POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! H3mS GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXI. — ŠTEVILKA 12 tisto, kar je pravilno. Bilo bi razumljivo in v skladu z vodilno vlogo zveze komunistov v vsakem kolektivu, da se prav sedaj izkažejo s svojo ustvarjalnostjo ter vključijo svoja pojmovanja v tako pomembno akcijo kolektiva. Namesto tega pa smo v kolektivih pogosto priče številnih sestankov in pogovorov, na katerih razpravljajo načelno in posplošeno — kakor da bi hoteli dokončno rešitev prepustiti nekomu drugemu zunaj njihove organizacije. Komunisti premalo kritično razpravljajo o raznih predlogih in rešitvah, še manj pa si prizadevajo, da bi se tudi v okviru drugih organizacij neposredno angažirali pri ugotavljanju in definiranju samoupravnih odnosov na dohodkovnih temeljih v skladu z zakonom o združenem delu. Ni malo tozdov, v katerih komunisti o tem sploh niso razpravljali, kaj šele da bi dali kakšne konkretne pobude, čeprav v tem trenutku ni bolj pereče in pomembnejše naloge, kot je ta. V kolektivih tudi vse preveč pričakujejo od sindikalnih organizacij in vodstev. Res je, da so na mnogih posvetovanjih o tem temeljito razpravljali, vendar so tudi tu več govorili o tem, kako se ne sme delati. Tudi posamezna sindikalna vodstva so obremenjena s tem, da posplošujejo svoje ugotovitve, da dajejo ocene, da raje kritizirajo in hvalijo, kot pa da bi se usmerile k iskanju, da bi pomagale najti konkretne rešitve. Izmenjava konkretnih, pozitivnih izkušenj in njihovo nepretrgano širjenje pa je ravno tisto, kar manjka delovnemu človeku pri tem izjemno pomembnem delu. Še vedno ni dovolj, vsaj ne v vseh okoljih, neposrednega angažiranja članov političnih vodstev na kraju samem, v temeljnih organizacijah združenega dela. Takšno vedenje pa seveda škodljivo vpliva na zaupanje delavcev v pripravljenosti, da bodo odgovorni sprejete norme tudi dosledno uresničili.. To še toliko bolj, ker so ravno tam, kjer so ustvarjalni potenciali najmočnejši — v delovnih skupnostih in družbeni nadgradnji na splošno — zelo malo napredovali. <3e smo soglasni — na desetem kongresu ZKJ smo to jasno povedali — da gre za velike, revolucionarne spremembe, potem so mesto, vloga in obveznost komunistov jasni. Z delom in ne le z besedami, v vsakdanji praksi in ne samo na javnih tribunah in forumih morajo ti biti nosilci te preobrazbe. Njihov prispevek k tej veliki dejavnosti postaja eno izmed meril njihove revolucionarnosti in doslednega boja za linijo zveze komunistov. Zato si morajo zastaviti konkretno vprašanje, kaj so do zdaj naredili in kaj bi še morali narediti. Ne toliko zaradi bilance in analize kot zaradi nadaljnje akcije. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na obveznost, da moramo nekatera dela pri uresničevanju zakona o združenem delu končati do konca letošnjega leta. Se Je kje zataknilo? Prišel je trenutek, ko se morajo komunisti v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih organih, posebno pa še v vodstvih družbenopolitičnih organizacij vprašati, kaj so konkretno naredili za izvajanje zakona o združenem delu. Res bi lahko rekli, da je to vprašanje že dolgo aktualno, vendar je aktivnost komunistov na tem področju ravno zdaj izjemno pomembna. V vseh delovnih kolektivih se ukvarjajo z zelo zapletenim delom pri izdelavi in izvajanju cele vrste novih dokumentov, s katerimi bodo na nov, ustavi veliko ustreznejši način, uredili tudi tako zapletene stvari kot sta ugotavljanje in delitev dohodka. Pri tem gre za bistvo temeljnega proizvodnega odnosa, na katerem temelji in iz katerega tako rekoč raste vsa družbena nadgradnja. Tu se pravzaprav začenja proces osvobajanja dela, združevanje dela in sredstev na podlagi samoupravljanja. Tu se uveljavlja novi družbeni odnos, ki postavlja delavca v položaj, da odloča o pridobivanju in delitvi dohodka oziroma o razmerah in rezultatih svojega dela. Delo je zelo pomembno in ne bi smelo potekati stihijsko, mimo neposrednega in vsestranskega vpliva najnaprednejših sil naše družbe, posebno zveze komunistov. Dosedanje izkušnje pa nas opozarjajo, da niso povsod razumeli pomena teh neposrednih obveznosti, ki so pred našimi delovnimi ljudmi. Temeljne organizacije združenega dela, ki jih priganjajo zakonski roki, na razne načine iščejo konkretne rešitve za uveljavljanje zakona o združenem delu na področju pridobivanja in delitve dohodka. Dejstvo, da so delavci sprejeli duh in besedo novega zakona, ustvarja ugodno razpoloženje za uravnavaanje odnosov na nov način, praksa pa vendarle kaže, da se težko odrekajo dosedanjim razmeram in odnosom. Skoraj v slehernem tozdu so sile, ki delno zaradi starih pojmovanj, delno pa zato, ker si želijo ohraniti privilegirane pozicije, »ponujajo« rešitve, s katerimi bi se tisto, kar je bilo do sedaj, le formalno spremenilo, še naprej pa bi se ohranili stari družbeni odnosi. Javnost je bila že večkrat opozorjena na te in podobne nevarnosti pri uresničevanju zakona o združenem delu. To je znano tudi ljudem, ki si kot člani komisij ali delovnih skupin močno prizadevajo, da bi duh tega zgodovinskega dokumenta »vgradili« v nove dokumente, ki bodo urejali odnose v tozdih. Vsi vedo, kaj ni pravilno in kaj je nasprotno bistvu zakona, toda marsikje manjka moči in znanja, da bi našli iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii Odkup hmelja od hmeljarjev je končan, sedaj ga vozijo v Hmezad iz priročnih skladišč Rezultati 9-mesečnega poslovanja kljub vsemu ugodni Zopet je za nami 9-mesečno obdobje poslovnega leta 1977. ¥ tem času hkrati z analizo 9-mesečnega poslovanja že ocenjujemo poslovne rezultate za celo poslovno leto. To je potrebno še toliko bolj, ker zaradi sezonskega značaja predvsem kmetijske proizvodnje, ki ob 9-mesečnem obračunu še ni v celoti upoštevana, mogoče pa so že precej točne ocene o letini in proizvodnji do konca koledarskega leta. Za 9-mesečno obdobje letošnjega leta je značilno, da so finančni rezultati sorazmerno ugodni, količinski plan pa ne bo v celoti dosežen. Za Hmezad kot celoto-smo ob tričetrtletju primerjalno s planom dosegli 'naslednje poslovne rezultate: ! Letni plan 4! 000 din a . © t VI 111 É - - PS ¡Étl s Indeks 9, 77/P 77 .Celotni prihodek . 2,655.749 1,829.814 69 Porabljena sredstva 2,330.860 1,618.921 69 Skupni dohodek ‘ 324.889 210.890' 65 Cisti dohodek * 247.4511 156.062? 63 Ostanek .čistega> dohodka 3.7.825 j .7.876 20 Ostanek Č D 4- PAM 48.416 Í1.089 23 Tkalkulirani OD 1 193.265 141.598 73 Kot1 je- iz S gornjih primerjalnih ‘ rezultatov razvidno in če primerjamo rezultate z doseženo dinamiko v devetmesečnem obdobju .prejšnjih let, je ocena teh rezultatov ugodna.. Manj ugodni so pokazatelji o fizičnem obsegu - poslovanja, saj nekatere'TOZD količin-isivega-obsega poslovanja dk dosega jo,-- oziroma celo ne dosegajo lanskoletne dinamike za to obdobje. . - in kakšni so vzroki!? Na' realizacijo proizvodov in storitev* so* *se: tudi’ letos odrazili dejavniki na katere nismo, mogli dovolj1 vplivati, in.sicer: -— Izredno,, dolgo sušna obdobje v.poletnih mésecih; v času’ najnujnejše ‘rasti, je odločilno vplivalo na 'pridelke'"tistih- hmeljišč, ki so na hol j . plitkih' prodnatih-, tleh in,-.ki niso bila namakana. Zaradi ,suše so povprečni . pridelki znižani za preko 20 %. Zaradi suše pa so zmanjšani tudi pridelki nekaterih drugih kultur. Nadalje spomladanska’močna pozeba je prizadela predvsem plantaže jabolk in vinograde. .Zaradi pozebe in suše oje hil .močno zmanjšan tudi odkup gozdnih,sadežev. — Neusklajenost cen v proizvodnji živine Se je nadaljevala tudi v tem fetu, kar-je povzročilo nadaljnjo stagnacijo oziroma ' celo upadanje, proizvodnje govedi in prašičev tako v lastni kot tudi v kooperacijski, proizvodnji. — Prav isti vzrok se je močno odrazil tudi na rezultatih v mesnopredelovalni- dejavnosti. Ob. upoštevanju teh dejavnikov, na katere prizadete -TOZD niso mogle vplivati, .smo z doseganjem fizičnega obsega v glavnem lahko zadovoljni. Seveda 'ne bi bilo prav, da ob tem ne opozorimo, da' so tudi nekateri subjektivni: vzroki.povod,da plan ne bo v celoti realiziran. Po drugi strani pa. maramo opozoriti na doseganje oziroma preseganje planirane proizvodnje. Tako se proizvodnja mleka v vseh kmetijskih 'TOZD giblje nad planom, kar povzroča , težave celjski mlekarni zaradi premajhnih predelovalnih zmogljivosti. Prav tako se proizvodnja piščancev giblje v okviru plana, lanskoletna realizacija tega obdobja pa je presežena za 16 %. , ¥ gostinski .dejavnosti novi hotel v Preboldu sicer še ne posluje pozitivno, vendar rezultati kažejo na upravičenost njegove izgradnje. Tudi v strojno kovinarski dejavnosti so prav tako doseženi dobri rezultati. Potrebno je omeniti še novo blagovnico TOZD Notranja trgovina, ki v prvih petih mesecih poslovanja dosega planirani promet. če se še enkrat ozremo na finančne poslovne rezultate za katere ocenjujemo, da so ugodni v primerjavi s preteklimi obdobji, vidimo, da je ostanek čistega dohodka za sklade' sorazmerno skromen. V delitvi-čistega dohodka so namreč glavna postavka osebni dohodki; čeprav iz obdobja v obdobje zaostajamo za republiškim-, povprečjem OD za ca. 10 %, pa je kljub temu potrebno nameniti 95 % čistega dohodka za osebne dohodke. To priča o. izred- Približati še čimbolj plačilu po rezultatih dela’ je težnja, ki'smo’jo poskušali uresničiti v zadnjih dveh letih. Zakon1 o združenem delu je naš prepočasen tempo-naz tem-področju pospešil in nam nakazal nove smeri, še v letošnjem letu je po določilih zakona potrebno -preučiti in dopolniti1 obstoječe sisteme nagrajevanja. . Kako smo pristopili? Na. ravni DO je bila imenovana komisija, ki je proučila obstoječe sisteme delitve dohodka hr nagrajevanja; Naloga ‘komisije je, da ’ veljavne samoupravne sporazume dopolni v smislu določil zakona. Sedanji skupni sporazum o, razporejanju dohodka in sporazum 6 délitvi dohodka in čistega dohodka ter enotnih osnovah pri délitvi OD. TOZD in DS Skupne službe pa bodo sprejele svoje pravilnike, ki - bodo vključevali skupne osnove in posebnosti.TOZD oz. DS Skupne’ službe. -' Osnutek sporazuma o enotnih osnovah je izdelan, Novdsti1 ki jih le-ta prinašap s® predvsem naslednje: Eri razporejanju dohodka, ná del za osebne dohodke'Upošteva iste osnove kot doslej (dohodek na zaposlenega; dohodek na povprečna* poslovna.’sredstva). Novost.- je v tem,.!da je vključen, plan. Doseganje planiranega dohodka, pogojuje , planirane, osebne dohodke na oSnovi izračuna. — — Bistvene spremembe : so' bile potrebne v sistemu delitve OD. Osebne dohodke bomo oblikovali na1 oSnovr vrednošti del na delovnem mestu z upoštevanjem količine dela, kvalitete dela posameznika z upoštevanjem prihrankov (gospodarjenje: s sredstvi) posamezí-nika ali skupine v organizacijski enoti in na osnovi uspeha TOZD. Sredstva za osebne dohodke iz minulcgá dela ostajajo nerešena naloga. Dokler ni 'izdelanih drugih meril, ostaja dodatek na delovno dobo. Z ozirom na to, da pomeni dodatek na delovno dobo le 5% maše OD,, je* sprejemljiv, ía Na osnovi DO predvideva sporazum o enotnih enotah enotno nletodo vrednotenja del in razpone razmerij zahtevnosti: tipičnih del, ki sé oblikujejo na ravni DO. Na osnovi tega TOZD lin DS Skupne službe vrednotijo dela na sistemiziranih delovnih mestih. . Rezultate dela bomo merili, kjer je merjenje ekonomsko upravičeno in ocenjevali, kjer merjenje ne bi bilo raeionalno. Premira-ñje kot obliko nagrajevanja navaja osnutek sporazuma za vodilne, vodstvene in določene strokovne delavce,; osnova za premiranje je planiran rezultat (naloga), zá katerega je delavec zadolžen. TOZD bodo v svojih pravilnikih opredelile skupine del, ki se merijo bodisi s fizično normo ali finančnimi merili in skupine del, kjer količino in kvaliteto dela ocenjujemo in skupine del, kjer se postavljajo premijske osnove za doseganje planiranih ciljev. Ocena zahtevnosti del na delovnem mestu pomeni istočasno osnovo za 100% osebni dohodek v primeru, da so dela opravljena v predvidenem obsegu in kvaliteti in da do- no slabi akumulativnosti kmetijske proizvodnje in predelave. Na osnovi doseženih rezultatov v devetmesečnem poslovanju lahko že ocenjujemo poslovni uspeh ob koncu leta. Po tej oceni predvidevamo, da bo celotni prihodek realiziran s 97 % plana in 28 % več kot preteklo leto.. Družbeni proizvod in dohodek se bosta prav tako povečala za 28 % ali 96 % plana. Ostanek čistega dohodka pa bo po oceni za 36% višje realiziran kot v preteklem letu, vendar bo zaradi navedenih vzrokov doseženo le 61 % planiranega ostanka čistega dohodka. Ce vremenske ncprilike in drugi objektivni vzroki ne bi bili vplivali na poslovanje v tem letu, ocenjujemo, da bi bil planirani ostanek čistega dohodka v celoti realiziran. To pa potrjuje, da so bili planski cilji za leto 1977 postavljeni pravilno. sega ožja organizacijska enota, in TOZD planiran rezultat. Rezultati dela posameznika lahko* znižajo osnovo rta 80 %,’ oziroma povečajo* na 120 % vrednosti del na* delovnem mestu. Rezultati delà posameznika se bodo preverjali mesečno, oziroma’ v daljših' obdobjih odvisno od osnove. ¥ prihodnjem mesecu moramo preveriti obstoječe osnove.nagrajevan ja vTOZD in jih dopolniti.v smislu.sporazuma o enotnih osno-vàh. Pri tfem'je pbtrehno "angažiranje zaposlenih v TOZD in DS Skupne službe, tako da bodo-osnove za nagrajevanje resničnospod-bujale. večje rezultate dela in s tem višje OD ob povečanem poslovnem rezultatu. Océnjujeto»,5 da borim glede na že opravljeno - delo1 na- področju delitve in nagrajevanja lahko v • predvidenem zakonskem roku zastavili sistemrki se bo začel uveljavljati v naslednjem letu. Glede na sorazmerno kratek rok in dejstvo, 'da je uvajanje sistemov nagrajevanja proces, ostaja obveza, da. okvire nagrajevanj a, ki bodo postavljeni, ssporazu-mom in pravilniki v naslednjem letu, intenzivno spremlja jo’ in’ dopolnjujemo^ ' Ü M. G. Licitacija Na podlagi sklepa DS TOZD Mešal-nica krmil Žalec in zapisnika licitacijske komisije z dne '20. 10. 1977 bomo na ponovni licitaciji, ki bo dne 15. 12. 1977 "ob::8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni1 sektor, prodali'naslednja osnovna- sredstva: Kompresor (prevozni) »TRUDBE-NIK« tov. št. 2558 ; 8 atm, moč elektromotorja 2,2 kW. Izklicna cena 4.000 din. Kompresor »FAGRAM« art. 702, tov. št. 110; 7 atm, kap. 109 litrov, leto izdelave 1972. Izklicna cena 42.000 din. Elektromotor »SE¥ER« tip ZK-200 1.4, tov. št. 504O26il470 obr./min moč 30 kilovvatov, leto izdelave 1968. Izklicna cena 3.000 din. Interesenti položijo na blagajni Hmezad TOZD Mešalnica krmil pol ure pred pričetkom licitacije 10 % varščino od Izklicne cene. Potrdilo vplačane varščine predložite komisiji za prodajo OS, katera vodi licitacijo. ¥se TOZD Hmezada prosimo, da se izjavijo o interesu nakupa OS, oziroma da se licitacije udeležijo. Nasprotno bo-mo šteli, da nimajo interesa za nakup ponudenih OS. Po licitaciji varščino in vrednostne papirje vrnemo. Rok plačila za licitacijske upravičence je 8 dni, sicer varščina zapade. Po plačilu OS predamo kupcem na podlagi zapisnika. dipl; inž. Polde Škafar URESNIČEVANJE DOLOČIL ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELE S PODROČJA NAGRAJEVANJA »FORMACIJA FIN AN ČN 0-R AČUN O V ODSKEGA SEKTORJA ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1977 V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA KRATKOROČNI KREDITI Na področju najemanja kratkoročnih kreditov za obratne namene pri bankah, poslov- (Vsi finančni pokazatelji so v tisoč dinarjih) Kreditni zahtevki so bili vloženi za izvoz hmelja letnik 1976 v znesku din 85.383, za proizvodnjo in pripravo hmelja v izvoz letnik 1077 din 80.000, za izvoz hmelja letnik 1977 in ostali izvoz din 105.000, za kooperacijsko pitanje živine din 9.590, za zaloge koruze din 11.550, za proizvodnjo jabolk din 4.700, za pitanje živine po programu ustvarjanja rezerv mesa ha hribovsko planinskih predelih preko Zavoda za rezerve SRS v znesku din 10.815, za izdobavo živine Vojnim poštam na področju SRS preko Vojnega servisa Beograd din 23.950, za proizvodnjo serijske opreme din 15.610, premostitveni kredit za odpravo posle- V letošnjem letu so bili vloženi naslednji kreditni zahtevki: za naložbe v hmeljarstvo, za nakup zemlje, melioracije, nakup živine, vzrejni center Zovnek, Skladišče Mirosan, za razširitev brojlerske proizvodnje, silose, kmetijska mehanizacija, načrti za prašičerejo, dodatni zahtevki za hladilnico in- skladišče kmetijskih strojev. Vsi zahtevki, razen za melioracije, sovlaganje Orahovici, načrtov za prašičerejo in skladišča Mirosan so bili že odobreni. Po letošnjem investicijskem programu še niso vloženi zahtevki za večje naložbe in šibi Zasebni sektor Po stanju 30. 9. 1977 še ni bil vložen kreditni zahtevek za TOZD Kooperacija Za preusmeritev 63 kmetij in za 6 strojnih skupnosti za spravilo silažne koruze v znesku din 9.302. Od odobrenih kreditnih zahtevkov v letu 1977 pa je samo TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica koristila kredit v znesku 3.179 din. Počasnemu koriščenju kreditov je vzrok še vedno pomanjkanje cementa in opeke, kot tudi opreme in mehanizacije na domačem trgu, deloma pa ta vlaganja niso refundirana. nih partnerjih in drugih organizacijah, izkazujemo v globalnih kazalcih za to obdobje-naslednje stanje: dic po potresu za TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah v znesku din 23.000 ter druge namene. * ■ Kredite smo koristili v glavnem iz sredstev zvezne in republiške primarne emisije, ker so glede obrestnih mer najugodnejši, istočasno pa vplivajo na izračun trajnih obratnih sredstev, ker znižujejo zaloge blaga. II. KREDITI ZA INVESTICIJSKE NALOŽBE a) Družbeni sektor . cer za dopolnilne kapacitete pri TOZD Mesnine v predračunski vrednosti 45.000 din, za novo Mešalnico krmil za preračuhsko vrednost 42.000 din, Za dodatne naložbe pri TOZD Mlekarni za 8.000 din in za skladišče repromate-riala pri TOZD Kmetijstvo Šmarje za preračunsko vrednost za 10.000 din. Koriščenje pa se nanaša na račun odobrenih kreditov iz prejšnjega leta in na novo najetih kreditov. Neizkoriščenih odobrenih kreditov je po tem stanju še 82.768 din. Koriščenje kreditov se še vedno nanaša v glavnem na kredite odobrene v letu 1975 in 1976. Vseh neizkoriščenih kreditov iz navedenih let je za 12.507 din v katerem znesku je vštet tudi kredit mednarodne banke v višini 4.788 din. Od neizkoriščenih kreditov odpade na TOZD Kmetijstvo Šmarje 8.300 din, TOZD Kooperacija Žalec pa 4.207 din. III. Interna banka izkazuje naslednje skupne vire in plasmaje sredstev: (Nadaljevanje na 4. strani) Na podlagi sklepov svetov zadružnih enot razpisuje TOZD Kooperacija Žalec LECiTACBJO rabljenih osnovnih sredstev, traktorjev, traktorskih priključkov in druge opreme za kmetijstvo. Licitacija bo v ponedeljek, 26. 12. 1977 ob 9. uri na ZE Trnava. Ogled strojev pred pričetkom licitacije. Interesenti .morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 °/o varščino od izklicne cene predmeta, ki ga nameravajo licitirati. TOZD Kooperacija Velike evropske firme, ki se ukvarjajo s hmeljem in pivovarstvom, odvažajo slovenski hmelj iz Hmezada s težkimi tovornjaki JAVNA LICITACIJA TOZD Kmetijstvo Žalec razpisuje licitacijo:; 4 traktorje (2 Fe 65 in 2 Fe 35 ozke izvedbe) razni traktorski priključki Licitacija bo 17. 12. 1977 ob 8. uri v Latkovi vasi na gospodarskem dvorišču in ob 11. uri v Šmarjeti na gospodarskem dvorišču. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe predložiti varščino v znesku 10 odstotkov od izklicne cene. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati takoj. HMEZAD TOZD KMETIJSTVO ŽALEC 1976 1977 - v 000 din Indeks 1. Vloženi kreditni prispevki 315.401 406.040 129 2. Odobreni krediti 315.401 390.136 124 3. Izkoriščeni krediti 293.384 384.538 131 4. Stanje kreditov 168.335. 249.601 148 Stanje 30. 9.1976 30. 9.1977 Indeks I. Vloženi kreditni zahtevki 70.800 132,921 ■ 188 2. Odobreni krediti 53.514 83.717 . 156 3. Koriščeni krediti 54.897 ¡ 66.594 121 4. Stanje kreditov 180.824 234.990 130 Sta - 3.9.1976 nje 30.9.1977 Indeks 1. Vloženi kreditni zahtevki 34.382 32.992 96 2. Odobreni krediti 32.338 18.472 57 3. Koriščeni krediti 29.206 28.656 98 4. Stanje kreditov 78.420 102.668 131 Slovenika skozi Savinjsko? 30.9.197? Indeks Bo Arja vas zamašek na štajerski prometni žili? Slovenika je naš širši družbeni interes. Kako pa se obnašamo mi? Vsak bi rad, da bi jo imel tako, kot si jo želi sam. Celjanom bo menda vsaj delno uspelo s podaljškom Slovenike do Ruš speljati promet s svojih ulic, prebivalci Arje vasi imajo do prometa skozi vas svoje poglede, Žalčani se borijo za obvoznico, Šempetrčani so tiho. Ljudje, ki pa s cesto niso prizadeti, imajo čisto svoje poglede. Pravijo, da smo z gradnjo Slovenike Že tako najmanj deset let v zaostanku, da imajo občutek rahlega zapostavljanja, da smo si za nastalo prometno zmešnjavo malo krivi tudi sami, ker nismo takoj zagrabili ponujeno nam cesto in še in še — in predvsem, če nočemo zamuditi zadnje priložnosti pred daljšim premorom, moramo biti pri skupnem delu preudarni, strpni, parlamentarni in enoviti. Morda' pa le ni vse zamujeno?! Laiki, in teh je največ, pravijo, da bi cesto — kakršnokoli, potegnili po novi trasi in tako poleg že naštetih problemov rešili tudi šempetrskega, obenem pa že gradili zasnovo za Sloveniko. Vsi so enotni, da moramo rešiti problem prometa, ker nanj opozarjajo številne žrtve na cesti skozi dolino, med katerimi smo lahko kmalu tudi mi. Sprašujejo se, kje je denar, ki so ga namenili za pametno gradnjo cest. Zadnja vest: Vrhovno sodišče je mnenja, da Gotoveljčani nimajo o obvoznici prav. Vy Lepa jesen je skrbnim hmeljarjem omogočila popravilo žičnic Stanje 30. 