Leto 1980 se izteka. To leto je prvo leto, ko ob Novoletni zdravici ne bo med nami našega velikega borca za mir in pravice delavskega razreda ter neodvisnost, tovariša Tita. Kdo bi si mislil, da bomo prav ob jubileju 35-letnice zmage nad fašizmom in 30-letnici samoupravljanja v naši socialistični domovini izgubili človeka, ki je daroval vse svoje življenje za boljši jutri. Z neizčrpnim delom za dosego življenjskih ciljev ter neodvisnost si je tovariš Tito pridobil svetovni sloves; izgubil je le eno bitko — bitko za življenje.
Letošnje leto, leto stabilizacijskih ukrepov je kljub temu za našo DO dovolj uspešno. 9-mesečni rezultati kažejo, da smo kljub vsem težavam, ki so prisotne prav letos, preudarno reševali določene probleme in jih v večini uspešno premostili.
Plan, ki smo si ga začrtali za letos, bo realiziran, 'četudi smo imeli velike težave z določenimi materiali, ki jih zaradi uvoza surovin ni mogoče dobiti v zadostnih količinah. Omejili smo prekomerno zaposlovanje in z notranjimi rezervami poiskali še proste, neizkoriščene kapacitete.
Prav gotovo pa je potrebno za dosego dobrih delovnih rezultatov tudi dobro osebno počutje delavcev v svojem kolektivu in doma. Vse to pa je seveda odvisno od same organizacije dela, socialne varnosti, varstva pri delu, urejenih stanovanjskih razmer in otroškega varstva, kakor tudi od urejene prehrane na delu, organiziranega oddiha, bistven element pa so tudi osebni dohodki, ki so in morajo biti odraz gospodarjenja.
Tej problematiki naši samoupravni organi kakor tudi službe posvečajo posebno skrb in je bil zlasti v zadnjem obdobju na teh področjih narejen velik napredek.
S temelji plana smo na referendumu 10. decembra sprejeli naloge in obveze za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985. V le-teh smo si začrtali naslednje cilje: visoko stopnjo rasti družbenega proizvoda, rast produktivnosti 5,1 %, rast izvoza po stopnji 5% in uvoza 3,3% ter zaposlovanja v LIP 2,0, za občino Radovljica znaša ta 1,3%. Vsekakor so predvidene stopnje rasti visoke. Upamo, da jih bomo z našimi prizadevanji pri delu izpeljali.
Sprejeli smo tudi smernice in temelje plana za prihodnje leto, plan bomo sprejemali v mesecu januarju. Tudi v teh naših samoupravnih aktih smo si zadali zahtevne naloge in se bo potrebno krepko boriti za postavljene cilje.
Nenehno bomo morali skrbeti za surovino in repromateriale, da bo proizvodnja potekala brez zastojev. Le-ta se bo morala kvalitetno izboljšati. Le tako bomo lahko uspevali tako na zunanjem kakor tudi na domačem trgu pri vedno močnejši konkurenci.
Vemo, da naloge v prihodnosti ne bodo lahke. Če bomo zavestno delali vsi in izpolnjevali naloge, bomo zagotovo uresničili postavljene cilje. S tem si bomo zagotovili tudi ustrezne dohodke, tako za razširjeno reprodukcijo kot tudi za osebne dohodke in s kuppg porabo.
Želimo, da bi bilo tudi leto 1981. prav tako uspešno in da bi ga zdravo, srečno in v miru preži-veli.	Urednik
V novo desetletje
>
1

Uspešno in srečno v novem letu
Uredniški odbor Glasila
Mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije
Kot vsako leto smo si tudi letos ogledali beograjski sejem pohištva, v času od
17.	do 23. novembra 1980. Razstavljalci pohištva razstavljajo na 75.000 kv. m površine: to so predvsem novi modeli za ocenjevanje, le nekaj jih je bilo opaziti že leto nazaj.
Tu je danes pomembno shajališče proizvajalcev in kupcev, kakor tudi dejanska razstava tistega, kar proizvajamo. Veliko spodbudo za čimbolj kvalitetno pohištvo in opremo so dala proizvajalcem priznanja, ki jih podeljujejo ob tej priložnosti. Žal je praksa pokazala, da pride le do ocenjevanja in podelitve priznanj, čeprav bi morali čez nekaj mesecev že to proizvajati.
Kot ugotovitev lahko zapišem, da se masivni čisti les umika in ga lahko opazimo samo še v kombinaciji s furnirjem, pluto, tekstilom, folijo .. . (masivne okvirne konstrukcije pri frontalnih omarastih elementih). Zaslediti je bilo veliko plute: to so bile kuhinje, kopalnice, stene, podi. Pretežno prevladujejo furnirji in imitacije smreke in hrasta v naravnih barvnih tonih. Opaziti je že pri nas uvedbo svetlega vala, od modernih do stilnih oblik, za vsak okus nekaj.
Velik poudarek je bil na dekoraciji. Ambienti so bili zelo lično predstavljeni na primerno veliki površini z vsemi dodatki, ki pripomorejo k videzu domačnosti in toplini ambienta.
Priznanja so prejeli naslednji proizvajalci:
Najvišje priznanje je zlata skrinja (priznanje za najlepše in najbolj celovito opremljen stanovanjski ambient)je prejel program ABA, proizvajalec POLET DUGA RESA. Sestoji se iz 126 elementov, ki omogočajo kompletno opremo stanovanja — možnost zlaganja po višini, širini in globini, izdelanih v hrastovem furnirju. Stoli so masivni, iz platnenih trakov napetim sedalom.
Naslednje priznanje je zlati ključ za dnevno sobo RIMO, proizvajalec ŠIPAD VRBAS BANJA LUKA. Prikazano je bilo več dnevnih sob z masivno okvirno konstrukcijo, v kateri so se menjavala polnila (pluta, ultrapas, blago, imitacija slame, steklo). Obod pa je iverna plošča, oplemenitena s folijo v imitaciji smrekovine v naravnem barvnem tonu. Fotelj je oblazinjen in se raztegne v ležišče.
Zlati ključ program DORMA, proizvajalec JUGO-DRVO TVIN VIROVITI-CA. Prikazana je bila dnevna soba s sedežno garnituro (v celoti izdelana v blagu).
Zlati ključ je prejel STOL KAMNIK za kino sedeže
Zlati ključ je prejel TINA M-3TS, proizvajalec MAR-
Beograjskega sejma se je poleg tujih razstavljal-cev pohištva in notranje opreme iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije, Gaborna, Filipinov, Švice in Turčije udeležilo tudi veliko poslovnih mož iz vsega sveta.
Jugoslovanski izvozniki so sklenili velike izvozne posle, saj je sejem ravno v času, ko se sklepajo izvoz-no-uvozne pogodbe za prihodnje leto.
Tudi LIP Bled je na tem sejmu ob iskanju izvoznih možnosti navezal stike z nekaterimi izvozniki oz. njihovimi predstavniki, pa tudi s tujimi kupci pohištva. Tako smo sklenili izvozni posel z nekim zahodnoevropskim kupcem v višini 7 milijonov din in imamo lepe možnosti, da prihodnje leto še povečamo izvoz pohištva, seveda če se bomo lahko prilagodili vse večjim zahtevam mednarodnega tržišča.
Les kot energetski vir
tehničnega lesa mimo ekonomskih zakonitosti začel uporabljati kot surovina za energijo.
Društvo inženirjev in tehnikov (DIT) gozdarstva in lesarstva je organiziralo 22. 11. 1980 v Brežicah posvetovanje z naslovom Les kot energetski vir. Na posvetovanju je bila osvetljena problematika izkoriščanja lesnih ostankov tako v gozdu kot tudi v lesni industriji z vidika energetske krize in izkoriščanja sodobnih naprav za proizvodnjo energije.
Iz obdobja, ko nas je nafta premamila, smo prešli na že staro gorivo — premog in tudi les je kot gorivo čedalje bolj privlačen. Les je kot energetski vir poznan človeštvu že od vsega začetka. Na sedanjem nivoju tehnološke predelave lahko služi les kot energetska surovina in to predvsem tista kategorija lesa, ki jo označujemo kot lesni ostanki. Lesni ostanki nastajajo pri proizvodnji gozdnih sorti-mentov na sečišču ali pri nadaljnji industrijski predelavi v različne finalne izdelke.
Gozdarji ugotavljajo, da je pri listavcih do 17 kub. m lesnih ostankov na ha, pri iglavcih pa okrog 8 kub m/ha; v povprečju je v družbenih gozdovih približno 12 kub. m/ha uporabnih ostankov. V celotni masi predstavljajo približno 400 tisoč kub. m lesnih ostankov v SR Sloveniji, ki jih je možno izkoriščati na današnji stopnji tehnologije. Izkoriščanje teh ostankov bi lahko nadomestilo pribl. 130.000 ton nafte.
Z vidika energetske krize so lesni ostanki zelo iskana in analizirana kategorija. Analize kažejo, da z 1 tono lesnih ostankov lahko nadomestimo 0,3 tone nafte oz. 1 tona nafte je po kurilni vrednosti enakovredna
3,3	toni lesnih ostankov.
To pomeni, da mora biti les 3,3-krat cenejši od cene nafte, kar bi v trenutnih razmerah pomenilo 3.300 din za kub. m lesa za kurjavo. Ob takih ugotovitvah je nevarno, da bi se del
Razmerje med rastjo družbenega proizvoda in rastjo izkoriščanja energije je pokazatelj industrijske razvitosti in gospodarske moči neke dežele. V razvitejših deželah znaša to razmerje 1 : 0,7, medtem ko je v Sloveniji 1 : 0,5, kar pomeni, da bomo tudi mi z razvojem dosegli razmerje 1 : 0,7. Po predvidevanjih planskih dokumentov se bo poraba energije do leta 2000 povečala za 2-kratno vrednost iz leta 1980. Če upoštevamo, da Slovenija danes pokriva z lastnimi viri komaj 50% svojih potreb po energiji, potem bo njena odvisnost in vezava na tuje vire vedno večja. Tekoča goriva so pri tujih virih zastopana kar 90%.
Kljub relativno ugodnemu položaju lesne industrije glede na to, da si pretežni del potreb po energiji krije s kurjenjem lesnih ostankov, je leta 1978 porabila 41.000 ton mazuta ali
Proizvodna poslopja TO Mojstrana
Dnevna soba RIMO
ŠIPAD VRBAS BANJA LUKA
LES za kopalnico v hrastovem furnirju. Vodoravne ploskve pa v foliji imitaciji marmorja.
Srebrni ključ je prejel NOVI DOM za kuhinjo. Fronta: okvirji masivni, ple-skano v temno rjavi in rdeči barvi s polnili iz plute. Obod: furnirana iverica v temno rjavi in rdeči barvi.
Srebrni ključ je prejel KOMBI SISTEM ABC, proizvajalec TRESKA, za
7,5% celotne količine, ki ga je Slovenija porabila v tem letu. Ta poraba je posledica nepravilnega načrtovanja in razvoja. Vzrok za te deformacije je treba iskati v navidezno cenejših rešitvah v obdobju investiranja, saj so naprave na tekoča goriva enostavne in cenene.
Lesna industrija porabi letno približno 330.000 kub. m lesne mase za proizvodnjo energije. To so predvsem ostanki, ki niso primerni za nadaljnjo predelavo. Količine ostankov, ki bi jih lesna industrija še lahko uporabila za kurjenje, so: 90 tisoč kub. m ostankov, ki se kot delež poleg redne plače delijo delavcem in 106.000 kub. m ostankov znaša prodaja raznim porabnikom. Vzrok za oddajo teh ostankov je v tem, da potreba po toplotni energiji in prodaja lesnih ostankov v časovnih obdobjih nista skladna.
Zaradi nizke cene teh ostankov in čedalje višje cene energije bo bolj pametno odločati se za pravilno gospodarjenje z njimi in uravnavati prodajo in deponijo v skladu z lastnimi potrebami.
V zadnjem času se tudi pri nas nakazuje možnost, da z uporabo lubja za kurjenje nadomestimo del tekočega goriva. Z uvajanjem mehaniziranih hlodišč, kjer se les lupi, nastajajo na teh mestih velike količine lubja, ki je bil do sedaj industrijski odpadek. Lubje predstavlja približno 11% lesne mase. Mehanizirana hlodišča bodo v doglednem času imela kapaciteto 1.000.000 kub. m hlodovine letno, kar predstavlja približno 110.000 kub. m lubja. Z uporabo sodobnih naprav je
stole, namenjene za jedilnice z naslonom in brez naslona. Sedala pa so izdelana iz različnih polnil: slama, blago.
Srebrni ključ je prejel ORI-OLIK — ORLOVAC za sedežno garnituro, izdelano v celoti v blagu vključno z mizo.
Srebrni ključ je prejel BOHOR — MESTINJE za vrtno garnituro
Ana Šifrer
možno iz tega lubja pridobiti toliko toplotne energije, da bi nadomestili 20.000 ton tekočega goriva.
Da je izraba lubja za kurjenje rentabilna, dokazuje primer Javorja v Pivki oz. primeri v razvitejših deželah (Švica), kjer celo industrija nelesnih dejavnosti kupuje lubje za kurjenje.
Usmerjenost gozdarstva kot lesne industrije v skrajnost, da bi ostanke lesa intenzivneje izkoriščala za proizvodnjo energije, bi povzročila druge negativne vplive. V gozdarstvu del lesnih ostankov mora ostati v gozdu kot hrana, ki služi za obnovo in zaščito gozda in tal. Pomembno je spoznanje, da gozd ni samo »tovarna lesa«, temveč so enakovredne ali še pomembnejše njegove ostale funkcije ragulatorja naravnega ravnovesja.
Lesna industrija ima omejene količine lesne mase in glede na to, da se gozd obnavlja, je količina lesa bolj ali manj konstantna. V prizadevanjih, da tudi pri lesu ne bi bili v preveliki odvisnosti od uvoza, naj bi lesne ostanke v čimvečji meri kot surovino vračali v proizvodnjo in s tem povečevali izkoriščanje lesne mase.
Zato je pomembno problematiko energetike in izrabo lesnih ostankov za ponovno predelavo obravnavati istočasno in dolgoročno. Za zadovoljevanje potreb po energiji bo potrebno iskati racionalnejše rešitve v proizvodnji in porabi energije ter izkoriščati vse možnosti, ki jih nudijo sodobnejši procesi predelave lesne mase od gozda do končnega izdelka.
