razpravi je zagovornik prof. Seme orisal politične pogoje v letu 1960, ko je prišlo do znanih ljudskih manifestacij proti fašizmu v vsej Italiji. Ob-toženčev zagovornik je predvsem skušal izpodbiti verodostojnost pričevanja policijskih organov glede zborovanja na Konkonelu. Odv. Pogassi je razčlenil pričevanje policijskih agentov ter skušal dokazati, da so ta pričevanja protislovna ter da se ne morejo upoštevati kot Veljavna za celotni potek tedanjih dogodkov. Glede zborovanja na Trgu Garibaldi pa je zagovornik zahteval, naj se upošteva pri razsodbi pravica vsakega državljana, da kritizira določene ukrepe vlade. Slo je v pogledu republiške ustave za njen obstoj. Vsak antifašist je imel pravico, da se upre poskusu, da bi prišlo v Italiji spet do fašistične ali polfašistične diktature. V tej zvezi je zagovornik navedel številne razsodbe kasacijskega sodišča, v katerih so zelo jasno začrtane meje med zakonitim in nezakonitim izvajanjem državljanskih pravic. Pri tem je zagovornik poudaril, da je šlo za upravičeno kritiko organov javne varnosti v določenih pogojih politične borbe v določenem trenutku italijanske zgodovine. Zato je zahteval, naj porotniki oprostijo obtoženca glede obtožb v zvezi z govorom na Konkonelu, zato ker inkriminiranih dejanj ni zagrešil, a glede obtožb, ki se tičejo govora na Trgu Garibaldi, ker in-kriminarana dejanja niso kazniva. Pred odv. Pogassijem je govoril javni toživec, ki je zahteval, naj porotniki obsodijo obtoženca na eno leto zapora, čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list. Sodišče ni sprejelo niti zahteve obtoženčeve obrambe niti javnega toživca. Potrdilo je enostavno prejšnjo razsodbo. Štipendije za trgovinsko prakso v inozemstvu Trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino — ravnateljstvo za razvoj izmenjav — IV. oddelek, razpisalo izpi'ni natečaj za dodelitev 12 štipendij za komercialno prakso v inojemstvu v sledečih državah: Boliviji, Kolumbiji, Južni Koreji, na Filipinih, v Indiji (Kalkuta), Iranu, Rodeziji in Nyasalandu, Vietnamu, Kanadi, Hongkongu in ZDA. Natečaj je bil objavljen v Uridnem listu od 21. aprila letos. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto starosti in ki nimajo več kot 35 let, ko predložijo prošnjo. Interesenti morajo imeti vsaj eno diplomo nižje strokovne šole in ki želijo sami potovati v inozemstvo za specializacijo v mednarodni trgovini Prošnja mora biti napisana na kolkovanem papirju 200 lir in mora biti poslana na ministrstvo za zunanjo trgovino, generalno ravnateljstvo za razvoj izmenjav, IV. oddelek, najkasneje do 20. junija Izpiti bodo vsebovali tri pismene prevajalne naloge iz italijanščine v angleški, francoski in še en jezik, ki si ga izbere kandidat, ter ustni izpit o trgovini. Štipendija je veljavna za eno leto in bo začela veljati od dneva, ko se bo interesent javil italijanskemu diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu v zadevni državi. Stipedija znaša 3.600.000 lir, ki jih bodo interesentu izplačali mesečno. Štipendija bo lahko podaljšana še za eno leto. če bodo pristojni ministrski uradi to imeli za potrebno. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri uradu za zunanjo trgovino trgovinske zbornice v Trstu ,soba 16. Odkrili so tatiče Agenti komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti so prijavili sodišču 15-letna dvojčka Daria in Edija G., 14-letnega Stefana M., 15-ietnega Giuseppa M. ter 43-let-no Marijo Prašelj iz Ul. Pietraferrata 60. Mladoletniki se bodo morali zagovarjati zaradi tatvine in pomoči pri tatvini, ženska pa zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Agenti omenjenega komisariata so dalj časa vodili preiskavo, da bi ugotovili krivce številnih tatvin na njihovem področju. Tako so prišli na sled pobalinom, ki so jih zaslišali in so priznali svojo krivdo. Najprej so ukradli v podjetju Barem v industrijskem pristanišču 10 avtomobilskih sveč, nato so iz skladišča nekega gradbenega podjetja ukradli električno žico in kable, v mizarski delavnici Frandoli v Ul. Pascoli so ukradli deset desk in žeblje; dvojčka pa sta v gradbišču v naselju San Sergio ukradla 20 desk. run v lanskem letu izvozil v Italijo za 860 milijonov frankov raznega blaga, leta 1959 pa le za 259 milijonov frankov. Zanimivo je, da je italijanski izvoz v Kamerun dosegel lansko leto le 464 milijonov frankov proti 343 milijonom v letu 1959, kar pomeni, da obstajajo še številne možnosti, da se trgovina na tem področju močno okrepi. Zaradi tega ni nič čudnega, če je za letos najavljena tako močna in kvalificirana kamerunska delegacija, ki bo tudi pozvala italijanske gospodarstvenike, da investirajo kapitale na področju kamerunske republike. Vsekakor je bil kamerunski izvoz v Italijo osnovan na kavi, lesu in kožah, uvoz iz Italije pa je temeljil na tkaninah, oblačilih, vinih, alkoholu itd. Tudi Slonokoščena obala je pomemben «partner» tržaškega velesejma. Abidjanska vlada je sklenila, da bo tudi letos sodelovala s kolektivno razstavo, na kateri bodo prikazali predvsem proizvode, ki zanimajo Italijo in države tržaškega zaledja: kavo, banane, kakav, obrtniške izdelke, živinorejske proizvode itd. Slonokoščena obala bo na tržaški velesejem poslala tudi uradno delegacijo, v kateri bodo med drugim šef kabineta ministra za kmetijstvo dr. Joachin Attoungbre, neki strokovnjak za gospodarstvo Slonokošče-z.'t lesno -ii- dustrijo Diagne Bailly in drugi. Tudi Gabon je napovedal svojo udeležbo na letošnjem tržaškem velesejmu in trgovinska zbornica v Librevillu je že določila delegacijo svojih operaterjev, ki se bo v Trstu sestala s svojimi evropskimi kolegi. Znani so tudi že nekateri datumi, ko se bodo delegacije in delegati predstavili javnosti. Tako bo 19. t.m. tiskovna konferenca kamerunske delegacije, 25. junija ob mednarodnem dnevu lesa bo govoril predsednik gozdarske sekcije M. Boulet, 27. pa bo dan Kameruna, katerega se bo udeležil minister Victor Kanga. Prireditve in objave Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo, 10. junija ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Otroško glasbeno komedijo ERIK FOS PLEŠOČI OSLIČEK Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Slovensko gledališče v Trstu Predstava «HAMLET», ki Je bila napovedana za nedeljo 16. Junija v dvorani na stadionu «Prvi maj» ODPADE iz tehničnih razlogov. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR» priredi v petek 8. t.m. ob 20.30 večer posvečen počastitvi spomina FRANA S. FINŽGARJA VABLJENI VSI! Šolske prireditve Draga neprevidnost zlatarke s Korza Predvčerajšnjim dopoldne je v zlatarno, ki jo ima Margherita Fonda na Korzu Italija štev. 4, prišel eleganten moški star približno 45 let, ki je vljudno zaprosil gospo, naj mu pokaže nekij dragocenosti. Dejal je, da mora pokloniti lepo darilo osebi, ki je glede tega zelo zahtevna. Trgovka mu je hotela ustreči in mu je razkazovala najbolj dragocene prstane, zapestnice, uhane, verižice, ogrlice itd., toda neznanec je zbiral ln prebiral ter se ni mogel odločiti. Nič mu ni popolnoma ugajalo, trgovka pa bi mu rada ustregla. Precej časa se je neznanec zamudil v zlatarni, nato pa je odšel in obljubil, da se bo vrnil popoldne. Njegovo ravnanje se trgovki ni zdelo čudno, saj je mnogo takih neodločenih kupcev. Zelo pa je bila presenečena, ko je pospravljala dragocenosti in zapazila, da manjkata zlat prstan in zlat uhan z dvema briljantoma, v skupni vrednosti približno 400.000 lir. Še ni mogla verjeti in je vse pregledala, da bi ju našla,-toda prepričala se je, da ju je odnesel klient, kateremu ni bilo nič pogodu. Slovenska osnovna šola v Zgoniku bo priredila zaključno šolsko prireditev Jutri 9. Junija ob 20. uri v šolskih prostorih. Na sporedu: spe. voigra «Budijo se cvetice», enodejanki «Luknja v namiznem prtu» in «Zaklad»; duet, solistka in šolski pevski zbor bodo z glasbeno spremljavo zapeli vrsto narodnih in umetnih pesmi. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine ### ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTU sporoča, da zapade rok za vlaganje prošenj za poverjena in ff »» nadomestna mesta na srednjih šo- IVIM,« X UpU V IG Jah s slovenskim učnim jezikom, . za šolsko leto 1962-63, jutri, v so- se ie vrnil boto, dne 9. t. mt P Rok za vlaganje prošenj za za- Sinoči se je skozi Trst vrnil v časna mesta in suplence na osnov-domovino državni tajnik za zuna- nih šolah slovenskim učnim je- nje zadeve FLRJ Koča Popovič, 2*°"? pa po‘eč* ^ junija *• \ , . ■ . , . . , - - a -, • Zadevna odredba je na ogled ki je obiskal Južno Ameriko in na Soiskem skrbništvu, na Sol-ZDA, kjer je imel razne politic- skem nadzorništvu in na didak-ne razgovore. , tičnih ravnateljstvih. iiiiiiMiiiiimiiiiiimimmiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiimiiiiiuiiiiiiiiitiimiiniiimiiiiiuiiMiiiiiiiHtmiiiiiitiii VPRAŠANJA POSLANCA VIDALIJA Vznemirjenje zaradi vojaških del Zakaj so odlikovali škvadrista? Poslanec Vidali je naslovil na obrambnega ministra vprašanje, v katerem želi vedeti, ali nima minister za potrebno uradno sporočiti dejanske namene del, ki jih opravljajo minerji pionirskih e-dinic italijanske vojske v teh zadnjih tednih na cestah, ki vodijo na tržaško področje. Poslanec opozarja ministra, da glede teh del krožijo govorice, ki lahko vznemirijo prebivavstvo, in sicer o domnevnih možnostih spopada, v katerega naj bi bilo potegnjeno tudi tržaško področje. Zaradi tega naj bi bila v teku utrjevalna dela, oziroma naj bi se celo pripravljalo vse potrebno za postavitev min. Zato bi bila zelo primerna uradna pojasnitev. Poleg tega je poslanec Vidali naslovil vprašanje na predsednika vlade, v katerem vprašuje, ali je v skladu z demokracijo odlikovanje z redom «viteza dela» sedanjega glavnega ravnatelja tržaške zavarovalne družbe «Assicurazioni Generali» Gina Baroncinija, znanega bivšega škvadrista, ki se je izkazal v brutalnih akcijah na področju Bologne. Za utemeljitev svoje trditve navaja poslanec Vidali nekaj izvlečkov iz pisma, ki ga je Baroncini napisal za edino številko «Lo squadrismo» revije «Antieuropa». Pismo je Baroncini poslal iz Trsta 12. marca 1939. V tem pismu se Baroncini spominja na škva-dristične čase, kot na svoja «najlepša leta v mladosti» in podobno. V svojem vprašanju poudarja poslanec Vidali, da s tem tolmači ogorčenje tržaških antifašistov zaradi tako visokega odlikovanja, ki je bilo podeljeno Baroneiniju, mini n iiiiiiiH n im ih iiiii mt milili iHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiii « um um || im iiiiiim, mm um |||||||ll>lll|l||||||||| IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Oprostitev avtomobilista ki je povozil pešca do smrti Sodišče je potrdilo oprostilno razsodbo prve stopnje Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, toživec Mayer, zapisnikar Parigi, obramba P. P. Poillucci), se je zagovarjal včeraj 54-letni Edoardo Bolsi, iz Ul. Matteotti 41, ki je bil obtožen, da je 30. septembra I960 nenamerno ubil 86-letnega Ivana Kralja. Do prometne nezgode, pri kateri je izgubil življenje Ivan Kralj, je prišlo v bližini gostišča «Tenda Rossa» na obalni cesti, ki pelje iz Sesljana proti Trstu. Zdi se, da je Kralj nenadoma stopil s pločnika na cestišče ter da vozač ni več utegni' zavreti svojega vozila Sodniki prve stopnje so oprostili obtoženca inkriminiranega dejanja, ker so menili, da je Kralj zaradi svoje neprevid- kar žali ugled italijanske republike in njene ustave. Izjava federacije KPI V zvezi s pisanjem lista «Gazzettino» 6. t.m. izjavlja tržaška avtonomna federacija KPI naslednje: 1. Ni res, da je glasilo KPI «Delo» napadlo Slovence Neodvisne socialistične zveze. 2. KPI ni nikoli zahtevala, da se razpusti Neodvisna socialistična zveza. Odnosi KPI z vsemi političnimi skupinami se naslanjajo na načelo r.evmešavanja v notranje zadeve drugih strank. Zato je vsako vprašanje, ki se tiče NSZ, vprašanje njenih voditeljev in članov in nihče nima pravice, da se vmešava vanje. nosti zagrešil določen cestni prekršek, ki ga je, žal, stal življenje. Obtoženec je pojasnil, da je sicer zmanjšal nekoliko brzino avtomobila, ko je ugledal pešca na desni strani cestišča. Ker pa je imel vtis, da je ta opazil bližajoči se avto ter slišal zvočne znake, je brezskrbno nadaljeval svojo pot. Trenutek pozneje pa je Kralj stopil s pločnika ter začel prečkati cesto. Na razpravi pred sodiščem druge stopnje je zastopnik zasebne stranke preklical priziv, ker je obtoženec že izplačal določeno odškodnino. Zaradi tega je tudi javni toživec umaknil svoj priziv in sodišče je tako v bistvu potrdilo prejšnjo razsodbo. VALUTE V TRSTU dolar 620,— švicarski frank 143.67 funt šterllng 1741 — francoski frank 126.50 šiling 24.04 marka 155.20 pezeta 10.43 dinar 0.70 marengo 4875—4950 — ziaco 707— 710 — VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče! pomaranče limone ....... češnje ....... vrtne jagode . . jabolka 1. ... jabolka II. ... beluši ..... pesa .... J . domača pesa . . artičoke (kos) . zelje ........; čebula ........ mladi fižol solata .... ; mlada solata . . krompir .... grah ........... paradižnik . . . zeleni radlč I. zeleni radlč II špinača domača bučke ......... , 94 235 106 36 83 71 . 71 247 118 141 350 212 , 59 153 141 29 106 94 140 350 220 50 80 75 50 100 75 • 15 20 18 59 90 80 59 77 DO e 165 259 212 20 60 40 150 250 200 44 110 88 24 94 36 94 235 141 200 400 300 50 150 100 , 50 120 80 106 280 118 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 7. Junija 1962 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrl« pa so 3 osebe. UMRLI SO: 42-letnl Giordano Bem-bl, 75-detna Maria Bolko vd. Sillich, 56-letni Carlo Kersovan. NOČNA SLUŽBA lekarn Dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan gher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. Mednarodni cirkus «Orfel» na M°n# tebellu. Vsak dan do 10. t.m. predstavi: ob 16.15 Im ob 21.15. « ki predložijo pri cirkuški blagajm Izrezek tega oglasa, bodo imeli 4. do 10. junija 40 odst. popusta na ceni vstopnice. __ Nazionale 16.00' «Rojen s srajčko» (Nato con la camicia) Fenice 16.00 «Gemga lz Mambo bar» (La gang del Mambo bar). Excelsior 16.00 «FBI proti doktorju Mabusu» (FBI contro it dr. M® se). Gert Froebe, Lex Barker. Grattacielo 16.00 «All’arml, Siam 1 • scisti». Zadnji dan. , Arcobaleno 16.00 «Krinka *n (La maschera e 1’inouibo). preplr vedano mladini izpod 14. let*. __ Supercinema 16.00 «Blue Hawalb*. Technicolor. Elwis Presley. fru* teden. (La Alabarda 16.00 «Zenska ponoči» donna di notte). Technicolor, povedano mladini. . ot Aurora 16.30 «Nevarno poslan» (Missione pericolosa). , ,,, Cristallo 16.30 «Zasebno *lv‘Je"JC (Vita privata) Technicolor. * povedano mladini. . Var. Garibaldi 16.30 «Vohun Scottoma <.a» (La spia di Seottond ** ' Terence Morgan, Hazel Kurt, povedano mladini. u . (Lo Capitol 16.00 «Ščit Flayworthov» scudo dei Flayworth). Techmcoiv Tony Curtis. /». Impero 16.30 «Vrni se, ljubezen» mere ritorna). ,TroPico Italia 16.00 «Tropske noči» di notte) Technicolor. Prepo no mladini. ca- Massimo 16.00 «Drzni Jezdec» t« valiere audace). John ([ Moderno 16.00 «Čudovita tr0£:anaz. magnifici tre). Technicolor. 1 » )a. zi, Walter Chiari, Raimondo nello. nove- Astorìa 17.30 «General Deila _ __ e» (III generale Della Rov';l1 ' Vittorio De Sica, Sandra v>. Astra 16.00 «Mladi ljudožerci» ni cannibali). . re- Vittorio Veneto 16.30 «Angeli * 0. volverjem» (Angeli con la „ pe la). Technicolor. Glen Ford. Lange. (il Ideale 16.00 «Oboževanje koBr culto del cobra). gin- Marconi 16.00 «Prekupčevavcl ' _ gapura» (I trafficanti di 1h-!,*ian, re). Technicolor. Linda cn Walter Ficher. ,i«de]ev Abbazia 16.00 «Eichmann, *!”“ dt: morilec» (Eichmann il 3'c?ini diavolo). Prepovedano miao • ,0. Odeon 16.00 «Besna mladina» rt0n. vani arrabbiati). Richard Razna obvestila OBVESTILO Kmečka zveza In Zveza ju- sestoikov obveščata dv<,lastn.Bm. za-ne obeh organizacij, da 15, , ta beč-pade rok za vlaganje prošenj f0. njo lesa na parcelah, ki so X: > stavi)!. Tržaški filatelistični klub «L- v šir» bo Imel svoj redni sest ur,. nedeljo 10. t.m. od 10. do ■ zad-Vsi člani bodo lahko prejeli nje novitete. SOLA GLASBENE MAT1«®- Z$t. di pogreba pok. prof. Vasi J ka odpade danes popoldne P be v šoli Glasbene Matice. 