9.1976 VIRI SREDSTEV 1. Kratkoročni krediti za OBRS 135.075 173.361 128 2. Dolgoročni krediti za OBRS 11.208 44.430 396 3. Krediti za trajna OBRS 13.603 31.320 230 4. Dolgoročni krediti za OS 200.735 248.841 120 5. Ostali viri 75.796 93.473 123 Skupaj 436.417 591.425 136 PLASMAJI SREDSTEV 1. Krediti za Ob. S preseženi na TOZD 25.713 98.685 384 2. Krediti za Ob. S skupni 120.295 145.901 122 3. Krediti drugim OZD za druge namene 8.045 14.150 176 4. Krediti za invest. naložbe preneseni 182.875 234.145 128 za TOZD 90.715 89.443 99 5. Krediti drugim OZD za invest. naložbe 6.289 7.243 115 6. Saldo kredit, za žiro račun in devizni račun 7. Drugi plasmaji 2.485 1.858 75 Skupaj 436.417 591.425 136 Indeks povečanja stanja kreditov za obratna sredstva znaša 156%, kar je za 20% več IV. kot je povečan CD. Ta problem bo potrebno Pri interni banki koristijo TOZD naslednja pri TOZD podrobneje proučiti. kratkoročna sredstva: „ 1 . Indeks Stanje -----— --------—— 30.9.1976 30.9.1977 »ngaz. GD sred. Kmetijstvo Žalec 45.346 - 54.055 119 232 Kmetijstvo Šmarje — 28.012 + 2.313 — 134 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 548 + 1.672 — 156 Kmetijstvo Radlje — 6.268 — 10.242 163 197 Sadjarstvo Mirosan — 386 — 943 244 283 Vrtnarstvo Celje + 2.733 + 2.206 81 118 Kooperacija Žalec — 13.409 — 17.514 131 152 Mesnine Celje + 1.332 — 15.841 — 122 Mlekarna Celje * 4.394 — 2.374 — 146 Export-Import Žalec + 6.633 — 2.857 — • 58 Mešalnica krmil Žalec + 3.216 + 869 27 110 Strojna Žalec — 4.176 — 1.750 42 116 Gostinstvo Celje + 200 — 7.102 — 169 Združena hladilnica Celje 3.593 — 4.989 139 80 Notranja trgovina — 35.770 — 43.201 121 155 Skupne službe + 743 H” 2.769 373 129 Počitniški domovi + 96 wm 5 — — Hmelj — 2.134 + 5.143 — 1 Skupaj 120.295 145.901 122 136 V. Plačilni promet preko skupnega žiro računa in žiro računa TOZD KIB je bil v tem obdobju opravljen v naslednjem obsegu: Stanje tnflek« 30.9.1976 30.9.1977 SKS| a) Pri interni banki Priliv sredstev 1,525.406 2,122.128 139 Odliv sredstev 1,520.100 2,065.534 136 Saldo 5.306 8.228 155 Povprečni dnevni priliv sredstev se je na sproti lani povečal za 3.191 din ali 39 %. Priliv sredstev 211.737 225.171 106 Odliv sredstev 210.973 224.965 107 Saldo 764 207 27 Interna banka je zaradi pomanjkanja obratnih sredstev koristila prosta sredstva rezervnega sklada, za obratne namene, v znesku 2.860 din. Po stanju 30. 9. 1977 je RS v celoti vrnjen in izločen račun pri SDK. Prosta sredstva HIP je Ib koristila kot posojilo v povprečnem znesku din 34.266 po 11 %> obrestni meri. VI. Hranilnica in posojilnica izkazuje naslednje stanje virov in sredstev oziroma plasmajev: Stanje 30. 9.1976 30. 9.1977 Indeks VIRI Hranilne vloge 53.658 68.790 128 Bančna posojila 43.595 61.936 142 Republiška udeležba 21.607 22.489 104 Posojila drugih organizacij 4.318 5.743 133 Kratkoročni krediti 8.900 12.500 140 Ostali viri 10.433 8.850 85 Skupaj 142.511 180.308 127 (Nadaljevanje na 5. strani) Stanje 30.9.1977 30.9.1976 HIndeks PLASMAJI Stanje na žiro računu 1.978 207 10 Obvezna sredstva 5.544 6.855 124 Vezana sredstva pri banki 5.377 3.531 66 Gotovina v blagajni 1.501 1.251 83 Kratkoročni kredit ustanovitelja 19.416 23.843 124 Dolgoročni kredit ustanovitelja 3.184 2.191 69 Posojilo delavcem in kmetom 92.238 135.690 147 Krediti drugim HKS 715 475 67 Ostala sredstva 12.558 6.265 50 Skupaj 142.511 180.308 127 Skupen obseg virov se je torej povečal za 62.203 din predvsem na račun povečanja hranilnih vlog in bančnih kreditov. Planirano povprečje hranilnib vlog je doseženo s 95,4 %>. Od stanja vlog odpade na vloge kmetov 69 %> in na vloge delavcev 31 °/p. Stanje kreditov kmetom in delavcem se je povečalo za 43.542 din, skladno s programom kreditiranja. VII. Dohodkovni rezultati so naslednji: INTERNA BANKA Stanje 30.9.1977 30.9.1976 Indeks a) Prihodki 10.346 10.460 101 b) Odhodki 9.373 9.936 106 c) Skupni dohodek č) Delitev skupnega dohodka 973 524 54 — obresti 968 461 48 — članarine 5 63 1260 V skupnem dohodku Ib ni upoštevan del dohodka, ki je bil presežen na TOZD v znesku 1.114 din in TOZD. je izkazan v poslovnem rezultatu HRANILNICA IN POSOJILNICA Stanje 30. 9.1976 30. 9.1977 Indeks a) Prihodki 7.174 9.663 135 b) Odhodki 1.257 1.608 128 c) Skupen dohodek č) Delitev skupnega dohodka 5.917 8.055 136 — obresti 5.884 8.013 136 — članarine 14 17 121 vin. Investicijske naložbe so realizirane v naslednjem obsegu: TOZD Planirano Realizirano Angažirana sredstva indeks lastna tuja Kmetijstvo Žalec- 52.156 20.810 40 5.107 15.703 Kmetijstvo Šmarje 46.978 5.488 12 1.300 4.188 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 8.579 2.429 28 1.444 985 Kmetijstvo Radlje 5.392 2.530 47 52 2.478 Sadjarstvo Mirosan 4.682 162 4 162 — Vrtnarstvo 2.357 1.330 56 1.083 247 Kooperacija 19.725 6.991 35 341 6.650 Mesnine 37.164 4.277 12 1.886 2.391 Mlekarna 10.417 4.227 41 3.114 1.113 Export-Import 1.914 1.428 75 1.069 359 Mešalnica 44.006 3.872 9 1.330 2.542 Strojna 4.366 1.290 30 108 1.182 Gostinstvo 3.568 3.230 91 2.399 831 Združena hladilnica 4.635 6.327 137 141 6.186 Notranja trgovina 23.684 21.932 93 984 20.948 Skupne službe 1.450 257 18 257 — Farma prašičev v izgradnji 2.000 43 2 43 — Skupaj 273.082 86.623 32 20.820 65.803 Pri realizaciji investicij gre v glavnem za nadaljevanje večjih investicij iz preteklega leta in sicer: zmrzovalnica za meso, skladišče in hala za kmetijske stroje, hotel Prebold, teleč-njaki Podlog—Zalog in briketirnica Žalec. Nove investicije so v gradnji na področju Kmetijstva Šmarje in sicer: upravna stavba, trgovina in skladišče Šentvid, trgovina Zibika, z deli se je pričelo tudi na objektih Brče in Pristava. V gradnji so še naslednje investicije: hlevi za brojlerje, silosi, hmeljne žičnice, melioracije, vzrejališče Žovnek in skladišče Miro-san. Delno je bila nabavljena tudi kmetijska oprema, oprema Mesnin in Mlekarne. Izvajanje celotnega investicijskega programa zlasti pa večje naložbe precej kasni. (Nadaljevanje na 6. strani) ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM Posebna pravila previdnosti 1. Preden stopite na traktor, pojdite okrog njega in ga temeljito preglejte! 2. Na traktor se vzpenjajte previdno po dostopih, ki so zato urejeni oziroma predvideni! 2. Preden vključite zaganjač motorja, se prepričajte, če je menjalnikova ročica v nevtralnem položaju! 4. Preden krenete s traktorjem, usmerite pogled v smer vožnje.'To velja še posebno za vzvratno vožnjo (vožnja nazaj). 5. Hitrost vožnje prilagodite zemljišču in delu. Na kamnitem, strmem in nevarnem zemljišču, naj bo hitrost minimalna! 6. Med vožnjo naj bo plug ali drugo orodje le malo nad tlemi. 7. Med premikanjem traktorja ni dovoljena vožnja ljudi na priklopnih strojih, če ti stroji nimajo v ta namen nameščen poseben sedež. 8. Kakršnakoli popravila, nameščanje oziroma nastavljanje orodja smete izvesti le tedaj, ko traktor miruje in je motor izključen. TRAKTORISTU JE PREPOVEDANO 1. Zapustiti sedež traktorja, če predhodno ne poskrbi, da se stroj ne bo mogel sam od sebe premakniti. V ta namen je treba izključiti pogon, zmanjšati dovod goriva na minimum in zavreti traktor, delovno orodje pa po možnosti opreti ob tla. 2. Oddaljiti se od traktorja, če prehodni pogonski motor ni zaustavljen in traktor zavrt, da se ne more premakniti. 3. Popravljati, čistiti ali dolivati gorivo in olje, kadar je pogonski motor v pogonu. 4. Uporabljati traktor v namene, za kar ni predviden. 5. S traktorjem prevažati ljudi. 6. Traktor prepustiti osebam, ki niso pooblaščene za delo na njem. K OBVEZNI OPREMI TRAKTORJA ŠTEJEMO 1. Kabino, ki mora biti urejena za letno in zimsko delo ter za izvajanje posebnih del, npr. delo s strupi — pri varstvu rastlin s kemičnimi sredstvi, itd. 2. Primeren sedež za traktorista in po potrebi tudi za njegovega spremljevalca. 3. Zaščito koles z blatniki, ki preprečujejo padec voznika v prostor med kolesom in šasijo. 4. Naklonski kazalec, ki kaže bočni naklon traktorja, če je traktor namenjen za delo na terenu z nagibom večjim kot 20° ali 45 % ali, da ima vgrajene delovne priprave, z višjim težiščem, kot ga ima traktor. 5. Opremo za nočno delo oziroma za delo v mraku ali temi. 6. Vzvratna ogledala^ 7. Zvočne in druge signalne naprave. 8. Vizualna opozorila. 9. Orodje za tekoča popravila in dodatno opremo. 10. Zavojček prve pomoči. 11. Gasilni aparat. POGOJI DELA S TRAKTORJEM Pri delu s traktorjem, zlasti pri nagibih in strminah je za voznika — traktorista, kakor za traktor sam velika preizkušnja. Delo v strmini je nevarno, zlasti zaradi slabše stabilnosti in slabših vlečnih sposobnosti, ter zanašanja od predvidene tirnice gibanja. Teren, na katerem delamo s traktorjem, je več ali manj razgiban in spolzek, manever-ski prostor je večkrat določen in omejen, bremena pa so težka in slabo zavarovana. V takšnih primerih zahtevamo od traktorja kot traktorista še posebne odlike in sposobnosti za varnost. Za delo v strmini, zlasti z nagibi nad 20® ali 40 %, so primernejši traktorji z medosno razdaljo nad 180 cm in težki okrog 2.000 kg. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Ti traktorji se težje vzpenjajo na zadnja kolesa. Razpored teže mora biti takšen, da pride ña prednja kolesa vsaj 45 do 40 °/o traktorjeve teže (vštete so tudi uteži). Moč traktorja je zlasti pri delu v strmini pomemben delovni kakor varnostni faktor. Pri delu v strmini se namreč vozni ali vlečni odpori povečajo (sila odpora) in sicer ža toliko teže, kolikor znaša vzpon. Primer Običajni traktor s 1000 kg lastne teže na ravnem in dobro utrjenem cestišču traktorski priklopnik (prikolica z bremenom), težkim približno 10 ton. V strmini so vlečne sposobnosti istega traktorja občutno manjše: — ravnina terena — približka vlečna sposobnost 10 ton; 2% nagib terena — približna vlečna sposobnost S ton; — 5% nagib terena — približna vlečna sposobnost 7 ton; — 10 % nagib terena — približna vlečna sposobnost 5 ton; ■ — 15 % nagib terena — pibližna vlečna sposobnost 4 tone; — 20 % nagib terena — približna vlečna sposobnost 3 tone; — 25 % nagib terena — približna vlečna sposobnost 2 toni. Pri dvajset odstotnem vzponu cestišča znaša vzpenjalni odpor 2000 kg težkega traktorja okrog 400 kg. Za toliko se tudi njegova vlečna sila zmanjša, ki bi jo sicer'razvil na enakem Vendar ravnem terenu. Podobno velja tudi ža vzpenjalni odbor priklopnika. Standardni traktorji uporabijo pri vleki le 60—70° nazivne moči motorja. Pri nagibih oziroma vzponih moramo upoštevati še vzpenjal-ne odpore, ostane za izkoristek precej manj razpoložljive vlečne moči, kot običajno mislimo. Pri delu v strmini grozi nevarnost bočnega, pa tudi vzvratnega prevračanja traktorja. Največ nesreč s traktorji se zgodi zaradi bočnega prevračanja. Kot preventive je v glavnem odvisen od višine težišča in medkolesne. razdalje. Če oddaljenost težiščne točke od podlage 60—80 cm, medkolesna razdalja pa je 175 cm, se bo traktor v mirovanju prevrnil pri nagibu strmine od 52° (dopustno) do 59° (kritično). če pa se traktor giblje, v tem primeru pa so vrednosti stabilnosti zaradi učinka podlage in vlečnih sil veliko manjše. Te vrednosti je s številkami težko izraziti, ker je vrednost oziroma stabilnost odvisna od vrste podlage, hitrosti vožnje, itd. Za razumevanje povemo, da se je traktor prevrnil, ko je s hitrostjo 10 km na uro zapeljal čez 15 cm' visoko ostro-robo oviro. Nevarnost prevračanja se poveča, če traktorju priključimo orodja ali stroje. Običajno se bočna stabilnost zmanjša za ca. 30%. Velika nevarnost za bočno prevračanje traktorja so drseča tla (mokra ali s hlevskim gnojem prekrita tla) ali sveže pokošeni travniki. Tudi rosa na travinju je past za traktorista. Stabilnost traktorja povečamo z razširitvijo koloteka (obračanjem koles), s polnitvijo zračnic z vodo, z dodatno obtežitvijo, z opremo »dvojnih koles« pa tudi s primernim tlakom v kolesih. Vzvratnega prevračanja s traktorji je manj kakor bočnega. Vožnja v preveliko strmino, hitro speljevanje, previsoko pripeto oje (rudo), itd, so vzroki da se traktor vzpenja na zadnjih kolesih. Do vzvratnega prevračanja lahko pride v primerih, ko so prva kolesa razbremenijo v taki meri, da težo traktorja 'nosijo zadnja kolesa. Traktor, ker ima pogon na Zadnja kolesa, doseže takrat tudi maksimalno vlečno silo. Za varno vožnjo mora ostati traktor na prvih kolesih, na katere mora pritiskati vsaj do šestine traktorjeve teže. Za varno delo v strmini, mora imeti traktor dobro vzdrževane zavore. Mehanične zavore niso dovolj za zaustavljanje priklopnika. Priklopnik mora imeti svoje dobro vzdrževane zavore. Zavrta morata biti oba, traktor in priklopnik. O predpisani in varni opremi traktorja bomo podrobno obravnavali v prihodnji številki Hmeljarja. Služba varstva pri delu Jr.rürs Zibane k IX. Priliv in poraba stanovanjskih sredstev sta v naslednjem obsegu: PRILIV SREDSTEV Plan Realizirano Indeks 1. Saldo iz leta 1976 1.064 1.064 100 2. Tekoči priliv iz OD 6.200 4.536 73 3. Vračilo kreditov in obresti 150 122 81 4. Vračilo posojila TOZD KIB 60 — — Skupaj 7.464 - 5.722 77' PORABA SREDSTEV 1. Odplačilo anuitet 887 552 62 2. Stanovanjska izgradnja 2.123 2.025 95 3. Vračilo dolga skl. SP 407 4. Stanovanjska izgradnja KIB 510 5. Ureditev stanovanj Za KR 200 6. Udeležba za stanovanje Lazar 86 86 : 100 7. Oročitev za industrijsko izgradnjo 1.000 1.000 100 8. Prenos sredstev za Ingrad za TOZD gradbeništvo 835 592 71 9. Nerazporejena sredstva 1.416 1.467 104 Skupaj 7.464 5.722 77 X. Skupni sklad skupne porabe je bil porabljen v naslednjem obsegu: Plan Plan Poraba Indeks , 1. Prispevek sind. podruž. KŽ, KR, ME 57 ■■ S - — 2. Pomoč društvom in družb pol. org. in ža druge skupne potrebe 90 62 69 3. Srečanje kolektiva, Hmezad 75 63 84 4. Regresi del. KŽ, KR, ME 1.284 1.160 90 5. Jubilejne nagrade 233 159 68 6. Vzdrževanje počitniških domov 340 275 Sl 7. Rezerva •^1 36 27 75 j Skupaj 2.115 1.746 82 XI. Stanje kupcev in dobaviteljev v družbenem sektorju, ki jih vodimo skupno, je naslednje: ___ Kupci Dobavitelji Indeks TOZD nj^ _ - - * ■ „n n »n 17 - ' 77 7 ., ■" r . .... - . v .. _ “ lUZlU 30. 9. 77 30.9.76 30. 9. 77 30.9.76 kupci dobavit. KZ 448 225 105 448 50 427- KS 1.120 2.200 Í.211 2.731 Í96 226 KIB 3.671 3.810 1.754 3.328 104 189 KR 102 130 27 76 127 281 SM 1.918 1.183 53 44 62 83 VT 307 601 308 366 196 119 KO 1.400 2.820 864 1.077 201 125 ME 12.641 19.281 8.494 9.643 153 114, ML 6.485 9.419 810 2.287 145 282 HM - hmelj 8 1.859 219 — 23.237 — HM — 4.940 46 . - 2.889 imp.-ex. - - 2.612 -1.198 — 171 1.112 40 458 - MK 863 345 243 710 23 . 359 ST 3.007 686 198 447 205 98 GO 1.038 2.127 454 44 59 157 , ZH 613 359 28 5.684 121 — . NT 8.566 10.337 — 4.522 113 337 106 SS 65 219 107 — 26 28 50 Ib 53 15 — 52 — 2 — 200 Poč. dom — — 2 87 184 — Nerazpo- rejeno — 370 — 682 — 312 Skupaj 39.323 53.736 9,817 23.229 137 237 Terjatve do kupcev so se povečale za za 13.412 din, kar se nanaša na povečan obseg 14.413, kar je za Hmezad kot celoto skladno s poslovanja pri TOZD NT, KS, KIB, ML m Sl. povečanjem celotnega dohodka. Bistveno pa, so XII. se povečale obveznosti do dobaviteljev in sicer i Pravna izterjava je bila v naslednjem: 1 Stan j e 30; 9. 76 30. 9. W — Vložene mandatne tožbe — Vloženi izvršilni predlogi — Plačane terjatve po mandatnih tožbah — Plačane terjatve po izvršilnih predlogih — Plačane obveznosti po mandatnih tožbah in izvršilnih predlogih Obseg pravne izterjave se je v tekočem letu zmanjšal, kar je posledica Zakona o zavarovanju plačil. Rešujejo se predvsem stare 1.836 663 36 1.679 870 52 1.589 2Í392 150 1.772 3.261 184 2.356 494 21 zadeve, kar je problematično zaradi nepopolne dokumentacije. (Nadaljevanje na 7. strani) VELJA ZA VSAKEGA BRALCA INFORMACIJE RAZISKOVALNIH SKUPNOSTI Delegati samoupravnih interesnih skupnosti in drugi občani Celja so slabo informirani o delu raziskovalnih skupnosti. Mnogo ljudi tudi meni, da je raziskovalno delo stvar le znanstvenih inštitucij in da je to dejavnost, s katero se v naši občini skoraj ne moremo Ukvarjati. To ni prav, saj Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti pravi, da »...raziskovalna dejavnost obsega temeljno aplikativno in razvojno raziskovalno de- lo. ..«. Cilj raziskovalne dejavnosti je iskanje in ustvarjanje novih dosežkov in novih rešitev, ki jih potrebuje proizvodnja In druga področja dejavnosti. V najširšem pomenu besede so dosežki naših inovatorjev pravzaprav tudi 'raziskovalni dosežki. Iskanje in prizadevanje za uvajanje novega mora biti stvar vsakega zavestnega samoupravljalca, ker je le to pot k hitrejšemu napredku in le na ta način bomo vzdržali korak z razvitimi narodi. V Ustavi SFRJ je med petimi dejavnostmi tudi raziskovalna skupnost sestavni del skupščinskega sistema ih morajo skupščine raziskovalnih skupnosti enakopravno sklepati z drugimi zbori skupščin o problematiki svoje- •••••©••••®®®9©8®®®«®«8©»©®©99S®» (Nadaljevanje s 6. strani) xm. DEVIZNO POSLOVANJE Kvota za uvoz repromateriala in rezervnih delov je planirana v znesku 27.697 din. Do 30. 9. 1977 je realizirana v znesku din 21.001. Od tega za OZD Hmezad din 15.786 ali 57 % proti planu in zunanje proizvajalce hmelja din 5.215. Pravice so ustvarjene iz naslednjih virov: din <— izvoz hmelja 14.505 *- izvoz polžev 45 saldo 1. 1. 1977 1.237 15.787 <— Zvezna premija za junce in junice — Zvezna premija za mleko — Zvezna razvojna premija ■— Republiška osnovna premija za mleko «- Republiški namenski prispevek *- ŽPS Ljubljana za plemenske telice in svinje Do 30. 9. 1977 smo za vse TOZD, ki uveljavljajo premije za pitance in mleko, vložili Zahtevke pri SDK za meseč januar—avgust. Vnovčeni pa so bili pri SDK Beograd za vše TOZD za. mesec januar—april in za TOZD Kb: operacija Žalec za mesec julij za pitance. Tako je razmerje med vloženimi zahtevki in vnovčenimi zahtevki pri pitancih 64%, pri mleku pa le 55 %. . Razvojne premije, ki so bile vložene v mesecu maju 77 za preteklo leto, do 30. 9. 1977 še niso vnovčene. Pri uveljavljanju republiške osnovne premije in republiškem namenskem prispevku je stanje ugodnejše, Saj je od vloženih zahtevkov Ža januar—avgust izplačanih do 30. 9. 1977 za januar—julij za vse TOZD, ki uveljavljajo premijo. Razmerje je pri osnovni premiji 88% in pri namenskem prispevku 86 % med vloženimi in plačanimi zahtevki. Premije od premiranih telic in plemenskih svinj ŽPS Ljubljana izplačuje takoj ko se te vložene, tako, da so vsi zahtevki plačani. Podjetje pa tudi v skladu z dogovorjenim rokom plačuje svoje obveznosti od žive živine in pridelanega in nabavljenega mleka in do 30. 9. vse obveznosti poravnane. Obveznosti za devet mesecev znašajo 490.000 din. Vse premije, ki niso bile izplačane do 30. 