S.	F.
--.	v
Sklepi samoupravnih organov
DS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (31. 10., 20. 11. 1980)
1.	Odpadki se sekajo, kar jih nastaja pa se ocenjujejo sproti in se prodajajo po enotnih cenah in po spisku prosilcev. Odpadke, ki jih odnašajo delavci iz oddelka plošč, pregledujejo mojstri in oddelkovodje.
2.	Sprejel je predlog sistemizacije del in nalog uprav-ljalca spajalnega stroja in pripravljalca lesa za spajanje.
3.	Lovru Vojvodi je izdal pooblastilo za opravljanje del in nalog pooblaščenca za varstvo pri delu.
4.	Opozoriti je treba delavce, ki kadijo na nedovoljenih mestih. V kolikor tega ne bodo upoštevali, je treba predlagati postopek pred disciplinsko komisijo.
5.	Obravnaval je obračun za 9 mesecev in ga dal v javno obravnavo.
6.	Obravnaval je elemente za izdelavo temeljev plana TO in samoupravni sporazum o temeljih plana DO za ob-doblje 1981—1985 in ju dal v javno obravnavo.
7.	Zaradi minimalnih razlik med posameznimi lesnopredelovalnimi TOZD pri doseženi povprečni ceni žaganega lesa iglavcev v obdobju 11. do 30. 9. 1980 se j>o-račun za dobavljeno hlodovino iglavcev v tem obdobju opravi na enotno ceno, in sicer 1.800 din za kub. m. Pri poračunu, ki je kumulativen, se upoštevajo že opravljeni četrtletni poračuni in eventuelno že opravljeni delni poračuni za III. četrtletje.
8.	Nove cene kosil in malic v TO znašajo:
—	malice za tuje abonente 30,00 din
—	kosila za zaposlene v TO 35,00 din
—	kosila za tuje abonente 45,00 din
polovična kosila se ukinejo.
Sklep o novih cenah velja od 1. 12. 1980.
9.	Planinskemu društvu Srednja vas je odobril brezplačen razrez 30 kub. m hlodovine in 16.500 din denarne pomoči.
10.	Ugodno je rešil prošnjo AMD Bohinj za nakup spominskega traku.
11.	Absolventom Višje upravne šole, oddelka za notranje zadeve je odobril dvig izdelka pohištva v vrednosti do 2.000 din.
12.	Ugodno je rešil tudi prošnjo oddelka opažnih plošč za nabavo treh kontejnerjev za lepilo lendur in durin.
13.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembe:
—	sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO
—	pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO
—	pravilnika o delovnih razmerjih v TO
in temelje plana za obdobje 1981—1985.
14.	Razpisal je referendum za sprejem sprememb, navedenih v 13. točki, vključujoč še sprejem pravilnika o delovnih razmerjih v TO.
Referendum bo 10. 12. 1980.
15.	Sprejel je interni standard troslojne lesene plošče IS-B-012, ki začne veljati 20. 11. 1980. Sprejel ga je s pripombo: Pri ploščah, ki so površinsko zaščitene z opažnim oljem ali umetnosmolnim premazom rumene barve, se dovoljuje rahla rjavost ali rahla počrnelost, največ do 20% površine na vsaki strani plošče.
16.	Pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja naj samoupravni splošni akt o dodeljevanju stanovanj oziroma posojil uskladimo z ustavnimi in zakonskimi določili bo obravnavana na zborih.
17.	Sprejel je nove cene za proizvode: gradbene elemente, žagan les, stropne in stenske obloge, masivne postelje in nočne omarice, dvižna garažna vrata, žamanje — sekance.
Prav tako je sprejel nove cene za:
—	s/j masivne postelje in nočne omarice, za katere velja nova cena od 25. 11. 1980 dalje do preklica
—	dvižna garažna vrata, za katere velja nova cena od 20. 11. 1980 do preklica.
18.	Sprejel je rebalans plana, in sicer v naslednjih točkah: investicijsko vzdrževanje, nove vrednosti za CPR, nove vrednosti za dnevnice in potne stroške, novo delitev dohodka.
19.	Naknadno je odobril sredstva za:
—	valjčno dodajalno napravo (1 kom)
—	stroj za vezavo paketov opažnih plošč (1 kom)
20.	Zaradi rekonstrukcije opažnih plošč bo na voljo nekaj strojev. DS je sprejel sklep, da se odprodajo: spajalni stroj Torwege, zgornja in spodnja brusilka Weit, cepilka 1100 bratstvo.
21.	Pravna služba naj preveri, ali je DS DO kompetenten za sprejem kataloga del in nalog in ali naj bi se le-ta sprejemal na referendumu. Odgovor naj bi služba poslala do sprejema kataloga del in nalog.
22.	Franci Langus je nov delegat Območne vodne skupnosti za Gorenjsko, ker je Mirko Arh prekinil delovno razmerje.
DS TO Rečica (20. 11. 1980)
1.	v 15-dnevno javno obravnavo je posredoval naslednje akte:
—- temelje plana za obdobje 1981—1985
—	spremembe sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v DO
—	spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD v TO
—	spremembe pravilnika o delovnih razmerjih TO
2.	Na podlagi 4L člena statuta TO Rečica ter 77. člena sam. sporazuma o združitvi TO v DO LIP Bled ter skladno z določbo 463. člena zakona o združenem delu je razpisal referendum za:
—	sprejem temeljev plana za obdobje 1981—1985
—	sprejem sprememb 55., 67., 79., 80., 92. in 99. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO
—	sprejem sprememb 54., 68., 69., 87. in 94. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v TO
—	sprejem pravilnika o delovnih razmerjih TO s predlaganimi spremembami 86., 200 in 203. člena.
Referendum bo 10. 12. 1980.
3.	Sprejel je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja ter zadolžil pravno službo DO, da samoupravni sporazum o stanovanjih DO LIP Bled čimprej uskladi z ustavnimi in zakonskimi določili.
4.	Potrdil je nove cenike, ki jih je na podlagi predloga TO izdelal prodajni sektor DSSS za naslednje proizvode:
—	za stavbno pohištvo — notranja vrata vseh vrst, žagan les, stropne in stenske obloge, žamanje — sekanci;
prodajni sektor je zadolžil, da potrjene cene takoj posreduje Zveznemu zavodu za cene Beograd, tako da bi lahko pričeli s prodajo po novih cenah v roku 30 dni od dneva, ko bodo cene evidentirane pri Zveznem zavocju za cene Beograd.
—	nove cene za stavbno pohištvo — vrata vseh vrst veljajo od 20. 11. 1980 do preklica.
5.	Iz investicijskega programa TO za leto 1980 iz postavke 8 se nabavijo naslednja osnovna sredstva za kuhinjo toplih obrokov: pomivalni stroj PS-90, delovni pult za shranjevanje kruha in zmrzovalna skrinja 380 1 za meso.
6.	Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo in poslovanje mehaniziranega skladišča na Rečici je imenoval v gradbeni odbor, ki investicijo vodi in nadzira iz DO LIP Bled naslednje člane: Jožeta Kastelica, Franca Lapa in Jožeta Lipnika.
7.	DS je obravnaval rebalans plana za leto 1980 ter sprejel naslednje sklepe:
—	investicijsko vzdrževanje se obračuna v višini 60% od celotne amortizacije, ne pa samo od minimalne
—	glede na preračunane osnove za leto 1979 se vnese v plan za leto 1980 nova osnova za CPR tako kot je zajeta v obrazcu SDK, in sicer se pri TO Rečica poveča od
20.000	na 41.019 din
—	glede na navedene spremembe se spremeni tudi delitev dohodka, ki je za TO Rečica sledeča:
Celotni prihodek 353.742, porabljena sredstva 247.126, DIS 194.303, FIS 36.823, trg. blago 14.000, izredni izdatki 2.000, dohodek 106.616, plan/1979 100,6.
DS TO Podnart (20.11. 1980)
1.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem
—	pravilnika o delovnih razmerjih TO s predlaganimi spremembami
—	temeljev plana TO za obdobje 1981—1985
—	sprememb: samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD LIP Bled in pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO.
2.	Imenoval je komisijo za izvedbo referenduma
3.	Sprejel je rebalans plana za TO za leto 1980 v naslednjih stroških: investicijsko vzdrževanje, nove vrednosti za CPR, nove vrednosti za dnevnice in potne stroške, novo delitev dohodka.
4.	Pregledal je poročilo o pripravah plana za leto 1981.
5.	Potrdil je cenik za stropne in stenske obloge, žagan les, zaboje in žamanje-sekance.
-----.
fr	^
Obveščanje v združenem delu
j
V Delavskem domu v Krškem je 7. in 8. novembra 1980 potekalo III. srečanje »Obveščanje v združenem delu«, ki se ga je udeležilo 253 urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Srečanja so se udeležili tudi France Popit, Mitja Ribičič, Vinko Plafner, Ivan
Godec, Alojz Gojčič, Tone Va-hen, Albina Tušar, France Vreg, Kristina Lovrenčič in drugi.
V uvodu petkovega plenarnega dela je Boštjan Pirc predstavil delovanje Zveze sindikatov Slovenije na področju obveščanja delavcev v zadnjem letu in izhodišče prihodnje aktivnosti. Akcija Zveze sindika-
tov Slovenije »Tisoč delavcev-sodelavcev« je močno prispevala k poživitvi obveščanja delavcev in k utrditvi vloge sindikata. Priznanja za poseben prispevek v akciji so dobili: uredništvo Delavske enotnosti, Miran Potrč, France Popit, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Franc Šetinc, Ivan Godec in Alojz Gojčič. Za svojo prizadevnost v akciji so priznanja prejele naslednje komisije občinskih svetov ZSS za obveščanje: Novo mesto, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Moste-Polje, Nova Gorica, Lenart in Velenje.
France Popit je v osrednjem delu plenarnega zasedanja govoril o aktualnih družbenopolitičnih nalogah in o nalogah obveščanja v združenem delu.
Predsednik komiteja za informiranje Tone Vahen je orisal pripravo na novo zakonodajo o informiranju, v kateri bo moralo ustrezno mesto dobiti tudi obveščanje v združenem delu.
Skladno z že uveljavljenim običajem, da se na takem srečanju predstavi tudi avtor dela s področja obveščanja, je o svoji »Komunikologiji« (izšla pri založbi Delavska enotnost) spregovoril Firdus Džinič.
Nekatere zanimive raziskovalne rezultate na področju komuniciranja je predstavil dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo France Vreg.
Po plenarnem delu je bil organiziran ogled tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, edinega proizvajalca časopisnega papirja v Jugoslaviji.
Popoldne je potekalo delo v komisijah:
—	akcija ZSS »Tisoč de-lavcev-sodelavcev«; vodil jo je Dušan Gačnik,
—	samoupravna preobrazba obveščanja: odbori za obveščanje; vodil jo je Alojz Gojčič,
—	povezovanje organizatorjev obveščanja iz združenega dela; vodila jo je Tatjana Pust.
V	razpravah, ki so bile živahne zlasti v drugi in tretji komisiji, je bil poudarjen napredek, ki smo ga sindikati dosegli na področju obveščanja v združenem delu. Hkrati je bilo slišati tudi precej pripomb, da nekatere osnovne organizacije zveze sindikatov, pa tudi občinski sveti, še niso dojeli pomena obveščenosti delavcev, zato stojijo ob strani in s tem ovirajo razmah aktivnosti na tem področju.
V	sobosto se je srečanje nadaljevalo ob 8,30. uri s poročili o delu posameznih komisij in s sprejetjem akcijskega dogovora, ki usmerja nadaljnjo dejavnost na področju obveščanja v združenem delu.
Jože Smole je zatem podal tri aktualne mednarodne teme: iraško-iransko vojno, ameriške volitve in poljske dogodke.
Vinko Hafner je sklenil srečanje s prikazom aktualnih nalog v Zvezi sindikatov Slovenije, ob čemer je poudaril nekatera vprašanja obveščanja v združenem delu.
Na kratko lahko ocenimo III. srečanje »Obveščanje v združenem delu« kot izredno delovno in uspešno — torej tudi kot koristno izhodišče za naše prihodnje delo.
Vladimir Jerman
Informacije RS ZSS
Sklepi samoupravnih organov
DS TO Mojstrana
1. Obravnaval in potrdil je 9-mesečni periodični obračun.
2.	V javno obravnavo je posredoval
—	spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v DO
— spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD v TO
—	spremembe pravilnika o delovnih razmerjih
—	temelje plana TO
3.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb in temeljev plana, navedenih v 2. točki, vključujoč pravilnik o delovnih razmerjih
4.	Imenoval je komisijo za izvedbo referenduma.
5.	Sprejel je rebalans plana za TO Mojstrano za leto 1980.
6.	Potrdil je nov cenik za vhodna in garažna vrata, ki veljajo od 20. 11. 1980 dalje do preklica.
Zbor delavcev TO trgovina (24. 11. 1980)
1.	V javno obravnavo je posredoval
—	spremembe sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO
—	spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO
—	spremembe pravilnika o delovnih razmerjih
—	temelje plana TO
2.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem zadev, navedenih v 1. točki, vključujoč pravilnik o delovnih razmerjih.
3.	Imenoval je komisijo za izvedbo referenduma.
4.	Sprejel je rebalans plana za TO trgovina za leto 1980.
5.	Imenoval je inventurne komisije za redni letni popis.
Delavski svet DSSS (4. 11. 1980)
1.	Obravnaval in potrdil je 9-mesečni obračun '
2. V svet šole OŠ Bled je imenoval Jano Beravs.
3.	Imenoval je inventurne komisije za DSSS za leto 1980.
4.	Na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja za uskladitev samoupravnega splošnega akta o dodeljevanju stanovanj oz. posojil je sprejel sklep o uvedbi postopka za spremembo samoupravnega sporazuma o stanovanjih.
Delavski svet DSSS (20. 11. 1980)
1.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD v DSSS in pravilnika o delovnih razmerjih DSSS.
2.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem:
•	pravilnika o delovnih razmerjih DSSS s predlaganimi spremembami
•	sprememb oz. dopolnitev sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO
•	sprememb pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD v DSSS
3.	Sprejel je rebalans plana za leto 1980 za DSSS.
4.	Sprejel je sklep o odprodaji osebnega avtomobila Mercedes 220 tozdu Zastava Ljubljana.
Korak bliže k mehaniziranemu skladišču
Kolegij strokovnjakov GG Bled in LIP Bled je na seji v mesecu novembru zavzel določene sklepe v zvezi z gradnjo mehaniziranega skladišča oblovine na območju blejskega bazena.