2#. V sredo 2». junija l**2 ^ ila,L bo redni občni zbor Gl»»»«8* j,, te v Trstu v Ul. H Manna M»*1-Vabljeni vsi člani Glasbene od60f ce. , nedelJ° Izlet SPDT na Artviže. v pri-17 t.m. gre SPDT na Artv‘ '9JI. Jave in obvestila v Ul. GOPV -Kmeč^S Izlet SPDT v Bohinj na spI)T ofcet». Dne 1. julija Pri.red,»|K1, Spacal ter drugi so Pogreb dragega pokojnika p icf nes, 8. t.m. ob 16.30 iz mr glavne bolnišnice. TUD! ZAHOD KONČNO PRIZNAVA... Razorožitev bi ne privedla do večjih motenj S sredstvi, ki se vsako leto porabijo za vojsko, bi zgradili IS milijonov stanovanj _ NEW YORK, 7. junija. — Združeni narodi so predvčerajšnjim objavili obsežno publikacijo z nad dve sto tisoč besedami, v kateri so prikazana gledišča 17 držav članic te svetovne organizacije o gospodarskih in socialnih problemih ter prednostih, do katerih bi prišlo, če bi na svetu izvedli popolno razorožitev in če bi ogromna sredstva, ki se uporabljajo za oboroževanje, uporabili v druge, koristnejše namene. Vseh sedemnajst anketiranih držav članic Združenih narodov, ki so pri tej anketi sodelovale, je odgovorilo, da bi izvedba razorožitve in prehod v obdobje, ko bi ogromni potencial ne delal za oboroževanje, ne privedel do hujših gospodarskih motenj zaradi preorientacije sedanje vojaške industrije, pač pa da bi vse to privedlo dc rešitve cele vrste socialnih in gospodarskih problemov v posameznih državah in na svetu nasploh. V dokumentu je posebej poudarjeno, da bi ogromna sredstva, ki se sedaj trošijo za oboroževanje, mogla Pospešiti ritem gospodarskega in zocialnega vzpona držav, ki bi se oboroževanju odpovedale, še posebej držav, ki so komaj v razvoju. 2e velikokrat smo pisali, koli- * ** Zanimivo odkritje v Kosmetu... Pet sto let stara jamska freska V neki prirodni jami blizu naselja Orahovac v Kosmetu so po naključju odkrili čudovito lepe freske. Kače, da je jama, ki je stoletja o-stala neraziskana, služila kot zatočišče kakemu puSčavniku, ki je živel v drugi polovici Štirinajstega stoletja. Odkrita freska prekriva površino treh kvadratnih metrov in prikazuje prihod svetega duha nad apostole. Strokovnjaki jo ocenjujejo kot najlepSo doslej odkrito fresko srednjeveške jamske u-metnosti v Jugoslaviji. Na močno zelenem ozadju se lepo odražajo podobe aposto-' lóv. Rdeča in rumena barva sta zelo lepo ohranjeni. Edino neki napis pod fresko je tako poškodovan, da ga nc. bodo mógli razbrati in restavrirati. Jama, v kateri so pred dnevi odkrili fresko, je na položni strani neke gore, ki se vzpenja nad reko Mirno. Dostop do jame je zelo težaven in zato je jama tako dolgo ostala neodkrita. Po neki legendi, ki še danes kroži med tamkajšnjim prebivalstvom, naj bi bil v jami živel eden starih srbskih carjev. Po tej legendi naj bi bil kralj oziroma car, potem ko je odstopil, odšel v jamo in tu preživel preostala leta življenja. Dejansko je res, da so se mnogi člani družin starih srbskih kraljev oz. carjev posvetili cerkvenemu življenju in tudi kak car je po svojem odstopu stopil v kak cerkven red •n preostanek življenja preživel v samostanu. Ni zato izključeno, da je v tej jami živel tudi kak puščavnik iz carjeve družine, ali celo sam car, kot pravi legenda. Jamo je sedaj po naključju odkrila neka skupina arheologov, ki je bila na znanstvenem raziskovanju po teh krajih vprav zaradi preverjanja omenjene legende. Ko so posamezni člani odprave preiskovali breg, je eden od njih naletel na stezo, ki je bila vklesana v skalo in vsa Porasla z dračjem. Ta ga je vodila do vhoda v jamo in do odkritja freske. ko se na svetu porabi za oboroževanje in vojsko nasploh. ®biatramo pa, da ne bo odveč, se k tem podatkom ponovno Povrnemo zaradi primerjave in, fe hočemo, dokumentacije. Na svetu se po približnih rajnih vsako leto porabi za obolevanje in vzdrževanje vojske 0<1 120 do 150 milijard dolarjev, omenjenega dokumenta, ki ga izdali Združeni narodi, nabije zvemo, da največ dasta za °boroževanje ZDA in Sovjetska tv*za, ki porabita skupno približ-P® sto milijard dolarjev. Vseka-$°r porabijo za vojsko največ ^družene države, ki gredo krep-čez 50 milijard dolarjev v le- tu dni. Ce bi ta sredstva bila porabljena v mirnodobske namene, bi vsak Američan povečal svojo kupno moč za 220 dolarjev na leto, to se pravi v naši valuti za približno 140.000 lir, torej toliko, kolikor znaša v marsikateri manj razviti državi celotni nacionalni dohodek na prebivalca. Iz dokumenta nadalje zvemo, da dela na svetu izključno za vojsko okoli tisoč tovarn, ki zaposlujejo približno 80 milijonov ljudi, če k tem 80 milijonom delovnih sil, ki so iztrgane iz proizvodnje za široko potrošnjo, dodamo še 25 milijonov oseb, kolikor je v vseh vojskah na svetu častnikov in podčastnikov, torej ljudi, ki so zaposleni le v vojski, torej ne v proizvodnji, vidimo, da je iz svetovne proizvodnje izločenih nad sto milijonov delavcev, tehnikov in vodilnih kadrov, ki ali ne producirajo, pač pa le trošijo, ali pa producirajo, toda le za voljsko, torej ne za koristno rabo. Morda je še najbolj tolažilno v poročilu Združenih narodov to, o čemer bomo govorili v nadaljnjem : V času, ko se je začelo resno govoriti o tem, da bi razorožitev bilo treba čimprej zvesti, so se na svetu, predvsem na Zahodu, oglasili k besedi ljudje, ki so trdili, da bi razorožitev, še posebej ukinitev nadaljnjega oboroževanja privedla nekatere države v velike gospodarske težave, kajti da je nemogoče nenadoma prekiniti ogromno vojaško proizvodnjo brez hujših posledic. Toda dokument ZN v pretežni večini dokazuje, da bi prekinitev dejavnosti vojaške industrije ne izzvala resnih motenj v nacionalnih gospodarstvih držav, posebno ne kar se tiče vprašanja zaposlenosti in vprašanja preusmeritve vojaške industrije v mirnodobsko industrijsko proizvodnjo. V odgovoru, ki ga je dala sovjetska vlada, pa se z druge strani poudarja celo ekonomska korist, ki bi jo imela država, brž ko bi se vojaška industrija preusmerila v mirnodobsko proizvodnjo. To povsem pozitivno in logično gledišče zastopajo še štiri anketirane države Vzhodne Evrope. Združene države pa v svojem odgovoru na anketo pravijo, da bi bilo zaželeno in potrebno razširiti trgovinsko sodelovanje z Vzhodom, kar da bi ublažilo posledice nagle razorožitve in preusmeritve proizvodnje vojaške industrije. V odgovoru ZDA pa se posebej poudarja, da ZDA želijo razorožitev toda ob mednarodnem nadzorstvu. Zahodna Nemčija smatra, da «popolna razorožitev bi ne predstavljala nikakršnih gospodarskih problemov za nacionalno gospodarstvo». Avstrija pa je izjavila, da bi gospodarske posledice razorožitve bile «razmeroma nepomembne»; za Italijo pa bi prehod z vojaške na mirnodobsko proizvodnjo ne predstavljal posebnih težav. Takšno stališče za stopajo še Norveška, Kanada, Velika Britanija, Švica in še cela vrsta drugih dežel. Dokument Združenih narodov nadalje nakazuje tudi koristi, ki bi jih od razorožitve opažali na svetu in sicer (O: Prenos RL; 12.00; Glasba po željah; 12.35: Turistične beležke; li.45: Glasba Po željah (II. del); 13.40: PrleSko gostovanje; 14.00: Vedro ln popularno; 14.30: Odlomki iz dunajskih operet; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Pevci In orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Operne skladbe; 17.40; Orkestri Kamapfert ln Mueller; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmične fantazije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Klarinetist Buddy De Franco; 22.35: Koncert komorne glasbe; 23.00; Prenos RL. 8.