9., zahtevki pa so bili vloženi, znašajo skupaj ga interesnega področja. V SR Sloveniji imamo poleg Raziskovalne skupnosti Slovenije (krajšano RSS) še »področne raziskovalne skupnosti-« (PRS), ki obravnavajo problematiko strokovnih področij (npr.: energetika, strojništvo, metalurgija, itd., po številu jih je 17) ter »občinske raziskovalne skupnosti« (ORS), ki so organizirane po občinah kot del občinskega sistema. Raziskovalna skupnost Slovenije je opredelila svoje cilje in program v »samoupravnem sporazumu o temeljih načela raziskovalne dejavnosti SRS za obdobje 1976—80. Po tem sporazumu so dolžne organizacije združenega dela vlagati v svojo razvojno in raziskovalno dejavnost v srednjeročnem obdobju povprečno 1,59 % od svojega družbenega proizvoda. Od tega se združuje za raziskovalni program Slovenije 0,37 % od družbenega proizvoda (ali 2,96 % od korigirane davčne osnove). Združena sredstva se uporabljajo za skupni raziskovalni program, v katerega se vključujejo vsi programi področnih raziskovalnih skupnosti in programi občinskih raziskovalnih skupnosti. Iz Občine Celje smo za skupni raziskoval- ©©@9©®®®©®©®®»®®®®®®®###®®9«©®©®< Uvoz repromateriala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje je za leto 1977 planiran v znesku 13.700 din oziroma skupaj s planirano rezervo 27.697 dih. Navedeni uvoz je bil realiziran v višini 18.162 dih ali 66 %, če upoštevamo planirano rezervo, glede na plan TOZD pa prekoračen za 33 %. Plan uvozne opreme ni bil sestavljen, izvr-. šen pa je v višini 3.437 din. XIV. Na področju uveljavljanja premij je stanje naslednje: 1.240 — 3.584 3.165 4.087 3.554 681 681 6.221 tisoč din. Pri izplačevanju zveznih premij so zamude do 3 mesece, pri republiški premiji pa do 1 meseca. Temu pa je kriv način uveljavljanja kontroliranja in vnovčevanja premij. XV. , Izvršena dela interne kontrole za III. tromesečje 1977. PODROČJE SREDSTEV: — popis OS v 5 TOZD; — popisi obratnih sredste v 16 mesnicah, gotovi proizvodi in trg; — pregledi blagajn v kmetijskih preskrbah, cvetličarnah. NA PODROČJU FINANČNE KONTROLE: — pregled celotnega poslovanja v TOZD Radlje in Mesnine j — pregled terjatev za kupce privatnike in kooperante v TOZD Šmarje — 4 ZE; — delni pregled poslovanja organizacije knjigovodstva pri 2 TOZD. Problemi pri inventurah se ponavljajo, zato predlagamo, da naj vodilni delavci zaostrijo odgovornost do članov komisij. V zvezi s finančnimi pregledi opozarjamo odgovorne v TOZD na 2. sklep 8. seje DSP. FRS ni program za RSS) v letošnjem letu prispevali v devetih mesecih 12,695 mio din in pričakujemo, da bodo do konca leta ta sredstva znašala približno 17 mio din ali približno 0,35 % od predvidenega družbenega proizvoda. V skupni raziskovalni program raziskovalne skupnosti Slovenije se vključujejo tudi organizacije iz naše občine. Zelo skromno udeležbo v skupnem raziskovalnem programu v letu 1976 (dve raziskovalni nalogi) smo v letošnjem letu uspeli povečati na 14 prijavljenih raziskovalnih nalog in upamo, da jih bo Raziskovalna skupnost Slovenije sofinancirala vsaj 8. V skupni raziskovalni program se iz naše občine vključujejo nekatere kulturne ustanove (muzej, knjižnica), Razvojni center, Aero, Železarna Štore, Cinkarna in Zlatarne. Kljub velikemu porastu raziskovalnih del v letošnjem letu pa menimo, da je naša udeležba v skupnem raziskovalnem programu še vedno zelo skromna. V občini Celje smo opredelili cilje in program občinske raziskovalne skupnosti v »samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne .. skupnosti za obdobje 1976—80«, ki ga je podpisala pretežna večina organizacij združenega dela v občini (okrog 90 %). Po tem sporazumu združujejo podpisniki na ravni občine minimalna sredstva v višini 0,007 % od narodnega proizvoda in so namenjena pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini. V letošnjem letu so obveznosti iz tega sporazuma poravnali zelo malo, okrog 22 % podpisnikov, vendar računamo, da bodo do konca leta poravnali tudi ostali, tako, da bi skupaj zbrana vsota znašala nekaj čez 200.000 din. Iz teh sredstev smo financirali akcijo »Inovator Celje«,, sodelovali pri razstavi ob 30-letnici ZOTK, pripravljamo akcijo »Mladi za razvoj Celja«, posvetovanje inovatorjev in druge akcije. ^HiiiitiiHiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiin j Vabilo ) I mladincem | = ZSMS »Hmezad« ima 10. decembra = | ob 18. uri PROGRAMSKO KONFE- | = RENCO v samopostrežni restavraciji 2 = TOZD Gostinstvo v Gaber jih v Ce- = = lju s kulturnim in družabnim veče- = = rom. = | PRIDITE! | i i 1111 m 111111:1111111111111 m i m m 111:111111111111111111111 i 1111111111111111111 r i ] 11 iT Tehnologinja za živinorejo pri TOZD KOOPERACIJA Žalec dipl. inž. Božka Žolnir in eden od lastnikov Slavko Ograjenšek pri ogledu zadnjih del v izmolzišču skupnega hleva v Podkraju Vloženi zahtevki Vnovčeni zahtevki 5.464 4.582 3.501 2.516 PREVOZI S KMETIJSKIMI TRAKTORJI IN PROMETNA VARNOST Z uveljavitvijo pravilnika o tehničnih pregledih kmetijskih traktorjev in priklopnikov (Uradni list SRS, 18/76), se je pričelo evidentiranje kmetijskih traktorjev s tem, da so po izvršenem tehničnem pregledu dobili traktorji zelene evidenčne tablice. Traktorske prikolice ali polprikolice, so lahko tehnično sposobne le, če ima delovno (nožno) in parkično (ročno) zavoro, ki delujeta na vsa kolesa. Največ so v uporabi zračne zavore in le v majhni meri hidravlične zavore. Za priklopnik, pri katerem največja dovoljena teža ne presega 1,51, oziroma'rie presega največje dovoljene teže kmetijskega traktorja, ni obvezen zavorni sistem. Kmetijski traktor (in prikolica), mora biti nato po preteku enega leta ponovno’tehnično pregledan. Pooblaščena organizacija potrdi prometno dovoljenje ob vsakokratnem tehničnem pregledu. Evidentiran mora biti vsak enoosni traktor nad 16 KM, oziroma vsi dvo ali večosni traktorji. Ugotavljamo, da še niso evidentirani vsi traktorji. Namen evidentiranja je predvsem v tem, da je traktor brezhiben in ima potrebne-naprave za osvetljevanje in signalizacijo. To pa je predpogoj za varno vožnjo. Vožnja kmetijskega traktorja (zelena tablica), je dovoljena’ voznikom z vozniškim dovoljenjem za vožnjo kmetijskega traktorja ali kategorijo B, C in D). Vsi traktorji, ki pa imajo belo registrsko tablico, se smatrajo kot vlečna Vozila, Vozijo jih lahko le vozniki, ki imajo kategorijo »C« (ali D). Zato priporočamo, da zamenjate bele registrske tablice z zelenimi. Vožnja kmetijskega traktorja z neevidentirano prikolico ni dovoljena (razen, če je največja dovoljena teža traktorja enaka ali večja največji dovoljeni teži prikolice). Traktorji s prikolicami, ki so stalno zaposleni v prevozni dejavnosti, pa praviloma morajo imeti bele registrske tablice. Pri registraciji (z belo registrsko tablico), se plača tudi polica za obvezno zavarovanje traktorja proti tretji osebi. Pri evidentiranju (zelena tablica) pa te zahteve ni. To obvezno zavarovanje traktorja pa lahko kljub temu izvršite pri vseh izpostavah zavarovalnic, kar je vsekakor priporočljivo. Nejasnosti nastopajo tudi pri vozniških dovoljenjih za vožnjo kmetijskega traktorja ali B kategorije, kolikšno največjo dovoljeno težo lahko vozi tak voznik. Glede na težo evidentiranega kmetijskega traktorja in prikolice v tem pogledu zaenkrat ni omejitev (razen zgoraj navedenih), saj je hitrost pri kmetijskih prevozih minimalna. • Kmetijski prevoz pa je prevoz kmetijskih pridelkov, repromateriala in tudi gradhenega materiala za lastne potrebe. Poseben problem pa . še vedno predstavlja onesnaženost cest s traktorji. Čeprav- jie bilo. o tem veliko napisanega, o tem je razpravljala tudi občinska skupščina, vendar , je stanje še vedno slabo. Zato ponovno opozarjamo vse uporabnike cest, da so v primeru onesnaženja cest dolžni za sabo le-te očistiti. Vse premajhno pozornost posvečamo sami prometni varnosti. Jesen nastopa s spremenjenimi vremenskimi razmerami, ki so zelo usodne. V statistiki prometnih nesreč razberemo, da so ravno jeseni nesreče najbolj tragične, češče in krvave. Zato moramo biti pri delu in vožnji vedno previdni. Skušajmo pa se izogniti vožnjam v megli, sneženju in poledici, posebno še, če traktor niti ni tehnično brezhiben. Otroci sicer poslušajo prometno vzgojo v šolah, tam bi' morali opraviti tudi izpit za vožnjo s kolesom. Vprašanje pa je, dragi bralci, kako jih sami naprej vzgajate doma v previd- ; ni in vami vožnji ter Varnem delu. Tudi sami se vprašajte, ali ste pregledali traktor in prikolico ali priključek, ali je vozilo opremljeno po predpisih. S svojim zgledom boste učili druge in jih opozarjali na varno vožnjo. Posebno, dela v gozdu terjajo veliko poškodb in smrtnih žrtev. Zavedajte se, da se lahko ponovi »smrtni maj I 1976«, ko je v Sloveniji izgubilo življenje pod traktorji 21 oseb. Jug OBSOTELJE REŠENO POPLAV Nasipna zemeljska pregrada Vonarje omo- I goča, da se pri maksimalni zajezitvi akumuli- j ra v dolini Sotle izpod Rogaške Slatine 14,4 milijona m3 vode. Od tega je za sploščitev poplavnega vala na razpolago 3,7 milijona m8, preskrbo z vodo za 6,75 milijona m8, in ostanek za izhlapevanja in za zadrževanje minil-malne količine vode, namenjene zaščiti rib. j Korist akumulacije je večnamenska. Zaradi zadrževanja poplavnih voda, se bodo vodne količine na nizvodnem delu Sotle’ zmanjšale, j in sicer na odseku pod pregrado za 87 °/a, pod j vtokom Mestinjščice za 37 °/o in pod vtokom Bistrice za 21,4 %. Zaradi -tega nam odseka, f Sotle od pregrade do vtoka Bistrice, to je v dolžini 16 km, ne bo treba regulirati, temveč le delno izravnati, da bo dosežena okrog 10-letna poplavna varnost. Tako bo zmanjšan obseg in pogostost poplav na območju okrog 3000 ha, kjer bo možno s hidro in agro-melio-racijami usposobiti doslej le slaborodna zemljišča v visokorodna. Zato so zmanjšana re-r gulacijska dela na Sotli pri Kumrovcu, ker j odpadejo načrtovani nasipi. Naj večjo korist pa bo akumulacija nudila ; preskrbi z vodo, saj bo po ustreznem čiščenju i na razpolago 405 1/sek. vode za pitje, za indu- i strijo in za namakanje kmetijskih površin, j Zelo pomembna bo tudi obogatitev nizkih pre- i tokov reke Sotle, Ob sušnem obdobju je reka j doslej skoraj usahnila, v bodoče je zagotov- i lje'n pretok vsaj 1201/sek, S tem bo ne samo ; ves vodni živelj ohranjen, temveč ustvarjeni! pogoji, da se razširi. Akumulacija bo razen, ] tega zboljšala naselitvene pogoje, zboljšala i prometne možnosti in v omejenem obsegu o-mogočila razvoj rekreacije, predvsem ribištva,: i veslanja in jadranja. Zdraviliški turizem v i Rogaški Slatini in v Podčetrtku bo v znatni i meri obogaten še z rekreacijskim. Tehnični, podatki pregradnega nasipa iff |i akumulacijskega prostora so naslednji: V nasip je bilo treba vgraditi 67.000 m3 gli- j ne in grušča, vodno stran zavarovati z 2.600 m3 i gramoznega filtra in 3.100 m3 lomljenca, v pomožne objekte pa vgraditi 1.500 m3 betona ter 86.000 kg železa. Sani nasip doseže naj večjo ' višino 14,45 m, največjo širino pri dnu 105,70 * metra* pri vrhu 4,0 m in povprečno dolžino ; 100 m. Zračna stran je humusirana in zatrav- 1 ljena, da Se vključi kar najlepše v tamkajšnjo > okolje. j :■ , Za varno in zanesljivo delovanje celega j sistema so v pregradni nasipi vgrajeni še razni objekti, in sicer: zapor nično-odvzemni ob-jekt s stalnim izpustom in odvzemnim cevo- i vodom, ki omogoča polnjenje in praznjenje [j celotnega akumulacijskega prostora, kakor tu- ) di Odvzem Vode za pitje ali druge namene. rt Ta objekt predstavlja betonski jašek tlo- j( risne dimenzije 4,8 X 8,0 m in višine 18,8_m-Odtok vode iz umetnega jezera je omogočen i, po armirano betonskem kanalu podkvaste ob- : like premera 2,8 m, ki poteka po dnu nasipaj od jaška do reguliranega korita Sotle in je h (Nadaljevanje na 12.’ strani) 1 DECEMBER 1977 — ST. 12 — STRAN 8 , Sodni cenilec dipl. inž. Milan Dolinar in naš vodja zemljiškega oddelka Franc Bajda ocenjujeta travnike, ki jih bo kmalu zalila Trnavca in preplavilo žovneško jezero NEKAJ REZULTATOV O PROGENEM TESTU NA RASNOST ZA RJAVO PASMO V LETU 1977 - Kot vsako leto smo tudi letos zbirali teleta za progeni test na rastnost po vsej Sloveniji. V akcijo zbiranja so bili vključeni Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica, Kmetijski zavod Ljubljana in Živinorejsko-veterinarski zavod Celje. Zaradi krize pri nakupu telet je bilo potrebno vložiti mnogo več truda in sredstev kot v normalnih okoliščinah. Kljub temu Ivan Kuder, dipl. ing. agr. ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD CELJE pa nam je uspelo zbrati po najmanj 12 potomcev po vsakem mladem biku-probantu in jih vhleviti v hlevu ERA Velenje — TOZD Kmetijstvo Šoštanj. Proces zbiranja telet je tekel skozi dobre tri mesece, tako da imamo danes že obračunanih v hlevu Brode) vhJevljenih kih: 120 telet in to po 1. Simbol 140 7 telet 2. Patos 160 12 telet 3. Vimar 134 13 telet 4. Norman 161 12 telet 5. Lerd 107 12 telet 6. Nono 169 8 telet vc 7. Siriš 170 18 telet 8. Strel 163 14 telet 9. Murn 171 12 telet 10. Roni 162 12 telet za sovrstnike) . Teleta ob vhlevljanju smo začeli krmiti po ustaljeni tehnologiji, ki se v široki praksi zelo mnogo uporablja. Osnovne komponente prebrane so bile: TL-Starter, TL-Pit, seno in Iravna silaža. Ob vstopu so bila teleta tudi vi-laminizirana, Nekaj težav je bilo v začetku, la so se teleta navadila na pitje vode in jesti štarter. Zavedati se moramo, da so v ta testni hlev prišla teleta iz različnih okolij in preden so se navadila eden na drugega, je trajalo nekaj šaša. Do 120 kg teže so imela TL-štarter na voljo, nato pa smo delali prehod na TL-Pit in to to teže ca. 150 kg. Teleta so pojedla TL-štar-lerja ca. 2 kg, ob končanem prehodu pa smo 'lali 3 kg TL-Pita. Z osnovno krmo krmimo s senom omejeno 1—3 kg, s travno silažo pa dejansko po volji. Dosedaj so jo živali pojedle ca. 5 kg na krmni lan. Ob vhlevljanju in pozneje ob tehtanju smo »pazili, da vhodna teža telet ne vpliva na pripast, naj si bo nizka ali visoka. Naše skupine majo povprečno težo 100 kg. Zdi se nam, da « potrebno za normalno pitanje čimbolj ubla-Sti stres telet in da pazimo na prehode v pre-lrani. Dosedanji rezultati tehtanja nam kaže-¡o, da bodo prirasti dobri, ne glede koliko imeriške krvi je v posameznih skupinah. Po ehtanju 23. 11. 1977 je povprečni prirast v ¡levu 1.052 gr in to za živali, ki so v teži od 05—310 kg. V vpogled navajamo nekaj tabel podatki o pitanju : 'otomci po biku SIMBOL 140 (imajo v sebi 0% ameriške rjave krvi!) Zaščita proti koroziji Tovarna Bayer je do sedaj izdelovala Le-asint, prašek proti koroziji na bazi saponi-¡Siranega kopolimerizata iz etilena in vinil-cetata v majhnih obratih v Leverkusnu. Poledica velikega povpraševanja po Levasintu i nova in večja proizvodnja v Doemagnu. Levasint uporabljajo za zaščitno prekrivale kovinskih delov na primer cevovodov, ko-inskih rešetk, kovinskih konstrukcij in druge-a. Odpornost proti vremenskim razmeram in lostavna uporaba odpirata -Levasintu vedno šve možnosti. Vy Tek. št. Št. ali oznaka Datum Datum rojstva prevzema ed >N (D "2 Teža kg _ Prirast i» sr«sa- X. er/a“ > > i. 292330 18. 4. 77 6. 6. 77 85 310 170 225 1.324 2. 280228 23. 4. 77 9. 6. 77 91 250 167 159 952 3. 292326 15. 5. 77 24. 6. 77 95 250 152 155 1.020 4. 292329 20. 5. 77 5. 7. 77 lio 268 141 158 1.121 5. 292341 5. 6. 77 19. 7. 77 97 229 127 132 1.039 6. 292392 23. 6. 77 3. 8. 77 132 271 112 139 1.241 7. 292340 4. 6. 77 20. 7. 77 115 250 126 135 1.071 Povprečni prirast skupine od vhlevljanja = 1.110 gr/dan Prirast od tehtanja 19. 9. do 23 1. 11. 77 = 1.286 gr/dan Potomci po biku PATOS 160 (Imajo v sebi 6,25 % ameriške rjave krvi!) Tek. Št. ali Datum Datum Vhodna Teža kg Dni v Prirast Št. oznaka rojstva prevzema teža v kg ob teht. 28.11. 77 pitanju kg v pitanju gr/dan 1. 303378 21. 4. 77 9. 6. 77 95 257 167 162 970 2. 303380 5. 5. 77 9. 6. 77 94 246 167 152 910 3. 260617 2. 5. 77 9. 6. 77 102 251 167 149 892 4. 303376 25. 4. 77 9. 6. 77 114 259 167 145 868 5. 260619 15. 5. 77 9. 6. 77 85 218 167 133 796 6. 260620 19. 5. 77 9. 6. 77 84 209 167 125 749 7. 295962 3. 5. 77 9. 6. 77 90 257 167 167 1.000 8. 295968 11. 5. 77 9. 6. 77 107 215 167 108 647 9. 303358 3. 5. 77 9. 6. 77 93 276 167 183 1.096 10. 190987 30. 5. 77 26. 7. 77 114 240 120 126 1.050 11. 190986 26. 6. 77 26. 7. 77 104 242 120 138 1.150 12. 190985 8. 6. 77 26. 7. 77 121 229 120 108 900 Povprečni prirast skupine od vhlevljanja do 23. 11 . 77 = 852 gr/dan Prirast od tehtanja 19. 9. do 23. 11. 77 = 1.234 gr/dan Potomci po biku VIHAR 134 (Imajo v sebi 25 % ameriške rjave krvi!) Tek. Št. ali Datum Datum Vhodna Teža kg Dni v Prirast Št. oznaka rojstva prevzema teža v kg ob teht« 23. If. 77 pitanju «g gr/uan v pitanju Ü 280851 28. 3. 77 2. 6. -77 122 283 174 152 874 2. 293481 13. 4. 77 9. 6. 77 90 265 167 175 1.048 3. 293482 5. 4. 77 9. 6. 77 83 274 167 191 1.144 4. 292337 18. 5. 77 5. 7. 77 124 275 141 151 1.071 5. 292343 24. 5. 77 5. 7. 77 89 244 141 155 1.099 6. 291391 20. 6. 77 3. 8. 77 110 225 112 115 1.027 7. 190990 21. 6. 77 31. 8. 77 138 236 84 98 1.167 8. 190988 14. 7. 77 31. 8. 77 92 170 84 78 929 9. 219968 11. 7. 77 31. 8. 77 109 187 84 78 929 10. 305256 13. 7. 77 31. 8. 77 104 176 84 72 857 11. 292339 25. 5. 77 20. 7. 77 109 254 126 145 1.151 12. 292338 28. 5. 77 20. 7. 77 92 212 126 120 952 Povprečni prirast skupine od vhlevljenja do zadnjega tehtanja = 1.021 gr/dan Povprečni prirast skupine od 19. 9. do 23. 11. 77 = 1.182 gr/dan Potomci po biku SIRIS 170 (Imajo v sebi 25 °/o ameriške rjave krvi!) Tek. Št. ali Datum Datum Vhodna Dni v Prirast Št. oznaka rojstva prevzema teža v kg ""—pitanju “s. §gff 1. 292324 16. 5. 77 24. 6. 77 72 230 152 158 1.039 2. 292336 10. 5. 77 5. 7. 77 96 280 141 184 1.305 3. 292345 20. 5. 77 5. 7. 77 97 267 141 170 1.206 4. 292344 27. 5. 77 5. 7. 77 110 250 141 140 993 5. 280200 5. 6i 77 19. 7. 77 90 221 127 131 1.031 6. 292346 25. 6. 77 19. 7. 77 115 288 127 173 1.362 7. 292347 9. 6. 77 19. 7. 77 99 252 127 153 1.205 8. 292385 11. 6. 77 19. 7. 77 107 244 127 137 1.079 9. 292335 9. 6. 77 4. 8. 77 108 211 111 103 928 10. 291034 3. 6. 77 4. 8. 77 117 225 111 108 973 m. 295672 28. 5. 77 5. 7. 77 100 252 141 152 1.078 12. 260599 P 6. 77 5. 7. 77 95 234 141 139 986 Povprečni prirast skupine od vhlevljenja do zadnjega tehtanja = 1.099 gr/dan Povprečni prirast skupine od 19. 9. do 23. 11. 77 = 1.232 gr/dan (Nadaljevanje na 12. strani) KAM JE ŠLO V OKTOBRU DVE MILIJARDI STARIH DIN Nekaj podatkov obračuna OD Delamo zato, da ustvarjamo nove dobrine, ki nam prek celotnega poslovnega procesa prinašajo dohodek. Iz dohodka moramo nato pokriti celo vrsto obveznosti. Precejšen del dohodka pa namenjamo za osebne dohodke. Vsi želimo, da bi bil osebni dohodek čim večji. Posebno nas zanima tisti del, ki ga dobimo »na roko«, to je izplačani OD. Preden pa pridemo do tega podatka, morajo podatki o osebnih dohodkih skozi različne faze obračuna, v katerih se obračunani OD manjša in manjša. Prikazali bomo nekaj podatkov obračuna OD za oktober 1977. Zato, da smo lahko dobili OD za oktober, je moralo biti na tekočem računu podjetja, ki pa ne vsebuje TOZD Ilirska Bistrica, ki ima lasten tekoči račun, 20,711.060 din, torej več kot dve milijardi starih din. Pri obračunu OD smo morali iz tega zneska najprej oddvojiti prispevke in jih nakazati na razne samoupravne interesne skupnosti v okoli 80 občinah ter 36 zdravstvenimi in drugim skupnostim, za kar je bilo potrebno napisati okoli 1000 (tisoč) nalogov. Pismo iz Zagreba PISMO U VEZI OBJAVLJENOG FOTOSA U prilogu vam šaljemo fotos koji .je objavljen u »Hmelj afu«. br. 11. od novembra mje-seca 1977 godine a napravljena je za vrijema zagrebačkog velesajma u septembru, mjesecu ove godine. . Fotos predstavlja posjetu ~ predstavnike Trgovačkog poduzeča »Slavi j a-«, Zagreb, a u desnom uglu fotosa se vidi šef bvog predstavništva:, Dukovič Kosta, dipl. dhž. Sam fotos ni je nikakva senzacija, ali je komentar ispod fotosa .zlonamjeran, neuobiča-jen, insinuativan i ¡neposlovan/a da ne govorimo o njegovoj štetnosti. Navadimo i prim j er: Dne, 3. 11. o. g. posje-tili su naš kombinat poslovode velikih samo-posluga »Slavljen, njih 12, 'a medu njima i dvoje koji se nalaze na priloženom fotosu. U našem TOZD' MESNINE, za vrijema razgovora vidjeli su i o-vaj broj »Hmeljara«, prepoznali sebe na fotosu, ali su ostali neugodno iznena-deni sa propratnim komentarom ispod'-fotosa. Naš mjesečnik nije nikakvo tajno glasilo, nego list radnih ljudi kombinata, te kao takav dostupan svakome, pa i našim poslovnim part-nerima. Ako još napomenemo da je Slavija,. Zagreb, jedan od največih kupaca u Hrvat-skoj od našega TOZD MLEKARNA, Celje, on-da je ovakav prizvoljan, zlonamjeran' (a znamo i od koga U vašoj redakciji potice ovaj komentar) i štetna primjedba nedopustiva na stranicama Hmeljara. Napominjemo još jedno: Hmeljar je pun raznih novosti, pa cesto možda i nevažnih ili sporednih, medutim za posljednjih 5 godina nikada nismo primjet-ili da je neko od vaših! »uradnika donijeo ozbiljan 1 pažnje vrijedan članak o predstavništvima »Hmezada« van Žali ca, o problemima, ibrigama i uspjesima radnih ljudi tim Radnim. jedinicama, ali je zato ovak-vu ironičnu i neodgovornu etiketo uz fotos dozvolio da bude. objavljena, ne vodeči pri torne računa kako če djelovati na članove kolektiva. Takav komentar uz fotos. da se je previše »sestankovalo i zapravljalo« kod nie-obavještenih stvara' krivi utisak, doima se da Velesajam " služi : za razbacivanje društvene imovine i gubi jen j e vremena, a kod poslovnih partoera, čiji se i lotosi (kao korpus delikt) objavljuju u Ustu, revolt, nedopustivo etiketiranje i neuobičajeno ponašanje medu poslovnim partnerima. Želimo da još kažemo, da sredstva koja su »zapravljana« i -stvorena su radom naših radnih ljudi, a ne radom neodgovornog, nepoželj-nog i zlonamjemog komentat-ora uz sporni fotos. Inzistiramo i zahtijevamo da ovaj napis bude uvršten u slijodeči broj Hmeljara, kao i da se pozove na odgovornost boe koje je uvrstilo ovaj komentar u list. is Takoder zahtijevamo izvinjenje u glasilu, jer je ovakav postupak nanijeo štetu i ugledu lista, šefa predstavništva Zagreb i naših poslovnih partnera. Očekujuči da če našim željama biti udovo-ljano, drugarski vas pozdravljamo. Kolektiv R. J. »Hmezad« i Zagreb Šef predstavništva: Dukovič Kosta, dipl; inž. Pripis Pismo sem pričakoval drugačno. Mislil sem, da bodo v njem fotokopije zaključnic in pogodb z velesejma in pregled dela predstavništva z navedenim prometom, s stroški in ostankom čistega dohodka. Le tako bi me tovariš Kosta prepričal in z veseljem bi priznal svojo zmoto. Lep pozdrav! Urednik Obračun nam je dal naslednje podatke (v dinarjih brez par): 1. SKUPNO V BREME TEKOČEGA RAČUNA PODJETJA 2. PRISPEVKI IZ DOHODKA, ZA KATERE JE OSNOVA OD: — Prispevek iz dohodka za zdr. Zav. in nesreče — Prisp. iz dohodka za inv. pok. zavar. in nesr. — Prispevek iz dohodka za zaposlovanje — Stanovanjski prispevek za sklad skupne porabe — Vezana sredstva za stanovanjsko izgradnjo — Prispevek za izgradnjo študentovskih domov — Prispevek za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji — Prispevek za požarno varstvo — Prispevek za odpravo posledic potresa Skupaj prispevki v breme dohodka 3. BRUTO OSEBNI DOHODKI DELAVCEV 4. PRISPEVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV — Prispevki za neposredno otroško varstvo — Prisp. za osnovno izobraževanje — Prispevek za kulturo — Prispevek za socialno skrbstvo — Prispevek za telesno kulturo — Rep. prisp. za temeljno izobraževanje — Republiški davek iz OD — Občinski davki iz OD — Republiški prispevek za osnovno izobraževanje — Republiški prispevek za kulturo — Davek skupnosti občin (Hrvatska) — Rep. prisp. za socialno skrbstvo (Srbija) — Prispevek za varstvo pred požari (BiH) — Občinski prispevek za posebne namene (Hrvatska) — Prispevek za narodno obrambo (Vojvodina) — Prispevek za otroški dodatek — Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev — Prisp. za inv. pokojninsko zavarovanje delavcev Skupaj prispevki iz OD 20,711.060 100,0 % 371.738 123.238 52.225 480.799 259.851 83.733 285.960 28.655 166.403 1,891.715 18,819.345 297.252 879.628 171.255 149.511 53.590 4.895 274.657 332.109 1.970 428 825 9 30 266 203 335.717 1,378.538 1,822.785 5,703.670 13,115.675 9,1 % 90,9 % 27,6 °/o 5. NETO OSEBNI DOHODKI DELAVCEV (3—4) 13,115.675 63,3 % Neto OD znaša torej le slabi dve tretjini celotnega zneska, ki ga mora HMEZAD nameniti za dvig OD. Ena tretjina so prispevki iz dohodka in prispevki iz osebnih dohodkov, ki jih mora organizacija nakazati iz delavčevega osebnega dohodka v korist raznih samoupravnih interesnih skupnosti. Naslednje poglavje predstavljajo odtegljaji. To so predvsem tiste obveznosti delavcev, ki nastanejo z nabavo raznih materialnih dobrin. To so razna posojila, članarine in drugo. Skupni odtegljaji delavcev so naslednji: 6. ODTEGLJAJI IZ NETO OD — Podjetniška potrošniška posojila — Bančna posojila — Administrativne sodne prepovedi — Preživnine — Zavarovanje (kolektivno in življenjsko) — Sindikalna članarina — Članarina ZKS — Krajevni samoprispevki — Samopomoč — članarina — Stanarina — Posojila HKS — Malice — Dolgoročna posojila HMEZAD — Posojila blagajn samopomoči — Članarina ZSMS — Ostali odtegljaji — Posojilo za ceste Odtegljaji skupaj 813.658 335.799 8.660 2.210 29.459 34.517 78.028 184.030 23.966 25.641 135.538 43.678 5.835 23.810 1.730 16.855 133.644 2,047.397 9,9 % 7. DODATKI — Otroški dodatki 253.995 — invalidnine 27.130 8. OD ZA IZPLAČILO 11,409.556 55,1% To je grob pregled podatkov obračuna. Povemo naj, da je bilo treba za te rezultate obračuna in še za druge, ki jih rabi podjetje v analitične in druge namene, obdelati skoraj 14.000 podatkov o času in osebnih dohodkih delavcev, vključiti 17.189 podatkov o odtegljajih in dodatkih in nekaj tisoč podatkov o prispevkih iz OD. T. Gu. '■■ni S-Síis Tovariš ALO.TZ HRUŠO-VAR spa- • da -v tisto generacijo;-kij;je. takoj5po ■[ osvoboditvi pristopila k obnovi in izgraditvi naše'domovine. Ni mu bilo mar za prosti čas, ampak je žrtvoval svoje delo,'svojo prizadevnost in velik del svojega zdravja za nadalj-I nji razvoj socialistične družbe. Kot domačin je rad prišel v Sa-[vinjsko dolino iz Loč po likvidaciji poskusne farme za vzrejo perutnine ; 1955; leta. Prevzel' je mesto direktorja kmetijskega gospodarstva Arja , i vas, ki je obsegalo bivšo kmetijsko ; obdelovalno zadrugo »France Preše- s ren«. v Ar ji vasi in Mirosan, ki je (ta- i \ 1-crat bil šelev ošnavljanju. Takrat smo posvečali veliko skrb ^ razvoju družbenega sektorja. Tako i i se je- tudi kmetijsko gospodarstvo " i Arja vas razbijalo pod vodstvom fto-| variša Hrušovarja. Oblikovali . in : zgradili so 1 velike kortiplekse ' za hmelj; in krmo in zgradili osnove se-: dan j e velike mlečne farme Zalog. Po .letu 1961, ko se je kmetijsko ; gospodarstvo Arja vas združilo v kmetijski, kombinat Hmezad, je tovariš: Hrušovar ostal v .Arji vasi' in kot upravnik obrata..zvesto izpolnjeval obveze, ki jih je postavljal razvojni načrt kombinata. V celjsko mlekarno je prišel 1. 10. 1963. leta, na delovno mesto direk- | rtorja. Takrat -.je bilor zaposlenih i 37 * rdelavcev sin so predelali nekaj več ; kot 2. milij ona litrov mleka.. Ta j e ;bil šele začetek.: Odkup mleka in -pro- • daj a sta strahovito naraščala, za kar -je; potrošil ogromno naporov. Po 14. letih dela je-»mlekarnica« prerasla v f . veliko MLEKARNO, saj: danes od- ; kupi letno že;24.milijonov.:litrovmle- ; ka. Zaposlenih .je. že 180 delavcev. Velik napor, ki ga je podarjal družbi, mu i , je-.-načel zdravje, saj je ■ zadnji čas živel samo za mlekarno, e ■ Kot težak srčni .bolnik je odšel v „pokoj. 5. 9. 1971. Od kolektiva Mlekarne se je pošlo- | vil na zboru delavcev 23. 9. 1977. Ob ; I tej. priložnosti - se mu je skromno | zahvalil za -vloženo delo namestnik ; predsednika DS. Slovo je bilo zelo . ganljivo, saj .so imeli nekateri delavci solzne oči. Priznanj e za njegovo uspešno delo mu je izkazala: tudi širša družba z i medaljo - »zasluge za narod s srebrnim-veneem«. Tovarišu ■ Hrušovar ju se zah valju-‘ jemo za vloženo delo in mu želimo zdravo jesen njegovega plodnega življenja. »Hmezad« Žalec in kolektiv TOZD Mlekarne Celje Poslovnemu dogovoru sledijo rezultati Rezultati poslovnega sodelovanja med trgovskim podjetjem.- »Slavija«Zagreb in Hmezadom so kljub nekaterim začetnim težavam zadovoljivi. Povečana: .proizvodnja mleka- je narekovala. tudi povečano, predelavo, na medsebojno sodelovanje samo na področju mleka in mlečnih izdelkov. Trgovsko ¡podjetje »Stavija« je pristalo, da prevzamemo kot dopolnilni dobavitelj, mleka in mlečnih, izdelkov, 40 prodajnih mest. Za začetek, je bila; predvidena dobava .4.000..litrov-.mleka: dnevno. Te količine pa je možno povečevati pod pogojem, da tudi DO Hmezad, postane, kupec pri trgovskem podjetju »Sla vi ja« „v, prihližni .vrednosti rfi milijonov din v letošnjem .letu. Pri sami oskrbi pa je nastala težava, tudi v tem, da mlekarna nima možnosti dodatne dostave mleka ’in mlečnih izdelkov v popoldanskem času, v kolikor nastopi takšna potreba. Drugi problem je bila dostava tega blaga na vsa predvidena prodajna mesta z vidika transportnih stroškov. Vse te probleme smo' analizirali v sami DO Hmezad in s sodelovanjem naših TOZD sprejeli določene rešitve. Naš nakup pri trgovskem 'podjetju »Slavi-ja« je bil vse do meseca oktobra neznaten in nam je grozil izpad1 s tega tržišča, kar pa bi v sedanjem trenutku pomenilo dodatno količino neprodanega mleka. Za rešitev tega problema so pokazale polno razumevanje naše TOZD Kooperacija, Mesnine in Mešalnica krmil, Id so posredno ali neposredno zainteresirane za čim boljši plasman mleka in mlečnih izdelkov. Dne 7. 10. 1977 smo se sestali s predstavniki »Slavije« in se dogovorili o nakupu 2.000 ton koruze, 1.000 ton pesnih rezancev za potrebe kooperacije ter 200 ton,.tropin sončnic za potrebe rmešalnice. Ker pa to blago prihaja v razsutem .stanju, je TOZD. Mešalnica prevzela obvezo, da se to blago uvreči in takšno dobavi kooperantom. .Glede ,na to, da je bila obdelava .trga poverjena,predstavništvu Zagrebu, da z začetna količino..4.000 litrov mleka nismo bili zadovoljni, je bila naša skupna naloga te količine postopno povečevati. Glavno breme za izved-boj te naloge , je. ležalo na.,samem predstavništvu, seveda ob pogojih, da so ostala nerešena vprašanja usklajena. Vsaka intenzivna obdelava-tržišča pa poleg ostalega zahteva podrobno informiranje prodajnega, osebja z last nostmi in. kvaliteto izdelkov. Menili smo, da je. za takšnn informiranost najprimernejši zagrebški velesejem, kjer so bili razstavljeni naši mlečni proizvodi., Taka nas . je na našem sejemskem iprastoru obiskala večje število prodajnega osebja, (prek 100) trgovskega podjetja »Slavija«. Pri. tem pa moramo priznati, da tudi, uspeh.ni. izostal, to pa se. odraža v.povečani prodajni.realizaciji, ki -je bila „v oktobru že prek. 10.000 litrov konzumnega mleka in ostalih. mlečnih izdelkov. Sterni količinami pa je naš delež na zagrebškem trgu še-vedno nepomemben. Naši nadaljnji napori, so v tem, da postanemo v okviru. »interesne; zajednice grada Zagreba« za preskrbo mesta stalni in odgovorni dobavitelj za nekatere vrste blaga. V tej zvezi smo že imeli razgovore z načelnikom »za pri vred u grada Zagreba« tovarišem Lučevom in njegovim namestnikom tovarišem Kurtovičetn. Dosežena je medsebojna, usklajenost glede sodelovanja in pristopa odnosno podpisa takšnega dogovora. Vendar pa sam dogovor ne bo dovolj, potrebno bo še nadalje in še v večji meri povečati aktivnost na: tem tržišču. Mr. Franc Mežnar Nekaj drobnih zanimivosti s potovanja v Indijo (ALI KAKO SE JE.PETORÍCI V KOMBIJU PO SVETU GODILO) 1. nadaljevanje Z jutrom se je prebudila tudi naša druščina, vendar se je to vstajanje že po tradiciji precej zavleklo;i Navajenim; 'študentskega življenja Se je tudi na potovanju vstajanje-vsa- Andre j -Natek kokrat precej zavleklo,-Seveda se nam tudi nikamor ni mudilo in mimoidoči so nas skoraj malo presenečeno opazovali, vendar pa so se že V zadnjih letih precej navadili na pisane druščine,'ki potujejo proti Orientu in nazaj v Evropo po; najkrajši poti prek Bolgarije in Sofije. Konec koncev sie tudi ne bi preveč za- Galata seraj — most čez zlati rog v centru Istanbula s pravim utripom Orienta. V ozadju Galata Beyoglu ustavljali- v -Sofiji,; .kajti :Sofija je v glavnem mlado mesto in brez starega mestnega jedra, ki je tako značilen za ostala bolgarska mesta. Seveda lačni tudi nismo mogli ostati, zato smo prej kot'• servis ;za kombi-poiskali nekaj- gostejšega. Se. sam ne,ivem,, zakaj; jé bil'tisti Tas kebab. — .neka vr&ta .bolgarskega,-. golaža tako. imeniten, morda .zaradi jutranje žeje ali mačka,¡ád; je ,biLposledica'..popd.tie pijače.prejšnjega,.dne,,kajti od,steklenic, ki, srno jih nameravali prodati v, Siriji ali Iraku, je ostalo bore malo ali skoraj, nič.-, Naj bo. kakorkoli. Osebje v prijetni- gostilnici nas je--precej začudeno. pogledovalo.im.malo so se tudi žaba. .vali že^zgodaj ■; zjutraj na naš račun. Vendar, pa nam po, vsem,opisanem ¡ni preostalo nič drugega, kot,da jim vračamo milo.za drago. Po jutranjih pripetijah, smo pričeli tudi z bolj resnejšimi stvarmi,':*kajti prednja kolesa je bilo trebamatosak način centrirati ih o tem sploh ni bilo debate. Seveda jé bilo odprto vprašanjih, kdo in kdaj bo to' napravil. Precej smo- bili presenečali, ko nam je uslužbenka Balkan turista na splošno začudenje takoj postregla s kopico telefdnsMh'številk irt naslovov najrazličnejših podjetij, 'ki delajo to in oho. Ko smo pustili'kombi na bolgarski avto-motozveziv bližini centralnega parka — PARK NA SVOBODATA—in ko nam je mojster Mitka obljubil, da bo zadeva popravljena v štirih urah, skoraj nismo mogli verjeti, da se bo to tudi res zgodilo. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da se malo sprehodimo po Sofiji, prestolnici. Bolgarije. (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) Sama geografska lega je zelo ugodna in mesto je že precej staro, čeprav brez starega jedra. Prvotno se je mesto imenovalo SERDI-KA. Ker ima mesto zelo dober strateški položaj, leži namreč na križišču poti med Egejskim morjem in Vlaško nižino ter na planoti, ki se znižuje proti vzhodu v Trakijsko nižav-je, na sever pa se polagoma dviguje v Balkan ali Staro planino, ki se najviše dvigne v vrh Botev (2.376 m). Zaradi strateškega položaja jo je najprej porušil Filip Makedonski — oče Aleksandra Makedonskega, ki je svoje carstvo širil proti Trakiji in severu. Ponoven razcvet je mesto doživelo v času rimskega cesarja Trajana in takrat je bila Serdika eno najpomembnejših trgovskih in vojaških oporišč na takratnem Balkanu. Mesto je bilo ponovno uničeno leta 447, ko ga je zavzel hunski poglavar Atila. Svojo drugo renesanso pa je mesto doživelo za časa vladanja bizantinskega cesarja Justi-njana, vendar je mesto kmalu propadlo zaradi prodiranj Slovanov v začetku 8. stoletja prek Balkana, dokončno pa se je mesto pogreznilo v temo po letu 1382, ko se prične 500-letna turška dinastija. Današnja Sofija pa je skoraj popolnoma novo mesto. Mesto z 900.000 prebivalci, je danes center bolgarske industrije in trgovine. Zgradbe, ki so starejše od 50 let, lahko skoraj prešteješ na prste, kajti pri osvobajanju Sofije je Bdeča armada naletela v Sofiji na oster odpor in tako je bilo mesto skoraj zravnano. V centru mesta, ki je popolnoma na novo zgrajen, se skoraj zgubimo na ogromnem trgu Lenina (Ploštad Lenina), še bolj pa na trgu Largoto. Široke avenije, veliki trgi, precej zelenja in parkov, daje mestu nek specifičen karakter, podoben vsem drugim mestom vzhodne Evrope. Hagia Sofija ali džamija muzej je znana po mozaikih iz dobe slavnih dni Bizanca O progenem testu... (Nadaljevanje z 9. strani) Najbolje v vsej dobi pitanja so se odrezali potomci po biku Simbol, kljub 50 % ameriške krvi. Potomci po biku Patos 160 z malim deležem ameriške rjave krvi so v začetni fazi slabše priraščali, nato pa prirast dobro nadomestili. Tudi prirasti so precej variabilni od 647 gramov do 1.150 gr/dan. Potomci po biku Vihar 134 so dali tudi zelo dobre rezultate v vsej dosedanji dobi pitanja, kot v času med dvema tehtanjima. Potomci po biku Siriš 170 dajejo tudi nadpovprečne priraste z manjšimi odstopanji. Teh nekaj tabel nam nazorno kaže, da v urejenih rejskih razmerah delež ameriške krvi ne vpliva negativno na rezultate. V urejenih pitališčih smo pred leti s »čistimi« rjavimi biki dosegali tudi za progeni test na rastnost podobne rezultate. V našem poskusu, ki ni nič drugega kot organizirana reja, bomo vhlevljene pitance spitali na težo 550—600 kg in to v starosti 17 do 18 mesecev. Predvidevamo, da bomo na teh poskusnih pitancih v drugi polovici prihodnjega leta delali tudi razseke v celjski klavnici in tako labko določili, koliko mesa in koliko kosti imajo posamezne klavne polovice. V neposredni bližini Leninovega trga na aveniji Aleksandra Stambolijskega najdemo cerkev svete Nedilje, ki je poznana po poskusu atentata na kralja Borisa III. leta 1925 in na njegove ministre. Bomba, ki je bila namenjena takratni vladi, je pobila več kot 200 ljudi, ampak tisti, komur je bila namenjena, je odnesel celo kožo. Na nasprotni strani avenije, pa je ogromno poslopje v klasičnem novo-ruskem stilu Hotela Balkan, na njegovem dvorišču pa je v primerjavi z impozantno hotelsko stavbo cerkev svetega Georgija iz 4. stoletja pravi pritlikavec in po nikakršni logiki ne spada v to okolje. Z Leninovega trga je interesantno nadaljevati po aveniji Georgi Dimitrova in kmalu pridemo do ogromnega trga Largoto, kjer je v neposredni bližini ohranjen del nekdanje stare Sofije iz dobe 500-letnega turškega jarma. Tu je ogleda vredna Banja Baši džamija, zgrajena po načrtih enega najboljših turških arhitektov Mimar Sinana iz 15. stoletja. Džamija se ponaša z elegantnim in visokim minaretom, ki mu le s težavo najdeš primerjavo. Seveda je na trgu Largoto tudi največja bolgarska veleblagovnica GUM in na njo so Bolgari zelo ponosni, vendar pa je izbira podobna kot v drugih vzhodnih državah. V primerjavi z našimi blagovnicami, pa dokaj siromašna izbira, vendar pa to ne velja za cene blaga iz uvoza. Na istem trgu je tudi poslopje zgrajeno v klasičnem ruskem stilu ministrskega sveta Bolgarije in KP Bolgarije. VREMENSKI PREGOVORI Gruden — malokdaj priljuden. Ako je Rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja. Božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni. MISLI Ni težko biti duhovit, če človek ničesar ne spoštuje. Laže je ljubiti človeštvo, kakor svojega soseda. Mukanja je vse več, bikov pa vse manj. RAZPIS Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev TOZD Mešal-nica krmil razpisujemo prosto delovno mesto: LIKVIDATORJA Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: srednja izobrazba, po možnosti nekaj prakse v finančni službi (likvidaturi). Nastop službe takoj. Preizkusna doba 30 dni. Stanovanja ni. OD okrog 4.500 din. Prijavite se takoj! HMEZAD TOZD MEŠALNICA KRMIL Vrečarjeva 13 ŽALEC Če s trga Largoto nadaljujemo po aveniji Ruski j, ki se nadaljuje v avenijo Vladimir I. Lenin proti centralnemu parku — Park na svobodata. S stadionoma Vasil Levski in CSKA Sultan Ahmed džamija ali plava džamija je edina džamija s šestimi minareti na svetu in z delom črnega kamna kaaba iz Meke — Červeno zname, pridemo do mavzoleja Georgi Dimitrova, velikega bolgarskega antifašista, predsednika kominterne in predsednika prve Bolgarske revolucionarnie vlade, umrlega po čudnem naključju leta 1949 v Moskvi. Mavzolej je odprt trikrat tedensko, a je bil tokrat zaprt. (Nadaljevanje prihodnjič) j OBSOTELJE REŠENO POPLAV (Nadaljevanje z 8. strani) dolg 89,4 m. V njem bo nameščen odvzemni cevovod iz jeklene pločevine premera 600 mm, ki bo vodil do predvidenih objektov za predelavo vode. Odtoke regulira zapornični mehanizem. Ob levem bregu zemeljske pregrade je zgrajen bočni preliv, ki omogoča varen odvod visokih voda pri izrednih nalivih in s tem preprečuje prelivanje in rušenje nasipa. Pred-1 stavlja ga 76 m dolgo betonsko korito menjajočih se prerezov in padcev, ki prevaja 37,3 kubičnega metra vode v sekundi iz naraščajočega jezera v regulirani odsek Sotle. Razen zemeljske pregrade je bilo treba zgraditi ob robu bodočega jezera še cesto kot nadomestilo za preplavljeno. V obsegu površine, ki je namenjena zadrževanju poplavnega vala, to je v dolžini okrog 2.800 m, je ha slovenski strani cesta že zgrajena. Na prostoru, ki bo preplavljen, je treba odkupiti okrog 210 ha zemljišča in 42 stanovanjskih ter gospodarskih zgradb. Postopek je v veliki večini opravljen. Prebivalci s težkim srcem 'zapuščajo svoje domove in si v bližnji ter daljnji okolici iščejo nadomestila. Podrejajo se javnim interesom in splošni koristi, ki jih -bo ustvarila akumulacija. Nivo 3 1>M— : s : : PEŠCI, KOLESARJI, VOZNIKI VOZIL 3 NA MOTORNI POGON! • s Zavedajte se, da vladajo spremenjene prometne raz- S S mere v zimskem času, kot so megla, poledica, sneg itd. S • Bodite previdni. Ne pozabite, da je oktobra umrlo na ce- S • stah Slovenije 75 ljudi, kar je najbolj črn mesec žrtev 3 • prometnih nesreč. 3 J Starši, vzgojitelji, pešci, kolesarji, traktoristi, vozni- | $ ki motornih vozil, naj večja dragocenost je človeško živ- • 3 Ijenje, zato bodimo previdni in preudarni pri uporabi J 3 cest! Jug $ Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl. inž. in člani: Janez Luževič, dipl. inž. Bogdan Pugelj, dipl. inž., Lamut Franc, dipl. vet., Eva Orač in Miljeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.500 izvodih. — 1977/8 PRILOGA HMELJARJA Apnenčasta moka »Montana« - sredstvo za kalcifikacijo kislih kmetijskih tal PROBLEM Kalcifikacija tal predstavlja meliorativni ukrep pri izboljšanju kislih in zakisanih kmetijskih tal. Kalcij je biogeni element in ima v prehrani rastlin pomembno vlogo. V tleh je v obliki karbonata ali adsorbiran kot kation na adsorbcijski kompleks tal. Pomanjkanje kalcija se odraža na šibkejši rasti rastlin in poslabšanju, .fizikalnih lastnosti tal. Dr. Tone Wagner, mgr., dipl. ing. agr. S kalcifikacijo tal želimo zmanjšati kislost I tal, izboljšati fizikalne-lastnosti tal (vodno-zrač-| ni režim, strukturo) in povečati količino kalcija in magnezija v tleh, skratka povečati:, rodovitnost tal. Zato .izvajamo . meliorativno in tudi redno kalcifikacijo povsod, kjer intenzivno iz-: koriščamo Hp§ V zadnjih .letih smo malo kalci-ficiraii kmetijska tla, zato se je povečala površina zakisanih tal. Mala uporaba apnenčastih gnojil, posebno takih, ki vsebujejo magnezij, lahko predstavlja oviro za dosego visokih hek-tarskih pridelkov posebno, ker se povečuje uporaba ostalih mineralnih gnojil. | Kalcifikacija tal je bila v preteklosti v Jugoslaviji tako v raziskovalnem delu kot V praksi deležna precejšnje pozornosti, saj so v Jugoslaviji na 40 % njivskih površin razširjena kisla tla. Kljub že davni uporabi apna in dolomita za kalcifikacijo pa nimamo dovolj takih rezultatov, ki bi . dali danes pomen .in mesto kal-cifikaciji v moderni Tertilizaciji pri nas, Tako I so raziskovali vpliv kalcifikacije na pridelek I važnejših kmetijskih rastlin na njivah, pa tudi j na travnikih in pašnikih. Večina teh raziskovanj ni pokazala eksaktno pozitivnega vpliva na pridelek, tako da bi lahko..smatrali kalcifikacijo za nujno kot faktor ..povečanja pridelka kmetijskih rastlin. Prav tako ni dovolj raziskan vpliv kalcifikacije na florištičen sestav prirod-nih pašnikov na adsorbcijski kompleks tal, kemijski sestav rastlin in drugo. Posebno vprašanje pa predstavlja ekonomska upravičenost kalcifikacije. Kljub temu pa je splošno znano, da kalcifikacija kislih tal povečuje njih plodnost in izboljša fizikalne lastnosti tal za rast rastlin. Zato jo prLnas in drugod priporočajo in jo smatrajo za obvezen ukrep tudi pri meliori-ranju kisjih kmetijskih tal. Vsekakor, da so za to potrebna kalcifikacijska sredstva, po katerih bo tudi v bodoče zaradi melioriranja tal, ki še nišo vključena v intenzivno kmetijsko pro-■. ifcvodnjo-‘vše fročje-■povpraševanje^®® pri nas. KALCIFIKACIJSKA SREDSTVA Za kalcific-iranje uporabljamo največ apnenec, dolomit,, žgano ih hidrirano..apno. Žgano in hidriranoapno , Iz apnenca, če ga segrevamo nad 6.0.0° C, dobimo žgano apno (CaO in MgO). Z dodatkom vode dobimo hidratno obliko CA(OS)2. Pomen teh procesov je pridobivanje materialov, ki so .pomembni v-gradbeništvu, a zaradi učinkovitosti sta žgano apno kot hidrirano apno primerna za kalcifikacijo tal. Hitro delujeta, običajno sta /fine granulacije, a zaradi kaustičnega delovanja je' potrebno enakomerno trošenje in uporaba par tednov pred setvijo. Prekomerna ali neena- kome.rna. Uporaba, lahko.. negativno1 vpliva na učinkovitost, ostalih elementoy. rastlinske hra-: ne. Kaustično delovanje lahko ovira strojno trošenje, poškoduje stroje in naprave za trošenje kot tudi neugodno, in škodljivo . deluje, na. delavce. . Žgano in gašeno apno .sta idealni sredstvi, za apnenje-tal. Uporabljamo ju predvsem tam, kjer/ je potrebna hitra intervencija, odstranitev kislin .in.izboljšanje .fizikalno kemičnih lastnosti tal. N,a lažjih tleh dodajamo manjše količine z. ozirom na manjšo., puferno sposobnost tal. Apnenec. . je kamenina, ki pretežno^ vsebuje- kalcijev i karbonat ali kalcijev in magnezijev .karbonat/. Ce je količina magnezijevega, karbonata pomembna, je to dolomitni apnenec/Totalni nevtralizacij,Ski efekt določene količine apnenca je neodvisen od finoče mletja, saj fino mleti apnenci hitreje učinkujejo v procesuzkakifakacije., tal. Finejše .granulacije tudi lahko/uporabljamo v manj ših količinah kot grobo mlete ; apnence/1 S tem dosežemo hitro učinkovitost in zmanjšamo stroške transporta. Dolomitni apnenci vsebujejo, magnezij,, ki posebno dobro učinkuje na ; tleh,, kjer tega elementa primanjkuje. Zmanjšuje. tudi nevarnost prevelike uporabe kalcifika-cijskega sredstva, kar se posebno lahko dogodi pri uporabi žganega ali hidriranega apna. Različne apnene kamenine so izvor za pridobivanje apnenih gnojil, veliko apna pa porabijo razne industrijske veje. Apnena gnojila iz klacijevih ali magnezijevih karbonatov pridobivajo s finim mletjem. Apnenec variira v čistoči, granulaciji in nevtralizaciji ...vrednosti. .Običajna granulacija je prah, kjer- gre 50 % skozi sito .0,25 mm ali 30 % skozi sito 0,15 mm. Seveda, pa so tudi finejši apnenci, ki dosegajo 100 % prehod skozi sito 0,15 mm. Njihova cena oziroma praktična vrednost je običajno višja {50—100 %) od grobejše-ga prej navedenega materiala, saj hitreje učinkujejo. in zaradi, povečane specifične površine lahko -uporabimo manjše količine, npr. 7,5 ton apnenca granulacije 10% pod 0,3 mm daje isti kalcifikačijski učinek kot 3 tone apnenca granulacije 100% pod 1,2 mm. Velikosti delcev različno mletih apnenih kamenin namreč vpliva- nespecifično in na kemično aktivnost, :ki se-odvija na-površini delcev. Premer . Število. . Specifična. delcev.. delcev . | 1É1 površina mm. v gramu cm2/g i 716 : 22,5 01 716000- 225,0 0,01 . 