Na Rečico se bo stekala ob-lovina v lubju iz Mežaklje, Ra-dovne, Zgornje savske doline, gozdov iz radovljiške okolice in dela Pokljuke. Lupljenje oblovine bo opravljeno na lupil-niku, krojenje in sortacija pa na liniji izza njega. V začetku obratovanja bo pretok oblovine skozi napravo pod 50.000 kub. metrov, kasneje pa tudi preko
50.000	kub. m letno.
Kolegij je obravnaval probleme v zvezi z gradnjo. Proučeval je možnosti za čimhi-trejšo izgradnjo prepotrebnega objekta za lažjo in hitro obdelavo oblovine in sortacijo za zadostitev količin odjemalcem. Mehanizirano skladišče bo nadomestilo tudi delavce, ki jih za ta dela v gozdu zelo primanjkuje; na ta način bo delo za pripravo količin sorti-mentov znatno lažje od zdajšnjega z lupljenjem in razžago-vanjem oblovine v gozdu. Razprava je potekala tudi o tem, kako pričeti graditi. Ko bodo gotovi vsi načrti, izdano lokacijsko dovoljenje, načrti odvod-njavanja in zbranih vsaj del sredstev za gradnjo, se bo začelo delo za izgradnjo platojev, kasneje pa še zgradb in naprav.
Izgradnja naj bi potekala v dveh fazah — zaradi možnega obratovanja žagalnice tudi med gradnjo, delno pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo v eni etapi.
Za lupilnik banka posojila še ni odobrila. V prvi fazi iz-
gradnje bo veliko dela terjalo odvodnjavanje zemljišča, namenjenega za skladiščenje, manipulacijo, lupljenje oblovine. Najprej bomo uredili prostor v trikotu ob gostilni Stare. V tem delu bo treba odkupiti še preostala zemljišča, ki bodo potrebna za normalno delo mehaniziranega skladišča. Med tem časom bodo potekale tudi akcije za izgradnjo obvoznice,
Delovna skupina CK ZKS v naši občini
3. decembra t.l. so se člani delovne skupine CK ZKS zbrali v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu in obravnavali ocene in ugotovitve o delovanju in uresničevanju nalog komunistov v naši občini. Seji komiteja je prisostvoval predsednik CK ZKS France Popit.
V	predhodnih sedemnajstih delovnih pogovorih so izpostavili vprašanja uveljavljanja samoupravnih, družbe-no-ekonomskih in političnih odnosov ter metode in oblike delovanja članstva, osnovnih organizacij in organov ZK. Ugotovili so, da se je letos aktivnost članov ZK precej povečala, tudi idejno-politična diferenciacija je postala močnejša. Občinska konferenca ZK se je zavzela za pospešeno akcijsko povezovanje komunistov v krajevnih skupnostih. Slabše pa je bilo povezovanje v organizacijah združenega dela. Delovna skupina je zavzela stališče, da bo morala občinska konferenca ZK pomagati pri tem, da se bodo na demokratičen način oblikovala enotna mnenja.
Člani komiteja so se v razpravi strinjali z ugotovitvami delovne skupine ter ocenili, da je njen obisk med predstavniki v delovnih organizacijah naše občine pomenil korak naprej pri bolj zavzetem delu. Na posameznih področjih je zaslediti izboljšanje razmer.
V	razpravi so se osredotočili na razne probleme v vseh vejah gospodarstva v naši občini, tako v gospodarstvu kakor v negospodarstvu. Največ pozornosti so posvetili problemom turizma, kovinsko-predelovalni industriji (Veriga, Plamen), nekaj manj pa DO Elan ter GG iz Bleda.
Ker je delovna skupina CK ZKS smatrala, da v naši delovni organizaciji nimamo večjih problemov, smo bili ob zaključnem obisku delovne skupine le opazovalci.
Primožič Drago
novega dela ceste (obvoznica železniški	podvoz—Spodnje
Gorje—Gorje) od zgornjega podvoza železnice, mimo rimonta. Šele po izgradnji te obvoznice bo možna ukinitev prometa pri spodnjem železniškem podvozu. Prva faza igradnje bo zaključena do konca maja
1981.	leta.
V drugi fazi izgradnje bomo uredili plato na sedanjem skladišču hlodovine ob žagalnici za transport, skladiščenje hlodovine, temelje lupilnika in sortirne bokse. Nabaviti bo treba tudi viličar za lažje delo pri sortaciji in prevozu hlodovine za potrebe žaganja in prevoz sortimentov za druge namene.
Ta faza vključno z izdelanimi načrti temeljev lupilnika in drugih objektov naj bi bila zaključena do konca septembra 1981. leta. Strokovni kolegij je sklenil, da bomo ponudili gradbenim podjetjem izgradnjo in izbrali najugodnejšega ponudnika.
Precejšnja sredstva bodo potrebna za odvod vode iz celotnega področja. Bančna sredstva bodo pokrila le slabo polovico potrebnih sredstev.
Z dobaviteljem lupilnika bo potrebna večja povezava in tesnejše sodelovanje, da bi določene dele tega stroja izdelali v naših delavnicah.
Intenzivno bo potrebno združevati sredstva tako pri GG kot pri LIP, da bomo ta prepotrebni objekt čimprej zgradili. Tudi tehnologija naj bo na zadovoljivi ravni, da bo dragocena surovina obdelana strokovno, hitro in v količinah, da bo zadostila potrebam potrošnikov.
land
f-	^
Med
arhivskimi
policami
I--- - i
V letošnjem novembru smo v DSSS začeli z urejevanjem arhivskega gradiva. Arhivski prostor je prenovljen kakor je bilo predvideno že v načrtu za prizidek k upravni stavbi ter obnovitvi starega poslopja. Obnovitev arhiva je bila potrebna, saj se je v starem prostoru nakopičilo veliko materiala, katerega roki hranjenja so že davno potekli. Tu je zdaj primerna razsvetljava in temperatura. Iz PRIMAT-a Maribor so nam pripeljali kovinske omare s policami, s pomikom volana na vsaki omari odpremo prostor med policami. Maksimalni je izkoristek prostora.
Letošnje leto smo začasno shranili ves material v obe garaži, zato je bil prenos materiala v arhivski prostor zelo nujen. Po izločitvenem seznamu arhivskega materiala, katerega smo poslali v pregled in potrditev Zgodovinskemu arhivu Ljubljana smo izločili precej papirja iz registratorjev. Temu gradivu so roki potekli in smo ga lahko odpeljali v TO Rečica, kjer so ga stisnili za odpad v stiskalnem stroju. Odtod pa je naprej potoval v industrijo odpadnih surovin. Z odpadnim papirjem smo pomagali tudi učencem osnovnih šol, ki marljivo zbirajo papir skozi vse leto za izlete ali kakšne druge namene. Pri izločanju smo pridobili veliko uporabnih registratorjev in nam tako ne bo potrebno nabavljati novih. V tem času splošnega varčevanja je tudi to korak k stabilizaciji.
Pred nami so še nove naloge: kako klasificirati gradivo, po katerih šifrah razporediti različne kategorije gradiva iz posameznih sektorjev in TO. S temeljitimi preučitvami bomo uredili arhivski material tako, da bomo našo poslovno zgodovino lahko nudili čim hitreje na vpogled uporabniku. Po natančnem razporedu ter vodeno arhivsko evidenco bo arhivski prostor dobil pravi pomen. Poudariti je treba, da se registrator kot najobičajnejša »shramba za naša zapisovanja« opremlja po predpisih, ki jih bo vsak sektor dobil, vsa navodila pa bodo seveda v okviru Poslovnika naše DO o arhiviranju. V arhivski prostor delavci ne bi smeli nositi neopremljene registratorje.
Tako so prvi koraki pri urejevanju arhivskega gradiva storjeni. Želimo, da bi tudi v prihodnje delo potekalo uspešno.
Vesna
Rezultati SOZD GLG v 9 mesecih
Naš položaj v razmerju do drugih v GLG je razmeroma ugoden. Moramo pa poudariti, da lesna industrija GLG tudi v celoti dosega dobre rezultate in da so dosežki boljši kot v lesni industriji Slovenije v povprečju. Porast poslovnega rezultata v razmerju do preteklega leta za GLG v celoti je ugoden. Za povprečjem porasta zaostaja najbolj
Alples, vendar je njegov poslovni rezultat še vedno ugodnejši kot znaša povprečje za GLG. Rezultat naše DO je nad povprečjem GLG:
Poslovni rezultat za obdobje 9 naslednjo sliko:
mesecev 1980 kaže
	LIP Bled	Alples	Gradis	Jelovica	Tržič
— celotni prihodek	911.271	708.348	328.981	1.392.981	203.495
indeks 1980/1979	146	128	185	151	130
— porabljena sredstva	615.567	448.674	234.716	1.132.782	129.589
indeks 1980/1979	149	136	196	156	129
— dohodek	295.703	259.674	94.265	260.198	73.907
indeks 1980/1979	142	117	162	133	134
— akumulacija	68.204	44.308	36.927	39.487	15.824
indeks 1980/1979	154	72	210	468	181
Kazalci uspešnosti	poslovanja kažejo,	da naša DO	dohodku je dosežen zaradi	negativnega vpliva	kompenza-
na delavca dosega povprečne rezultate v		GLG in da je	cije dohodka za iverne plošče.		
pri čistem dohodku v	letu 1980 položaj do	drugih celo iz-			
boljšan. Padec Alplesa	v vrstnem redu dosežkov pri čistem		Podatki o vrstnem redu dosežkov so sledeči:		
	LIP Bled	Alples	Gradis	Jelovica	Tržič
doseženo na					
delavca:					
— dohodek	289.905	290.463	335.463	208.827	248.010
1980/1979	142	114	156	140	136
rang 1979	3	1	2	5	4
rang 1980	3	2	1	5	4
— čisti dohodek	190.039	177.904	218.025	149.815	162.890
1980/1979	143	109	152	147	136
rang 1979	3	1	2	3	4
rang 1980	2	3	1	2	4
— izplačani neto OD mes. 8.982		8.948	8.931	7.916	7.564
1980/1979	132	130	132	125	121
rang 1979	2	1	3	4	5
rang 1980	1	2	3	4	5
Pri izplačanih osebnih dohodkih na delavca mesečno je naša DO na prvem mestu, vendar smo zelo izenačeni z Alplesom in LIO Gradis, tako da močneje zaostajajo OD samo v Jelovici in ZLIT Tržič.
Uspešnost poslovanja pa ocenjujemo še tudi z drugimi kazalci, nekaj teh podajamo v nadaljevanju:
	LIP Bled	Alples	Gradis	Jelovica	Tržič
— % dohodka do upor. poslovnih sredstev: 1979	41,2	33,5	36,6	41,1	51,2
1980	44,4	29,9	34,8	36,3	35,4
— % akumulacije do poslovnih sredstev 1979	8,8	9,3	11,0	1,8	8,2
1980	10,3	5,1	13,7	5,5	7,6
— % akumulacije v dohodku 1979	21,3	27,6	30,1	4,4	15,9
1980	23,1	17,1	39,2	15,2	21,5
Ustvarjalna moč v solidarnosti
18.	maja letos je katastrofalni potres s svojo veliko rušilno močjo prizadel vse prebivalce pobratene občine Brus v SR Srbiji. Dokaj žalosten je bil izgled: zemeljski premiki, porušeni domovi, onemogočena proizvodnja; poškodovane so bile javne zgradbe,
stanovanjske hiše, vodovodi in elektrovodi. Ta naravna nesreča je pomenila veliko rano za ljudi in gospodarstvo s tega področja.
Toda s pomočjo zbranih solidarnostnih sredstev, ki so jih prispevali ljudje iz vse naše do-
Zgoraj prikazani kazalci uspešnosti kažejo na nadpovprečno uspešnost naše DO, saj dosegamo najugodnejše razmerje dohodka do povprečnih poslovnih sredstev, kar pomeni, da vložena poslovna sredstva najbolj uspešno obračamo, oziroma naša donosnost je najboljša v razmerju do ostalih članic lesne industrije GLG in drugi najboljši rezultat razmerja akumulacije do poslovnih sredstev in dohodka.
Za zaključek pa še prikaz dohodka na delavca po lesnoindustrijskih TOZD GLG, ki tudi kaže ugodnejši položaj naših TO in močno izboljšanje položaja do preteklega leta v TO Tomaž Godec:	_____
dohodek n znesek		a delavca vrstni red 0 1980 £ 1979 1979 -		
ZLIT Tržiča TO žaga	375.022	158	4	1
LIP Bled TO Rečica	309.928	127	3	2
GRADIS TO LIO	290.463	114	2	3
LIP Bled TO Tomaž Godec	284.673	162	11	4
ZLIT Tržič TO lesna predelava	277.514	144	9	5
LIP Bled TO Podnart	275.671	138	7	6
ALPLES TO sestav, pohištva	263.967	96	1	7
LIP Bled TO Mojstrana	250.161	106	5	8
ALPLES TO kovinska predelava	249.429	128	8	9
ALPLES TO pred. mas. lesa	245.319	148	13	10
JELOVICA TO primarna predelava	227.902	148	14	11
ZLIJ' TO pohištvo — tapetn.	227.894	124	10	12
ALPLES TO fon in grt. pohištvo	208.125	96	6	13
JELOVICA TO Jelbor — okna	204.981	119	12	14
JELOVICA TO montažni objekti	179.602	187	16	15
JELOVICA TO okna — vrata	160.276	117	15	16
Jože Lipnik				
movine, kraji pod Kopaonikom dobivajo novo podobo. Gradijo se nove tovarne, ceste se obnavljajo in domovi so grajeni varno proti potresu. Izobraževalne in druge pomembne družbene dejavnosti so stekle. Tudi vsi delovni ljudje in krajani naše občine Radovljica nismo mirno gledati njihovo nesrečo. Skupaj z njimi smo najprej ugotovili, kakšna naj bo naša pomoč, oziroma kje lahko najbolj pomagamo. Odločili smo se, da zberemo sredstva in zgradimo čimprej montažno šolo z eno učilnico in jo v celoti opremimo. Šola bo služila širšemu namenu: sestankom, srečanjem in raznim kulturnim udejstvovanjem. Zgrajeno je tudi stanovanje za učitelja. Po 4 mesecih so se odločitve uresničile.