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Skladbe Andrea Campre; 19.15; Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernt koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bachova Sonata za violino; 21.20: Georges Shehade: «Potovanje». Sloveni/a 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Zabavni kalejdoskop; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Majhni ansambli; 10.36: Iturbi igra Albenlza; 11.00: Mali klub ljubiteljev popevk; 11.15: Naš podlistek; 11.35: Godala in hammond orgle; 12.05: Nekaj narodnih iz Črne gore; 12.15: Kme. tljskl nasveti; 12.25: Melodije; 13.30: Poje tenorist Jan Peerce; 14.05; Radijska Sola; 14.35: Od polke do 'tvvista; 15.20: Portret v miniaturi: Jelka Cvetežar; 15.30- Pri bosenskih skladateljih; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Popoldne z Mendelssohnom; 18.00: Prenos Javne oddaje v Velenju; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Papandopulo: Divertimento; 20.00: Chopin: Notturno in Scherzo; 20.15: Zu-nanje-polltlčnl pregled; 20.30: Glasbena medigra; 20.35- Spoznavajmo svet ln domovino; 21.35: Zabavna glasba; 22.15: Oddaja o morju; 23.05: Večer glasbe Lucijana Marije Škerjanca; 23.45: Melodije za lahko noč. Ital. teievhija 8.30, 13.30 in 14.50: Sola; 16.00: Giro d’Italia; 17.30: Program za najmlajše, 18.30: Dnevnik; 18.45: TV pošta; 19.10: Magija atoma; 19.20: Glasbeni carnet: 20.10- Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Nicola'Manzari: «La mano sujlla spalla»; 22 45: Umetnost m znanost; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Nogometno srečanje Brazl-lija-Spanlja; 22.55: Dnevnik; 23.15: Simfonični koncert; 23.40: Giro d’I. talia. Jug. televiiijo Beograd 19.00: Magazin vsakdanjih skrbi Ljubljana 19.30: Doma in na tujem. JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20- S TV po sveto — Kuba. Beograd 20.20: Po mu. zejih in galerijah. Ljubljana 20.35: Sprehod skozi čas. Zagreb 20.35: Kratek film. Evrovizlja 21.10: Svetovno nogometno prvenstvo v Ol. lu — Urugvaj-SZ in Ci-le-Neinčija. JRT 22.40: TV dnevnik. mladina včlanjena. Med najvažnejše sodi GNT (Goliardia nazionale tradizionalista), ki da je med vsemi temi skupinami, opirajočimi se na razne desničarske politične stranke, najmanj strankarsko obarvana, po čemer da se tudi odločno loči od organizacije «Giovane Italia» (okrog 800 srednješolcev) in mladinske sekcije MSI (kakih 1000 članov), kakor tudi od organizacije FUAN (-univerzitetna neofašistična organizacija, ki se je kasneje vključila v GNT). GNT (Goliardia nazionale tradizionalista), ki jo že nekaj let vodi Renzo De Vidovich, skuša pritegniti visokošolce, sklicujoč se na stare vrednote (antichi va-lori), pri tem pa se stalno ravna po stališčih, ki jih zavzema skrajna desnica. In ni slučaj, zatrjuje Fulvio Molinari v svojem članku, da je eden voditeljev lokalne FUAN. Paoletti, ki je skupno s študentoma Cossove-lom in Simonettijem podpisal med drugim resolucijo proti usta novitvi dežele, obenem tudi član vodstva GNT. Semkaj sodijo med drugimi se Barbagallo, De Cata, Butazzoni, Blancato, Ranzato, De Paoli, Favetta in drugi. V. članku se nadalje omenja GEST (Gruppo escursionisti speleologi triestini). Njihov sedež je bil do pred kratkim v Ulici Roma 28, nad prostori MSI, Po zadnjih dinamitnih napadih in potem, ko je policija osvetlila 'e dogodke, je rečeno v članku, se zdi, da bodo omenjene prostore morali zapustiti. Nihče namreč, pravi člankar, noče imeti opravka z osebami, ki so bile za teroristična dejanja prijavljena sodišču. In vendar so bili prav člani te ustanove tisti, ki so skupno s pripadniki «Giovane Italia», FUAN in tudi GJ3NT, ob vsaki priliki skupaj manifestirali, kot, postavimo, proti dvojezičnosti, proti vsebini proslave stoletnice zedinjenja Italije itd. Devet jih danes sedi v zaporu Co-roneo pod težkimi obtožbami (med temi tudi za atentat na prof. Schiffrerja), o čemer, zatrjuje člankar. bi veljalo na dolgo razpravljati. Vodja omenjenih «speleologov» je bil Ugo Fabbri, a med njimi se je nahajal celo šestnajstleten fantič. Bil pa je kmalu izpuščen, je rečeno v članku, ker mu ni bilo dokazati kaj težjega. Od o-četa je prejel nekaj krepkih zaušnic. s čimer da je bil, po mnenju nekaterih, ekzemplarno kaznovan. Toda, ugotavlja člankar, v takšnih primerih je potrebno kaj več, tudi zaradi tega, ker je vzgojiteljsko načelo, opirajoče se na zaušnice, nekoliko iz mode; potrebno je, da o tem izreče svojo besedo sodišče, kakor je tudi za to mladino piv trebna popolna socialna in politična prevzgoja. Zanimivo, kako se je eden od te «družbice» mladeničev izrazil v pogovoru s članKarjem. Za trideset tisoč lir, je rekel, bi vam bil pripravljen povedati cel kup stvari. Toda vse to, pravi pisec, še zdaleč ni vredno omenjene vsote, in to iz enostavnega razloga, ker so policijski trgani o vsem, posebno pa glede atentata proti prof. Schiffrerja, izvedeli že vse. Skupina «speleologov» pa da je praktično vsa razkropljena, njeni člani polni strahu, tako da se zdi, da jih je za vedno minila volja postavljati bombe za dosego svojih «idealov». ln prav to je, kar najbolj zasitrblja, ugotavlja člankar, da so namreč ti mladi ljudje prepričam, da se bore za nekakšne ideale in da je pri tem dovoljeno vsako sredstvo, tudi dejanja pravcatega banditizma. Opirajoč se prav na mladostno navdušenje in naivno vero takšnih in podobnih elementov, si skrajnja desnica ter fašizem moreta utirati pot med srednješolsko mladino ter univerzitetnimi študenti. Organiziranje novih skupin «a-vantgardistov» in «komandosov» v službi določenih političnih namenov, pravi nadalje pisec, je bilo podvrženo oceni javnega mnenja šele v zadnjih dveh letih, vtem ko je pojav sam na sebi v Trstu že zelo star, če se samo pomisli na spopade in manifestacije iz let 1946 in 1947, ki je potem za njimi nastopilo zatišje. Toda v določenih desničarskih krogih se je še vedno gojil kult nasilja, s kakršnim so bili med drugimi prežeti tudi člani organizacije GEST, kjer so se že od samega začetka pod športnim videzom skrivali določeni politični cilji in nameni. Svojo dejavnost je to združenje preneslo v krnske jame, kjer so se našle dokajšnje količine orožja iz druge svetovne vojne, ki so ga zatem njegovi člani hranili v pravcatih skladiščih, med katerimi je bilo največje ono pri restavraciji «Cascina delle Rose». Bili pa so še drugi razlogi, pravi člankar, zaradi katerih so člani GEST izbrali za torišče svoje dejavnosti prav Kras. Tu da so namreč ti-tovci pometali v jame na tisoče ItaLjanov m od tu da se vidi neosvobojena oziroma izguu;.j“-na Istra. Vendar, nadaljuje, ti idealni razlogi niso preprečili Ar-mandu Turcu in prijatelju F. N., da bi ne oskrunila «foibe» v Bazovici s tem, da sta odnesla «spominsko luč» samo. da bi se za to dejanje lahko obtožili Slovenci. Roieg tega so se člani GEST, katerih glavno dejavnost so predstavljali razni atentati, udeleževali tudi manifestacij, ki so jih organizirale ostale neofašistične skupine, in sicer tako, trdi pisec v svojem članku, da so sestuv-ljali posebne skupine, katerih naloga je bila vezati policijske sile nasej da bi vtem druge skupine lahko manifestirale in dosegle postavljeni cilj. V nesem svoiem pismu je Ugo Fabbri zapisal: «Torej, vtem ko je neka takšna skupina, na manifestaciji 19. februarja vezala policijske sile pred ustanovo «Dante», so drugi študenti nemoteno prišli do slovenske knjigarne in razbili stekla izložbe». Tako manifestacije proti dvojezičnosti kot one v zvezi z oi-namitnimi atentati na Južnem Tirolskem je v splošnem smatrati za spontane, nadaljuje član- kar, kar pa ne odpravlja dejstva, da jih je vodil nekakšen «odbor» pod nadzorstvom skrajnih desničarskih mladinskih organizacij, a načrti zanje so bili izdelani na sedežu Združenja Istranov v Ul. Pellico. Med temi manifestacijami, ki so jih vodili člani «Giovane Italia» in GEST, so prišle do izraza najbolj pretirane oblike ekstremizma, še prav posebno pa v spopadih z organi javne varnosti in ko je prišlo do napada s kamenjem proti slovenskemu gledališču, slovenski knjigarni v Ul. sv. Frančiška in gim-nazilii v Ul. Lazzaretto vecchio, GEST pa je prav posebno razvil svojo dejavnost na področju dinamitnih atentatov, ki jih je bilo v zadnjih treh letih cela vrsta, in katere vrhunec se je dosegel z napadom proti prof. Schiffrerju. S tem v zvezi bo čuti še mar» sikaj, pravi člankar, brž ko bo preiskava zaključena. Delo pri ugotavljanju krivcev ni bilo lahko, predvsem, ker v skrajni* desničarskih krogih o tem ni bilo mogoče izvedeti najmanjšo stvari, pa tudi zaradi racionalnosti teroristične organizacije same. Fabbri, ki se zanj smatra, da je bil vodja te organizacije, za razne akcije ni izbiral vedno istih pomagačev. In šele, ko ìe policiji uspelo odkriti neki vmesni člen, je bilo mogoče stakniti razna skladišča orožia in odkriti vso dejavnost GEST. Ko se bo v kratkem začela razprava, nadaljuje člankar, in bo sodišče moralo obravnavati omenjena teroristična dejanja, bo povsem jasno prišel do