716000000 2250,0 0,001 716000000000 22500,0 Na koncu prejšnjega stoletja so za apnenje kislih tal mnogokje uporabljali krajevne apneno glinaste mešanice z vsemi nezaželj enimi primesmi in jih tudi dajali v promet. Tako so kot lapor označevali kamenine, ki so vsebovale od 10—90 % kalcijevega ali magnezijevega karbo- Sredstva za apnenje moramo potrositi čimprej, ker se hitro navzamejo vlage in niso več primerna za trošenje s stroji nata. Danes vsebuje apneni lapor 80—95% CaC03. Znano je tudi mešano apno, ki vsebuje oksidno in karbonsko obliko. Imeti mora najmanj 60% kalcijevega oksida, od tega pa najmanj 1/4 v obliki CaO. Apnenec se v vodi slabo topi. Topnost kalcijevega karbonata je odvisna od parcialnega pritiska CO2 in znaša običajno v tleh 32mg/l, če je vsebnost CO2 v zraku 0,03% in se poveča na 200 mg/1, če se dvigne CO2 v zraku na 2 %. Višja kot vsebnost CO2 v tleh in ta je lahko tudi prek 2%, v podtalju v težkih tleh celo do 10%, toliko več se tvori Ca(HCC>3)2. Pretvorba teče po formuli: CaCOa + C02 + H20 = Ca(HC03)2 Kalcijev karbonat se topi toliko hitreje, čim močneje je voda v tleh nasičena s CO2. V tleh, kjer so bakterije in rastline aktivne, je proces hitrejši kot v težkih tleh. Od tega je odvisen tudi proces izpiranja CaCOs iz tal. CaCOs se lahko le toliko izpira, kolikor je'raztopljen in topni obliki Ca(HC03)2. Značilna počasna pretvorba povzroča počasno in dolgotrajno delovanje kalcifikacije z apnencem. VREDNOTENJE APNENCEV ZA KALCIFIKACIJO KMETIJSKIH TAL a) USA Minimalne norme za promet z apnencem za kalcifikacijo tal v USA so: nevtralizacijska vrednost: 80% granulacija: 85% pod 1 mm in 25% pod 0,15 mm vlaga: maksimalno 8 %. Nevtralizacijska vrednost kalcifikacijskih materialov je različna in predstavlja relativno vrednost z ozirom na čisti CaCOs. Poedina čista kalcifikacijska sredstva imajo naslednjo nevtra-lizacijsko vrednost: CaC03 — 100 MgCOa — 119 Ca (OH) 2 — 135 Mg(OH)2 — 172 CaO — 178 MgO — 250 Kalcifikacijsko sredstvo mora biti opremljeno z naslednjimi podatki: ime proizvoda, teža, trgovska oznaka, ime proizvajalca, minimalna nevtralizacijska vrednost v obliki CaCOs, granulacija (% do 2 mm, % do 0,2 mm, % do 0,1 mm). Tako so norme poedinih frakcij v % z ozirom na granulacijo apnencev v USA naslednje: SiO (v kislinah netopen ostanek) — največ 2,2% Fe203 + AI2O3 največ— največ 1,8 % Kvaliteta mletja: delci nad 0,2 mm — največ 25% Vlažnost — največ 0,4 % c) NEMČIJA uporablja za apnenje tal (Bo-chert, Sčhuh, Jordan) predvsem žgano apno. H. Borchert v Nemčiji poroča, da so kalcifikacijo tal izvedli na 10 različnih tipih tal in na različne načine. Premikanje kalcija po profilu so zasledovali 4 do 7 let po tretiranju z ugotavljanjem pH vrednosti. Ugotavljajo, da vzdrževalno apnenje ne zadošča za obogatenje spodnjih plasti zemlje, pri čemer pa tudi vedno niso podani pogoji za pronicanje v globino. Tla so vsebovala od 20—65% gline, apnili so pri globokem rahljanju, pri globokem oranju in pri obdelavi ornice od 100—450 q CaO. Apnenje je po 6. letih imelo učinek do globine 60 cm in pri grobozrnatih tleh je bilo to intenzivneje kot pri fino zrnastih. Apnenje ornice je koristneje zaradi enakomernejše razporeditve apna v tleh in pripelje do enakih rezultatov kot tehnično dražje in zahtevnejše globinsko apnenje. Schuh in Jordan priporočata apnenje v jeseni v količini od 80—190 q apna na ha. To razdelijo na 2—3 obroke in s frezo zadelajo v zemljo. 190 q apna na ha v enem obroku je imelo škodljive posledice. APNENČASTI PRAH MONTANA Apnenčasti prah »Montana« Žalec smo skušali ovrednotiti kot kalcifikacijsko sredstvo z upoštevanjem opisanih kriterijev za kalcifikacijska sredstva iz raziskav v USA in CSSR. Iz orientacijskih raizskovanj v letu 1973 povzemamo, da je apnenčast prah Montana fine granulacije — 100% zrn je bilo manjših od 0,1 mm, oziroma nad 100 mesh. Na osnovi tega smo lahko predvidevali, da je njegova kalcifikacijska aktivnost precejšnja in da učinkuje sorazmerno hitro. Zaradi fine granulacije je možno, da se običajno določene količine apnenca ekvivalentno zmanjšajo. Orientacijsko določena nevtralizacijska vrednost sredstva je bila relativno visoka'. Ta je odvisna od kemične sestave apnenčastega prahu (48—55% CaO in 0,6—6% MgO). Lahko, da je kemični sestav zelo variabilen, zato smo se odločili, da napravimo več nadaljnjih analiz, ki bi služile konkretnejšemu opisu pro- Granulacija Mesh. J mm 8 2 20 1 60 0,2—0,3 100 0,1—0,2 Pulverizirani apnenec 95 60— 79 Super fino mleti apnenec — — 95 80—100 Groba 80 _ 20— 29 Fina 80 80 — 30— 39 Apnenčasti prah 95 40— 59 b) CSSR V CSSR se za mleti apnenec, ki se uporablja v meliorativnem apnenju tal uporablja kamenina, ki vsebuje 80—98% CaCOs. Mleti apnenec proizvajajo v Lovosicah z mletjem apnenega, kamenja kamnoloma Certovy Schody v Be-rdunu.' Mleti apnenec (CaCOs) je bel prah z raznim barvnim nadahom. Učinkovitost je odvisna od finoče mletja. Cim finejša je mlet, večja je reaktivna površina, s katero deluje v tleh z ogljikovo kislino, ki ga spremlja v topno obliko — primarni kalcijev karbonat Ca(HC03)2. Mleti apnenec ima težo im3 prosto nasut 1000—1100 kg, a stresen 1200—4300 kg, nasipni kot 38°. Ne korodira, je nevtralne kemijske reakcije, a fiziološko alkalni. V praksi se ne meša z ostalimi gnojili, le pri pripravi komposta se meša s superfosfatom ali hlevskim gnojem. Kvaliteta mletega apnenca je določena z državno normo PND 27-072-69, ki določa naslednje: CaO + MgO — najmanj 54 % Priloga Hmeljarja — Stran 38 dukta. Tako je nevtralizacijska vrednost apnenčastega prahu, ki vsebuje npr. 48% CaO in 6 % MgO 100. Res je nevtralizacijska vrednost manjša za 36%, z ozirom na hidrirano apno, a zato je apnenčasti prah primernejši za trošenje. Fina granulacija pa poveča tudi aktivnost kalcifikacije. Kemični sestav apnenčastega prahu Montana smo ugotovili na osnovi vzorcev. V času od 17. 9. do 30. 10. 1975 je bilo vzeto več vzorcev apnenčastega prahu s tekočega traku kot tudi z depoja v kamnolomu Liboje — Montana. Za primerjavo pa so vzeti tudi vzorči iz drugih peskokopov oziroma kamnolomov, kjer predvidevajo, da so nahajališča za kalcifikacijo primernih materialov. Tudi vzorci žganega oziroma hidriranega apna nekaterih proizvajalcev so bili vzeti za primerjavo z apnenčastim prahom Montane. V tabeli 1 je podana količina CaO in MgO, a iz teh preračunana vsota % CaO + MgO oziroma % CaCOs in določena nevtralizacijska vrednost. Vzorci apnenčastega prahu Montane v letu 1975 vsebujejo manj CaO a več MgO kot v letu 1973. Močneje je izražena magnezijeva komponenta. Na osnovi analiziranih vzorcev je količina CaO od 37,28% do 49,96 % s povprečjem 42,89 ± 3,90 % O, a količina MgO od 2,51 % do 14,97 odstotkov s povprečjem 9,80 ± 4,12 % MgO. Povprečna nevtralizacijska vrednost je 100,84 in je relativno visoka. Količina MgO bistveno prispeva k tej vrednosti. Morda je celo značilnost kamenine relativno velika količina MgO. Kalcifikacija s tem materialom bo primerna tudi tam, kjer se v tleh pojavlja pomanjkanje magnezija. Minimalna nevtralizacijska vrednost standardnega odklona znaša 83,6, kar je nad zahtevanimi normativi. Tudi vzorci drugih materialov, ki smo jih primerjalno analizirali, kažejo po nekaterih lastnostih, da so primerni za kalcifikacijo tal, čeprav na osnovi njih ne moremo delati zaključkov o vrednosti teh materialov v ta namen. Pripomniti moramo, da apnenčasti pesek iz peskokopov Šmihelj in Družinska vas z Dolenjske po granulacij skem sestavu ne odgovarja, saj je pregrob za intenzivno kalcifikacijo tal kljub ugodnemu kemičnemu sestavu. Spomladi 1976 smo analizirali vzorec apnenčastega prahu Montana tudi na granulometrij-ski sestav in kemično vrednost ter ga ovrednotili na osnovi najnovejših norm za kalcifikacijska sredstva, ki jih je določila univerza v Oregonu, USA. Granulacijski sestav apnenčastega prahu Montana: delcev, nad 2 mm 1:—2 mm 0,5—i mm 0,4—0,5 mm pod 0,4 mm 14,54% 25,66% (10 mesh) 20,00 % (20 mesh) 6,50% (40 mesh) 33,30% (60 mesh) Skupaj 100,00 % Po kemični analizi v letu 1976 vsebuje apnenčasti prah Montane 41,82% CaO (74,65% CaC03) in 11,03% MgO. Za kvaliteto kalcifika-cijskega sredstva kot smo že večkrat poudarili, sta pomembna velikost in kemična sestava oziroma količina kalcijevega karbonata. Velikost delcev vpliva na učinkovanje kaleifikacijskega sredstva, ki lahko nevtralizira kisline v tleh šele, ko je raztopljiv. Po normah univerze v Oregonu, USA so dovolj učinkoviti delci kalcifika-cijskega sredstva, ki gredo skozi mrežo 10 mesh oziroma so manjši od 2 mm. Tu lahko ugotovimo, da je granulacijski sestav apnenčastega prahu Montana določen v letu 1976 grobejši kot v letu 1973, a še vedno dovolj fin, da zadošča normam za kalcifikacijsko sredstvo. Iz tega velja opozoriti, da je potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost proučevanju izenačenosti granulacij skega sestava apnenčastega prahu. Stopnja topnosti se povečuje z zmanjševanjem velikosti delcev. Delci, ki so manjši od 0,4 mm kažejo maksimalno topnost. Na osnovi tega določimo stopnjo, finoče kaleifikacijskega sredstva. Kalcifikacijska (nevtralizacijska) vrednost kal-cifikacijskega sredstva se izraža z ozirom na čisti kalcijev karbonat, ki ima nevtralizacijsko vrednost 100. Za izračun nevtralizacijske vrednosti upoštevamo granulacijski in kemični sestav nevtralizacijska vrednost' 100 X faktor granulacije Faktor granulacije po granulacijskem sestavu vzorca letnika 1976 je za apnenčasti prah Montana 59,5. Nevtralizacijska vrednost, ki je odvisna od kemičnega sestava znaša 102,2, a z upoštevanjem granulacij skega sestava je aktivnost apnenčastega pTahu imenovanega vzorca z ozirom na aktivni čisti kalcijev karbonat 59,5 X I ,02— 60,7. V tem odnosu se določi, tudi količina kaleifikacijskega sredstva t. j. 100:60,7= 1,65 krat toliko, kot določa kemijska analiza tal potrebo po kalcifikacijskem sredstvu. V tem primeru vidimo, da grob sestav apnenčastega prahu, pripomniti moramo, da je to izjemni primer analiza netipskega vzorca, zelo zmanjša kalcifikacijski učinek oziroma poveča poličino kaleifikacijskega materiala, kar mora biti v opozorilo proizvajalcem apnenčastega prahu. Večini vzorcev dosedaj pa je apnenčasti prah Montana zelo finega granula-cijskega sestava in zrnca so drobnejša od 0,1 mm. Tabela 1 Vpliv apnenčastega prahu Montana na kemične Datum vzorca o (d U to O u (d U O Ü) S OO (d tj> š m 2 23 § S “S Izgled vzorca lastnosti tal (gramov suhega apnenčastega prahu na 1 kg zračno suhih tal) o'" o'* O' s£+ Z N | Apnenčasti prah pH Y, Kamnolom - - Pirešica 5/11 51,36 91,68 2,33 53,96 97,25 mešan z grobimi delci S T V % H % Kontrola 0g i g 2g 3g 4g Montana — Montana — Montana — Montana — Montana — Montana —- Žalec Žalec tekoči trak Žalec tekoči trak Žalec tekoči trak Žalec tekoči trak Žalec iz depoja 6/10 20/10 30/10 17/9 9/10 9/10 41/52 49,96 43.76 41.76 45,56 39,28 74.11 89.18 78.18 74,54 81,32 70.11 12,10 2,51 9,04 11,48 6,84 13,93 53,62 52,47 52,80 53,24 52,40 54,21 — fini prah fini prah fini prah fini prah fini prah fini prah 3,77 4,10 4,45 4,75 4,87 42.1 23,5 19.2 15,4 15.3 4,4 7,8 9,6 11,4 13,8 46,5 31,3 28,8 26,8 29,1 9 24 33 42 47 91 . 76 67 58 53 Montana — Montana — Žalec iz depoja Žalec depo 20/10 30/10 37,28 44,00 66.54 78.54 14,97 7,58 52,25 51,58 — deponiran fini prah deponiran fini prah deponiran 5g 6g 7 g 8g 9g 5,05 5,23 5,32 5,40 5,45 13,9 12,2 11.7 12,2 10.8 14.6 15.6 17.6 19.4 20.4 28.5 27,8 29,3 31.6 31,2 51 57 60 61 65 49 43 40 39 35 Povprečje 42,89 9,80 100,84 10 g 20 g 5,45 6,20 4,9 7,3 23,0 39,4 27,9 46,7 82 84 18 16 Žgano apno — Pečovnik Hidrirano apno —■ Kresnice Zagorje — žgano, apno 15/10 15/9 59,40 67,82 60,00 2,58 1,84 1,52 61,98 68,66 61,52 112,18 125,31 111,40 odpadni fino mlet fino mlet 30 g 40 g 50 g 60 g 70 g 80 g 90 g 100 g 6,25 6,40 6.55 6.55 6,7 6.3 5,5 5.3 48,4 49.8 49.8 49.8 55.1 56.1 55,3 55.1 87 88 90 90 13 12 10 10 Peskokop -Z-Peskokop — Peskokop — Peskokop — ■ Šmihelj ■ Šmihelj ■ Soteska ■ Družinska vas 10/11 10/11 10/11 10/11 31.24 31.24 32,04 31,20 55.76 55.76 57,19 55,69 22,43 22,45 20,67 22,17 53,67 • 53,69 52,71 53,37 111,68 grob pesek grob pesek grob pesek grob pesek 6,67 6,62 6,65 6,58 4,9 5.0 5.1 4,5 49,9 49.8 49.8 49.8 54.8 54.8 54.9 54,3 91 90 90 91 9 10 10 9 Ob uporabi koncentriranih kompleksnih gnojil je postalo apnenje nujen agrotehnični ukrep UPORABA APNENČASTEGA PRAHU Mleti apnenec uporabljamo predvsem na lahkih in srednje težkih tleh. Karbonatna oblika kalcija deluje počasneje in dalj časa in se tudi v propustnih tleh ne izpere tako hitro. Tudi ne menja talne reakcije v alkalno. Mleti apnenec uporabljamo za kalcdfikacijo pred setvijo kot tudi za komposte. Primeren je tudi za apnenje v času vegetacije. Apnenje je ukrep v kolobarju. Tako poznamo osnovno apnenje ■— meliorativno in vzdrževalno. O potrebi vzdrževalnega apnenja odloča mehanični .sestav tal in njih puferna sposobnost, količina padavin in odvzem kalcija s pridelki. V letih, ko ne apnimo, uporabljamo gnojila, ki so bogata na kalciju (tomasova žlindra, apneni dušik, kalkamon itd.). Travnike apnimo vsako 4. do 5. leto. Pri zasnovi intenzivnih travnikov moiamo na kislih tleh meliorativno apniti. Pri aplikaciji apnenčastega prahu upoštevamo : 1. Apnimo čimprej, raje pozno poleti in jeseni kot spomladi, 2. Apnenje in gnojenje s hlevskim gnojem izvajamo na lahkih tleh tako, da trosimo apnenec na strnišča, a gnoj na brazdo in zaorjemo. Na težkih tleh trosimo gnoj na brazdo in zaorjemo srednje globoko. Apnenec zaorjemo pri globokem oranju, 3. Travnike in pašnike apnimo po zadnji košnji ali paši od jeseni do začetka zime. V I suhi zimi apnimo površino, kjer ni pričakovati, da pride do površinskega odplavljanja, 4. Apnenčasti prah trosimo le v suhem vremenu, 5. Trosimo enakomerno, enako pozorno, kot ostala gnojila. Neenakomernost trošenja povzroča nepravilno učinkovanje apnenja. Tudi na preveč apnenih mestih nastopajo težave v prehrani rastlin kot tudi tam, kjer nismo dovolj ali sploh nismo apnili. Apnenčasti prah lahko apiiciramo iz dovoznih avtocistern, ki imajo razdelilno napravo, ki omogoča različno doziranje: od 5 do 25q/ha apnenca. Povzemam kriterije in določitve potreb po apnenju po češki literaturi: Potreba po apnenju se določa tako, da se v suspenziji tal določi pH v KC1 (titrira z NaOH do nevtralne reakcije). Potreba po apnenju se izračuna iz potrošnje NaOH in se izraža v q CaO/ha, ki je potreben, da se doseže nevtralna reakcija. Nato se preračuna na količino CaC03 in se upošteva aktivnost apnenčastega prahu. Določi se tudi količina CaC03 v tleh — mo-nometrično. Ce imajo tle nad 0,3% CaCOa ni potrebno apnenje. Vrednotenje reakcije tal (pH): do 5,5 — kisla, 5,6—6,5 slabo kisla, 6,6—7,2 nevtralna, nad 7,2 alkalna. Tla so: slabo apnenčasta — 0,3—3,0% CaC03, apnenčasta — 3—25 % CaCOs, apnenci — nad 60,0% CaC03. VPLIV APNENČASTEGA PRAHU NA LASTNOSTI TAL Za ponazoritev učinka prahu na lastnosti tal v smislu kalcifikacije smo vzeli 1 kg zračno suhih tal velike kislosti (pH 3,77) in mu dodali apnenčasti prah. Merili smo takojšnji učinek kalcifikacije kot zmanjšanje kislosti, dvig pH vrednosti, zmanjšanje Yi— povečanje satura-cije adsorbcijskega kompleksa z bazami — S, povečanje stopnje nasičenosti adsorbcijskega kompleksa — V% in zmanjšanje stopnje nena-sičenosti — H %. Iz podatkov lahko ugotovimo, da apnenčasti prah hitro učinkuje, seveda pa so bile v teh laboratorijskih raziskavah uporabljene količine, ki so zelo visoke in za priporočanje praksi niso primerne. Količine, ki se naj v praksi uporabljajo, lahko izračunamo na osnovi podatkov kislosti tal oziroma rezultatov učinkovanja kalcifikacijskega sredstva v praksi. Razumljivo, da je trenutni kalcifikacijski učinek žganega in hidriranega apna večji od učinka apnenčastega prahu, vendar je tudi potek kalcifikacije mnogo ostrejši, kar ima lahko negativni učinek na tla oziroma rastline. Tabela 3 Vpliv apna na kemične lastnosti tal (g apna/1 kg tal) pH Y, S T V % H % Hidrirano apno Kontrola i g 4,42 20,0 10,6 30,6 34 66 2g 5,70 11,0 12,0 23,0 ,52 48 3g 5,60 6,2 14,0 20,2 69 31 4g 5,48 10,7 11,2 21,9 51 49 5g 6,18 4,0 17,2 21,2 81 19 10 g 6,45 1,9 26,8 38,7 69 31 20 g 8,10 0,4 45,8 46,2 99 1 30 g 8,70 ' 49,8 49,8 100 — 40 g 8,60 49,6 49,6 100 — Apno Zagorje 10 g 7,40 4,2 25,2 29,4 85 15 40 g 8,15 — 49,6 49,6 100 — Priloga Hmeljarja — Stran 39 Relativni učinek teh kalcifikacijskih sredstev lahko ponazorimo s primerjavo učinka 10 g kalcifikacijskega sredstva na pH: apnenčasti prah . 5,45 100 % hidrirano apno 6,45 .' 118% žgano apno 7,40 136% Pri tem moramo upoštevati, !da je učinek žganega apna v celoti izveden, medtem ko je učinkovanje apnenčastega prahu verjetno nedokončano in ni njegov učinek v celoti izražen. V tem smislu bi dale odgovor nadaljnje raziskave. APNENČASTI PRAH MONTANA — DOSEDANJA UPORABA IN IZKUŠNJE a) V letu 1974 je bilo leto, ko srno apnenčasti prah prvič širše uporabljali na kmetijskem področju. Zbrani podatki o uporabi apnenčastega prahu Montana so bili naslednji: KK Hmezad — obrat Radlje (45 ton) Po izjavi ing. Žigona so bile razlike v rasti rastlin med tretiranimi in netretiranimi površinami izredno •velike. V hmeljišču, koruzi in ovsu, kjer je bil potrošen apneni prah, so bile rastline mnogo bolj bujne jz. velikimi . temnoze- ■ lenimi, mesnatimi listi, še: phsebnor je 'bilo tb videti pri ovsu, ki je bil izredno velik, in bujen, medtem ko: je bil pridelek. .oysa.: (zmjaj. :soraz-: merno nizek. Koruza za .silažo je dala uveč ze-lenfe mase v primerjavi s prejšnjimi leti. leti Ing. Žigon pravi, da so bili z uspehom zelo zadovoljni -ter meni, da so: ta .agrotehnični, ukrep v prejšnjih letih nekoliko zanemarila-V' letu 1974 so uporabljali apneni prah iz Zagorja in apnenčasti prah Montane; Žalec. ■ Zagorski apneni prah je bil suh in sipek, tako da so ga lahko trosili, s strojem, medtem ko je bil apnenčasti prah Montane moker, ter ke-past in so ga morali zairadi tega trositi ročno. KZ Slovenj Gradec (10 ton) Apnenčasti prah so trosili po hmeljiščih, kjer je analiza zemlje pokazala, da je apnenje potrebno. Vidnih vizuelnih razlik ni bilo opaziti, če je pa to vplivalo na reakcijo tal, bo pokazala kasneje analiza zemlje. . KZ Vuzenica (7 ton) V KZ Vuzenici apnenega prahu, niso potrosili, ker so ga dobili prepozno (v maju) in' so namenili uporabo preko zime. KZ Križevci (10 ton) Celotna količina (10 ton) apnenčastega prahu je bila uporabljena na površini Šalamon Jožeta iz Lukovice p. Križevci pri Ljutomeru. KZ Dravograd (36 ton) Od celotne količine apnenčastega prahu je bilo na tem področju 7 ton potrošeno po hmeljiščih in 29 ton po travnikih v' kooperaciji. Vidnih razlik ni bilo opaziti na rastlinah. •Priloga Hmeljarja — Stran 40 Iz izjav potrošnikov vidimo, da smatrajo, da je uporaba apnenčastega prahu primerna,- da je kalcifikatija nujen strokoven ukrep, kjer je potreben in upravičen, da pa je njen učinek dolgotrajen in ni merljiv: na pridelku takoj po tre-tiranju. Tudi uporaba, apnenčastega prahu namesto žganega' ali hidriranega apna se jim zdi primerna, če je apnenčasta moka primerna kvalitete in učinkovitosti. V letu 1974 je Inštitut za hmeljarstvo analiziral 123 'vzorcev zemlje in na osnovi njih priporočil apnenje na ca. 300 ha kmetijskih površin. b) V letu. 1975 se je kontrola kislosti tal nadaljevala. V analiziranje so bile zajete • vse zemljiške . kategorije in je bilo nasvetovano apnenje na ca. 350 ha kmetijskih zemljišč na področju.celjske regije. V analizo je bilo sprejetih 118 vzorcev iz hmeljišč, 11 vzorcev iz sadovnjakov, .5 vzorcev iz vinogradov, 92 vzorcev s travnikov in 48 vzorcev z njiv t. j. skupno 274 vzorcev, ki, so. pokazali potrebo po apnenju. V vseh primerih je bilo nasvetovano apnenje z apnenčasto moko — Montana. Na osBOvirezuitatov analizin podatkov literature. jebila v: letu ¡4376 i sestavljena tudi nasve tovanarkohfina: čistega, apnenčastega pra> hu CaCCb t/ha ma* osnovi kislosti tal; im sicer: pH 5,51-6,0- ' 3 t/ha ; i pH 5,0—5,5 . . 5 t/ha i pi l 4,5—5.0 : 7 t/ha : pH pod 4,5 \ 9 t/ha | V nadalje'bo’potrebna-'kontrola nasvetovane količine apnenčastega prahu, tako laboratorijska kot terenska. Trošenje apnenčastega prahu je v praksi enostavno, vendar pa bo, potrebno več pozornosti posvetili kvaliteti, predvsem pa izenačenosti kalcifikacijskega sredstva, medtem ko je njegova uporaba danes že prešla v prakso. Za regularno uporabo pa.bo potrebno še precej; intenzivneje informirati potrošnike s strokovno propagando in spremljati z raziskavami uspehe, in težave aplikacije. ZAKLJUČEK. . Za maksimalni donosni, in ekonomski efekt kalcifikacije: je potrebna optimalna vrsta kalci-• fikacijskih sredstev z-ozirom na: rastišče. -■ S kaicifikacljo. želimo dvigniti pH tal na optimalno vrednost, ki: je primerna za določeno rastlino in ga pri tem tudi obdržati. .Pomen kalcifikacije pogosto zanemarjamo. Pravilno določena količina: apnenih gnojil izboljša reakcijo tal, poveča učinkovitost dušičnih, fosfornih gnojil in poveča pristopnost: fosfora, ki je vezan v tleh. Prevelike količine apnenih gnojil zmanjšajo pristopnost kalija in magnezija. Apnena gnojila so kisikova,- karbonatna in silikatna: Kisikova uporabljajo na težkih tleh Mnoge kmetijske rastline — med njimi tudi hmelj — so velik potrošnik kalcija in tleh, ki so za rekultivacijo. Karbonatna na srednjih in lahkih- tleh in so primernejša kot kisikova. Kjer je malo Mg v tleh, uporabljamo dolomitni apnenec. Za kalcifikacij o. Uporablj amo tudi: apnenčasti prah, ki je vzporeden produkt pri proizvodnji raznih granulacij peska, kamenja itd. . Za učinkovito apnenje mora biti poznana mehanična in.kemična sestava apnenčastega prahu. Primernost uporabe apnenčastega prahu za apnenje določenih tal je odvisna od reakcije tal, količine ČaO v apnenčastem prahu, granu-. lačije in stroškov ..¡transporta. Apnenčasti prah Montana Žalec je kot kal-cifikacijsko sredstvo-zelo primeren. Ža uspešno uporabo kot kalčifikačijsko Sredstvo v dolgo“ ročnem programu pa je potrebna kontrola kvalitete .kalcifikacijskega sredstva,- spremljanje rezultatov uporabe v praksi in z raziskovalnim delom--nadalje ugotavljati njegovo učinkovitost za kalcifikacijo. Obvestilo hmeljarjem LASTNIKI OBIKALNIH STKOJEV WOLF IN JUGO BRUF NAROČITE DO 15. DECEMBRA 1977 REZERVNE DELE ZA SVOJE STROJE, DA BODO PRAVOČASNO PRIPRAVLJENI NA NOVO SEZONO OBIRANJA HMELJA V LETU 1978. REZERVNE DELE NAROČITE ČIM-PREJ PRI TOZD STROJNA V ŽALCU, KER-NE BOMO UPOŠTEVALI POZNEJŠIH NAROČIL. SERVISNA SLUŽBA TOZD STROJNA ŽALEC Pletene koše uporabljamo sedaj, ko v hmeljarstvu postajajo preteklost, za transport zdravilnih zelišč, fižola in drugih kmetijskih, pridelkov DECEMBER 1977 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 27 Na osnovi določil zakona o knjigovodstvu (Ur. list SFRJ št. 58/76) in določil 15., 16., 18., 25. in 36. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v delovno organizacijo HMEZAD (v nadaljnjem be- sedilu: DO) ter po predhodni javni razpravi V vseh TOZD, je delavski svet delovne organizacije HMEZAD sprejel na seji dne 4. 10. 1977 naslednji PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN VODENJU FINANČNO MATERIALNEGA POSLOVANJA IN KNJIGOVODSTVA TEMELJNA DOLOČILA t! člen S tem pravilnikom se temeljno urejajo in določajo: I. Načela organizacije finančno-material-nega poslovanja in vodenja knjigovodstva II. Periodični in letni obračuni III. Način evidentiranja delovnih procesov in poslovnih dogodkov IV. Poslovne knjige in evidence ter način njihovega vodenja ; V. Knjigovodske listine, njihovo urejanje in knjiženje v poslovne knjige VI. Likvidacija listin VII. Ažurnost knjigovodstva in avtomatske obdelave podatkov VIII. Evidenca sredstev IX. Popis sredstev in njihovih virov X. Obveščanje o poslovanju XI. Arhiviranje poslovnih knjig in listin XII, Pristojnost in odgovornost delavcev na področju računovodstva in knjigovodstva XIII. Končne določbe I. NAČELA ORGANIZACIJE FINANCNO- MATERIALNEGA POSLOVANJA IN VODENJA KNJIGOVODSTVA 2. člen Ta pravilnik je enoten za vse Temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb in druge oblike združenega dela v sestavi DO Hmezad (v naslednjem besedilu: TOZD). 3. člen Finančno-materialno poslovanje in vodenje knjigovodstva, mora biti organizirano nd sodobnih metodah poslovanja v skladu z veljavnimi predpisi s kar največjim obsegom elektronske obdelave podatkov, mora biti racionalno ažurno, kvalitetno in funkcionalno. Knjigovodstvo mora zagotavljati stvarne podatke o stanju in gibanju sredstev ter njihovih virov, terjatev in obveznosti, delovnih procesih, formiranju in delitvi celotnega prihodka po določenih organizacijskih oblikah združenega dela. in druge podatke, ki so potrebni delavcem, njihovim samoupravnim organom ter vodilnim in vodstvenim delavcem za njihovo odločanje in vodenje. 4. člen Vsaka TOZD vodi celovito knjigovodstvo od razrade 0 do 9, s katerim zagotavlja po- trebne podatke o poslovanju, Jci so navedeni v prejšnjem členu. Vodenje knjigo.vod-' stva lahko TOZR poveri delovni skupnosti, skupnosti skupnih služb ali drugi TOZD, kar se uredi s pogodbo. Računovodstvo DO vodi ločena knjigovodstva za: a) interno banko b) hranilnico in posojilnico c) počitniške domove č) delovne skupnosti Skupnih sijužb dj podjetja ali poslovne enote, ustanovljene v tujini e) druge dejavnosti, če za njih tako določi pristojhi organ upravljanja DO. 5, člen Enotni kontni načrt pripravi iačunp.vodja DO. v sodelovanju z ekonomsko-organiza,cij-skim oddelkom, sprejme pa. ga pristojni samoupravni organ DO. Knjigovodstvo TOZD mora obvezno voditi tiste sintetične in analitične konte, določene v internem kontnem načrtu DO, ki jih TOZD rabi. Te konte razčleni TOZD po svojih po.treb.ah na več .številčne konte, s katepmi se glede na specifično organiziranost in poslovanje, zagotovijo potrebni podatki o poslovanju vsake TOZD. i 6. člen Navodila za enotno vpdgnj.e knjigovodstva daje vsem TOZD računovodja DO, za finančno-materialno poslovanje pa skupaj z direktorjem FRS. Navodila, ki jih dajejo drugi oddelki Skupnih služb in s,e nanašaj,9 na področje knjigovodstva, oz finančnprmateri,a]hega. poslovanja na podlagi predpisov in tega pravilnika, se dajejo v soglasju z računovodjo oz. direktorjem FRS DO. 7. člen Letne in posamezne programe elektronske obdelave podatkov ' določa strokovna komisija DSP ria predlog vodje ERO oz. koristnikov elektronske obdelave podatkov. n. periodični in letni obračun; 8. člen . TOZD sestavljajo periodične in letne, zaključne obračune v rokih, ki se skupno določajo v okviru tozadevnih predpisov, službi družbenega, knjigovodstva pa jih predlagajo posredno preko računovodstva DO. Mesečne obračune sestavljajo TOZD v rokih, ki jih same določijo, v kolikor ni za te skupno; dogovorjen rok. Poleg periodičnih in zaključnih obračunov sestavljajo TOZD tudi. brutto bilance. Zbirne periodične in letne zaključne obračune, sestavlja računovodstvo delovne organizacije. 2 2 — PRILOGA Analize g, .poslovanju za DO kot celoto, «Kujal pgdrpčja financ ter za IB in HIP, finančno-računovodski sektpr, ostale pa eko-nomsko-organizacijski oddelek. III. NAČIN evidentiranja relovniii PROCESOV IN POSLOVNIH........ DOGODKOV 9. člen Evidentiranje delovnih procesov in poslovanja TOZD se mora izvajati-v skladu la enotnim kontnim načrtom in metodologijo letnega gospodarskega načrta. Ta režim mora biti določen V naprej tako, da med letom praviloma'ni sprememb. ■ ' Však'delovni proces, oziroma poslovni dogodek, mora biti evidentiran takrat ko nastane, vključen pa v rokih, ki So določeni v členih 24 do 26 tega pravilnika. 10. člen Khjigovodstvg vodi in zagotavlja podatke,; Ifi omogočajo: ' 1. izdelavo in spremljanje izvajanja gospodarskega načrta 2, Spstajifg periodičnih in letnih zaključ-niji ojpračUnov . ; •' 3 Ugotavljanje in dglitev celotnega pri- hodka ig dp|iodka za TOZD in posamezne organizacijske enote 4. Izkazovanje drugih rezultatov poslovanja in dela delavcev ' 5. Vsklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji in Usmerjanje razvoja 6. Vpogled v gospodarjenje s sredstvi in njihovimi, viri 7; Vpogled v procese združevanja dela in sredstev , 8. Spremljanje delovnega propesa 9, Izdelavo kalkulacij, za, prpizvode in storitve 10. Izdelavo analiz o delu in. poslovanju 11. Spremljanje terjatev do ‘kupcev ' in obveznost j do. dobaviteljev pp, njihovi zapadlosti 12. Izpolnjpvanje pogodbenih ih zakonskih obveznosti in obveznosti po družbenih in samoupravnih dogovorih 13. Spremljanje, gibanja . .sredstev za zadovoljevanj® skupnih in splošnih družbenih potreb ter ‘bilanciranje sredstev za te pp-trebe 14. Nadzor nad poslovanjem po internih in zunanjih kontrolnih orgagih. Knjigovodstvo TOZD mopa zagotoviti tudi spremljavo delovnih in poslovnih procesov zlasti po: — delovnih nalogih stroškovnih nosilcih —• stroškovnih mestih ' — poslovnih enotah in, skladiščih, — obračunskih enotah in deloviščih .j— uvoznih zaključnih v trgovinskih dejavnosti — prodajalnah in — drugih nosilcih v skladu z gospo.dar-skipi načrtom. Ob sprejemu gospodarskega načrta s.e dqlq,čijo stroškovni nosilci .in stroškovna mestá, po katerih s.e spremljajo'stroški Evidentiranje mora biti ažurno in organizirano tako, da omogoča kontinuirano, spremljanje'procesov in njihovih učinkov. IV. POSLOVNE KNJIGE IN EVIDENCE TER 'NAČIN NJIHOVEGA VODENJA _ČJe$(v; jjffl . Vse knjigovodske. knjige se godijo po sistemu dvgstgvnega knjigovodstva. Poslovne knjige in evidence sp: Al Temeljne; , 1. glavna knjiga, 2. dnevnik 3. analitična evldegca osnovnih sredstev jn sredstpv skupnp pgrabe 4 ’ evidenca gotovine; vrednostnic, vrednostnih papirjev (čeki jmenice) in valut > B) Pomožne: 1. analitična evidenca kupcev in dobaviteljev za: obratna,- osnovna’ in sredstva skupne porabe 2. analitična evidenca kooperacijskih razmerij 3. analitična eviidenpa iz skupnega poslovanja na osnovi sovlaganja in Udeležbe v skppnem prihodku oz. dohodku 4. analitična evidenca akontacij; za službena potovanja in izplačanih os. prijemkov 5. analitična evidenca dinarskih in deviznih sredstev 6. evidenca drugih terjatev 7. analitična evidenpa kreditov in ord-čitev po partijah in pozicijah 8. analitična evidenca hranilnih vlog in posojil 9. evidenca drugih obveznosti 10. analitična evidenca materiala, drob-ijega inventarja, embalaže in avtogum 11. analitična evidenca surovin, polizdelkov, izdelkov, pridelkov in trgovskega blaga1 (razen v maloprodaji) in nedovršene proizvodnje 12. analitična evidenca zunanje-trgovin-skega poslovanja po zaključkih 13. analitična evidenca o nabavi in prodaji blaga y konsignaciji in komisijski prodaji 14. gnalitičpa evidenca potrošniških posojil-' 15. analitična evidenca dinarskih in deviznih sredstev pri SDK in poslovnih bankah 16. analitična evidenca stroškov po vrstah, po stroškovnih- mestih, v proizvodnji tudi po stroškovnih nosilcih 17. evidenca o menjalniških poslih 18. evidenca prejetih faktur 19. ostale knjigovodske evidence, ki spremljajo stanje in gibanje sredstev in njihovih, virov 20. analitična evidenca d prometnem davku 21. analitična evidenca kooperantov o dobavljenem materialu brez zaračunanega prometnega davka. 12. člen v Temeljne poslovne knjige yodij,o TQZD v grostah listih, kj jih na koncu leta vežejo, podpišeta pa jih direktor; in vodja knjigovodstva, Pogi.pžne kitjige. morajo vedno ^oglašati s, sin.t;etičnimi konti v glavni knjigi. PomgŽT ne knjige se vodijo na obrazcih,, ki so, engt-ni za celotno DO, izvzemši kjer specifičnost poslovanja TOZD terja to drugače. 13. člen Vknjižbe y poslovne knjige se opravljajo ria podlagi pravilno, likvidiranih knjigovodskih listin. Vsaka knjigovodska listina mora obsegati: — na?iy TOZD, PE oz. oddelka, ki je knjigovodsko batino izdal — naziv,,ystine, . .... , ,yr dntuni izstavitve, listine •'"ate vsebino, poslovnega dOSP,dka In podlago, zanj — količino, izraženo na način, ki, ustreza naravi posla — zneske, izražen,e. v dinarjih oziroma valutah — podpis papb,,ki so. pooblaščene za podpisovanje knjigovodskih listin . — podpis 'delavca, ki je povzročil pošlo,v v pa degodek., na, katerega: se, listina nanaša. , Čg jp .knjigovodska listina, izstavi j ena v Več izvodih, mora na vsakem izvodu biti označen njegov namen, če namen ni pprer deljen že s splošno oznako ali s posebnim navodilOin. 14. člen , Knjiženje v poslovne knjige in evidence še lahko. Opravlja ročno.,s kopiranjem ali ke-mipnim!? svinčnikom t.er.-.-s stroji, tja kakšen od navedenih načinov se bodo,vodile posamezne knjige m evidence, določajo računovodje TOZD v soglasju 2 računovodjo delovne organizacije. 15. člen Knjigovodstvo nipra biti urejeno po na-slednj ih načelih: a) ' celotno poslovanje mora biti v knjigovodskih Trnjigah in evi.den.cah razčlenjeno na posamezne poslovne spremembe po časovnem zaporedju in zneskih brez pobota, b) v knjigah in evidencah ne smejo obstajati praznine temveč se po časovnem zaporedju izpo;loijuje ves prostor za knjiženje, c) v načelu hi dovoljeno popravljanje knjigovodskih listin; kadar pa se popravkom ne moremo izogniti, jih moramo opraviti po določilih 4. točke 16. člena tega pravilnika, d) nevezanih listov in knjig ni dovoljeno uničiti; prav tako tudi ne trgati listov iz vezanih knjig, ' / e) vse.kajižbe morajo temeljiti na verodostojnih in razumljivih listinah, iz katerih je mogoče ugotoviti podlago za knjiženje, f) napačno vknjižene poslovne spremembe je treba popraviti po principu rdečega storna. Za storno je treba izdati posebno knjižno listino, g) na prostih listih (kartica) je poleg ostalih podatkov obvezno vpisati valuto zapadlosti za obveznosti in terjatve, - h) organizacija knjigovodstva mora biti taka, da onemogoča zajemanje istih podatkov po več tirih. V. KNJIGOVODSKE LISTINE, NJIHOVA UREJENOST IN KNJIŽENJE V POSLOVNE KNJIGE 16. člen Vsebina knjigovodske listine mora biti takšna, da nedvoumno dokazuje nastalo poslovno spremembo v sestavi sredstev in njihovih virov, odhodkih, prihodkih, rezultatih in vsebuje ustrezne podatke za knjiženje. Knjižna listina mora ustrezati naslednjim zahtevam: 1. Izstavljena mora biti takrat, ko nastane poslovna sprememba, na katero se listina nanaša. 2. Biti mora stvarna in popolna v besedilu, tako da omogoča pravilno izbiro kontov. 3. Pisana mora biti s črnilom, kopirnim svinčnikom ali s strojem neposredno ali kopirno, lahko pa se uporabljajo tudi fotokopije originalnih listin. 4. Na listini se ne sme ne v besedilu in ne v številkah popravljati, spreminjati ali črtati ničesar, kar bi vzbujalo sum v njeno pravilnost. Morebitne popravke izvršimo tako, da prečrtamo s tanko črto prvotno besedilo ali znesek in napišemo novo pravilno besedilo ali znesek nad prečrtanim. Na listini potrdita popravek delavec, ki je listino izstavil in računovodja. Nalogov blagajni ni dovoljeno popravljati. 5. Neizpolnjen prostor, ki je na listinah določen za vpis podatkov, je treba prečrtati tako, da je onemogočen morebitni naknadni vpis. 17. člen Po izvoru ločimo: — listine, ki jih sprejemamo od zunanjih poslovnih partnerjev — listine, ki jih izstavljamo v DO ter se nanašajo na poslovanje z našimi zunanjimi poslovnimi partnerji — listine, ki jih izdajamo v odnosih med TOZD — listine, ki jih izstavljamo na podlagi zakonskih in pogodbenih obveznosti do družbene skupnosti in poslovnih bank 4 4 — PRILOGA — listine, ki jih izdaja knjigovodstvo v zvezi s prenosi in preknjižbami, ki jih zahteva tehnika obračunavanja ob periodičnih in zaključnem računu in — listine, s katerimi popravljamo že izvršene nepravilne vknjižbe. Vsaka od zgoraj navedenih listin mora biti pred likvidacijo podpisana od sestavljal-ca in od pooblaščene osebe. Za podpis posameznih listin, izdanih v TOZD so pooblaščene tiste osebe, katerih pooblastilo temelji na določilih statuta ih drugih splošnih aktov TOZD in DO. Razen tega pa so upravičene za podpisovanje določenih listin tudi druge osebe, ki jih v okviru .veljavnih predpisov in splošnih aktov DO pismeno pooblasti glavni direktor DO odnosno direktor TOZD. Likvidacija posameznih vrst listin, pred-no jih podpiše pooblaščena oseba opravi oseba-, ki jo določi pristojni organ upravljanja. 18. člen Po vsebini listin, ki spremljajo poslovne dogodke in delovne procese, ločimo: A. Listine v zvezi s prometom blaga, materiala in drobnega inventarja: 1. Listine o nabavi in prodaji: — dolgoročne in kratkoročne pogodbe — pogodbe za enkratne dobave oziroma prodaje — zaključnice — pismene naročilnice z izjavo o 'prometnem davku — pismena potrdila telefonskih naročil. 2. Listine o prevzemu in odpremi: —- tovorni list — prevoznica — špediterjeva spremnica — dobavnica dobavitelja — certifikati podjetja za kontrolo količine in kakovosti blaga dospetje oziroma preVzemnica flfeS- tranzitno dospetje /j —¡- komisijski zapisnik — reklamcija. 3. Listine o razmerjih z dobavitelji, kupci in bankami: — fakture dobaviteljev in kupcev — predračun — dobropisi in bremepisi dobaviteljev in kupcev — obrestni obračuni — obračuni nefakturiranega blaga in storitev -— virmanski nalogi, garancije s prev-zemnico, menica s prevzemnico ali izdajni-co, ček s prevzemnico ali izdaj nico, avali in cesije. B. Listine v zvezi s prometom osnovnih sredstev in sredstev sklada skupne porabe: 1. Listine v zvezi z naročanjem: — investicijski program — gradbeno dovoljenje — sklep organa upravljanja, ki je po statutu ali drugih splošnih aktih pristojen za odobritev nabave — zapisnik o natečaju za izbiro dobavitelja — pogodba o nabavi , — naročilnica za nabavo z izjavo o prometnem davku I -^.pogodba v izvrševanju investicijskih dpi „'—- prijava SDK o pričetku investicijskih del. 2. Listine o prevzemu: — tovorni list S —:,;prevzemnica — zapisnik o tehničnem prevzemu osnovnega sredstva oziroma dokončane investicije — uporabno dovoljenje za dokončane investicije — kolavdacijski zapisnik. 3. Listine o obveznostih do dobaviteljev ponovnih sredstev in do izvajalcev investicijskih del: — fakture dobaviteljev 'JCt—' začasne in obračunske situacije izvajalcev investicijskih del — dobropisi in bremepisi dobaviteljev — akreditivi in garancije. 4. Listine v zvezi s prodajo in likvidacijo osnovnih sredstev: — sklep organa upravljanja, ki je pristojen za odobritev prodaje oziroma likvidacije osnovnih sredstev , — kupoprodajna pogodba — zapisnik komisije o ocenitvi osnovnega sredstva z navedbo višine in načina obračuna prometnega davka —- zapisnik o licitaciji — zapisnik o uničenju ali prodaji izbrisanega osnovnega sredstva — prevzemnica o uporabnih nadomestnih delih ali odpadnem materialu — faktura kupca. 5. Listine v zvezi z internimi premiki OS v TOZD: — pismeni nalog direktorja TOZD — interne izdajnice ali zapisniki — interne prejemnice ali zapisniki. C. Listine v zvezi s proizvodnjo: — delovni nalog — naročilnice oziroma zahtevnice | ■— izdajnice materiala — tehtni listi — povratnice materiala — prejemnice odpadkov ■— prevzemnice proizvodov ¡SMS- obračuni proizvodnje po delovnih nalogih ali proizvodih. Č. Listine v zvezi s tujimi storitvami: -— pogodbe ali zaključnice — naročilnice — delovni nalog ■i — specifikacije storitev po delovnih nalogih 1 — fakture izvajalcev i —- reklamacije —- bremepisi in dobropisi. D. Listine v zvezi z blagajniškim poslovanjem: — blagajniški prejemki in izdatki — priloge, ki utemeljujejo vplačila oziroma izplačila — dvižne in vložne listine za hranilno-kreditno poslovanje -— blagajniški dnevnik. E. Listine o poslovanju s poslovnimi bankami in Službo družbenega knjigovodstva: — pogodbe o najemu kreditov ih garancij — pogodbe o vezavi sredstev — dokumenti za obremenitev na dinarskih in deviznih računih — dokumenti za odobritev na dinarskih in deviznih računih — dokumenti o deviznih pravicah doseženih z izvozom — izpiski dinarskih in deviznih računov. F. Listine o poslovanju interne banke: — pogodbe o kreditih in oročitvah s TOZD — anuitetni izračuni — fakture in druge dispozicije TOZD za plačila eksternim partnerjem — virmanski nalogi za poravnavo obveznosti med TOZD ali tabele ERO ' — obračun obresti, provizij in stroškov interne banke — izpiski tekočih računov — listine, ki urejajo poslovanje s Hranilnico in posojilnico. G. Listine, o obračunih in izplačilih osebnih dohodkov: — osnovne listine za dnevno evidentiranje opravljenega dela po času ali učinku — dnevnik dela za mesečno evidentiranje podatkov — obračunski in izplačilni list osebnega dohodka — obračuni prispevkov — seznami dodatkov in odbitkov, članarin in drugih odtegljajev — seznami neto OD delavcev za vpis vlog v hranine’ knjižice — letni obračuni OD delavca. H. Listine v zvezi z obračunom zakonskih in pogodbenih obveznosti: ■ - — obračuni obresti od kreditov in. bančnih storitev — obračuni zavarovalnih premij — obračuni prometnega davka — obračuni prispevkov in I — drugi obračuni pogodbenih in zakonskih obveznosti. I. Druge knjigoxodske listine v zvezi: — z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi — s proizvodnim procesom .— s časovnimi razmejitvami — s preknjižbo plačane realizacije s popravki že izvršenih knjižb — s periodičnimi obračuni — z zaključnim računom. Naštete listine se lahko dopolnijo ali spremenijo ž organizacijskimi predpisi TOZD oziroma DO. VI. LIKVIDACIJA LISTIN 19. člen Vste listine, ki služijo kot osnova Za poravnavo obveznosti oz. za knjiženje, mora kompletirati, prekontrolirati in likvidirati pooblaščeni delavec — likvidator, da ugotovi pravilnost, resničnost in zakonitost listine in nastale poslovne spremembe, k&r potrdi s podpisom. V svrho vsebinske kontrole faktur morajo biti likvidatorju na vpogled pogodbe, naročilnice eili zaključnice za dobavitelje ož. kupce. Likvidator ne sine oddati v plačilo nobene fakture, če ni v evidenci listih navedenih v prejšnjfem odstavku. 20. člen Ob likvidaciji listin morata likvidator in odredbodajalec preveriti predvsem: 1. Pri fakturah ža prejeto blago, material: — če je bilo fakturirano blago,, ož. material pogodbeno ali kako drugače naročeno ■— če se fakturirana količina ujema ž dejansko prevzeto — de dobavljena kakovost ustreza dogovorjeni — če so priznani rabati ih popusti v višini .dogovorjenih n#* če je plačilni rok tak kot je bil pogodbeno' določen ^ čfe jfe faktura računsko pravilna in vsebinsko popolna s ge je faktura prispela v roku, ki omogoča plačilo1 po splošnem oziroma dogovorjenem roku način plačila.' ' "t: Enak kriterij likvidacije listin velja tudi za opravljene storitve. Za likvidacijo dospelih internih faktur. od. TOZD' veljajo ista določila kot za likvidacijo faktur žUhaiijih dobaviteljev'. 2. Pri fakturah ža habaVljefiši 'bsiioVhd srfedstva in Sredstva sklada skupne porabe in investicije v gradnji pa je še pdsehej preveriti: — če je‘bilo osnovno sredstvo'’oziroma', inv. graditev naročena v skladu z internim pravilnikom o izvajanju investifcij — če je tehnična služba 'Odnosno prevzemna komisija osnovna sredstva prevzela in ugotovila, da so količinsko in kakovostno v skladu s pogodbo — če so plačilni pogoji v soglasju S pogodbo ali zaključnico — če je faktura računsko pravilna in vsebinsko popolna. 3. Pri fakturah za prodano blago in opravljene storitve: ’.. *— če podatki v fakturi soglašajo ,s podatki na bdpremhi listini posebno glede na pravilnost 'naslova iri šifre kupca, vtsto- bla- ga in storitev, zaračunane cene in priznani rabat oziroma popust — 'če na fakturi navedeni dobavni in plačilni .pogoji soglašajo z dogovorjenimi. —- če je faktura računsko pravilna in vsebinsko popolna. Praviloma je ‘tfbba izdane fakture pregledati prodno se odpošljejo kupcem. Kadar pd fakture, izstavlja ERO ih jih_.tU Odpošilja kupcem neposredno, in pri zagotov. kontrola kombinata, opravi kOhtroio izdanih faktur TOZD naknadno na podlagi kopij. Likvidator S podpisom potrdi koritrolo ha fakturi po zgoraj navedenih kriterijih. Če se ugotovijo razlike, Se izda dobropis ali breme-pis kupcu. TOZD morajo organizirati fcOntfdlo listin o izdaji blaga ali opravljeni storitvi na način; ki - zagotavlja, da je dejansko1' izdano blago ali opravljena storitev zaračunana kupcem. 4. Pri blagajniških, listinah: Hjfi| da so blagajniški prejemki in izdatki izstavljeni tako,.da je na podlagi teh mogoče nedvoumno ugotoviti namen vplačila ali izplačila . — da.so blagajniškim izdatkom priložene listine, ki dejansko utemeljujejo izplačilo — da so blagajniški izdatki podpisani od delavcev, ki so pooblaščeni ža odobravanje izplačil — da so blagajniški prejemki podpisani od vplačnika ali prejemnika gdtoVitife . — da vplačila ddriošho izplačila ‘niso v. nasprotju š predpisi,- ki urejajo gotovinski promet — Sa je v Blagajniški dhpVnik Vpisana, vsa blagajniška dbkufhferitUeija poslovnega dne s saldom in specifik&cijd'gStWihfe. 5. Pri ihterhih listinah, ki se nanašajo ha proizvodnjo in premike v okviru ene TOZD: — če so listino-podpisane od delavcev, ki so pristojni ¿¿'izdajo odnosno za prejem materiala ali storitev,, b ...¡> , . — če ŠS iz listine lahko-nedvoumno ugotovi od kod in kam je bil ihatfefial dostavljen ali storitev opravljena. - 6. Pri internih temeljnicah: ' — če so vsebiriškp prSvilnfe, če je naveden konto in protikdiife Ššfevitko ih haslo-vom in če je šprČiAemba, zaradi ‘ katere je bila tbineljhiea! izfa&l’ točho Opisana V besedilu če je temeljnico podpisal razen izstavi tel j a tudi vodja knjigovodstva odnosno njegov pooblaščenec — če z interno temeljhičo določena pre-knjižba ni V nasprotju ž internimi in eksternimi predpisi. Interne temeljniče Sopodpiše direktor Oz. od njega pooblaščen delaveč. Likvidacija listin o nabaVi ih prodaji blaga Se vrši v nabavnih ih prodajnih službah ter drugih organizacijskih enotah, v kolfkof te niso posebej Organižirane, pa v računovodstvu TOZD. Likvidacijo pogodbenih in zakonskih obveznosti ter obveznosti 'po družbenih ih 'samoupravnih. sporazumih, osebnih prejemkih, investicijah iri drugih listin, v računovodstvu TOZD! 21. člen Vèë listine, ki so osnova za knjiženje v glavni knjigi, mora 'pred knjiženjem pregledati Vodji khjigOvodstVa, oz: Osebi, ki ga n’i'dtfmešči^za 'analitična khjigovodštva (materialno, obratovnb, saldakonti itd;) pà tike-bi, ki je zat to hnalitiko odgovorna. Pri'-tem pretjlfedu S6 mora ugotoviti, ’če je listina skladna z' zakonitimi predpisi in tem pravilnikom'ter podpisana od pooblaščenih od-rédbodajàlcëVi kar potrdi s podpisom na H-st’ihi. M » V primerii neskladnosti je listino pismeno zavrniti osebi, ki jo je predložila ir knjiženje. 22. člen Važnejše poslovne listine kot so pogodbe' ali zaključnice, fakture, naročilnice, bre-rifëp'îsi ih dôbrdpiàï, reklamacije, ki so izstavljene V tujih jezikih, morajo biti prevedene 'ir sïçfVènsfci jèzik. Pravilnost prevoda mora potrditi Oseba, ki je ddtjovorna ža področje dela na katero se listiha'glasi 'oz. Oseba,' ki jo določi DS TOZD. 23. člen Da se zagotovi ažurnost knjigovodstva, se 'morajo listine iz finančrto-materialnega pOslévanja predlagati le-tem v naslednjih okvihriilCrokih: blagajniška dokiihïeïitàcija — '4 dhi po datumu na katerega se nanaša ijS eksterni bančni izpiski 0 dva dni po datumu prejema od SDK j račuira —'5 dni od datuma prejema pri' ib izjemoma ob PO ih ZR -jr fakture od kupčev — Vrbku'à dni pô izstavitvi : ¡j—„faktrfre dobaviteljev — v roku 5 dni po izvršitvi nakazila oz. zagotovitvi zavarovanja plačil — obračuni porabe surovin ih materiala v roku S dni pb izdaji oz. dekadi, za katero se obračun sestavlja . — prevzemnice Od proizvodov gotovih ptdižVodbvfj^.S dni od datuiha prevzema blaga ‘ HH| obračuni OD in osebnih prejemkov — 6 dni od datuma obračuna, oz. datuma prejema izpiska tek. fačuha oz. plačila H ïtaigè ïistiifè '01 v rokih, ki jih določi TOZD, ki pa né ihôréjd biti daljši od 6 dni od nastanka poslovnega dogodka na katerega še listina nanaša. 1 " M 1 Interné temeljniče morajo biti izstavïjénë v rokih, ki zagotavljajo pravočasno sestavo mesečnih, periodičnih 'Ih letnih obračunov. VII. AŽURNOST KNJIGOVODSTVA IN AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV 24. člen Listine morajo praviloma dotekati v knjiženje dnevno po usklajenem in ustaljenem toku, ki •ga'dolOča vsaka'TOZD. Neupravičeno zadrževanje poslovnih listin pomeni kršitev delovnih dolžnosti in če je zaradi tega ravnanja V TOZD nastala škoda, tudi odgovornost za povzročeno škodo. Obdelavi podatkov mora v ERO potekati- na način in v rokih, ki jih sporazumno določijo računovodje TOZD, DO ter vodja ERO ož. koristniki z medsebojno pogodbo. 25. člen KhjigdVadštvo se vodi po načelu ažurnosti, pravilnosti in zakonitosti, vsa knjiženja pa se 'opravijo ha podlUgi verodoštojhlh listin. Z ažurnim knjigovodstvom je mišljeno, da morajo biti poslovne spremembe knjižehe najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je bila izstavljena Ustrezna listina, oziroma od dneva, ko bi morala listina biti dostavljena ali ptejeta. Smatra se, da je knjiženo v roku 8 dni, čd feb šestivljehe specifikacij e, rekapitulacije ali če se pri knjiženju uporablja računalnik in so na podlagi tega vneseni podatki v specifikacije, rekapitulacije in podobno. Ne glede na prejšnja določila se knjiži isti dan, ko je poslovni dogodek nastal naslednje: —. V blagajniški dnevnik, vsa vplačila in izplačila — v hvidehčah' izdihih in prejbtih čekih ter menicah — v skladišcbih Ovidebcah, p'revžem in izdaj S surg^ip,, mpteriala, trgovskega blaga, izdelkov, polizdelKoV ter drugi material. 26. členi Saldakonti Upnikov in dolžnikov izdelajo analitičen pregled obvezhošti oziroma terjatev, Iti jih vodijo Za TOZi)’ V ERO' nijmainj oh pdriodičnih ,'pbfhčuhill fn' zaključnem ra-; čUPh,jža ^O^Sia^pbdpbja pa V rokih,'-ki jih skupno' določijo TOZD ih pRS. 27. člen Vsa krijižehja v knjigovodstvu TOZD morijo biti Opravljeni V rokih, ki zagotavljajo pravočasno šfestavo ih predložitev mesečnih obračunov, periodičnih obračunoV in 7 zaključnega računa ter drugih podatkov. ROke iz prejšnjega odstavka določata računovodja D‘b ih direktor FRŠ Cii). , VIII. EVIDENCA SREDSTEV A. Evidenca osnovnih sredstev 28. člen Evidenca osnovnih sredstev mora biti vpeljana v skupnem registru osnovnih sredstev, voditi pa je tudi analitične podatke o vsakem osnovnem sredstvu ločeno za vsako TOZD. Evidenco osnovnih sredstev V skupnem registru, vključno z obračunom amortizacije vodi za vse TOZD knjigovodstvo DO,"analitične podatke pa ERO. 29. člen Vsako osnovno sredstvo mora biti opremljeno z inventarno številko, ki je vpisana v enotnem registru osnovnih sredstev. Z re-verzom ali drugim dokumentom mora biti urejena zadolžitev odgovornih oseb za osnovna sredstva. Osebe, zadolžene za osnovna sredstva, morajo sodelovati tudi pri inventurnem popisu teh sredstev. B. Evidenca sredstev skupne porabe 30. člen Določila členov 28. do 29. tega pravilnika veljajo tudi za osnovna sredstva skupne porabe. C. Evidenca osnovnega in pomožnega materiala ter trg. blaga 31. člen Knjigovodsko evidenco o gibanju in stanju zalog surovin in materiala, gotovih proizvodov in trgovskega blaga lahko vodi TOZD v kartotečni obliki s kopirno metodo ali na mehanografski obdelavi. Način vodenja 'tovrstnih evidenc določi računovodja TOZD, v soglasju z računovodjem DO v skladu s tem pravilnikom. 32. člen Nobeno blago ali material ne sme biti uskladiščeno in ne izdano iz skladišča, ne da bi bil izdan odgovarjajoči nalog in izstavljena ustrezna listina. Direktor TOZD ali od njega pooblaščeni delavec, pismeno določi delavca, ki sme izdajati naloge za izdajo blaga in materiala, če ni to že določeno v splošnih aktih. Direktor in računovodja ali od njiju pooblaščeni delavci TOZD so odgovorni za izvedbo organizacije evidenc uskladiščenja in izdaje materiala, ter opredelitev materialne odgovornosti vodij skladišč in skladiščnega osebja. 33. člen Če prejeto blago oziroma material ne ustreza dobavni listini po količini, kakovo- 8 — PRILOGA sti ali asortimanu, mora vodja skladišča ali drugi odgovorni delavec zahtevati od odgovarjajoče nabavne službe komisijski prevzem. Prevzemna komisija, ki ima predsednika in dva člana, sestavi o ugotovljenem stanju zapisnik in ga takoj dostavi nabavni službi, ki odloči ali se blago prevzame ali stavi dobavitelju na razpolago. Blago dano na razpolago dobavitelju, je treba uskladiščiti ločeno od drugega blaga. O tem blagu mora voditi TOZD posebno evidenco. Če obstaja nevarnost, da bi se blago, ki je dano na razpolago, začelo kvariti, dobavitelj pa ni sporočil, kaj je treba z njim storiti, je TOZD dolžna, da zaradi preprečevanja nadaljnje škode, postopa kot dober gospodar, po potrebi pa blago po predhodni odobritvi pristojnega organa tudi komisijsko proda. Pri tem morajo pristojne službe Tt)ZD ravnati v skladu z določili splošnih uzanc o prometu blaga. 34. člen D. Evidenca drobnega inventarja in avtogum Glede evidenc in ravnanja z drobnim inventarjem in avtomobilskimi gumami se smiselno uporabljajo določila 31. do 33. člena tega pravilnika. 35. člen Za drobni inventar in avtomobilske gume pa mora knjigovodstvo TOZD voditi ločeno evidenco za inventar in gume, ki so na zalogi in ločeno za te, ki so v uporabi. Na podlagi reverzov ali knjige inventarja mora biti urejena zadolžitev oseb, ki so za ta sredstva odgovorna. 36. člen Kadar drobni inventar ali avtomobilske gume niso več uporabne, jih je vrniti v skladišče, nakar jih pregleda komisija, ki jo imenuje direktor TOZD ali Od njega pooblaščeni delavec. Komisija ugotovi ali je neuporabnost posledica noraialne izrabe ali pa jo je pripisati nepravilni uporabi ter predlaga odpis v breme stroškov TOZD odnosno delavca, ki je z nepravilnim ravnanjem povzročil neuporabnost. O ugotovitvah in predlogih sestavi komisija zapisnik, ki se da v obravnavo in sklepanje DS TOZD. 37. člen Izdajo drobnega inventarja v uporabo knjiži knjigovodstvo v analitični evidenci po nabavni vrednosti. Popravek vrednosti pa knjiži indirektno v skladu z zakonom in sklepi samoupravnih organov. Avtomobilske in traktorske gume se ob izdaji knjižijo s polno vrednostjo, odpisujejo pa se kalkulativno prek popravka vrednosti. Višino kalkulativnega odpisa določi pristojni samoupravni organ TOZD. Izrabljeni drobni inventar in 'avtogume se po možnosti aktivirajo kot rezervni deli ali pa prodajajo kot odpadni material. E. Evidenca embalaže • 38. člen TOZD evidentira embalažo na način, ki je določen v členiih 31 do 36. Poleg tega se mora za embalažo voditi ročno ali z mehano-grafsko obdelavo tudi evidenca po nahajališčih in vrstah emabalaže, ločeno po kupcih in dobaviteljih. 39. člen F. Evidenca nedovršene proizvodnje, polproizvodov in gotovih lastnih proizvodov ■ Evidenca tekoče oz. nedovršene proizvodnje, se mora voditi skladno ž gospodarskim' načrtom po posameznih fazah proizvodnje, iočeno po stroškovnih mestih oz. nosilcih stroškov, Metoda obremenjevanja oz. knjiženja mora biti kar najbolj neposredna, zlasti za direktne stroške in OD. Za polproizvode, ki se prenašajo iz enega v drug proizvodni obrat, se morajo voditi za izdajo in prevzem ustrezne evidence oz. listine, katere morajo podpisati odgovorne osebe za to proizvodnjo oz. skladiščenje. Gotovi proizvodi se morajo dnevno evidentirati na osnovi individualnih ali zbirnih prevzemnic in knjižiti v ustrezne knjigovodske evidence v rokih, ki jih TOZD določi. Sistem evidentiranja in obračunavanja proizvodnje prilagodi vsaka TOZD svojim razmeram in značilnostim v okviru tega Pravilnika in zakonskih predpisov. 40. člen G. Evidenca terjatev Saldakonti kupcev in dobaviteljev družbeno pravnih oseb vodi knjigovodstvo DO in ERO razen za TOZD katerih lokacija to onemogoča. V tej evidenci se mora za vsako TOZD izkazovati debeten in krediten promet ter stanje terjatev in obveznosti do kupcev in dobaviteljev in ti podatki skupaj za,DO kot celoto.. Delavci, ki vodijo skupni saldakonti in spremljajo terjatve iz poslovnih razmerij, so dolžni, da skrbe za njihovo izterjavo v skladu z zakonom o zavarovanju plačil. Najkasneje v roku 15 dni po dnevu dospelosti mora saldakonti v primeru neplačila sestaviti predlog za njihovo pravno izterjavo z ustreznimi listinami in ga v soglasju z direktorjem FRS predložiti pravnemu oddelku DO. TOZD mora v roku 6 dni pripraviti in predložiti pravni službi oziroma saldakonti-ju manjkajočo dokumentacijo za pravno izterjavo k predlogu, ki ga je le-tej predložil saldakonti DO. O stanju dospelih in neporavnanih terjatvah do kupcev in stanju obveznosti do dobaviteljev obvešča knjigovodstvo saldakon-tov vse TOZD. Če terjatve TOZD niso poravnane do roka, ki je določen s predpisi oz. dogovori, mora TOZD ob sestavljanju periodičnega obračuna in zaključnega računa izvršiti v breme celotnega prihodka popravek vrednosti takih terjatev na način in V višini, kakor je določeno s predpisi. Dvomljivost terjatve ugotovi saldakonti, pravna služba ali odgovorna oseba, ki je terjatev povzročila, in predlagajo pristojni komisiji, da to preveri in Je-ta predlaga organu upravljanja TOZD način likvidacije. Računovodja TOZD je dolžan v soglasju z direktorjem predlagati pravni službi vložitev tožbe za vse dospele neplačane terjatve za fizično in civilno pravne osebe, ki jih ni bilo mogoče izterjati po normalnem postop-. ku. Delavci TOZD so odgovorni za neizterljive terjatve iz' poslov, ki so jih sklenili. IX. POPIS SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV 41. člen Po določbah zakona o knjigovodstvu in drugih splošnih aktih, mora vsaka TOZD najmanj enkrat letno uskladiti stanje sredstev in virov izkazanih v knjigovodstvu z dejanskim stanjem, katerega ugotovi s popisom (inventuro). Popolni popis je lahko opravljen v naprej določenih rokih ali pa nepretrgano skozi vse leto (kontinuirano). Popisi so lahko še delni in izredni. 42. člen Kontinuirani popis po stalnih popisovalcih odredi vodja kontrolnega oddelka pri DS SS v soglasju z direktorjem ali računovodjem TOZD. Izjemoma je lahko izreden popis brez soglasja, ki ga odredi gl. direktor. Popisni komisiji predseduje stalni popisovalec z dvema članoma, ki jih določi TOZD pri kateri se opravlja popis. Kontinuirani popis zalog se praviloma opravi takrat, ko so najnižje, po možnosti ob obračunskih obdobjih in takrat, ko popis ne bi povzročil škode v zastoju proizvodnje in kvaru blaga. Če popisa med letom ni mogoče opraviti, mora popis opraviti TOZD s svojimi komisijami. 43. člen Inventuro trgovskega blaga v maloprodajnih enotah se opravi trimesečno, obvezno pa 31. decembra zaradi končnega obračuna prometnega davka, ki je vsebovan v zalogah. 44. člen Popolni redni popis gotovine se mora opraviti najmanj enkrat mesečno in ob zaključku leta, popis čekov, menic, poštnih znamk in kolekov, bencinskih bonov in raznih vrednostnih papirjev pa se opravi po stanju na dan 31. decembra. PRILOGA — 9 45. člen Pregled terjatev in obveznosti opravi komisij a, ki ; j o j imenuj é organ upravljanj a TOZD ob priliki sestave zaključnega računa, lahko pa se' vrši, tak'popis tudi med letom.. Na podlagi prepreda sestavi kbmisijâ izčrpno poročilo, v katerem ugotovi 'dejanske stanje;'ažurnost in kvaliteto eviSehfce, njih usklajenost in eventüèlHè prè'dlodfë zâ direktne in indirèktne odpise. ' ' 46: člen Izredno ali delno inventuro sredstev in njihovih virov se opravlja po potrebi. 47. člen Izredno inventuro je treba obvezno opraviti ob zamenjavi delavcev, odgovornih za denarna sredstva. 48. člen Inventuro sredstev in njihovih virov opravi komisija, ki jo z odločbo imenuje direktor TOZD po sklepu organov upravljanja in jo sestavljajo predsednik in najmanj dva Člana, razen komisije iz 42. člena tega pravilnika. Delo popisne komisije vodi predsednik. 49. člen Za ‘organizacijo inventurnega popisa sta odgovorna direktor in računovodja TOZD. 50. člen Delavci, ki materialno odgovarjajo za sredstva, ki so predmet popisa, morajo biti ob popisu navzoči. ’ Delavci, -ki opravljajo “z materialnimi ih denarnimi Vrednostmi, kakor tudi delavci ki opravljajo knjigovodska opravila, ne smejo biti člani komisije za inventuro. ’ ’ -51. člen Popisne komisije so odgovorne za pravilno ugotovitev stanja sredstev in njihovih virdv, za pravilno "sestavljanje pOpiSniK listov, zd' pravočasen popis ih zâ praVilnb sésfâvb'elaborata in poročila o ptipišu; 52. elèn Popis obsega: / a) ugotavljanje, merjenje, tehtanje, preštevanje in natančnejše označevanje sredstev in njihovih virov in vpisovanje podatkov v popisne liste; b) ovrednotenje sredstev in njihovih virov iž prejšnjega odstavka; c) ugotavljanje razlik, mèd popisanim stanjem sredstev in njihovih virov in njihovim knjigovodskim stanjem ter ugotavljanje vzrokov nastalih razlik. : Pod knjigovodskim Stanjem razumemo knjižno stanje, izkazano na ustreznih medsebojnih usklajenih analitičnih in sintetičnih kontih. 10 — PRILOGA 53. člen Knjigovodske podatke vnašajo komisije v popisne liste po končanem popisu. Tam, kjer so tovrstne evidence vodene. preko ÁOP, vnese knjigovodske podatke ERO. Delavci ‘knjigovodstva in ERO, ne Smejo dajati popisih komisiji 'knjigovodskih podatkov,' dóklér señé prepričaj o, da je komisija koifčala popis. 54. člen , Popis osnovnih sredstev zajema vse nepremičnine’in premičnine, ki so po veljavnih določilih osnovna sredstva. Nedokončana investicijska dela je treba popisati enako kot druga osnovna sredstva. 55. čien Določbe ,iz prejšnjega člena veljajo tudi za popis 'sredstev Skupne porabe. 56. člen Popis drobnega inventarja m avtogum se opravi ločeno za stvari; ki so na zalogi in posebej za stvari v Uporabi.' u •> T 57. člen .' Popis trgovskega blaga, izdelkov, polizdelkov, pridelkov, materiala ter zalog pisarniških ' patrebščiri opravi komisija š tehtanjem, > merjenjem in ktetjém. ‘Zaloge> V Originalni embalaži lahko komisija vpiše v popišite listé po podatkih na embalaži. Če jé blago ali ihaterial take narave, da bi lahko takšno.ugotavljanje povzročilo velike stroške in delo, šine komisija ugotoviti količine na drug primeren način. V takem priméru mora komisija v svojem poročilu navesti na kakšen načne je ugotovila popisne količine. ... f ■ V popisnih listih jé treba ločene izkazati manjvredno in neuporabno blago in material-. .- ' : 58. člen Popis nedokončane proizvodnje opravi komisija z merjenjem, tehtanjem in štetjem, kjer to ni mogoče, pa po knjigovodskih podatkih; jv ptoižvodSlh obratih pa po delovnih. haiogihtj"š. tem; da realnost 'teh podatkov ugotovi na- kraju samem. ’ ■ ,59. člen SredštVa TOZD, ki šo posojena ali daha v banko, je treba izkazati na popisnih listih posebej:’ Skladiščnik bzir'oisia delavec, ki je zanje zadolžen, mora predložiti komisiji ustrezno listinó (reverz ipd.), iz katere je raizvidiió, :toje so ta sredstva. Prav tako morajo biti popisana vsa sredstva;'ki niso last TOZD, so pa pri 'njej v hrambi, v najemu ipd. Taka sredstva je treba Pa popisnih listih izkazati posebej, én izvod popisnega lista pa dostaviti organizaciji, ki je lastnik sredstev. Za popis blaga iz skupnega poslovanja v koilšignacijsk-ih ib komisijskih skladiščih se Uporabljajo smiselne istá^ določila, ki'veljajo za to blago. Blago in, material na poti vnašajo komisije v posebne popisne listé po podatkih iz listin dobavitelja. . 60. člen Gotovina, valute, čeki, menice iri ostale vrednostne listine se popišejo tako, da ,se za gotovino vnesejo v -popisne liste komadov in zneski, za vrednostne papirje pa datum izdaje, številke in zneski. 61. člen . Knjigovodstvo saldakontov je dolžno imeti vsklajene finančne odnose-s kupci in dobavitelji, ob koncu leta pa morajo biti saldi medsebojno pismeno-, potrjeni.-, ¡Potrditev saldov morajo,biti komisiji- za popis terjatev in obVez-nosti na vpogled. . 1 ' Terjatve‘in obveznosti,.'ki So dvomljive, se izkažejo na posebnih popisnih listih. 62. člen Knjigovodstvo TOZD je dolžno pred sestavo zaključnega račhria analizirati salde na kontih časovnih razmejitev. Na teh kontih smejo-ostati konec leta le saldi, kateri se po obstoječih zakonskih predpisih lahko prenašajo V našlednje létó. , , To so — zavarovalne premije i najemnina '— takse za registracijo vozil — reklamacije,,ki se nanašajo na poslo-vahjh' z 'ekšthfflinii ikifp'ci tfll dobavitelji in v internem prometu med TOZD — Vkaikuliráne obveznosti Za superraba-te, kateri bodo kupcem pr-ižiittni. v naslednjem letu — drugi izdatki, V tekočem letu, ki bremenijo stroške naslednjega leta. Cenitev sredstev 63. člen Nabavim Vrednost ó'afíóviííh Sredstev in srbdstev skupne porabe Še vnaša po knji-govbtlškom stanju na dampoplsái • Stehó’vanfSEe fiišef štarrSVanja lfti poslovni prostor se ■izkhzéj'-b rta' éifiáik dačiii, ražen če š predpisi (ni drugače’določeno: Vrednost nedokončanih investicij .je treba-izkazati-na podlagi potrjenih lištihj> fakiráref situacije/id drugih dejanskih izdatkov; .ti-atStalih' do arfe? va, s katerim se izkazuje inventurno stanje. : »to 1 i -64. člen - - ■ Drobni inventar in avtomobilske gume na zalogi in v uporabi Se’ izkažejo po cenah po katerih se vadijo v knjigovodstvu. Zaloge pisarniškega materiala Sé izkažejo po fakturah ali stalnih cenah, zaloge odpadnega materiala pa po ttžnih cenah, ■ 65. clén ■Vrednost zalOg trgovškega blaga, gotovih proižVodOV, rihdpvršene ptdizVodnje in surovin, sé izkaže po 'vsakokratnih vel j a V- nih predpisih, splošnih 4 aktih in sklepih samoupravnih organoV TOZD oz. DO. Način Vrednotenja:' 1. Vrednost trgovskega blaga v skladiščih se ocenjuje po nabavnih cenah. Če pa se trgoVsko blago .v maloprodaj alnah ali drugih enotah vodi po prodajnih cenah, se zaloge v inventuri ’ izkažejo po prodajnih cenah. 2. Zaloge gotovih proizvodov se- ocenjujejo Spb'fijegöv^ tržni ceni oziroma lastni ceni, če je nižja -od.tržne cene. Kadar za posamezni. proizvod ni mogoče ugotoviti lastne cene; se ta ugotovi iz prodajne cene teh pro izVodoV. 3. Vrednost nedovršene proizvodnje se ocehi praviloma po direktnih stroških. V primora, kadar te ,vrednosti ni mogoče ugotoviti po posameznih nedokončanih proizvodih, se od njihove končne yrednosti odšteje še predvidene stroške Za dokončanje teh proizvodov. <• 4.-Zaloge surovin- in materiala se ocenjujejo po nabavnih cenah. Če TOZD v svojem knjigovodstvu, vodi surovine in material po planskih .cenah, še .Za izračun -dejanske na-bayrie cene Smiselno uporabljajo 'določbe za ugotovitev nabavnih cen trgovskega blaga. Inventurne razlike 66. člen Cd ’evidehčo ö bla'gu in materialu vodi ERO; Se izračunajo' iriVenturne razlike Z elektrohSko- -obdelavo podatkov,-'RßSfer pä še evidenca vodi -s Stroji srednje mehanizacije ali ročno, jih izračunajo v bla-gdvnem in materialnem knjigovodstvu. - :Kot ./inventurne, razlike ne smejo biti izkazane Uefakturirane količine, presežki in primanjkljaj i; ki nastanejo. zaradi: nepravilno knjiženih listin, .nepravilno uporabljenih kontqy-, računskih pomot in podobnih nepravilnosti pri. knjiženju-nli; v listinah-za knjiženje. • .67.., člen ■ Popisna komisija razčiščuje in ugotavlja vzroke, zaradi-katerih je, prišlo do inventurnih razlik, zakaj -so material, izdelki, ali trgovsko blago neuporabni, oziroma zakaj, j e zmanjšana njihova vrednost, ter -ugotovi odgovorno, osebo,„če meni, da je do tega prišlo iz subjektivnih razlogov. Popisna komisija pritegne po potrebi k sodelovanju tudi stro-kövhö. köinfsijo, ki jo imenuje direktor TOZD. Inventurni elaborat 68. člen. V roku 1 meseca po končanem popisu mora popisna komisija sestaviti podroben elaborat,, ki obsega: a) popisne liste ž izvirnim popisnim listinami, ki so bile podlaga za ugotovitev dejanskega stanja zalog b) poročilo popisne komisije o popisu. Poročilo popisne komisije mora vsebovati: — mnenje o ugotovljenih ' inventurnih razlikah s predlogom o načinu likvidiranja teh razlik — predlog o likvidiranju neuporabnega materiala in proizvodov 3j^r pripombe in izjave oseb, odgovornih za blago in material v zyezi z ugotovljenimi inventurnimi razlikami — obrazložitev glede viškov in primanjkljajev, ki so po mnenju komisije rezultat popisa / — ukrepe in predloge; ki jih komisija predlaga, da bi se poslovanje s sredstvi izboljšalo. 69. člen Popisna komisija predloži elaborat delavskemu svetu TOZD, da o njem razpravlja in sklepa. Če popis opravijo popisovalci iz 42. člena tega pravilnika, so TOZD dolžne o spre-" jetih sklepih vselej obvestiti oddelek za notranjo kontrolo. 70. člen Elaborat s knjižnim in dejanskim 'stanjem, ugotovljenimi razlikami ter sklep delavskega sveta TOZD o likvidaciji inventurnih razlik sta sestavni del mesečnih oz. periodičnih obračunov in zaključnega računa TOZD. Za inventurne razlike, za katere je možno dokazati odgovornim delavcem krivdo, se uvede postopek za povračilo škode, ki je za to določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. Primanjkljaji ali okvare blaga, ki so nastali zaradi objektivnih okoliščin (vremenske neprilike, višja sila ipd.), se knjižijo v breme izrednih izdatkov oziroma ustreznih sredstev. Vsi presežki se knjižijo v dobro izrednih dohodkov oziroma ustreznih skladov- in se ne smejo pobotati z ugotovljenimi primanjkljaji, razen, če; gre za očitno zamenjavo posameznih podobnih vrst materialnih vrednosti. Za blago v skladiščih, ki se prodaja s prometnim davkom, je pri knjiženju razlik v breme odgovornih oseb ali izdatkov, obračunati prometni davek. 71. člen Knjiženja v knjigovodstvu, ki se nanašat jo na: ... odpis dvomljivih, neizterjanih in -zastarelih terjatev • — likvidacijo inventurnih razlik nasproti knjižnemu stanju 12 — PRILOGA — likvidacijo materialnih sredstev katerih rok •trajanja je potekel — likvidacijo razlik vrednosti, ki so posledica zamenjav ter manjše kakovosti surovin, polizdelkov, izdelkov in trgovskega blaga. •Se lahko opravijo le. na podlagi ustreznih sklepov delavskega sveta TOZD. .72. člen Knjiženje inventurnih razlik mora biti opravljeno praviloma v tistem obračunskem obdobju, ko je bila opravljena inventura, izjemoma v roku 60 dni po izvršenem popisu. Dotlej^se razlike med dejanskim in knjižnim stanjem, ugotovljene ob popisu, izkažejo na kontih časovnih razmejitev. Na koncu leta na teh kontih ne sme biti sald, ki se nanašajo na terjatve oz. sredstva po prejšnjem členu. X. OBVEŠČANJE O POSLOVANJU 73. člen Delovni ljudje morajo biti obveščeni o poslovanju v skladu s pravilnikom o informiranju. Računovodstva ter analitske službe TOZD in DO morajo ob periodičnih ,in zaključnih računih pripraviti podatke zlasti o naslednjem: — izpolnjevanju letnega fizičnega obsega. gospodarskega načrta — izpolnjevanje plana prihodkov, odhodkov in doseženih poslovnih uspehov po dejavnostih TOZD in DO -— stanju obveznosti in terjatev — obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov v skladu z internimi in pomožnimi sporazumi —• likvidnosti — gibanju ter stanju sredstev in virov • — stanju in gibanju zalog in druge podatke, ki jih je treba zagotoviti po veljavnih predpisih, internih splošnih aktih in« sklepih samoupravnih organov. Člani organov upravljanja TOZD in delovne organizacije morajo v roku, ki ga določa statut dobiti pred sestankom gradivo, ki bo obravnavano na seji. Obveščanje delavcev in članov organov upravljanja ni vezano samo na periodične ih zaključni račun, ampak mora biti organizi-.. rano tako, da so ves čas obveščeni o stanju, poslovanju in razvoju, kar, jim omogoča, da lahko zavestno zavzemajo svoja stališča in odločajo. 74. člen Podatki, ki so na podlagi zakonskih določil, statuta ali drugih splošnih aktov poslovna tajnost, niso predmet javnega obveščanja. Če pa se sporočajo organom upravljanja, je treba le-te predhodno na to opozoriti. XI ARHIVIRANJE POSLOVNIH-KNJIG -IN LISTIN 75. člen . Poslovne knjige,, ki se vodijo v prostih listih,- je treba , po preteku poslovnega Teta povezati. . .. 76. člen 'Knjigovodstvo in druge službe TOZD morajo hraniti — Trajno: a) zaključne račune s poslovnimi poročili b) zaključne račune ob spojitvi, pripojit-' vi ali razdelitvi TOZD c) izplačilne sezname in kartoteke osebnih, dohodkov delavcev d) listine, ki urejajo premoženjske, in druge pravice na nepremičninah v zemljiški knjigi e) dolgoročni razvojni načrt delovne organizacije f) zapisnike sej organov upravljanja ... ,g) listine, ki jih-je treba hraniti po drugih veljavnih predpisih. 10 let: .. ,a) analitično evidenco osnovnih Sredstev iri sredstev skupne porabe skupaj z registri b) listine z evidenco danih posojil iz sklada skupne porabe in HIP delavcem in drugim c) pogodbe o trajnem sodelovanju z OZD in kooperanti č) temeljne knjige iz 11. člena tega pravilnika. g 5 let: a) evidenco o prejetih in danih posojilih b) letni gospodarski načrt c) kupoprodajne pogodbe d) važnejša poslovna korespondenca e) vse ostale listine, ki so kot knjigovodske listine podlaga za knjiženje v poslovnih knjigah in evidencah, navedenih v 11. členu tega pravilnika f) vsi inventurni popisi, razen če ni za posamezne vrste popisov določen daljši rok g) letne kupoprodajne in kooperacijske pogodbe h) periodične obračune. Haj manj 2 leti: ; — prodajno-kontrolne bloke oziroma dnevne zbire registrirnih blagajn ■?— pomožne obračune ter nevažno korespondenco L ~ druge začasne obračune in listine po Sprejemu zaključnega računa. 77. člen Hranjenje evidenc, ki se vodijo v ERO na diskih, za katere obstoja nevarnost, da bi se deformirali, jih je treba reproducirati v tabele, in arhivirati po njihovi važnosti, določeni v prejšnjih členih. , ; ,s 78. člen Direktor in računovodje TOZD Sta odgo7 V.orna, da za arhiviranje zagotovijo primerne ognja in drugih poškodb vame prostore. Arhiv mora biti primerno in sistemsko urejen. TOZD mora s statutom ali drugim aktom določiti1’ režim urejevanja in hrambe arhiva in osebe, ki so za to odgovorne. 1 Po preteku'rokoir za hranjenje arhiva, so osebe iz prejšnjega odstavka dolžne poskrbeti tudi za komisijsko likvidacijo oziroma oddajo, listin v, ustrezen arhiv v skladu s pEedpisi. O likvidaciji oz. predaji arhiva mora komisija, sestaviti zapisnik. XII. PRISTOJNOST IN ODNGOVORNOST DELAVCEV S PODROČJA ‘ FINANCNO-MATERIALNEGA POSLOVANJA IN KNJIGOVODSTVA 79. člen Vsi, odredbodajalci za sredstva so moralno in materialno odgovorni za smotrnost, upravičenost in zakonitost porabe denarnih in materialnih sredstev v okviru pristojnosti in odgovornosti DM ter pooblastil, ki so jim dana, s splošnimi; akti in sklepi organov upravljanja. 80. člen Direktor in računovodje TOZD so pri-stgjnjL in odgovorni: j-L za smotrno organizacijo in izvajanje finančno-materialnega poslovanja v skladu z zakonskimi predpisi, splošnimi akti in sklepi organov upravljanja — za ureditev ustreznih delovnih in drugih materialnih pogojev dela — ha področju finančno-materialnega poslovanja ’ — za druge* naloge po tem Pravilniku ter po odločilih splošnih aktov in skupnih organov 'upravljanja. " 81. člen Poleg določb iž prejšnjih čjenov so za izvajanje določb tega pravilnika še pristojni in odgovorni: Direktor finančho-računovodskega sektorja: a) da skupaj z računovodji TOZD in delovne organizacije skrbi za pripravo predlogov organom upravljanja DO za splošne akte in sklepe, ki urejajo enotno organizacijo finančno-materialnega poslovanja in predlaga pristojnim organom, DO oz. TOZD potrebne ukrepe za izvajanje le-teh b) s službo inštruktaže in računovodstva DO ter kontrole, y kolikor slednja ni v pristojnosti drugega odgovornega delavca, skrbi za nadzor nad urejenostjo in ažurnost- PRILOGA — 13 jo računovodskega poslovanja DO in po organih upravljanja1 ter' vodilnih delivcev Dom: TOZD. predlaga ukrepe, za -njihov,a,rea-lizacijo , c) , da skrbi za izvajanje, sklepov organov upravljanja delovne organizacije, ki se nanašaj o na- finančno-računo.vodski' sektor d) da odgovarja» za. pravilno in pravočasno pripravo -gradiva za vseje organov upravlj anja.»delovne -organizacije, ki- jih je dolžan dajati KRS e) , da daje strokovno, mnenje pristojnim organom o izbiri posameznih vodilnih -.delavcev v fihančno.-raSuhovpdskii službi-TOZD. . Druge pristojnosti, in odgovornosti direktorja FRS so določene v poslovniku o 'organizaciji in poslovanju interne banke, Hip, statutu DO in- opisu delovnega mesta. Računovodja delpvne. organizacije: a) za pravilno, racionalno ter enotno izvajanje organizacije in vodenja knjigovodstva v delovni organizaciji kot celoti b) za pravilno organizacijo računovodskega poslovanja delovne skupnosti skupnih služb c) za pravilno- -in. pravočasno' sestavo zbirnih-, penpdičnih obračunov' in zaključnih računov,’bruttid, bilanc ter drugih podatkov s področja knjigovodstva/delovne organizacije kot celote d) za pripravo kontnega načrta in tehničnih navodil za knjiženje e) za pripravo- navodil za enotno raču-nQvodsko.'pdslovanje iz opisa delovnih nalog. Tovrstna navodila izdajaj T©ZB v soglasju z. direktorjem»-ERS .. f). za izvajanje predpisov- in-tsMepov organov upravljanja delovne sprganizacije, in delovne skupnosti .skupnih služb; »ki se ¡»nanašajo na računovodsko poslovanje-:: g) za pravilno... priprava predlogov programov in koordinirano mehanografske obdelave podatkov za računovodstvo; skupnih služb, IB. in Hip in koordinacijo, z ERO. glede AOP S področja račun,pvoidstva za . vge TOZD h) za druge naloge po statutu DO in opisu delovnega mesta,. Računovodja TOZD: . a) za pravilno, racionalno ter engthp, organizacijo |inančnp:mjiterialipga p.osjpva-nja in pravočasen dotok dokumentacije v knj igo,vodstvo , , b) za koordinirano delo, meji.pačungvodr stvom in knjigovodstvom TOZD in DO, c) za pravilno uporabo finančno-inateri-alnih predpisov' č) za pravilno, obračunavanje OD in osebnih prejemkov Skladno s samoupravnim sporazumom in drugimi akti d) za pravilno obračunavanje-Zakonskih in pogodbenih obveznosti ter obveznosti po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih 14 — PRILOGA e) za pravilno in pravočasno sestavo, planov in analiz’ f) za vsebinska p,rayjlno in pravočasno obveščanje delavcev oziroma organov upravljanja ¡¡s--področja finančno-materialnega poslovanja ‘in za izvajanje sklepov teh organov v kolikor ta naloga po statutu TOZD ni poverjena drugi službi g) za pravočasno in., joimaln.o-pravilno pripravo inventurnih elaboratov olj' popi.s.u poslovnih in neposlovnih sredstev za odločanje na samoupravnih organih Ti) praviino obračunavanj e celotnega- prihodka, dohodka in, razporejanja dohodka v skladu s. predpiši in sklepi $ajnbupjavhiij organov TOZD i) za šopodpisovanje pogodb in drugih finančnih listin, ki se nanašajo na finančna sredstva 'Vjjza pravilno likvidnost osnbvnih Sredstev in sredstev skupne porabe k) za druge naloge po statutu in opisu delovnega mesta. Vodja knjigovodstva: a) za pravilno, ažurno in racionalno vodenje poslovnih knjig b) za kontrolo verodostojnosti in pravilnega kdntiranja knj.igovodške,idbkiimentaci-je pred knjiženjem ;■= c)f' za pravočasno in pravilno sestavo, bruto; bilanc, ter .periodičnih in zaključnih računov z vsemi obrazci in prilogami, katere ,tudi č) za dejansko prikazovanje vseh sredstev, vijp.v, ii) finančnega, rejujtata d) za vsklajenošt analitičnih .evidepc-s sintetičnimi konti glavne knjige e) za pravilno uporabo predpisov, s^le-p5gy organov upravljanja in internih navodil, ki še nanašajo na knjigovodstvo'' - f) opozarjanje pristojnih» organov, če se ne spoštujejo veljavni materialno-finaijčiii predpisi. ,(5e ti organi ne odpravijo nepravilnosti pri uporabi teh predpisov, je vodja knjigovodstva dolžan p .njihovi kršitvi obvestiti- organe samoupravne • delavske kontrole. V , primera, da " ima -'ta1 kršitev- znake kazhiyega dejanj,a ali» gospodarskega prestopka-. ali prekrška, je vodja knjigovodstva dolžan p kršitvi obvestiti poleg organov samoupravne delavske kontrole tudi pristojni, občinski organ, ki nadzoruje zakonitosti dela TOZD ali DO, kakor tudi organ,, ki je pristojen za pregon g,), za druge nalpge po, opisu' delovnega mesta. .gpjjpf '■»!!*.■spp .is»,») ... Vodja ERO v okviru obdelave knjigovodskih in drugih evidenc; a) za pfavibicj, ažurn.o,, racionalno, in z, računovodstvom ter knjigovodstvom TOZD in DO vsklajeno organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov v skladu z določili tega pravilnika; -■; • b) za pravilno in ažurno obdelavo podatkov in izdelavo prpgramiiranih evidenc v rokih, ki jih določajo, pristojni samoupravni in strokovni organi ter delavci c) za strokovno in varno shranjevanje podatkov na diskih in drugih sistemih. 82. člen Vodja knjigovodstva ne sme imeti v rokah materialnih vrednosti in denarnih sredstev in ne razpolagati z njimi. 83. člen Za vsa druga delovna mesta na področju finančno-materialnega poslovanja in vodenja'knjigovodstva, morajo biti v roku treh mesecev po sprejemu tega pravilnika v skladu š tem pravilnikom in drugimi splošnimi akti, sestavljeni opisi delovnih mest s konkretnimi nalogami in pristojnostmi, ki se vročijo delavcem proti podpisu. Opise delovnih nalog delavcev je stalno dopolnjevati glede na vse spremembe v organizaciji poslovanja in sistemizaciji delovnih mest. ■ 84. člen Vodstvo računovodstva iri knjigovodstva se sme poveriti le delavcu z najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, za katerega se da utemeljeno domnevati, da bo opravljal to delo strokovno in vestno. Vsaka TOZD oz. DO pa glede na obseg in specifičnost . poslovanja, določi konkretno zahtevano izobrazbo za te in ostale delavce. Ce je vodstvo računovodstva in knjigovodstva poverjeno delavcu, ki nima strokovne, izobrazbe po 1. odstavku tega člena, si mora pridobiti srednjo strokovno izobrazbo do 8. 1. 1981. O tem sprejme sklep pristojni samoupravni organ in izda odločbo prizadetim delavcem. XIII. KONČNE DOLOČBE 85. člen TOZD morajo na predlog tega Pravilnika do 30. 6. 1978 sprejeti poslovnik, s katerim podrobneje določijo tok in roke za dostavo dokumentacije knjigovodstvu iri ERO in vodenje listin ter knjigovodskih evidenc za posamezne poslovne in druge obračunske enote glede na specifične pogoje vsake TOZD upoštevajoč določbe člena 23. tega pravilnika. V poslovniku mora biti tudi določeno, katere osebe so za posamezna področja odgovorne za kontrolo listin ter Za pravilno in pravočasno dostavo dokumentacije knjigovodstvu in ERO. 86. člen Delavci, ki ne bodo upoštevali predpisov o finančno-materialnem poslovanju, zakona o knjigovodstvu in tega pravilnika in zaradi tega TOZD utrpi škodo, so dolžni, da škodo povrnejo in odgovarjajo za kršitev delovnih dolžnosti po določbah samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih. 87. člen Pristojni delavci TOZD in DO so dolžni proti delavcem, ki ne upoštevajo predpisov iz prejšnjega člena, sprožiti pri disciplinski komisiji postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti. 88. člen Kontrolo nad izvajanjem tega pravilnika vršijo samoupravna delavska kontrola, notranja operativna kontrola in drugi pristojni organi. 89. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po sprejemu, uporablja pa se od 1. 7. 1977 dalje. S tem preneha veljati pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva, ki je bil sprejet dne 8. 10. 1974. Predsednik DSP Jože Cetina, dipl. ing., 1. r. 16 — PRILOGA