25. oktobra letos je v vasi Džerekari potekala slavnostna otvoritev, katere so se udeležili vsi krajani s predstavniki občinske skupščine Brus in republiške delegacije za šolstvo SR Srbije. Nova šola je bila predana svojemu namenu. Zelo so bili hvaležni naši občini za pomoč, katero smo jim nudili v teh strašnih trenutkih. Predsednik zbora združenega dela naše občine tov. Ernest Noč se je udeležil te otvoritve; ob slovesni predaji sem bil tudi jaz kot predstavnik naše delovne organizacije.
Otroci iz prizadetih krajev se zdaj že učijo v sodobni šoli. Ob takšnih priložnostih pa nam še posebej vstanejo spomini na 2. svetovno vojno, ko so ljudje iz teh krajev pomagali našim izseljenim Slovencem.
Danes, ko smo že tako gospodarsko močni in toliko let svobodni, premalo upoštevamo zgodovinska dejstva, koliko so narodi po naši domovini morali pretrpeti za vse, kar smo razvili in zgradili. Nikoli in nikdar ne moremo vedeti, kdaj bomo pomoč potrebovali.
Solidarnost je pomoč v obliki trdnih vezi, preko katerih bomo lažje skupaj premagovali vse ovire in težave, ki se lahko zgodijo v naši prihodnosti.
Kristan
Del kulturnega programa ob otvoritvi nove šole V tem programu je sodeloval liarmonikaš iz občine Radovljica
Tako izgleda novozgrajena šola v Džerekarih, Zgrajena iz naših solidarnostnih sredstev
Ob
dnevu
JLA
Letos prvič proslavljamo Dan JLA brez tov. Tita, prvega vojaka našega partizanskega boja, legendarnega vojskovodje v narodnoosvobodilni vojni in ustvarjalca koncepcije splošne ljudske obrambe. Kot vojskovodja se je Tito v začetku vojne znašel pred velikimi problemi. Jugoslavija je bila razorožena in razkosana med Nemčijo, Italijo in njunima satelitoma Bolgarijo in Madžarsko. Imperialistične sile so bile na višku svoje moči.
V tako težkem času je Tito pozval narode okupirane dežele na vstajo, v osvobodilno vojno; prepričan je bil, da bo zmaga zanesljivo naša, če bo vojna postala ljudska.
Narodnoosvobodilna vojska se je hitro širila. Tako je bila ustanovljena Prva proletarska brigada 21. decembra 1941 v bosanskem mestecu Rudo. Tistega dne je štela 1200 borcev in je bila prva partizanska velika močna enota, sposobna za velike akcije in premike. Dotedanji partizanski odredi so s tem začeli preraščati v začetke moderne vojske.
Naslednjega dne, 22. decembra, je prva proletarska brigada izvedla že svojo prvo akcijo proti Italijanom, jih hudo porazila, zato ta dan zdaj praznujemo kot največji vojaški praznik — Dan JLA. Kmalu za tem so bile ustanovljene še druge proletarske brigade.
Z ustanavljanjem brigad je bila zastavljena dokončna usmeritev v graditev naše armade.
Dan JLA ni več le praznik Jugoslovanske ljudske armade, temveč praznik vseh oboroženih sil, vseh nas udeležencev v splošni ljudski obrambi.
Naše oborožene sile so sestavni del našega ljudstva. Vselej so mu pripravljene pomagati.
Naše najmočnejše orožje v koncepciji splošnega ljudskega odpora so ljudje, ki morajo imeti čimveč znanja in zavesti.
Človek je bil in je še vedno ostal (kot dokazuje tudi vsa sodobna praksa) osnovni dejavnik oboroženega boja in od njega je odvisno, kako bodo izkoriščeni drugi dejavniki boja.
Oborožene sile SFRJ so bile splošne ljudske obrambe in so organizirane in usposobljene samo za splošno ljudsko obrambno vojno, ki bi bila vsiljena naši deželi. Že s takim svojim značajem podružbljanih oboroženih sil so dejavniki mirobljubnega aktivnega sožitja glede na to, da so podružb-Ijene oborožene sile neuporabne za agresijo in osvajalno politiko.
S	svojo strategijo oboroženega boja kot strategijo, ki se opira na moč lastne dežele prav tako deluje kot dejavnik neuvrščenega in miroljubnega aktivnega sožitja.
December je mesec, ko pregledujemo in seštevamo naše uspehe ter iščemo nove in boljše poti za prihodnje leto. V tfcm smislu morajo delati tudi rezervni vojaški starešine. Prvi
morajo biti v vseh družbenopolitičnih akcijah in prizadevanjih za uspeh stabilizacije gospodarstva.
K zaključku letnega dela spadajo tudi proslave ob Dnevu JLA, ki jih organizirajo občinska konferenca ZRVS, krajevne organizacije ZRVS, aktivi
Čeravno je pri nekaterih gledaliških družinah z dolgoletno tradicijo in plodnimi sezonami opaziti generacijsko krizo, pomanjkanje igralcev med petindvajsetim in štiridesetim letom, in s tem seveda tudi zamiranje dejavnosti, je po drugi plati nadvse razveseljivo dejstvo, da vsepovsod rastejo nove pionirske in mladinske gledališke, recitacijske in lutkovne skupine. In prav tem bi morali posvetiti vso pozornost, mentorski trud in možnost razvoja, kajti navdušenja in požrtvovalnosti jim zares ne manjka. Ti mladi zagnanci so podrast, iz katere bo zrastel prenekateri zrel ljubi-telj-gledališčnik.
Odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij v Radovljici, ki skrbi tudi za strokovno usposabljanje (seminarji za gledališki gib, režiserje, igralce ipd.), je že sprejel delovni načrt za letošnjo sezono in obeta se nam prene-katero prijetno gledališko doživetje.
Gledalci bodo videli malone vse gledališke zvrsti od drame do radožive komedije, najmlajši pa seveda tudi lutkovne igrice. Pa se ozrimo, kaj nam kje pripravljajo:
DPD Svoboda Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici bo uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro DIVJI LOVEC, pri kateri naj bi sodelovala tudi folklorna skupina. Druga predstava bo komedija iz domačega ali tujih logov — odločitev še ni dokončna, podmladek pa bo lanskemu uspehu MALE ČAROVNICE, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA predstavil SAPRAMIŠKO Svetlane Ma-
V sodelovanju mladinske organizacije vojakov V. P. Boh. Bela in osnovne organizacije ZSMS TO Rečica smo v torek,
25.	novembra 1980 organizirali likovno razstavo vojakov — slikarjev na Rečici.
Udeležence slikarske razstave je v pozdravnem govoru pozdravil predsednik OO ZSMS TO Rečica tov. Šlibar Srečo. Program smo nadaljevali s krajšim kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali vojaki iz kasarne na Boh. Beli in delavka iz DSSS tov. Jana Beravs.
ZRVS v delovnih organizacijah in osnovnih šolah.
Letošnja občinska proslava bo 19. dec. 1980 ob 18. uri v osnovni šoli Radovljica z bogatim kulturnim programom.
13.	12. 1980 bo komemoracija pred spomenikom žrtev
3.	bataljona Prešernove brigade na Pokljuki.
Istega dne bo KO ZRVS Bohinjska Bistrica v Domu Joža Ažmana na proslavi ob Dnevu JLA in krajevnega praznika razvila svoj prapor.
Praznovanje naj bo čimbolj množično, kakor gre velikemu prazniku, posvečenemu varovanju najsvetlejših izročil revolucije in narodnoosvobodilnega boja.
karovičeve. V KUD Triglav v Srednji vasi bodo segli po komediji Pepina de Filipa SAJ NI RES PA LE VERJAMEM. Tudi renesansa bo po daljšem premoru spet razveselila gledalce, saj so se mladi igralci na Bohinjski Beli odločili za komedijo TRIPČE DE UTOLČE. V Ribnem je bila že prva premiera. V soboto zvečer je mladinska igralska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič uprizorila lirično zgodbo iz stare Kitajske RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Odrasla skupina študira TRI ŠALE ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova, pionirji pa PLEŠOČEGA OSLIČKA in priljubljenega OSTRŽKA, katerega premiera bo novoletno darilo. Na Brezjah se bo na novem odru dvignila zavesa ob slovenskem kulturnem prazniku, mladinska gledališka skupina se že spoprijema z Linhartovo ŽUPANOVO MICKO. Spevoigri po slovenskih ljudskih napevih VASOVALCI bo mogoče prisluhniti v Ljubnem, nastopili pa bodo mladi pevci in igralci domačega KUD-a. Za konec sezone bo Linhartov oder v Radovljici uprizoril dramo Australe J. Hoggartha ZBOGOM IN NASVIDENJE. Gledališke skupine v bohinjski Češnjici, Podnartu in Mošnjah pa se o izboru dela še odločajo.
Skratka: obeta se nam gledališka sezona, ki kaže, da se tudi med našimi ljubitelji vedno bolj vžiga iskra ob neminljivem sporočilu radoživega očeta slovenske dramatike A. T. Linharta EDEN DRUG'MU OGENJ DAJMO! abv
Ta razstava je že šesta po vrsti v TO na Rečici. Na zadnji, ki je bila v začetku tega leta so se nam predstavili likovni ustvarjalci DPD »Svoboda« Tone Čufar. Ta razstava je proti pričakovanju dosegla velik odmev med našimi delavci.
Sedaj pa je prvič, da pri nas gostujejo s svojimi deli vojaki — amaterji. V svojih delih iščejo resnico in svoj pogled v naš sodoben civiliziran svet, kakor tudi polpreteklo obdobje naše osvobodilne borbe.
Slikarska razstava v neposrednem delovnem okolju je najbolj izviren način prikazovanja in približevanja slikarskih dosežkov naših vojakov — razstavljalcev z našim delovnim človekom. Taka razstava je del vsega tistega, kar si naš delovni človek želi, saj popestri njegov delovni ambient, ki je v teh betonskih tovarniških prostorih v tem modernem civiliziranem svetu pust in dolgočasen.
Prepričan sem in upam, da se nam bodo vojaki še kdaj
V	soboto, 22. novembra 1980 smo v hotelu Pod Voglom ob Bohinjskem jezeru proslavili člani AMD Bohinj 25-letnico svojega obstoja. Skozi razvojno pot 25 let delovanja si je društvo utrdilo trdna tla, za to je ob tej svečanosti razvilo še svoj društveni prapor. Proslave so se udeležili številni člani, predstavniki KS, družbenopolitičnih organizacij in posameznih AMD Gorenjske, med njimi tudi sekretar AMZS Boris KORBAR.
V	uvodnem govoru je pozdravil vse navzoče in v nade-lje vanju opisal razvojno pot delovanja društva dolgoletni član in 17 let predsednik društva Anton Sedlar. V svojem govoru se je zahvalil vsem tistim, ki so karkoli prispevali k razvoju AMD, zlasti ustanoviteljem društva in avto šole v Bohinju. V nadaljevanju programa nam je pevski oktet iz Boh. Bistrice pod vodstvom Janeza Sodja zapel nekaj narodnih pesmi. Naše slavje pa je pozdravil tudi sekretar AMZ Korbar Boris. V svojem govoru je pohvalil društvo kot aktivno in mu zaželel še mnogo ustvarjalnega dela, kakor tudi sodelovanja z AMZS. Tov. sekretar je tudi podelil zaslužnim članom visoko priznanje AMZS. Društvena priznanja zaslužnim članom je podelil sedanji predsednik AMD Bohinj, Janez Jensko.
Ob razvitju društvenega prapora so pripeli darovane spominske trakove predstavniki delovnih organizacij: LIP Bled, TOZD Boh. Bistrica, Alpetour, Gradbeno podjetje Bohinj in Almira, TOZD Boh. Bistrica. Iz govorniškega odra so našo proslavo pozdravili tudi predstavniki raznih AMD Gorenjske in predsednik skupščine KS Boh. Bistrica Cene
predstavili v takšni ali podobni obliki v naši TO na Rečici, saj je ta razstavni prostor odprt vsem tistim ustvarjalcem kulturnih stvaritev, ki so namenjene našemu delovnemu človeku.
Z željo, da bi bilo naše sodelovanje z vojaki s kasarne Andreja Žvana na Boh. Beli še plodnejše in da bi nove dosežke tudi v bodoče predstavili širšemu krogu ljudi, smo otvoritveno slovesnost zaključili.
Resman. V svojem govoru je zaželel nadaljnega sodelovanja s KS in turističnim društvom Bohinj. V nadaljevanju je izrazil željo več sodelovanja z AMZS in TZS na področju varstva okolja zlasti v času turistične sezone. Z zadnjo točko našega programa se je predstavil ansambel Kondor s pevko Marto Holzbauer, ki nas je zabaval pozno v noč.
Proslavo smo zaključili z geslom in željo uresničiti bodočim rodovom nadalnjega delovanja pod okriljem prapora AMD Bohinj. Naše društvo se zahvaljuje za obilno udeležbo na proslavi in DO za darovane spominske trakove našemu praporu, kakor tudi vsem tistim, ki so karkoli pripomogli k razvoju našega društva.
Ob prestopu v leto 1981 AMD Bohinj vsem svojim članom izreka iskrene čestitke, ob tej priliki vabi vse tiste, ki še niso člani, naj se včlanijo v naše društvo.
Jože Arh
Blaže vič
Dvignimo zavese
V dolgih jesenskih in zimskih večerih, še posebej ob koncu tedna, nam je obisk gledališke predstave več kot prijeten, pa naj igrajo domači igralci ali gostujoča dramska skupina. O tem pričajo statistični podatki o obisku gledaliških predstav v okviru kulturne akcije in živahna gledališka in recitacijska dejavnost od Bohinja do Podnarta.
Likovna razstava na Rečici
Felix
Anton Sedlar, dolgoletni aktivni član in večkratni predsednik je spregovoril o prvih začetkih avto moto krožka in kasneje tudi AMD. Orisal je razvoj društva, od prvega vozila Daimler Benz pa do dobre opremljenosti društva in široke dejavnosti v zadnjem času
25 let AMD Bohinj
Spet trte so rodile, prijatli...
Smučarski center Kobla
Bohinj, stisnjen v prekrasni dolini ob zgornjem toku Save Bohinjke obkrožen z vrhovi Julijskih Alp, kjer je človek prevzet ob pogledu na ledeniško Bohinjsko jezero (523 m), je izhodišče za številne planinske in plezalne ture ter vse bolj postaja tudi središče zimskih športov, saj ugodne vremenske razmere omogočajo dolgo in zanesljivo zimsko sezono.