izraza tudi njihov fašistični značaj. Začela pa se je ta dejavnost 20. februarja 1959. ko je bila v mestnem občinskem svetu odvržena strašilna bomba, potem je prišlo 9. junija 1960 do eksplozije pred avstrijskim konzulatom v Ul. Navali; potem je bila v slovenski Glasbeni šoli postavljena bomba, ki ni eksplodirala; 24. februarja 1961 sta bila na dvorišču «Primorskega dnevnika» najdena dva neeksplodirana dinamitna naboja; 12. avgusta 1961 je bila odvržena bomba proti sedežu PCI v Ul. S. Zenone, zatem 13. novembra 1961 bomba proti sedežu PCI v Ulici Madonnina; in končno 1. aprila 1962 bomba proti stanovanju prof. Carla Schiffrerja. Istega dne pa bi morali biti postavljeni tudi dve bombi ob vhodu v kinematografsko dvorano «Supercinema« in pred sedež NSZ v Ulici sv Frančiška. Atentat proti prof. Schiffrerju, pravi člankar, je zelo vznemiril javnost, obenem pa je dal znak, da je policija stopila v akcijo. In to iz dveh razlogov: prvič, ker je tokrat prvič bila fizično ogrožena neka oseba in, drugič, ker sta v istem času imela biti izvršena še dva atentata, či^ter da je teroristična dejavnost zavzela že preširok in prenevaren obseg. Tu bi od naše strani želeli pripomniti, da ni bil prof. Schiffrer edini, kot trdi člankar, ki je bil zaradi takšne teroristične dejavnosti fizično ogrožen, marveč je to bil primer povsod, kjer so bili razni eksplozivni predmeti postavljeni al! odvrženi, tako, so bili, postavimo, okrožem tudi otroci slovenske Glasbene šole, ali osebje v poslopju, kjer izhaja «Primorski dnevnik», kakor tudi drugje, pa čeprav, na srečo, do eksplozij ni prišlo povsod. Kot razvidno iz člana, je a-tentat na prof. Schiffrerja izvršil Ugo Fabbri osebno, bombi v «Supercinema» in na sedežu NSZ pa bi morala postaviti Manlio Portolan in Claudio Bressan. Pred sodiščem pa se bo morala za protizakonito nošenje orožja, protizakonito posest eksploziva, kakor tudi za omenjene atentate, zagovarjati še vrsta oseb, med temi: Ugo Fabbri, Manlio Portolan, Benito di Mauro, Roberto Franzot, Claudio Bressan, Gianfranco Frisi, Alberto Dossi, Franco Neami in O. de Manzini. In, seve, kot pravi tudi člankar sam, »o člani GEST, poleg vseh že omenjenih dejanj, izvršili še vrsto drugih, ne tako bučnih, pa zato nič manj značilnih in resnih, kot jih predstavljajo razne oskrumbe spomenikov padlim v osvobodilni borbi itd. Danes ni nobenega dvoma več, pravi pisec članka, da so vse doslej omenjene mladinske organizacije bile vedno samo podaljšana roka raznih skrajnje desničarskih političnih skupin, ki so jih uporabljale v razne svoje propagandistične in druge namene. In, če je tem krogom — zaključuje pisec svoj dolgi članek v štirih nadaljevanjih — u-spevalo doslej vplivati v tem smislu na del srednješolske in univerzitetne mladine, je iskati razloga za to v prvi vrsti v njenih čustvenih ter idealnih razpoloženjih, pri delu pa v kvalunkvistični mentaliteti, kateri so zelo blizu fašistične retorične poze in gromoglasna gesla. Sicer pa je, kot pravi člankar. med mladino najti več takšnih, ki iz raznih razlogov in samo deloma pasivno simpatizirajo z neofašističnimi stališči, kit pa resničnih aktivnih članov o-menjenih mladinskih šovinističnih in fašističnih organizacij. Čeprav, pristavlja, ni moč mi-mo številk, ki pravijo, da im», denimo, «Giovane Italia» okrog 800 članov, mladinska sekcija MSI 1000 itd.. Kot razvidno iz vsega, kar je napisal Fulvio Molinari v sv> jem zelo dolgem članku, pa vsa zadeva zares ni takšna, da bi se ob njej človek ne moral zamisliti. Povedane so bile zanimive, a hkrati tudi tako resne stvari, mimo katerih ni moč enostavno z ugotovitvijo, da pa navzlic vsemu ne bo hudega. Mnenja smo raje, kot je člankar že v začetku rekel, da bi poleg sodišč, ki naj v takšnih primerih nastopijo, ustrezni či-nitelji v najkrajšem času pomislili tudi glede tega. kako omenjeno mladino socialno in politično prevzgojiti, tako da bi začela razumevati v čem so njene dejanske dolžnosti in naloge glede na to, da se bo že v kratkem času odgovorno vključila v življenje države in družbe. PO USPELI STAVKI SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Predlog resolucije pokrajinskemu sveto za dokončno ureditev slovenskih šol Levičarski občinski svetovavci zahtevajo od goričkega župana, naj posreduje za pravično rešitev tega vprašanja v korist mirnega sožitja ob meji Včeraj se je v Gorici zaključila dvodnevna protestna stavka profesorjev in pomožnega osebja na slovenskih srednjih šolah v Gorici, ki je popolnoma uspela. V zvezi s to stavko sta pokrajinska svetovavca Marija Selli in Ivo Marinčič poslala predsedniku pokrajine posebno resolucijo, ki naj bi jo ta predložil pokrajinskemu »vetu v odobritev na njegovi prvi seji. V resoluciji je rečeno, da pokrajinski svet jemlje na znanje dvodnevno stavko na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici iz protesta, ker vlada še ni izvedla določb, ki jih predvideva zakon od 19. julija 1981 št. 1012, kateri urejuje šole s slovenskim učnim jezikom v gori-ški pokrajini in na Tržaškem. Ta zakon v svojem 9. členu obvezuje ministra za šolstvo, da mora določiti število stalnih učnih mest na teh šolah najkasneje v 8 mesecih, odkar je stopil v veljavo. Ker ti predpisi še niso bili izvedeni, se nahajajo slovenske šole v naši pokrajini, po 17 letih, odkar je končala vojna, še vedno v težavnem položaju, ter so bile predmet številnih pritožb. Resolucija predlaga nadalje potrebo, da se reži šolsko vprašanje slovenske narodne manjšine na Goriškem organično in dokončno, ker bo s tem ugodeno upravičenim zahtevam vseh državljanov slovenske narodnosti, ustavnim predpisom ter bo koristilo tudi višjim koristim mirnega sožitja med narodi, ki tukaj živijo. Zato pokrajinski svet priporoča pokrajinskemu predsedniku in odboru, naj se zanimajo na pristojnem mestu z namenom, da se pospeši takojšnja rešitev tega problema v smislu kot jo predvideva omenjeni zakon. Občinski svetovavci Nereo Battello, Fulvio Bergomas, Viktor Vižintin in Miladin Cerne pa so poslali glede istega vprašanja go-riškemu županu interpelacijo, v kateri med drugim navajajo, da je bil z zavlačevanjem izvedbe omenjenih zakonskih predpisov napravljen velik pravni prekršek ter da je to v zv^i, z vmešavanjem zunanjega ministra v to vprašanje, ki ga je treba reševati še s posebno demokratično tenkočutnostjo in spoštovanjem principov, ker gre za spoštovanje ustavno zajamčenih pravic »lo- •tltllilllllllHllllllll»UIIIIIIHIIinilinilHIIIIIIIIIHIIIIH CORSO. 17.15 «Moja gejša» (La mia gheisha), Y. Montand in S. Mac Laine. Ameriški barvni film v cinemascopu. VERDI. 17.30 «Pasji dnevi» (Mondo cane). Izreden italijanski barv. ni film režiserja Jacopettija. Mladini pod 16. letom prepovedano. VITTORIA. 17.30 «Tatinski princ» (Il principe ladro), T. Curtis in P. Laurie. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00 «Povratek Johna Teksasa» (Il ritorno d; Texas John), T. Tryon in D. Duryea. Barvni film Wolt Dysneya. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna Urbani-Alba. nese, Korzo Italia št. 89, tel. 24.43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19.8 stopinje ob 11.30, najnižjo 4.8 stopinje ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odst. venske narodne manjšine, kar je na našem obmejnem področju še posebno važno. Interpelanti se sklicujejo na svoje posege v tem vprašanju pri raznih sejah občinskega sveta z namenom, da bi pospešili izdajo zakona, ki bi ju-ridično priznal šole s slovenskim učnim jezikom. Zato vprašujejo župana, ali ne smatra za umestno, da bi se na primeren način pozanimal na pristojnem mestu, da bi se to vprašanje rešilo v smislu upravičenih zahtev vseh državljanov slovenskega jezika in v višjem cilju mirnega in prijateljskega sožitja v teh obmejnih pokrajinah. V Domu onemoglih v Ločniku se je včeraj popoldne ponesrečila 67-letna Carolina Bianchi. Odpeljali so jo v bolnišnico in jo pridržali na zdravljenju za 30 dni. Stavka delavcev opekarn Danes se zaključi dvodnevna stavka delavcev opekarn goriške pokrajine. Odločitev za stavko je bila sprejeta na sestanku vseh članov kategorije, ki je bila v soboto 2. junija. Stavko so proglasili zaradi tega, ker so se prekinila pogajanja med sindikalnimi organizacijami in delodajavci, ki svojega nepopustljivega stališča niso hoteli spremeniti. Stavkajoči delavci opekarn (izključeni so samo kurjači) zahtevajo, naj delodajavci plačajo prve tri dni, ko niso prisotni na delovnem mestu zaradi nesreče ali bolezni, zvišajo naj proizvodno nagrado, ki naj ustreza proizvodnemu ritmu in proizvodnim sposobnostim delavcev; predčasno naj se obnovi pokrajinski sporazum o akordih za delavce pri pečeh; vsi delavci naj prejmejo na leto po dve obleki brezplačno, šoferjem pa naj se plača 10. ura. Včeraj dopoldne so se stavkajoči sestali na sedežu Delavske zbornice v Krminu, kjer so ugotovili popoln uspeh stavke. < svetovno nogometno prvenstvo v - IHIIIIIHM.................................................im..inumi,m.mu IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ker sta podrla pasjo liiširo sta morala zakonca pred sodnika Tožitelj je vztrajal pri tožbi tudi ob ponudbi za povrnitev vse storjene škode Pred nekaj meseci smo pisali o stečaju mesarije Ermenegildo Sca-rel, ki je imela svoj sedež na Travniku, pa je tako zabredla v dolgove, da ni mogla več naprej. Včeraj pa sta bila zakonca 56-let-ni E. Scarel in njegova žena 45-letna Albina Smuk, rojena v Idriji, ki stanujeta sedaj v Ul. sv. Antona 6, zopet predmet sodne razprave. Tožil ju je baron Michele For-mentini, ki je kupil njuno hišo v Ul. Vittorio Veneto 91, ko je šla lani v januarju na javno dražbo. Obtožnica pravi, da sta zakonca podrla pasjo hišico blizu hiše v Ul. Vittorio Veneto ter da sfa si prilastila material, s katerim je bila hišica zgrajena. Med tem materialom so bila železna vrata, nekaj opeke, žična mreža in eter-nitna plošča. Baron Formentini je vložil tožbo proti Scarelu in njegovi ženi dne 21. septembra lani. Omenil je, da je dne 5. januarja lani prevzel hišo in premičnine v Ul. Vittorio Veneto 91, ki jih je kupil na dražbi po stečaju podjetja Scarel. Takrat se je dogovoril z ženo Albino Smuk, da je ona prevzela stanovanje, ki je bilo dotlej njihova last, v najem za mesečno najemnino 30.000 lir. Ker pa mu ni plačevala redno najemnine, je poskrbel za sodni izgon družine Scarel iz stanovanja, kar je bilo izvedeno 21. avgusta lani. Ob priliki preselitve družine v novo bivališče v Ul. sv. Antona 6 je prišlo tudi do porušenja omenje- ............«mi...........................mimmiiu SEJA OBČINSKEGA ODBORA Ponovno v ospredju regulacijski načrt V nedeljo bo na Gradu sprejem zdravnikov, ki se udeležujejo mednarodnega tečaja v Gradežu Na začetku seje občinskega od- , ob podpisu sporazuma z urbani* bora, ki je bila v sredo zvečer, stom. je župan sporočil odbornikom sodelovanje goriške občinske uprave na shodu alpincev divizije «Julia», ki je bil v nedeljo v Vidmu. Nadalje je sporočil, da bo goriška občina v nedeljo priredila sprejem v dvorani deželnih stanov na Gradu za udeležence X. mednarodnega tečaja za medicino, ki je te dni v Gradežu. V zvezi z razgovori župana in odbornika za javna dela z arhitektom Piccinatom je župan dr. Gallarotti načel vprašanja regulacijskega načrta. Mednarodno priznanemu arhitektu Piccinatu so namreč zaupali popolno preureditev goriškega urbanističnega načrta na podlagi splošnih smernic občinskega tehničnega urada. Pod. župan je predlagal, naj bi se s tiskovnimi sporočili seznanilo občinstvo z dosedanjimi prizadevanji na tem področju, kakor tudi z načeli, ki so jih upoštevali pri reševanju tega vprašanja. Na takšen način bo goriško občinstvo pò eni strani seznanjeno z zadevo, po drugi strani pa bo vsakdo lahko povedal svoje mnenje in tako pripomogel k dokončni izpopolnitvi načrta, ki je tako velike važnosti za razvoj našega mesta. Odborniki so podžupanov predlog sprejeli; vse podatke, ki so v zvezi z načrtom, pa bodo objavili V nadaljevanju seje so na predlog odbornika za javna dela določili 1,5 milijona za navadna in izredna popravila občinskih zgradb. Občinskemu svetu pa bodo predložili v odobritev sklep odbora za nakup zemljišč v znesku 1,4 milijona. Občinska uprava bo nadalje potrošila 1,2 milijona za nakup zemlje ustanove Tre Venezie za gradnjo hiš UNRRA. Na predlog odbornika za občinske davke in promet so odobrili prvo serijo seznama davkoplače-vavcev za letošnje in prejšnja leta. Odobrili so predlog, da se nekateri davkoplačevavci oprostijo plačila davkov za skupno 700 tisoč lir. Odbornik za finance je obsežno poročal o pobiranju trošarine v lanskem letu. Odbornik za javno vzgojo pa je poročal o dodelitvi petih štipendij iz sklada «Matilde Covacig». Sklenili so, da bodo od 1. julija do 31. avgusta odprli čitalnico v občinskem parku. Po poročilih odbornika za osebje, ki je predlagal nekatera napredovanja, je poročal odbornik za higieno in zdravstvo. Na njegov predlog so sklenili potrošiti 700.000 lir za mesnico na trgu, 1,1 milijona za bolniško oskrbo mladoletnikov, nakup zdravil za občinske reveže itd. Seja je trajala tri ure. ne pasje hišice, ki je dala For-mentiniju pretvezo za novo tožbo. Ko je bila tožba vložena, sta Scarel in njegova žena takoj izjavila, da sta pripravljena povrniti ves material in tudi škodo, ki je bila povzročena s podrtjem pasje hišice. Pripravljena sta bila tudi postaviti hišico nazaj v prejšnjem stanju. V tem smislu sta poverila tudi svojega zastopnika, odv. Pedronija. Očitno pa se baron Formentini s tem ni zadovoljil in je vztrajal pri tem, da pride zadeva pred sodišče. Pri včerajšnji razpravi je sodnik spoznal oba obtoženca za kriva ter je obsodil Scarela na 15 dni zapora in 24.000 lir globe, njegovo ženo Albino pa na 15 dni zapora in 16.000 lir globe. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Kazen je za ženo pogojna za dobo petih let, za Scarela pa, ki ima že druge kazni, pa ne. Oba bosta morala plačati tudi stroške civilne stranke Sod mu je polomil rebra Ob 14.10 so pridržali na zdravljenju v bolnišnici 50-letnega Jožefa Medveščka iz Jazbin štev. 4. Medvešček se je že pred dobrim tednom ponesrečil na delu. Nanj se je prevrnil sod s katranom in ga udaril v prsni koš. Ker sprva bolečine niso bile tako hude, je ostal doma. Včeraj pa so nastopile komplikacije. Sklenil je oditi v bolnišnico, da ga temeljito pregledajo in ozdravijo. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh, ker se je udaril v desno stran prsnega koša, pri čemer pa so mu rebra pritisnila pljuča in povzročila vnetje. Nesreča delavke Z rešilnim avtom Zelenega križa so ob 14.10 prepeljali v civil-po bolnišnico ,v Ulici Vittorio Veneto 17-letno Marijo Volk iz Ul. Rismondi 45 na Peči. Volkova dela v tovarni Iglea na Tržaški cesti. Včeraj popoldne se ji je spodrsnilo in si je verjetno zlomila gleženj desne noge. Pridržali so jo na zdravljenju. ARICA SZ 3210855 Jugoslavija 3 2 0 1 8 3 4 Urugvaj 3 1 0 2 4 6 2 Kolumbija 3 0 1 2 5 11 1 SZ in Jugoslavija v četrtfinale, Urugvaj in Kolumbija izločeni. SANTIAGO 3 2 1 0 4 1 5 3 2 0 1 5 3 4 3 1113 2 3 3 0 0 3 2 8 0 Nemčija in Cile v četrtfinale, Italija in Švica izločeni. Nemčija Cile Italija Švica §B_______________________________________I ! ZAKLJUČENO TEKMOVANJE V SKUPINAH Jugoslavija in Anglija zadnja dva četrtfinalista Vse štiri četrtfinalne tekme bodo odigrane v nedeljo 10. t. m. - Izločeni še Kolumbija in Argentina Ttflliifl S tudi večja, čeprav so tudi Svi- TiirrrkclavriJa S Hilli Jel O carji ustvarili posebno v drugem JUgOSiaVlja O rj . /v polčasu nekaj ugodnih priložnosti. ./■ i > ,, »VICa U . V 3* je dosegel prvi gol Mora, JvOlUIIlDlja U STRELCI: v p»'vem polčasu v 3’ Mora; v drugem polčasu v 20’ Bulgarelli, v 23' Bulgarelli. ITALIJA: Buffon; Losi, Robotti; Salvadore, Maldini, Radice; Mora, Bulgarelli, Sormani, Sivori, Pa-scutti. ŠVICA: Elsener; Tacchella, Gro-bety; Schneiter, Roesch, Weber; Allemann, Duerr, Vonlanthen, Wuetrich, Pottier. SODNIK: Latišev (SZ). SANTIAGO, 7. — Čeprav izid tekme ni imel več nobenega pomena, ker sta tako Italija kot Švica že izločeni, sta obe enaj-storici, posebno pa italijanska, zaigrali zelo poletno in predvajali lepo igro, ki je žela mnogo aplavzov ne preveč številnega občinstva. Italija je zmago zaslužila in po prikazani igri bi lahko bila VINA DEL MAR Brazilija 3 2 1 0 4 1 3 CSSR 3111233 Mehika 