Postopna izgradnja Smučarskega središča Kobla se je pričela pred sedmimi leti hkrati z ustanovitvijo Samoupravne interesne skupnosti za gradnjo Smučarskega središča Kobla. Ugodne snežne razmere in redno teptane in vzdrževane smučarske proge so postale že znane in vedno bolj priljubljene. Smučarji imajo danes na Kobli na razpolago 3 zaporedne dvosedežnice — Kobla I, II in III ter 2 vlečnici — Bistrica ob vznožju in Ravne v sredini centra, ki v eni uri pripeljejo 4.500 oseb, 80 ha zatravljenih smučarskih površin in 20 km redno vzdrževanih smučarskih prog z višinsko razliko 928 m (od 552—1480 m). Kobla ima najdaljšo smučarsko progo — dolgo 6.000 m, znano in atraktivno smuk progo — dolgo 3.800 m ter lažja smučišča za začetnike.
Iztekel se je mesec november, čas, ko po zidanicah zori vino. Z njim bomo slavili praznike, poroke, rojstne dneve ali žalovali na sedminah. Marsikomu bo alkohol zdravilo za zobobol, želodčne in srčne težave, sredstvo za boljši apetit. Tak odnos do alkohola ni nov. Zgradil se je pred davnimi leti, ko je postal simbol zmag in porazov in si utrl pot v verske obrede. Prenaša se iz roda v rod. Na žalost pa sta se poleg tradicionalnih okvirov dopustnega in neškodljivega uživanja rodili zloraba in odvisnost (alkoholizem).
Letošnji november je bil mesec boja proti alkoholizmu. Tudi ta »borba« ni nova. Dokumenti in slike pred 3000'leti jo že prikazujejo. Kitajci so npr. preorali vinograde, da bi ga preprečili, prav tako Turki. Izkušnje kažejo, da absolutne prepovedi ne prinašajo pravega uspeha. Napeti pa moramo vse sile, da bi zmanjšali število obolevanj, kijih alkohol povzroča.
1.	Alkoholizem je na tretjem mestu, takoj za srčnimi boleznimi in rakom, Jugoslavija spada po številu alkoholikov med prve tri evropske države (od tristo tisoč do devetsto tisoč).
2.	Alkoholizem prinaša posledice alkoholiku, njegovi družini in vsej družbeni skupnosti. Posebno je zaskrbljujoče, ker pije vse več mladih in lahko pričakujemo eksplozijo obolenj v prihodnosti, veča se število ženskega alkoholizma, največ ločitev je posledica te zasvojenosti. Število prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti tudi narašča. Delovna doba alkoholikov je za 10—20 let krajša.
Kaj je alkoholizem? Že dolgo časa priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Vendar ne tak bolnik, ki mora v posteljo in ki potrebuje nego in počitek. Bolan je zato, »ker z dolgotrajnim in čezmernim uživanjem alkohola postane od njega odvisen (telesno in duševno) in so se zaradi tega pri njem razvile (duševne ali telesne) okvare in družbene težave.«
Kako spoznamo telesno odvisnost?
Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov ne dobi v telo alkohola, postane tesnoben in nemiren, se slabo počuti, boli ga glava, poti se in roke se mu tresejo. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov, ki pride k nam na zdravljanje zatrjuje: »Pijača ni problem. Slabe živce imam, zato se tresem.« (Prva zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, spet lahko dela. Zato te vrste alkoholikov vsak dan pijejo — ves čas »dolivajo«.
DUŠEVNA ODVISNOST
Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik! Tudi po 14 dni ali več lahko abstiniram«. (Druga zmota).
Res ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne morejo prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da pijejo po tipu izgube kontrole. Lastnosti organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Vidimo, da ga človek v začetni fazi alkoholizma vedno več »nese« — (toleranca raste), v končni fazi pa je že od majhne količine pijan — (toleranca pada).
Večkrat slišimo: Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po treh kozarcih sem že pijan . . .« (Tretja zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca.
Alkoholizem je proces, ki ga razdelimo v več obdobij ali faz. Prva faza »Uničevanje družine« — (ali bolezen družine), sledi ji faza osebnostnega in družbenega propadanja. Mož prihaja pozno iz službe utrujen. Ob raznih obiskih izrabi priložnosti in se opija. Vedno več denarja porabi zase, ne skrbi za družino. Žena mora prevzeti vse breme nase. Ker jo je sram, ne vabi več znancev in družina se izolira. Otroci se tresejo pred očetom, ki pogosto razgraja in ga zaničujejo. Živijo v napetosti in stalni negotovosti. Kljub temu se vsa družina na te razmere prilagodi. Nihče nima prave volje, da bi kaj spremenil.
Alkoholik tudi delo zanemarja. Nabira si »plave«, ki jih ima (prevečkrat) možnost pokriti z dopustom. Njegova storilnost in strokovnost pešata.
Skoraj vsi telesni organi obolijo, lahko se pojavi vnetje želodčne sluznice, jetrna ciroza, okvare srčne mišice, vnetje trebušne slinavke in živcev, poškodba možgan. Od psihičnih komplikacij je najbolj znan alkoholni bledež (delirij), ki je še danes brez zdravljenja smrtno nevaren. Pri nekaterih se ljubosumnost stopnjuje do bolezenskih blodenj, spet drugi slišijo grozeče glasove. V takem stanju lahko pride do uboja ali samomora. Zaradi vsega opisanega je zdravljenje potrebno čim prej. Zanj se alkoholik redko odloči sam. V to ga ponavadi prisili družina, delovna organizacija ali telesne težave. Ovire na poti do zdravljenja so lahko:	ženina popustljivost,
ko mu vedno znova verjame — »Saj bo nehal, trdno je oblju-
bil«, pretirana strpnost do pitja v delovnih organizacijah — (npr. pisanje dopusta za »plave«.)
Ko pride alkoholik na zdravljenje, bi se rad prepustil zdravniku, da bi mu s tabletami pozdravil bolezen — (Četrta zmota).
Zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni!
Potrebna je sprememba v osebnosti in v odnosu do okolja. Alkoholik mora postati bolj samostojen, sprejemati življenje tako kot je. Razvijati mora občutek pripadnosti do celotne družbene skupnosti in sprejeti nase obveznosti. To pa lahko doseže le z lastnim naporom in voljo — s pomočjo skupinske terapije v bolnicah in ambulantah.
Ker smo dejali, da je ob alkoholiku bolna vsa družina, morajo tudi družinski člani v zdravljenju redno sodelovati, prav tako predstavniki delovnih organizacij.
Ob vrnitvi z zdravljenja se morajo velikokrat spopasti z ljudmi, ki ga silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil! Kakšna reva si, da ne upaš . . .« Treba se je spopasti z resnico: da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni. Pri vključitvi v družinsko in družbeno skupnost pomaga zdravljenemu alkoholiku KZA (Klub zdravljenih alkoholikov).
Kljub široko razviti mreži zdravljenja alkoholizem narašča; zato bo treba vse sile usmeriti v preprečevanje nastanka novih alkoholikov. Tukaj pa ima mesto vzgoja otrok že v vaših domovih, kasneje v šolah, mladinski organizaciji, vojski. Samo s sodelovanjem nas vseh bomo lahko zajezili ZLO — ALKOHOLIZEM.
Nevropsihiater:
dr. P. La pomik-Boški n
Atraktivno Smučarsko središče Kobla leži na pobočju Julijskih Alp tik nad Bohinjsko Bistrico med vrhovi Črna prst (1844 m) na zapadu, Možic (1602 m) na vzhodu in Kobla (1499 m) na južni strani. Idealni naravni tereni — kopasti vrhovi, prostrani pašniki in blagi dolgi prehodi — nudijo izjemno prostorna in varna smučišča. Vsa smučišča so naravno zaščitena pred neprijetnim vetrom in zameti. Zaradi ugodne lege centra na meji celinskega in sredozemskega podnebja so v zimskem času vedno obilne snežne padavine (od 200 do 500 cm) in možnost smučanja od novembra do maja.
Srednjeročni program razvoja Šmučarskega središča Kobla predvideva še gradnjo 13 žičnic in 70 ha novih smučarskih površin. Skupna zmogljivost bo 16.000 prevozov v eni uri, hkrati pa bo lahko smučalo 6.000 smučarjev na 150 ha smučišč brez dolgih vrst in čakanja na žičnicah. Zgrajena bo tudi večja samopostrežna restavracija z vsemi potrebnimi dejavnostmi — prodajalna, servis, izposojevanje opreme, šola smučanja idr.
Smučarsko središče Kobla je edini center v Sloveniji, do katerega se lahko pripeljete po cesti in železnici — ugodne zveze iz smeri Jesenice—Ljubljana in Nova Gorica—Koper. Štiri brunarice ob smučiščih nudijo primerno izbiro pijač in hrane.
Smučanje na Kobli je atraktivno in enkratno doživetje ne samo zaradi izjemnih smučišč, ampak tudi zaradi izrednega razgleda na Karavanke in Julijce ter čudovito bohinjsko dolino.
Cena celodnevne vozovnice Smučarskega centra /naša za člane DO LIP Bled 100,00 din. Smučarski center nam je za sezono 1980/81 dal v uporabo dve brezplačni vozovnici. Interesenti lahko vozovnici dvignejo v oddelku za splošne zadeve TO Tomaž Godec, vendar ju morajo rezervirati vsaj 1 dan prej.
Varujmo
naše
imetje
Vzgoja zaposlenih za ukrepanje v slučaju požara naj ne bo samo občasna naloga odgovornih in zaposlenih, temveč stalna vzgoja in izpopolnjevanje čimvečjega števila zaposlenih za čim-hitrejše in strokovno nastopanje v slučaju požara ali ob drugih elementarnih nesrečah. Najuspešnejši pa bomo, če bomo zavarovali naše imetje, delali po predpisih in ukrepali tako, da do take ali drugačne nesreče ne bo prišlo.
land
Ne samo v tednu požarne varnosti, tudi drugače je prav, da znamo uporabljati aparate za gašenje požara
Potovanje po Maroku
Prometni znak na zidanem podstavku
Mesto Rabat, prestolnica kralja Hasana
9.	1. 1980
Nahajava se na višini 1200 metrov. Po precej hladni noči se zjutraj zbudiva v brezoblač-nem dnevu. Sonce močno pripeka. Ob 10. uri toplomer kaže Že kar 30stopinj Celzija. Odpraviva se v mesto, ki ga je komaj opaziti v tej rdečkasti pokrajini. Hiše, ki so zidane iz rdečkaste prsti, se kar stopijo s pokrajino. Z aparatom čez ramo se odpraviva do mogočne trdnjave Tif Faniltaute, ki pa je na žalost zaprta. Odpeljeva se v oazo pod trdnjavo, kjer opazujeva Življenje domačinov. Na bornem koščku zemlje marljivo obdelujejo svoje njivice, do katerih so speljani kanali z vodo. Vrneva se v kamp, kjer si pripraviva kosilo. Po kosilu malo lenuhariva v šotoru, potem pa se odpraviva na obrežje jezera. V želji, da čimprej prideva do njega, jo mahneva kar naravnost. Rezultat te naglice je bilo pogrezanje v blato do kolen in vsa zapackana se komaj rešiva te nevarnosti. Ob pogledu na najin klavrn izgled se nama domačini kar škodoželjno smejijo. Za nama se nabere truma otrok, ki naju za 1 D H očistijo. Ob jezeru doživiva čudovit sončni zahod, ki se ga ne da opisati, ampak ga je treba doživeti.
10.	1. 1980
Ko sva se danes zbudila, je bilo sonce že kar visoko. Ob pogledu na uro sva ugotovila, da sva spala do 11. (po našem času do 12.) ure. Z zavestjo, da sva na dopustu, si tako pozno vstajanje kar hitro oprostiva. Iz kampa se nama ni dalo nikamor oditi. Dan preživiva v družbi dveh Angležev. Povesta nama, da sta od doma že kar 7 mesecev. Jeseni sta obirala grozdje v Franciji in s prisluže-nim denarjem vandrata po svetu. Kar malo jima zavidam, ko pomislim, da imava na razpolago samo 6 tednov. Okrog 5. ure popoldan se odpravimo izven mesta opazovat
sončni zahod. Na visoki vzpetini doživimo prečudovit sončni zahod.
11.	1. 1980
Zjutraj kar otožno pospravljava šotor, ker zapuščava ta kraj, ki se nama je kar priljubil. Sprva sva bila namenjena še dlje na jug, v Zagovo, mesto, ki leži skoraj ob Zahodni Sahari. Mika naju tja, ker se tam začne prava puščava, kakršno poznamo iz prospektov, loda finančna sredstva nama ne dovoljujejo odmaknitev od plana, ki sva si ga zastavila doma. Tako se odpraviva proti Aga-dirju. V prelepem vremenu se spuščava vse nižje Atlasa. Sto kilometrov pred Agadirjem prideva v dolino, ki spominja na Kras, ko se voziš proti morju. Okrog petih popoldne prispeva v Agadir. To zemljevidu sodeč naj bi bila v okolici dva kampa. Zvedela sva, da pravega kampa sploh ni, ampak da obstoja 20 km dolga plaža, na kateri se prosto naseliš. Kljub obsežni coni kampiranja kar težko najdeva idealen prostor za najin šotor. Videti je, da se je na ta del Maroka preselilo pol Evrope. Tu so nastanjeni večinoma starejši ljudje, ki jim očitno mraz v Evropi ne odgovarja.
12.	1. 1980
Zjutraj si dokončno urediva prostor, kjer stoji šotor. Tu misliva ostati kar ves teden. Imava idealen prostor nad morjem, pod nama pa mivkasto plažo. Težave imava samo z vodo, saj tu skoraj ne poznajo dežja. To nabavljenem živežu se ves dan predajava soncu.
13.	—19. 1.1980
Dnevnik za ta teden piševa kar skupaj, saj sva bila ves ta čas na istem mestu. Dnevi nama minevajo ob kopanju in sprehodih po okolici. En dan si nameniva za ogled Agadirja, ki pa naju s svojim evropskim izgledom razočara. Na žalost je v tem času tudi nekaj dni de-
ževalo. Domačini so bili dežja zelo veseli, saj je bilo močno pomanjkanje vode.
Zaradi skromno odmerjenega časa se 19. 1. odpraviva v smeri proti Rabatu. Tega dne prispeva v Sati, večje pristaniško mesto. Domačini nama povedo, da sva prva Jugoslovana, ki ju vidijo tu z avtomobilom. Do tedaj so imeli priliko videti le naše mornarje in vsi kar dobro obvladajo naše sočne kletvice.
20.	1. 1980
Sprva sva mislila ostali dva dni, pa naju moti cena kampa, zato se odpraviva naprej proti El Jadidi. Voziva se ob ogromnih plantažah paradižnika in banan. Pokrajina vse bolj spominja na španska tla, spreminja se tudi kvaliteta cest. Ob cesti opaziva štorklje, ki naju spominjajo na Trekmurje. To zelo dobri cesti kar hitro doseževa cilj. To krajšem počitku se odpraviva v mesto, kjer je kljub nedelji vse živo. Odprte so vse trgovine, delavnice, narod na veliko prodaja in kupuje. Naju bolj zanimajo slaščičarne in čajnice.
21.	1. 1980
Tričela sva iskati plin, ki ga potrebujeva za kuhanje. To brezuspešnem iskanju se raje odpraviva proti Casablanci. Že kar 40 km od mesta naju pozdravi smrad, ki naju spominja na Ljubljano. Kmalu prispeva v mesto. V prvem baru, kjer točijo pivo, si privoščiva najine omiljene pijače, potem pa se odprti vi vtt na potep po mediai. Tu zopet pride do izraza najina strast do nakupovanja spominkov. Ker je tudi to mesto evropskega videza, se odpraviva v Mohamedijo, kjer najdeva kamp. V kampu spoznava Danca, ki naju impre-sionira s pripovedovanjem o svojem poklicu. Je ribič, ki ima s svojimi prijatelji malo ribiško podjetje. Tripoveduje nama o ribarjenju na Severnem morju in o načrtih, kako se misli odpraviti na pot okoli sveta Z jadrnico. V Maroko je prišel z namenom, da si kupi kakšno staro jadrnico, ki bi jo potem opremi! za pot okoli sveta. Njegovo pripovedovanje je tako zanimivo, da se spravimo spat šele po polnoči.
22.	1.1980
To poznem vstajanju se odpraviva iskat plin, ki ga s težavami dobiva v najbolj skrivnem koncu pristanišča Al Mohamediji. Zaloga nama bo zadostovala do doma. Usmeriva se na sever, proti Rabatu, prestolnici Maroka, ki naju s svojo veličino ne privabi. Za ogled Rabata bi bilo potrebno pač več časa. Narediva par posnetkov in že odbrziva proti Kenitri. Zaustavi naju tabla ob cesti, ki vabi na ogled botaničnega vrta eksotičnih rastlin. Žal je vrt zaradi zimskega termina zaprt. Preostali del dneva prebijeva v Ke nitri ob praznjenju pivskih steklenic.
23.	1.1980
Z vsakim kilometrom sva bliže Tanger ju, mestu na severu Maroka. Od tam naju do Evrope loči samo dve uri vožnje z ladjo. Približuje se konec potovanja po Maroku. Ne moreva verjeli, da sva v tem času obšla vso deželo ter da naju doma čaka sneg in mraz.
Zadnji večer v Maroku preživiva v Alcazargu, mestu poleg Tangerja. lit se še zadnjič srečava z vsiljivostjo Maroka n-
Monte Carlo
cev, privoščiva si še zadnje ma-rokanske dobrote.
24. 1.1980
Tot do Tangerja je kratka. Imava občutek, da sva že v kakem evropskem mestu. Ob nakupu kart za Španijo se zavedava, da je potovanja res konec in da naju čaka samo še dolgočasna vrnitev domov. V sončnem zahodu se nama z ladje sveti zlata klila minaret v Tangerja — za naju simbolično slovo. V temi pristanemo ob španski obali.
24. L—31. 1. 1980
Čaka naju poznana pot do doma. Komaj en dan poti od Maroka že pozabljava, kje sva pravkar bila, ker. naju pač čaka kruta resničnost vrnitve v staro Življenje. V Španiji naju ob cesti pozdravljajo cvetoče češnje, ki naznanjajo pomlad. To običajnih pretresih na francosko-španski meji naju pot vodi po Franciji, kjer ta dan Že blizu Marseillea prenočiva ob cesti.
Zjutraj vsa premražena negodujeva, ker sinoči nisva sprejela ponudbo za prenočišče dveh Jugoslovanov. Enoličnost potovanja nama prekine ameriški slikar, ki potuje v Egipt. Sprva naju ima za Španca, ker pa najine govorice ne razume, spozna svojo napako.
Troti večeru se znajdemo v Genovi, kjer poiščemo Ma-sima, prijatelja iz Španije. Vsi so zelo gostoljubni in par dni, ki jih preživiva pri njem, kar prehitro minejo. V tem času dobro spoznava Genovo ponoči in podnevi. Dnevno življenje se odvija predvsem v pristaniškem delu, pa v lokalih in na ulicah, kjer lahko kupiš ljubezen za par lir.
Žal dan slovesa prekmalu pride in pot naju vodi po Tadski nižini proti Gorici. Tam že čutiva bližino doma, zlasti ko srečava par domačinov. Na meji dobiva potrdilo, da smeva voziti kljub prepovedanemu četrtku. Troti večeru prispeva v Bohinj.	Janez Lapajne
Franc Mikelj
Tlaža ob morju ob mestu Agadiru
Upokojili so se
Ivan Ribič s sodelavci
Ivan Ribič
Ivan RIBIČ sc je v naši delovni organizaciji LIP Bled, IO Mojstrana zaposlil leta 1962, pred tem pa je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Dovje-Mojstrana.
V	naši I O je delal do leta 1972 na žagi Belca kot skladiščni delavec — hlodar, po ukinitvi žage pa je v TO Mojstrana delal najprej na delih in nalogah »širinski narez lesa«, od leta 1978 pa kot »upravljalec krožne žage«.
V	letu 1980 je tov. Ivan praznoval svoj 60. rojstni dan ter se na svojo željo starostno upokojil.
lov. Ivan je bil med sodelavci naše TO zelo priljubljen, saj je bil zelo preprost in tovariški, velikokrat pa smo mu zelo radi prisluhnili, ko je živahno pripovedoval razne dogodke iz svojega življenja.
V	pokoju mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Zalka
Čufer
Zalka ČUFER se je zaposlila v naši TO kmalu po osvoboditvi oz. 22. 9. 1947. S svojim delom je pričela na skladišču žaganega lesa, kjer je bila štiri leta, nato je bila prerazporejena v žago, kjer je delala dve leti. Delala je tudi v takratni zabojarni in to vse do pričetka obratovanja obrata za izdelavo opažnih plošč, tam je ostala vse do svoje zaslužene upokojitve. Tako kot za druge, ki so se zaposlili takoj v povojnem času, moramo pripomniti tudi pri njej, da je bilo treba opravljati vsa dela, velikokrat težavna z ozirom na delovne in vremenske pogoje in pa na delovni čas, ki je bil pač tako dolg, kot so to narekovale potrebe.
Bila je vestna in pridna delavka in je svoja dela opravljala brez ugovora, do svojih sodelavcev pa tovariška in jim je bila vedno pripravljena pomagati. V vsem času svojega dela je bila aktivna v organih samoupravljanja TO in DO, v izvršnem odboru sindikata in v civilni zaščiti.
Slavko
Pirc
21. oktobra letos se je invalidsko upokojil delavec v DSSS — PIRC Slavko. Težka bolezen mu ni dovolila, da bi lahko ostal pri delu dalje, saj kot invalid 1. kategorije ni mogel opravljati svojega ali kakršnegakoli drugega dela.
Njegova delovna pot se je začela v Železarni na Jesenicah. V MLIP »Jelka« pa je delal vse do leta 1962. V tem letu se je naše podjetje preimenovalo v Lesno industrijsko podjetje Bled. Tedaj je prevzel težke in odgovorne naloge. Tako je v letu 1963 opravljal dela in naloge organizatorja v kadrovsko-organizacijskem sektorju uprave LIP Bled. Od leta 1967 do 1971 je bil vodja oddelka študija dela in časa v tehnično proizvodnem sektorju. Od tedaj naprej pa je bil vodja plansko-analitskega oddelka. Zadnjih pet let pa je v Projektivno-razvojnem biroju opravljal dela in naloge kot projektant tehnologije za primarno področje.
Slavko je svoje delo opravljal vestno, natančno ter preudarno. Iz domačega kraja, ki je precej oddaljen od naših temeljnih organizacij, je potoval in skrbel za tehnologijo primarne predelave lesa.
Bil nam je vsem vedno zelo dober tovariš, radi smo prisluhnili njegovi modri besedi. Razvedril nas je in nam pregnal sivino vsakdanjega dné.
V pokoju mu želimo predvsem boljšega zdravja, počitka, miru ter družinske sreče.
delavci DSSS
Jože Mulej
1. septembra 1980 je odšel v pokoj Jože Mulej, ki je svoje bogato delo posvetil lesni stroki. Njegovi življenjski nazori so tesno povezani z naravo, zato se je takoj po osvoboditvi zaposlil v gozdarstvu. Svoje prvo delo — posek in spravilo gozdnih sortimentov je kot organizator s svojo doslednostjo uspešno opravljal.
Ustanovitev lesnega odseka pri Kmetijski zadrugi Lancovo in njegovo delovanje je tesno povezano z njegovim nadaljnjim delom. V obdobju od leta 1948. do leta 1955. je kot vodja lesnega odseka mnogo doprinesel k uspešnemu poslovanju Kmetijske zadruge.
Z ustanovitvijo Medzadružnega lesnega industrijskega podjetja Jelka Radovljica je bil Jože razporejen na delovno mesto obratovodje. Kot obratovodja je bil neumoren načrtovalec, ki je vsako nalogo opravil dosledno in natančno. Ves svoj prosti čas je posvetil razvoju lesne industrije v Upniški dolini.
Zadnja leta njegovega aktivnega dela se je uresničila njegova večletna želja, da se lesna industrija modernizira in koncentrira na enotni lokaciji v Podnartu. S preselitvijo proizvodnje iz Lancova v Podnart je bil imenovan za vodjo priprave dela, katere naloge je opravljal do upokojitve.
V svojem bogatem delovniku je bil Jože tudi kot komunist aktiven družbenopolitični delavec. Več let je bil vodja delegacije SIS, član samoupravnih organov v TO, DO in drugod.
Njegove odlike so bile izredno praktično znanje, pretehtana misel, vztrajnost in iznajdljivost. S takimi lastnostmi je bil dober, spoštovan in priljubljen sodelavec. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami je pomagal v vsakem trenutku. V pokoju mu želimo obilo sreče in trdnega zdravja. Njegov obisk bo v DO LIP vedno zaželjen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očeta
RUDIJA KUNEJA,
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem DSSS LIP Bled za izraženo sožalje in podarjeno cvetje
hčerki Jelka Kunej in Štefi Jirasek
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1980
>	pfl ‘S o 2 0 a >
0)	>
o	a>
> cc	
	OJ rZ
D	>o o
	P RK
TO Tomaž Godec		
Boh. Bistrica	472	13
TO Rečica	313	12
TO Mojstrana	56	2
TO Podnart	78	1
TO trgovina	24	
DSSS	82	8 pri
prav-
nikov
1025
Ivan
Troha
Poročili so se:
Zofka MIKELJ (TO Rečica) Alojz GRILC (TO Mojstrana) Slavko BREGANT (DSSS)
Ivan TROHA se je rodil 23. marca 1923 v Mojstrani.
Zaposlen je bil najprej v Železarni Jesenice, od leta 1953 pa pri Kmetijski zadrugi Dovje-Mojstrana in po reorganizaciji je vse od leta 1962 pa do pokoja delal na LIP-Bled, TO Mojstrana.
Na žagi Belca je do leta 1972 delal kot skladiščnik rezanega lesa, po ukinitvi žage pa je bil zaposlen kot skladiščnik izdelkov in surovin v TO Mojstrana in ta dela in naloge opravljal vse do svoje upokojitve.
l ov. Ivan je bil zelo vesten delavec, svoje delo je opravljal vedno z zadovoljstvom in z veliko prizadevnostjo, vendar pa je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen.
Sodelavci mu želimo v pokoju še veliko osebnih uspehov in zadovoljstva, predvsem pa več zdravja.
Rodili so sc:
Pavlu in Ivici Sedlar (TO Tomaž Godec) — sin
O labodih na Blejskem jezeru
Labodi so prav gotovo okras našega Blejskega jezera. Navadili smo se nanje in težko bi bilo brez njih. Radi jih pogledajo tujci in izletniki, vesele se jih domačini, saj je že marsikateremu dnevna pot k obali, da jim nosijo hrano, pa čeprav le nekaj kruhove skorje.
Labodi na Blejskem jezeru so že bili od leta 1900 dalje. Poživljali so že takrat Blejsko je-'zero in brez njih bi si ga takrat težko zamislili. Vendar v poznejšem času se je marsikaj dogodilo, bile so vojske vmes in labodi so izginili iz jezera. Vendar vedno znova so jih naselili in postali so tako pravi »inventar« tega našega majhnega, vendar naj lepšega bisera. Zato so se nanj navadili tudi domačini in jim danes ni vseeno ali jih še imajo ali ne.
Darilo iz Švice
Gospod Hans Kaiser iz Da-vesa je v oktobru 1968 prinesel na Bled tri labode, darilo časopisev Schwaizerische Bo-denseezeitung iz Ramans-horna, Der Oberthurgauer in Thurgauer Arbeiterzeitung, oba iz Arbona. Izročil jih je čuvanje TD Bled obenem z vsemi navodili, kako ravnati z njimi, kako jih hraniti in kako jim pripraviti streho. In od tega časa dalje so zopet labodi poživljali naše jezero in kmalu postali dobri znanci domačinov kot tudi tujcev, saj so postali najbolj priljubljeni objekt številnih fotografskih aparatov in filmskih kamer.
TD Bled kar dobro skrbi zanje, napravili so jim posebno streho na otoku, pozneje v Zaki vendar v glavnem so si labodi sami poiskali primeren prostor za spanje in tudi pri hranjenju so kmalu pomagali domačini.
Labodi dobe največ osnovne hrane sami v jezeru, zelo pa si želč kruha, namočenega v jezerski vodi. Mnogi so spraševali kaj jedo in kje se drže, ko zamrzne jezero. Celo zimo so lahko v kakšni provizorni staji, samo da imajo pitno vodo in namočen kruh.
In tako se preživljajo ves čas od jeseni leta 1968 dalje. Leta 1970 sta dva laboda sredi zime izginila in kljub iskanju jih do danes še niso našli. Ali sta odletela na Koroško ali kam drugam je težko reči, vendar še vedno bolje kot da bi jih odstranili nasilni ljudje . ..
Omenili smo že, da to niso prvi labodi na Blejskem jezeru. Kot pripovedujejo starejši domačini in to še dobro pomnijo, da je ob začetku našega stoletja bilo na jezeru veliko labodov — pravijo da celo jata. Vendar
neko pomlad-leta točno ni mogoče ugotoviti-pa so se vzdignili in odleteli preko Karavank. Vrnili se niso več. In prav zato mnogi tudi danes mislijo, da sta tudi ta dva odletela preko Karavank.
V vojni sta padla tudi laboda.
Ker pa so že takrat gostinci na Bledu spoznali, da so labodi okras jezera, je Waltrinijeva, hotelirka in lastnica Hotela Luisenbad-sedanjega Hotela Toplice-nabavila dva laboda, Klicali so jih Hansi in Greti. Bila sta popolnoma udomačena. Največ sta se držala okoli Hotela Toplic, posebno še pozimi, ker tam je jezero le redko zamrznilo zaradi toplega vrelca. Vendar prišla je vojna in za živež je bilo težko. In v letu 1915 ali 1918 sojih nekega zimskega dne, ko sta se sprehajala po blejskih cestah-prišla sta večkrat celo do sedanjega Hotela Union-pobili vojaki. Enega so pobili s koli, tako da je poginil takoj, drugi pa je pozneje poginil zaradi poškodb.
Ko je vojna minila in so se na Bledu zopet začeli ukvarjati s turizmom, so seveda začeli zopet razmišljati o labodih. Ojunačil se je Miha Černe-la-stnik Hotela Petran na Mlinem. Po poklicu je bil namreč ribiški mojster ter se je tega svojega poklica izučil v Judenburgu. Tam je gojil ribe za prodajo-predvsem postrvi in krape. Za svoje delo je bil celo odlikovan od samega cesarja Franca Jožefa. In kot pripovedujeta njegovi hčerki Angelca in Cilka Cerne so nekako v letu 1923 naročili in kupila dva laboda v Hamburgu. Z letalom so jih pripeljali do Miinchna, nato pa z vlakom do Bleda. Na jezeru na Bledu sta se hitro udomačila.
Dali so jim tudi imena Milan in Milena in če so jih klicali s tem imenom sta rada »priplula« po hrano. Držala sta se vedno v okolici Hotela Petran in njihove hotelske terase ob jezeru, kjer je bilo vedno obilice hrane, pa tudi ribje bilo dovolj. Laboda sta med ribami plavala in vsi skupaj so se borili za hrano, ki so jo metali gosti s terase v jezero.
Labodja pravda
Lepega dne pa je bil Miha Černe povabljen pred sodišče v Radovljico in to zaradi labodov. Takratni lastnik Blejskega jezera in hotelir Ivan Kenda je nekako v letu 1927 verjetno zaradi velike konkurence, ki je takrat vladala med blejskimi gostinci, tožil Miha Černeta zaradi motenja posesti-torej na odstranitev labodov z jezera. Černe je seveda tožbo izgu-
bil, razmišljal pa je, kako bi labode rešil na jezeru, če jih je že kupil zato, da bi poživil blejski turizem. In ker je bilo to poleti in je bil dvor na počitnicah na Bledu, je podaril labode takratnemu prestolonasledniku Petru. Tam so jih sprejeli in razlika je bila le v tem, da so korito s koruzo prenesli k sosedu, to je na obalo k dvoru. Labodi pa so tako lahko ostali še naprej na jezeru. Prav takrat je bilo tudi zvaljeno prvo gnezdo s 5 mladiči. Vse te labode pa so »kupirali«, to je prirezali pe-roti in pa žlezo pod perotmi, da niso mogli vzleteti in pobegniti, kot se je to zgodilo že prej.
Zvalili pa so nato še eno gnezdo tako, da je bilo labodov na jezeru dovolj. Nekateri vedo povedati, da so takrat iz dvora podarili labode še v Ljubljano,
kjer so bili v bajerju v Tivoliju, Boh. Jezero, v Maksimir v Zagreb in celo v Skadersko jezero.
Ob priliki »labodje pravde« pa se je razvila polemika, ali labodi škodijo ribjemu zarodu v jezeru ali ne. Mnogi so bili mnenja, da labodi pojedo alge in ribe, in da ob priliki drstenja rib napravijo veliko škodo, razganjajo gnezda, ko se ribe drste in žro ikre. Ribiški strokovnjaki so povedali, da labodi ne delajo škode, saj njihova hrana niso niti alge niti ikre. Kot vemo, labodom najbolj prijajo zrna in namočen kruh, tudi zelenje, predvsem solata. Zelenje tudi poiščejo na obali. Našli so jih celo v vrtičkih, ko so stikali za solato. Seveda tudi ni izključeno, da ne bi pojedli tudi kakšne alge, ikre ali ribe, vendar je to le izjema in zato so kmalu prevladali tisti, ki so zagovarjali labode na jezeru. Po vojni takšne razprave ni bilo več in se ribiči, ki sicer kaj radi ugovarjajo v primerih kake škode pri ribah pa naj si bo v
Savi ali jezeru, niso več nasprotovali labodom.
In ker vemo, da po vojni na jezeru zopet ni bilo labodov vse do leta 1968, ni znano, kam so se ti izgubili.
Po začetku druge svetovne vojne se za labode ni zmenil nihče. Niso dobivali hrane ne zrnate koruz, nihče jih tudi ni hranil, saj bi sicer zadostoval tudi kruh. Ljudje so pač imeli druge skrbi in tako pozabili na ta okras jezera. Takrat so deloma poginili od lakote, ali sojih pobili vojaki, več pa jih je ušlo preko Karavank. In s tem je jezero zopet ostalo prazno ....
Upajmo, da bodo labodi, ki so se sedaj na jezeru razmnožili, v okras in poživitev jezera tako domačinom, ki so se navadili na njih, kot tujcem in izletnikom. Vse pa kar je bilo že v zvezi z labodi na Blejskem jezeru in njegovi obali pa je le del razgibane blejske zgodovi-
ne . .
B. Benedik
Dedek Mraz v Krajevnih skupnostih
Mnogi delavci se še vedno sprašujejo, zakaj se je v zadnjih letih opustila nekoč zelo razširjena navada praznovanja Dedka Mraza v delovnih organizacijah, kjer so obdarovali otroke vsak zase, kolikor je bilo lastnih finančnih zmogljivosti in tudi pripravljenosti. Jasno je, da so si v nekaterih podjetjih lahko privoščili več sredstev in razkošnih daril, drugje pa manj. Tako so otroci delavcev v posameznih delovnih skupnostih dobili več, v drugih, slabše stoječih, manj ali pa sploh nič. Takšna novoletna praznovanja in obdarovanja so prinašala nekaterim otrokom radost, drugim pa grenka razočaranja. Razen različnih, pogostokrat bleščečih, ali pa skrajno skromnih prireditev so tudi povzročala nasprotja zaradi vrednosti novoletnih paketov za otroke krivično neenakost med njimi.
Večletne slabe izkušnje z omenjenimi pomanjkljivostmi so narekovale družbenopolitičnim organizacijam temeljito preosnovo novoletnih praznovanj in obdaritev. Zato so sindikati, SZDL in Društvo prijateljev mladine v naši občini prvič že pred štirimi leti sprejeli stališče, da morajo biti ta praznovanja in obdaritve organizirana enotno, da bo vsak otrok deležen enake novoletne radosti. Spričo tega smo začeli opuščati praznovanja po delovnih organizacijah in jih postopoma prenašati v šole in vrtce za vse otroke v krajevni skupnosti. Namesto dragih daril, ki so po nepotrebnem razvajala nekatere otroke in večale razlike med njimi, smo dali poudarek primerni vsebini
in notranjemu doživljanju praznovanja z javnimi kulturnimi prireditvami. Uvedli smo tudi prakso nakupa kolektivnih daril za vrtce in šole, na skupnih novoletnih proslavah pa obdaritve otrok s skromnejšimi darili.
Da bi akcija za izvedbo proslav Dedka Mraza dosegla svoj namen, sò družbenopolitične organizacije v naši občini, podobno kot v drugih občinah na Gorenjskem, predlagale delovnim organizacijam, da denar, ki so ga namenjali za darila otrokom svojih delavcev in občanov, prispevajo v posebne sklade po svojih krajevnih skupnostih. Za letošnje prireditve in obdarovanja je dogovorjeno, da namensko prispevajo po 50.— din na zaposlenega delavca.
Krajevne konference SZDL so dolžne, da skupaj s šolami, vrtci in v sodelovanju z društvi
prijateljev mladine in sveti KS aktivirajo posebne koordinacijske odbore, ki bodo organizirali novoletne proslave v krajevnih skupnostih in skrbeli za namensko porabo zbranih sredstev.
Namesto sladkarij in slabih igračk bodo naši otroci dosti bolj veseli lepe knjige in prisrčne novoletne prireditve; velja načelo, ki naj bi se ga držali tudi v bodoče vsi — od staršev do učiteljev in vzgojiteljev.
Za uspešno izvedbo tako zasnovane akcije bomo lahko najbolje ocenili učinkovitost delovanja sindikata v krajevnih skupnostih. Prav gotovo pa bodo delavci vseh OZD tudi tokrat pokazali svojo solidarnostno zavest, posebno še, ker gre za naše naj mlajše, ki imajo enake želje pa tudi pravice do svojih otroških radosti.
J. R.
Novoletna
Staro leto h koncu gré,
Radovna še bo tekla v stari strugi, Enkrat tudi kaj govedine bode v loncu. Časopis naš pa vzdihuje v tugi,
Naslednje leto izhajal bo deseto leto, Obljube so premalo — treba bo kaj več -
presneto!
Nove točke in zamere,
Obveze dela bodo težke, plan visok,
Vojska na Bližnjem vzhodu nima mere,
Obupati ne bo. K devizam napraviti bo večji skok!
Leto, kot smo jih že nekaj — bomo preživeli,
Emir za nafto bode poskrbel,
Tudi če kofeta ... in še kaj ne bomo imeli, Obrnimo kozarček ga, naj bode vsak vesel!
Tand
r	Koliko mi	N
v		pomeni Glasilo		)
Ko sem delal v MLP Jelka v Radovljici, sem kot skladiščni delavec večkrat premišljeval o tovarniškem časopisu. Dočakali smo prvo številko Triglavski les, ki smo ga z veseljem vsi delavci prebrali. Dobro se spomnim, ko sem v radovljiški ambulanti čakal pri dr. Černetu. Zdravnik mi je rekel: »Rajko, tebi pa res čas hitro mineva ob branju informatorja.« Vsak mesec ga nismo dobivali, ker ni redno izhajal. To je bilo okoli leta 1962. Stanje se sčasoma izboljšalo. V letu 1970 pa je izšel novi informativni list DO LIP Bled z novim naslovom Glasilo. Tudi Glasilo sem rad bral in ga seveda tudi še danes.
Pomislil sem tedaj: Kaj pa če bi začel pisati v Glasilo?
Lotil sem se pisanja in prvi članek je govoril o čuvajski službi. Pisal sem vesele, smešne in precej resne članke. Kadar sem pisal o prepovedanem pitju med službo, sem razburil duhove. Potem je prišel čas, ko sem se zaposlil v DO Jelovica in zdaj sem invalidsko upokojen. Veseli me, da redno dobivam Glasilo, kajti rad pogledam in preberem vse članke iz življenja in dela kolektiva LIP Bled. Na koncu tega članka pa bi voščil vsem: srečno v novem letu!
Rajko Primožič
Lipova kronika za leto 1980
Staro leto kmalu vzelo bo slovo, zopet desetletje se končalo bo. Osemdesetega leta kronika je spisana in bralcem je predstavljena:
Vse leto smo se za stabilizacijo dajali in boljše gospodarske rešitve iskali.
V izvoz smo usmerjali vse sile, da bi težave se premostile. Domači trg s potrošniki vred je bil pa kar se da napet. Povsod je potrebno čakanje, potrpežljivost in mir, nenehno iskanje.
Nove cene se pripravljajo, nam kar naprej ponavljajo. »Kava je in kave ni!« a roko na srce: brez nje umreti ni.
S pralnim praškom hujša je zadrega: za praznim pultom se Johana krega.
LIP-ov celoten prihodek za pohvaliti je, v primerjavi od tani poskočil nam je.
Novo pa je točkovanje ter naše objektivno ocenjevanje. Vsakemu v katalogu popisane so naloge in dela in bitka za popravke se je že začela. Vsak se pritožiti sm$, po javni obravnavi mòrda kómu bolje grč. Komisija v te namene ima dosti poslovanja, da umiri pritožbe in uskladi godrnjanja.
Eno pa velja in to za vsakega: v marljivem delu naj vse od sebe dà!
•
Treba je v kroniki tud’ omeniti, da nam je v Bistrici uspelo skladišče zgraditi. Novi regati na Rečici so postavljeni b’li, v DSSS se v novih prostorih jim boljše godi.
Kot je zmeraj v navadi, po izletih smo hodili radi: na Triglav, Poreč, Maroko, v Prekmurske ravnine, Toni na Švedsko obuja spomine. Organizirana bila so množična rekreacija ter športna tekmovanja, od kolesarstva ter do kegljanja. Na saneh in smučeh smo se dobro vozili, za športnike leta bomo nove skrite talente dobiti. . .
Bilo je pač tako, za pritoževati se ni, čas nezamudno in hitro beži, med letom se marsikaj nam dogodi. . .
Naj bo uspehov več kakor težav, da bi v novem letu vsak najbolje posloval! Da bi vse sile od sebe dali, naj bo to obljuba resna, srčno želi vam tudi Vesna!
Za leto 1981
Staro leto bo minilo, se nazaj ne vrne več.
Spominov mnogo bo pustilo, veselih nekaj, žalostnih ne
preveč.
tia razvedrilo
Kaj nam novo leto bo prineslo, vid'li bomo z dneva v dan, saj ko sonce tone za goram ' al’ zjutraj poje zopet dan.
Pot življenja hitro teče, različno pelje svojo pot.
Ne zamudi čašo sreče, po novem letu srečno pot!
Da uspehov bito bi veliko, kakor zadovoljstvo tud’, da plača bila bi zadovoljiva, to želi vam 7'oncl za bodoči let.
V samoti zimskega večera
Iz gostih oblakov sneži. Zamedlo steze je. poti.
Drevesa ječijo pod težo odeje, ptice se skrijejo v veje. Nikjer nikogar ni.
V tišini zimskega večera ob peči berem star roman. Cesto mi pogled uide stran. Tedaj začutim, da daleč sem od vseh, tako neskončno sam. Ura dalje neutrudno meri čas. Roman ostal je neprebran, še vedno sneži, še zmeraj sem sam . . .
Vesna
Za dobro voljo
Janez je ves razburjen skočil iz postelje, stekel je takoj k zdravniku:
»Gospod doktor, sanjalo se mi je, da sem jedel travo.«
»To pa res ni nič hudega«, ga je tolažil zdravnik.
»Že, že, a ko sem se zbudil, jo je v žimnici precej manjkalo.«
Mojca je pravkar naredila šoferski izpit. Na izlet je povabila svojega prijatelja, ki je kar trepetal od straha zaradi njene prehitre vožnje.
»Prosim te, malo počasneje po ovinkih«, ji je prijatelj svetoval. Mojca pa je odgovorila: »Na ovinkih kar zamiži, kot to delam jaz!«
Pri izpitu zoologije je študent v silni zadregi. Profesor mirno pokaže s prtom pokrito ptico, le noge štrlijo ven. »Uganite, kateri ptič je to?« Študent ni vedel in je padel pri izpitu. Ko je bil pri vratih, ga je profesor vprašal: »Kako se pišete?« Študent je potegnil levo hlačnico gor in rekel: »Uganite!«
Znanega profesorja so v prašali. kaj misli o ločitvah m ponovnih porokah. Dejal je: »Vedno mora biti človek optimist. Iz enega slabega lahko nastaneta dva dobra zakona.«
»Kaj ti je? Zakaj si tako potrt?«
»Pusti me. slabo se mi piše.«
»Povej, kaj se je pa zgodilo?«
»Moral bi biti ob določeni uri na postaji, da počakam ženo. Toda ona se ni pripeljala s tem vlakom. Mislim, da je doma že od včera j «
Prijateljici med seboj:
»Tako sem oštela moža, ko se je vrnil pijan, da ni tri dni z mano spregovoril niti besedice. Toda včeraj zvečer je le povedal nekaj besed.«
»Katere pa so bile prve besede?«
»Vprašal me je. kam sem dala žganje.«
Na pošto pride dekle in vpraša uslužbenko:
»Ali je prispelo pismo zame z začetnicami na hrbtni strani VT?«
»Seveda, saj leži tu že nekaj tednov.«
»Nič ne skrbite. Ni mi bilo treba hiteti. Saj ti črki pomenita VEDNO TVOJ.«
Trim ne pozna meja
Angelca: Kje pa imaš moža, Manca?
Manca: Na trimu.
Angelca: Kako na trimu, saj je zunaj že tema.
Manca: Sedaj ima vaje — skok čez plot.
Najmlajši o stabilizaciji
Uroševa mama je kupila darilo za možev rojstni dan. Darilo položi na posebni, boljši papir in ga prične zavijati. Uroš jo opazuje, zmajuje z glavo, nazadnje pa se razhudi: »Ja mami, zavij darilo v časopisni papir, ki je cenejši, mimogrede pa lahko še kaj prebereš!«
Sladko je peti, toda vedite: Ustnice pojejo samo takrat, kadar ne morejo poljubljati!
Žena pride razburjena in jezna domov in reče možu:
»Zdaj pa vse vem. Vražari-ca mi je pripovedovala, da imaš drugo žensko. Katera je?«
»Po neumnem trošiš denar pri njej. Jaz bi ti sam povedal brez stroškov,« ji hladno odgovori mož.
»Ali je bila to Franceljnova ljubezen na prvi pogled?«
»Ne, na drugi. Ko jo je prvič videl, ni vedel, da je tako zelo bogata.«
Pri Janezu so imeli v gosteh prijatelja dobre kapljice. Ob osmih zvečer se je poslavljal od domačih.
»Kaj že odhajate?« so ga vprašali.
»Ne, sploh ne. Želel bi se posloviti od vseh, dokler še koga poznam.«
V Parizu je letovala žena bogatega Američana. V izložbi neke trgovine je nekoč opazila zelo dragocen nakit za 500.000 frankov.
Žena je poslala brzojavko možu. kaj on misli zaradi nakupa. Mož ni privolil. Brzojav se je glasil: »NO. PRICE TOO HIGH.« (Ne. Previsoka cena). Žena pa je prebrala: Nobena cena previsoka — NO PRICE TOO HIGH. Tako je Američana zaradi manjkajočega »stopa« ogrlica stala celo premoženje.
Pred telefonsko govorilnico je čakala cela vrsta ljudi. Notri je stal možakar in brez besed že dalj časa držal telefonsko slušalko. Nekdo se je ojunačil in ga vprašal: »Oprostite, saj sploh ne govorite, mi pa tako čakamo!«
Možakar pa mu je odvrnil: »Boste pa že oprostili vi, govorim namreč s svojo ženo.«
Zdravnik:	»Migrena vaše
žene ni nič nevarna. Z njo lahko dočaka tudi sto let!« Mož: »Koliko pa bom jaz, kaj mislite, gospod doktor?«
V knjigarno vstopi kupec in prijazno vpraša prodajalko: »Imate knjigo z naslovom MOŽ — ŽENIN GOSPODAR«? »Fantastika je naprodaj v sosednjem oddelku,« odgovori prodajalka.
»Povejte, gospa ali vaš mož kot mesečnik še vedno hodi po sosednji strehi?«
»Ne, nič več.«
»Ali je ozdravel?«
Ne, preselil se je k sosedi.«
»Ali veš, kakšna je razlika med skledo in umivalnikom?« »Ne. ne vem.«
»Potem pa imaš res velik nered doma.«
Deklica odgovarja neznanemu po telefonu:
»Ne. Očka še ni doma. Odšel je pred pol ure. Kda j bo prišel? Ja . . . ponavadi ga prinesejo.«
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev pošljite uredniškemu odboru
do 10. januaija 1981	Nagrade:
1.	nagrada 700,00 din
2.	nagrada 500,00 din
3.	nagrada 300,00 din
^ -...................................................
Vodoravno:
17.	vrsta mešane solate, 18. žensko ime, 19. znamka avtomobila, 20. ni laž, 21. bivši ameriški predsednik, 22. merska enota za površino, 23. način aran-žiranja cvetlic (množ.), 24. stoti del, 25. Ema Saksida, 26. soglasnik, 27. del čarobnega izreka, 28. pod, 29. velika žival,
30.	sorodnik, 31. ime slovenskega publicista, 33. krajevni ljudski odbor, 34. veznik, 35. Anton Korošec, 36. avtomob. oznaka za Španijo, 40. drugi izvod, 41. reševalna služba, 43. prehrambeni obrat, 45. gostišče v Ljubljani, 46. pritrdil-nica, 48. franc, ples, 50. ploskovna mera, 51. slov. slikar (Hinko), 52. Odisejeva domovina, 53. Aškerčeva pesem, 54. ime prve slov. filmske igralke,
55.	avtomob. oznaka Italije,
56.	izdajalec, 57. morska riba,
58.	os. zaimek, 60. skup, 61.
meter, 62. zli duh, 64. ruski slikar, 65. grško podzemlje,
67.	igralna karta, 68. mene, 69. sel, 70 amper, 71. član delniške družbe, 72. ples, 74. Emil Sodja, 75. melje moko, 76. združitev, 77. vse v redu, 78. vrsta vina, 79. izstop, 80. ukana, 81. vrsta oblačila, 82. polmer, 83. vrag, 84. mozoljavost, 86. medmet (bolečina), 87. srebro, 88. struja, 89. dober športnik, 90. Zalokar Anton, 91. samoglasnik, 92. volt, 95. nula, 96. oddamo, 97. del tedna, 98. ime film. igralke Pavone, 99. mesni izdelek, 100. kozji glas, 101. krma, 103. moško ime, 104. veliko vode, 105. vrsta vrbe (množ.), 106. visoka šola, 107. kraj nad Šk. Loko, 108. oče, 109. Anton Eržen, 110. izumrle živali, 112. ljudska republika, 113. slovenski film, 114. oseba iz Iliade, 115. Nemčija, 116. rimski pozdrav (2 x), 117.
jzdni sadež, 119. logar, 120. z. ime, 121. kemična znaka za iridij in radij, 122. samoglasnik, 123. hoditi, 124. avtom, ozna-a za Švedsko, 125. liter, 126. iran, 128. prvi letalec, 129. del 'oza, 132. švic. tovarna zdravil, 133. ovoj za spise, 134. otok v Filipinih, 136. pristanek (latinsko), 138. Karenina, 139. kraj na Primorskem, 140. gospod (poljsko), 141. medvojna mlad. organizacija, 143. zavrnitev sklepa, 144. trgov, organizacija, 145. slovenski slikar, 146. avtomob. oznaka Romunije, 147. nikalnica, 148. skladba, 149. zaloga za zimo, 150. maked. moško ime, 151. kmalu, 152. Pestner, 153. ženska visoka šola, 154. kravica, 155. rudar, 156. tovarna čevljev, 157. zelenica ob hiši, 158. tovarna v Kamniku, 159. italijanska RTV, 160. mongolski naziv za vladarja, 161. elektro-kovina, 162. diplomatski zbor, 163. Udav
Navpično:
1.	naj višja gora v Turčiji, 2. drevo z rdečimi sadeži, 3. varnostni svet, 4. mesto v Romuniji,
5.	moško ime, 6. vrsta sadja,
7.	prva črka, 8. posušena trava,
9.	danski skladatelj, 10. igralna karta, 11. moško ime, 12. slušni organ, 13. ožina, 14. moderni ples, 15. mednar. elektro-tehn. komisija, 16. značaj,
18.	stot, 19. ena od sovj. republik, 21. menično jamstvo, 22. soglasnik, 23. ime Prešernovega junaka, 24. žensko ime, 26. staro železo, 28. Moša, 29. vihar, 30. zdravilna rastlina,
33.	palisander, 34. manjša bolnica, 35. oslovski glas, 36. polmer, 37. spev, 38. del avtomobila, 39. smučišče v BIH,
40.	doktor, 42. nogometni klub,
43.	reka v severni Franciji, 44. Mencinger Viktor, 45. delo v srbohrvaščini, 46. teža embalaže, 47. začetek abecede, 49. turško pokrivalo, 50. avtonomna pokrajina, 52. samoglasnik, 53. poroka, 54. starejši slov. pisatelj, 55. prva črka, 57. mesto v Dalmaciji, 58. poudarek,
59.	grški filozof, 60. Radko Polič, 62. vzhod, 63. italijanska RTV, 65. predmet igre, 66. avtomob. oznaka Avstrije, 67. vleče vlak, 70. reka v Srbiji, 71. naelektren delec, 72. SFRJ, 73. vprašalnica, 75. znižana nota, 76. hokejski klub, 77. načrt za potovanje, 78. sedež občine, 79. vojaški pakt, 83. zbadljiv
spis, 85. več plezalcev, 86. naziv, 87. ZEKO, 88. tekmovalni čoln, 90. del obraza, 91. mesto v Italiji, 92. dolgorepa papiga, 93. Pakt, 94. prva črka abecede, 95. reka v zah. Kanadi, 98. detelja, 99. Janez Trdina, 100. grška črka, 101. prve tri črke od uzance, 102. samoglasnik, 104. islamski sodnik, 106. Drago Trojar, 108. samoglasnik, 109. izgnanec, 110. znamka viličarja, 111. avtomob. oznaka Španije, 113. prekmurska jed, 114. del telesa, 115. kazalni zaimek, 116. samoglasnik, 118. vas pri Ljubljani, 120. Kunčič Nada, 121. tovarna olja, 123. mišično vlakno, 124. malo, 125. delovne obleke, 127. nada, 128. zor, 129. pogreb, 130. žensko ime, 131. mesto v Makedoniji, 133. aroma, 134. znamka avtomobila, 135. mesto na Hrvaškem, 136. soglasnik, 137. znamka avtomobila, 139. konec molitve, 140. sinjska viteška igra, 141. avt. oznaka za Norveško, 142. moško ime, 143. prislov kraja, 144. slavni komik, 145. amer. obveščevalna služba, 146. reka v Avstriji, 147. poziv, 148. del pohištva, 150. avt. oznaka za Avstrijo, 154. soglasnik, 155. predlog,
156.	avt. oznaka za Ljubljano,
157.	avt. oznaka za Belgijo 32. nav. in vodor. enak soglasnik
Srečno v vojaški obleki
Vsako leto praznujejo naši vojaki svoj dan — Dan Jugoslovanske ljudske armade. Običajno jih ta dan obiščejo mladinci, predstavniki osnovnih organizacij iz DO, ki jim priredijo razne krajše proslave, jih obdarijo in takrat se največkrat domenijo za nadaljnja sodelovanja. Takih obiskov so vojaki veseli in prav je, da bi se jih spomnili večkrat.
Letos pa smo iz naše TO Mojstrana pospremili v JLA sodelavca Zvoneta. Zvone je odšel na odslužitev vojaškega roka v Delnice. Ob odhodu smo si obljubili, da si bomo dopisovali in da nam bo Zvone pisal, kako preživlja svoje dni v novem okolju, mi pa kaj je novega pri nas.
Naš vojak Zvone svoje obljube ni pozabil. Že prvi dan, ko je prispel v kasarno nam je vsem poslal razglednico s pozdravi in s pripombo, da se ima dobro.
Prav veseli pa smo bili pisma, v katerem nam Zvone sporoča, da se je udeležil jesenskega krosa, kjer je zasedel 3. mesto in dobil tudi nagrado — 5 dni dopusta. Nagradni dopust bo koristil za Novo leto, in pravi, da nas bo takrat tudi obiskal.
Na našega vojaka smo ponosni in mu čestitamo k nagradi. Upamo pa, da nam bo še večkrat sporočil tako novico.
Zvonetu obenem čestitamo k dnevu JLA in mu želimo še veliko uspehov, da bi mu dnevi v JLA kar hitro minili in da bi tudi ob vrnitvi v našo TO bil tako vesten sodelavec.
Samka
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robit1, tehnični urednik: Nada Frelih, člani:	Branko Sodja. Frane
Mencinger. Andrej Trojar. Branko Urh. Miro Kelbl. Anton Repe. Samka Tomažin. Ciril Kraigher in Marija Urankar.