3 1 0 2 3 4 2 Španija 3 1 0 2 2 3 2 Brazilija in CSSR v četrtfinale, Mehika in Španija izločeni. RANCAGUA Madžarska 3 2 1 0 8 2 5 Anglija 3 1114 3 3 Argentina 3 1112 3 3 Bolgarija 3 0 12 17 1 Madžarska in Anglija v četrtfinale, Argentina in Bolgarija izločeni. tudi večja, čeprav so tudi Švicarji ustvarili posebno v drugem polčasu nekaj ugodnih priložnosti. V 3* je dosegel prvi gol Mora, ki je porinil v mrežo žogo, katero je vratar Elsener odbil na močan Sormanijev strel. V 7’ je Pascutti zatrese) prečko, v 9’ pa je branivec Schneiter srečno s hrbtom odbil Sivorijev strel. V 33’ je moral «aradi slabosti zapustiti igrišče Pascutti, ki se je vrnil šele v drugem polčasu. V začetku drugega polčasa je zopet prevzela Italija igro v svoje roke in prevladovala po mili volji. V 6' sta najprej Sormani in nato Mora zapovrstjo zadela v drog, nato pa so Švicarji nekajkrat nevarno zaposlili Buffona. V 15’ je Elsener ubranil močan Pa. scuttijev strel, pri čemer se je tudi poškodoval. V 20’ je dosegel drugi gol Bulgarelli na predložek More, tri minute kasneje pa je bil zopet uspešen Bulgarelli na lep predložek Pascuttija. KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Po dolgem pobegu v dvoje Sartore prehitel Beralda Splošni vrstni red na prvih mestih se ni spremenil - Danes odločilna etapa ST. VINCENT, 7. — Odlična vožnja Carlesija, Accordija in Nen-etnija ter slikovit pobeg Beralda, kateremu pa je odgriznil zmago mnogo bolj izkušen vozač Sartori, sta bili glavni značilnosti današnje etape pred jutrišnjo, ki bo po vsej verjetnosti odločilna za končni izid letošnjega «Gira». Vodilni na lestvici danes niso bili pri volji. To so izkoristili Car-lesi, Accordi in Nencini in si v Priletna Števerjanka si je zlomila stegnenico Feličita Pintar, stara 85 let, doma z Valerišča 21 v Steverjanu, je včeraj zjutraj padla na svojem domu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji pri pregledu ugotovili, da si je zlomila desno stegnenico. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. pomanjkanju boljših lovorik priborili vsaj častna mesta v etapi. Ce ne bi bilo Beraldovega pobega ir. podviga že omenjene trojice, bi bila današnja etapa ena najbolj bledih kar jih je bilo doslej. Vsa pozornost preostalih 48 kolesarjev je namreč posvečena jutrišnji etapi, ki vključuje dvakratni vzpon na Col de Jouz in na Tete d’Arpy, ki predstavljata dva najvišja valdostanska grebena. In še nekaj kronike današnje 19. etape. Začetek je bil skrajno len, saj povprečna hitrost v prvih kilometrih ni presegla 30 km na uro. Po 60. km sta poskusila uiti Guernieri in Galeaz, kar pa jima Bailetti ni dovolil. Vse tri so kmalu dohiteli Baraldo, Fabbri, Falaschi, Baffi in Carlesi, toda glavnina jih je le nekaj kilometrov kasneje vsrkala. 4 km pred Moncalie-ri je z veliko odločnostjo potegnil Beraldo, ki je najmlajši udeleženec dirke, kmalu nato pa se mu je pridružil tudi Sartore, eden najboljših pomočnikov roza majice. V Turinu je prednost obeh znašala 1’30” pred glavnino, kmalu nato pa so iz glavnine ušli Pellegrini, Bailetti in Pellicciari in jih skušali ujeti. Njihovemu vzgledu so sledili še Spinello, Mo-ser, Manzoni, Mazzacurati, Massi-gnan in Defilippis, katerim sta se kmalu pridružila še Perez Fran-ces in Battistini. Toda med zasledovavci ni bilo pravega sporazuma in tako roza majica in Taccone, ki sta ostala od zadaj, nista bila v nevarnosti, Beraldo in Sartore pa sta lahko mirno nadaljevala svoj pobeg. Glavnina je kmalu zaostala za njima za 50”, nato pa se je njen zaostanek naglo večal in komaj po 12 km dosegel že 6’30”. V Ivrei je Beraldo osvojil leteči cilj 12’ pred glavnino; kmalu nato je sledil pobeg Carlesija, Accordija m Nencinija iz glavnine. To je bilo 23 km pred ciljem. Zadnji trije km so potekali v strmini. Beraldo je dajal iz sebe poslednje moči, toda bolj sveži Sartore ga je v primernem trenutku prehitel in dosegel cilj Kakih 100 m pred njim. Zasledujoča trojica je prišla 8’ za njima, glavnina pa 11’. Vrstni red na cilju 19. etape Fra-bosa Soprana — Saint Vincent (193 km): 1. Sartore 5.14’41” s povprečno hitrostjo 36,797 km na uro; 2. Beraldo 5.15’, 3. Carlesi 5.22’7”, 4. Accordi 5.22’53”, 5. Nencini 5.23’, 6. Pellegrini 5.25’34", 7. Falaschi, 8. Franchi, 9. Mazzacurattj 5.23’53”, 10. Battistini 5.26’7”, Splošni vrstni red po 19. etapi: 1. Balmamion 110.10’U”, 2. Battistini z zaostankom 1 ’58”, 3. Perez Frapces 2’28”, 4. Massignan 3’39”, 5. Defilippis 5’2”, 6. Taccone 5’23", 7. Baldini 5’56”, 8. Adorni 7’U”, 9. Desmet 10’5”, 10. Suarez 10’15” itd. TENIS COMERIO (Varese) 7. — Rezultati mednarodnega teniškega turnirja: Gardini - Llamas 6:8, 7:5, 6:3, Pilič (Jug.) - Forbes (J. Afr.) 7:5, 4:6, 9:7, iiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiimnnitiiitiiiimiiiiiiiiMMiiiiimiiHiiiinimimiiiii VATERPOLO TURNIR V BEOGRADU Jugoslavija zmajjovavec Italija diskvalificirana Neodločen rezultat 1:1 med Jugoslavijo in SZ BEOGRAD, 7. — Jugoslavija je osvojila prvo mesto na mednarodnem vaterpolo turnirju za pokal «Tašmajdan» z neodločenim izidom današnjega srečanja s Sovjetsko zvezo 1:1. Končna lestvica: Jugoslavija 3 2 10 10:3 5 SZ 3 2 10 12:4 5 V. Nemčija 3 1 0 2 8:17 2 Romunija 3 0 0 3 4:12 0 Sinoči bi moralo biti na Taš-majdanu srečanje med Italijo 'n Jugoslavijo, toda Italijani zaradi hladne vode niso hoteli nastopiti. Dogovorjeno je bilo, da bo srečanje danes dopoldne. Toda italijanski vaterpeflisti se sploh niso pojavili na stadionu, njihovo vodstvo pa je istočasno obvestilo organizatorje turnirja, da njihovo moštvo ne bo nastopilo, češ da pogoji za tekmovanje niso normalni, ker da je voda premrzla. Mednarodna žirija je nato uradno ugotovila, da voda odgovarja predpisom ker ima 17.5 stopinje, Zato je mednarodni sodniški zbor Italijo diskvalificiral in jo prijavil mednarodnemu forumu v disciplinski postopek. STRELCI: v prvem polčasu v 20’ Galič, v 25’ Jerkovič; v drugem polčasu v 17’ Galič, v 38’ M*-lič, v 42’ Jerkovič. , JUGOSLAVIJA: Soškič; Durko-vič, Jusufi; Radaknvič, Markov'®’ Popovič; Ankovič, Sekularac, Jer' kovič, Galič, Melič. KOLUMBIJA: Sanchez; E®hf varria, Alzate; J. Gonzales, Lop Serano; Aceros, Coli, Klinger, h»' da, H. Gonzales. SODNIK: Robles (Cile), stranska sodnika Jonni (It.) in Galea (CSSR). ARICA, 7. - Čeprav je Jugosl*; viji zadostoval za vstop v četrto-naie samo neodločen rezultat, > Jugoslovani kljub temu takoj Pr®" šli v ostre napade in v 20’ dosegli po Galiču krasen gol. Ju8osl-[ vanom je dalo vodstvo še več P leta in le 5’ kasneje je Jer*c®il prestregel lep predložek Meh®*’ preigral tri nasprotne branil® in s kakih 7 m streljal neubranljivo v mrežo. Zadnjih 20’ prve«» polčasa je poteklo v glavnem ’ izenačeni igri, vendar pa so *?’! Jugoslovani še vedno nevarnej»^ Drugi polčas se je začel z 'zn!V ničnimi napadi. Jugoslovani n1*, zaprli igre temveč so igrali 0, ' prto in prijetno za oko. V 17 J. dosegel tretji gol Galič po **? akciji, za njim pa sta bila uspe*j na še Melič in tri minute Pre koncem Jerkovič. b Jerkovič in Galič sta bila vsaK s tremi goli doslej med najbou uspešnimi strelci prvenstva. Jugoslovansko moštvo je zaigr» lo odlično in njegova zmaga n bila niti za trenutek ogrožena- Mehika 3 ČSSR 1 STRELCI : V prvem polčasu ^ 1’ Masek (CSSR), v 12’ Diaz (»■\ v 29’ Aguila (M.); v drugem P0.1" času v 44’ Hernandez (M.) lz 1 metrovke. VINA DEL MAR, 7. — Srečat»* med Mehiko in CSSR je bilo **j nimivo, čeprav Cehi niso P0,1»i v borbo svoje najboljše tno« ’ ker izid srečanja ni imel za W nobene važnosti, v kolikor so že prej kvalificirali v četrtfln*1 • Mehiki pa tudi zmaga ni n10* več pomagati. Anglija Bolgarija 0 0 SZ . Jugoslavija Italija - Nemčija Madžarska - Anglija Urugvaj - Jugoslavija Italija . Cile Brazilija CSSR Argentina - Anglija Nemčija - Švica Urugvaj . SZ Nemčija Cile Brazilija - Španija Argentina - Madžarska Italija . Švica Bolgarija Anglija Španija - CSSR KVOTE: 13 točk, 7.733.006 Uri 12 točk, 131.800 lir. VWWWVWWb rvo andrič | Travniška kronika 88. AIWWVWWWWWW KONZULSKI ČASI «Naj Bog poživi in ohrani vse krščanske sile, od njega poslane in po njem podpirane. Mi vedno prosimo Boga...» Toda sedaj vladika naglo in ostro ustavi mitropolita: «... Za Rusijo, smo, gospod, in za osvoboditev pravoslavnih kristjanov izpod nekrščanskega Jarma. Za to smo, in kdor ti pravi drugače, mu ne verjemi!» Mitropolit se spet oglasi in začne razpredati nekaj ljubeznivega, s samimi sladkobnimi pridevniki, ki jih Davna prevaja s težavo, urno, pomanjkljivo in preskakovaje. Daville je gledal mrkega vladiko. Imel je težko, nekako zamašeno dihanje in piskljav glas, ki ni tekel enakomerno in zlagoma, temveč pretrgoma, rahlo kolcavo, kakor v eksploziji nerazumljivega, dolgo zaprtega srda, ki menda napolnjuje tega človeka do grla in bruha pri vsaki besedi in gibu iz njega- Daville si je na vse pretege prizadeval, da bi mitropolitu in vladiki razložil smernice svoje vlade in Jih pokazal v čim lepši luči. Toda še sam ni verjel v uspeh; na vladikovem obrazu ničesar ni moglo ublažiti srdite in užaljene poteze, mitropolitu je pa sploh bilo malo mar, kaj kdo govori. Vsar ko govorjenje je poslušal kot žuborenje besed brez pomena, z enako prijazno raztresenostjo in mimodušjem, z enako sladkobnim in neiskrenim pritrjevanjem. S tema dostojanstvenikoma Je prišel v konzulat tudi Pa-homij, mršav in bledičen jeromonah, ki Je pastiroval v travniški pravoslavni cerkvi. Ta bolehni človek, sključen v pasu, večno kislega in skremženega obraza, kot bi bil na želodcu bo- lan, je malokdaj prišel v konzulat; navadno je odklanjal vabila, češ da je bolan ali da se boji Turkov. Kadar koli ga je Daville srečal in ga hotel s prijaznim pozdravom zaplesti v pomenek, se je Pahomij še huje sključil in še močneje sklonil obraz, pogled mu je begal (ta pogled konzul dobro pozna pri Bosancih) in bil uprt ne naravnost v oči, temveč nizko in pošev zdaj v eno zdaj v drugo ramo sogovornika. Edino z Davno je včasih govoril bolj sproščeno. Tudi danes, ko je moral priti s svojima poglavarjema, je sedel ta neprijetni gost skrčen in molčeč na koncu mize, kakor bi mislil v^ak hip pobegniti, brez besede zroč predse. Toda ko ga je Davna nekaj dni po mitropolitovem odhodu srečal in začel govoriti z njim «po svoje», je zlatenični in shirani jeromonah oživel in spregovoril, zroč ostro in naravnost. Beseda je dala besedo, pogovpr se je vse bolj razvnemal. Davna ga je izzival, trdeč da mora vsak narod, vsaka vera in vsakdo, ki kaj pričakuje, upreti oči v vsemogočnega francoskega cesarja in ne v Rusijo; njo bodo Francozi še to leto podjarmili kot zadnjo evropsko državo, ki jim še ni podložna. Velika in navadno krčevito stisnjena jeromonahova usta so se zdaj široko odprla in odkrila v tem drobnem bolniškem obrazu bele ravne in volčje močne zobe, na obeh straneh ust pa so se začrtale nove, doslej neznane poteze objestnega, porogljivega veselja. Jeromonah Je sunil z glavo nazaj in se nepričakovano glasno nasmejal, tako porogljivo in veselo, da je celo Davna ostrmel. To je trpelo samo trenutek, potem pa se je Pahomiju obraz prav tako naglo spet zožil v običajne gube, postal kratek, droban in skrčen. Malce se je obrnil in pogledal, ali ni kdo v bližini; pritisnil je obraz k Davnovemu ušesu in mu rekel z zamolklim živahnim glasom, ki se je ujemal s prejšnjim smejočim se obrazom, ne pa s tem sedanjim. «Poslušaj, prijatelj, kaj ti povem: to si kar iz glave izbij!» K Davnu zaupno sklonjeni jeromonah je to povedal prijateljsko in obzirno, kakor da mu podarja bogve kakšno dragotino. Nato je odsekano pozdravil, nadaljeval svojo pot; izognil se je čaršije in glavnih ulic pa iskal kot vedno stranskih poti. 22. Usode vseh teh tujcev, ki jih je naplavilo in zgnetlo v to ozko in vlažno travniško kotlino in so bili obsojeni, da za nedoločen čas in v čudnih okoliščinah živijo v njej, s0 naglo dozorevale. Nenavadne razmere, v katere jih je zaneslo, so jim pospešile notranje procese, ki so jih bili prinesli s seboj, in so jih burno in neusmiljeno pehale v smeri njihovih nagonov. Tukaj so se ti nagoni razvili in pokazali v takem obsegu in obliki, v kakršni bi se v drugačnih razmerah najbrž nikoli ne razvili ne pokazali. že prve mesece po prihodu von Pauliča je bilo precej očitno, da bo odnos med novim konzulom In tolmačem Rotto težak, da bo sprožil spor In prej ali slej tudi prelom. Kajti težko bi na svetu našli dva človeka, tako različna in vnaprej izbrana za nesporazume in spore. Hladni, umerjeni in čisti podpolkovnik, ki je širil povsod okrog sebe ozračje kristalnega, ostrega mraza in jasnine, je razburjal in izzival nečimrnega in razdraženega tolmača že samo s svojo navzočnostjo; vzbujal je v njem nešteta in krčevito zamotana vprašanja, ki so dotlej spala ali se potajila. Reči, da sta se ta dva človeka odbijala, bi bilo napak, ker se je dejansko samo Rotta odbijal od podpolkovnika kot od velikanske, nepremične ledene skrili in, kar je bilo najhuje, vračal se je po nekem neizprosnem in usodnem zakonu, pa spet in spet butnil obnjo. človek bi nikoli ne mislil, da so lahko tudi tako razumni, pravični, v vseh pogledih hladni ljudje usodni in da vplivajo na bližnjega pogubno. Vendar se je v tem primeru to zgodilo. Rotta je bil na taki stopnji notranjega razkroja in propadanja, da mu je starešina, kakor je bil von Paulič, moral povzročiti nagel konec. S svojim mirom, s skoraj nečloveško objektivnostjo je bil podpolkovnik strup za zastrupljenega tolmača. Ko bi Rotta dobil mehkega in popustljivega predstojnika, kakor je bil ven Mitterer, ali pa kakega boječega in neuravnovešenega človeka, ki bi ga zanašale človeške strasti, čeprav najhujše, bi še nekako vzdržal, v prvem primeru bi živel od popustljivosti, v drugem bi njegovi temni in ni nagoni našli oporišče v podobnih nagonih, s katerimi --O—— j V w HVWUÌMII llUgUIUIl, S _ i«s se spopadli, da bi si v tem neprenehnem bojevanju in tr«J nekako obdržal ravnovesje. Toda od takega predstojnika, je bil von Paulič, je Rotta butal kot obsedenec ob ledeni *10 ali varljivi snop luči. Že samo s svojim pojmovanjem, vedenjem in ravnanje’*’ je bil von Paulič za Rotto velika in mučna sprememb* " slabše. Predvsem je bil novemu konzulu dosti manj potrebe', kakor von Mittererju, ki sploh ni mogei biti brez njega- » von Mittererja je bil neke vrste pribežališče za najhujSe najbolj grobe neprijetnosti v službi, pravcata rokavica ** ogabnejše posle. Po vrhu je bil tolmač v marsičem, P08®0^ še zadnja leta, neka vrsta «sive eminence». Kadar koli so " času družinskih kriz ali službenih zapletljajev napadle Mittererja trenutne ohromitve volje v zvezi z njegovo utnj lenostjo in bolnimi jetri, je bil Rotta tisti, ki ga Je Vzel je «stvar» v svoje roke ln že s tem ustvaril oslabele» možu občutek olajšanja in zbudil hvaležno vdanost. «Stv* je pa rešil lahko, ker sploh ni bila težka, temveč se Je 8®n,p konzulu v, tistem trenutku in stanju zdela nepremaglj'va nerešljiva. Na vse to pri novem predstojniku seveda še v sanja»j * mogel misliti. Von Paullču je bilo vse delo ravno ln PraVct)o kakor šahovnica, na kateri Je igral z mirom in zbran „te-igralca, ki dolgo premišlja, toda ne pozna strahu pred zo, ne kesanja po njej in ne potrebuje nikogar, da bi mu s toval, ga branil ali podpiral. j Mimo tega je bil von Pauličev način poslovanja °r^[TJ tolmača še zadnjih zadovoljstev, ki so mu ostala v nj«K° ^ » zavoženem in usahlem življenju. Oholo ln drzno veden.l ^ strankami in mlajšimi, z vsemi, ki so mu mogli škodovati pa so bili odvisni od njega, je bilo za Rotto sicer >{la''r're-toda poslednje in edino veselje v njegovem notranjem »sp0. du in polomu, bedna iluzija moči in vidno znamenje S° v stva, za katerega je zaman zapravil dušo, sile in mladost- (Nadalipvarne de U REDNIS'I VO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON »3-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico Ml, Tel. 33-82 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Tel. št. 37-338 “ N A KOČNI N A: mesečna 650 lu - Vnaprej- c,"'a letna 1800 Ur, polletna 3500 Mr, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AlJIT, U/.H. LiubH* Stritarjeva ulica 3-1, telet 11-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. s Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj uprav»- Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO m Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst __^