Leto IX številka 37.
V Liubllani, o sredo 16. Mranrla 19Z7.
Ceno mn r
Izhaja vsak dan popoldne, (zvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2,— Din.
Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon gtev. 34.
v
in tati gori
Potres je besnel tudi v Albaniji
Podrobna poročila o groznem razdejanju« — Cele vasi v razvalinah. — Radi prekinjenih zvez še vedno ni točnih vesti. —
Pomožna akcija Rdečega križa.
— Zagreb, 15. februarja. Oblastni odbor Rdečega križa v Zagrebu je odposlal v Bosno in Hercegovino za prvo in najnujnejšo pomoč 10.000 Din. Centralni odbor Rdečega križa v Beogradu je odredil, naj vsi oblastni odbori nemudoma pokrenejo velikopotezno akcijo za zbirko darov po celi državi. Obenem je centralni odbor odposlal v prizadete kraje večjo količino sanitetnega materijala, živil in obleke.
— Mostar, 15. februarja. Včerajšnji potres, ki je najhujše razsajal v Lubinju in v okolici, je povzročil velikansko škodo. Novo šolsko poslopje v Lubinju, ki je bilo že ob priliki potresa v oktobru lanskega leta precej poškodovano, se je do temeljev porušilo. K sreči je bil potres v zgodnjih jutranjih urah, ko otroci še niso bili v šoli, sicer bi bila katastrofa naravnost nepopisna. Poleg številnih drugih hiš sta se porušila tudi stolp turške kule in glavno poslopje tobačne tovarne. V vsej okolici ni ostala niti ena hiša nepoškodovana.
V Berkovićih v lubinjskem srezu se je porušila hiša seljaka Bijelića. Cela družina 8 oseb je našla pod ruševinami smrt. Vas izgleda, kakor da je bila bombardirana od težke artiljerije. Več ljudi je težko ranjenih, število mrtvecev pa bo mogoče ugotoviti šele, ko bodo odstranjene razvaline.
— Beograd, 15. februarja. Vesti, ki prihajajo danes o včerajšnji potresni katastrofi v južnozapadnem delu drža« ve, dokazujejo, da je obseg katastrofe res izredno velik. Vsi današnji listi prinašajo obširna poročila, iz katerih izhaja, da je potres povzročil nepregledno škodo. Te vesti se tudi službe« no potrjujejo. Najhuje sta prizadeti Hercegovina in Črna gora, kjer je po. škodovana skoraj sleherna hiša. Več sto poslopij se je popolnoma porušilo, mnogo poslopij pa je tako zelo poško* dovanih, da so oblasti odredile takoj* šnjo izpraznitev. Tudi v Dalmaciji in na otočju je povzročil potres mnogo škode.
Hudo prizadet je Dubrovnik. Trije potresni sunki, ki so trajali po pol mi* rute, so povzročili poleg precejšnje škode nepopisno paniko. Vse je beza« lo na prosto. V hotelu «De la Ville» se je udri strop, pri čemur je bilo več oseb težko ranjenih. Potresni sunki so se ponavljali tudi preteklo noč. Prebi* valstvo kampira na prostem in si ne upa nazaj v hiše. Oblasti so podvzele vse potrebne korake, da se nudi težko prizadetemu prebivalstvu nujna po* moč.
— Sarajevo, 15. februarja. Iz Her* cegovine prihajajo pretresljive vesti o včerajšnji katastrofi Prebivalstvo je popolnoma obupano. Vremenske ka» tastrofe, ki so razsajale skoraj vse lan* sko leto, so uničile vse posevke, tako da je v mnogih pokrajinah nastalo po*
-®S£
Rivaliteta med ministri
Mučni prizori v zalconodajnem odboru.
— Beograd, 15. februarja. Včeraj popoldne se je vršila plenarna seja zakonodajnega odbora, ki je razpravljal o zakonu o centralni upravi. Tudi na tej šefi se je pokazalo, da v vladi sami ni enotnosti ter da nastopajo ministri drug proti drugemu. Kar predlaga eden minister, drugi pobija. Tako n. pr. zahteva trgovinski minister, da pride Poštna hranilnica v njegovo področju Temu pa se protivi prometni minister odnosno minister za izenačenje zakonov, češ da je podreditev dosedanjega poštnega ministrstva pod prometno ministrstvo že sklenjena stvar ter da se na tem ne more ničesar več spremeniti. Poslanec SDS Juraj Demetro-vič je radi tega na včerajšnji plenarni seji ostro ožigosal tako početje ter zahteval, da pride vlada pred odbor s točno izdelanim in konkretnim predlogom, ne pa, da se ministri na odboro-vih sejah medsebojno prerekajo. Radikali in klerikalci so bili v velikanski zadregi in si niso znali drugače pomagati, kakor da so soglasno odbili vse spreminjevalne predloge opozicije, ki so šli za tem, da se ceiokupna vrhovna uprava države poenostavi in omogoči hitrejše poslovanje. Daljša debata se je razvila glede delokroga rainistrske-
manjkanje živil. Radi snežnih zame* tov je promet onemogočen in je tudi pomožna akcija otežkočena. Nekateri kraji so popolnoma odrezani od osta* lega sveta.
Tudi v Črni gori je povzročil po* tres obilo škode. Na Cetinju je po* rušenih več hiš. Natančnejše vesti še manjkajo, ker so prekinjene deloma vsled potresa, deloma pa še vsled zad* njih snežnih žametov vse telefonske in brzojavne zveze.
— Beograd, 15. februarja. Narodni poslanec dr. Grisogono (SDS) je poslal danes ministrskemu presedniku in predsedniku Narodne skupščine pisme* no vprašanje, v katerem opozarja na težko katastrofo, ki je zadela najsiro* manjše pokrajine naše države o pri* liki včerajšnjega potresa. V svoji vlogi vpraša, ali je vladi znano, kaka nesre* ča je zadela prebivalstvo, in kaj je že storila in kaj namerava ukreniti, da dobi prizadeto prebivalstvo nujno po* moč. — Poslanec Grisogono zahteva nujni odgovor in razpravo v Narodni skupščini, kjer bo stavil nadaljne pred. loge.
Razdejanje v Albaniji.
— Tirana, 15. februarja. Včeraj zjutraj je bil po vsej Albaniji zabeležen katastrofalen potres, ki je povzročil zlasti v severnem delu Albanije obilo škode. Več hiš je porušenih, mnogo poslopij pa tako poškodovanih, da se ob-ponovnem sunku porušijo. Katastrofa je zahtevala tudi več človeških žrtev, kojih številt še ni bilo mogoče ugotoviti. Več tisoč ljudi je brez strehe.
Poročila iz Italije«
— Rim, 15. februarja. Včeraj je bil po vsej Italiji, zlasti pa ob vzhodni obali, zabeležen močan potres, ki sicer ni povzročil večje škode, pač pa veliko paniko. V Trstu in nekaterih drugih obalnih mestih se je porušilo nekaj dimnikov. V Bariju je nastala panika, ki pa se je kmalu zopet polegla. Vsi seiz-mografski aparati so zabeležili potres, kojega epicenter leži na vzhodni obali .adranskega morja. V Benetkah so bili potresni sunki posebno močni.
Istočasen potres na Japonskem.
— Tokio, 15. februarja. Včeraj je razsajal na Japonskem zopet strahovit potres, ki je zahteval mnogo Človeških žrtev. V provinci Nijikata je porušenih 113 hiš. 62 oseb je bilo ubitih, 29 pa jih še pogrešajo. V provinci Tojana je potres zahteval 40 človeških žrtev. Sesulo se je 78 hiš, 18 oseb pa pogrešajo. Med potresom je razsajal hud vihar in snežni zameti, tako da so porušene skoraj vse telefonske in brzojavne zveze. V Toki u samem je bil zabeležen precej močan potres, ki pa ni zahteval večjih žrtev. V mestu je nastala velika panika.
ga sveta. Končno je bila sprejeta sledeča stilizacita. Ministrski svet ima nalogo, da vzdržuje edinstvo in enotnost v poslih vlade in uprave. Zakonski predlogi, predlogi kraljevih uredb in proračuna se morajo predhodno pretresati v ministrskem svetu. Razuntega se morajo v ministrskem svetu pretresati tudi predlogi, za katere se predvidevajo posebni zakoni. Ministrski svet nima pravice izdajati administrativnih aktov v svojem imenu, temveč stavi samo predloge za kraljeve ali da pristanek za ministrske administrativne akte, kolikor tega posebni zakoni drugače ne odrejajo.
ZOPETNI POŽAR V OSIJEKU
— Osijek, 15. februarja. Včeraj ob pol 9. zvečer je nastal v Strossmaverjevi ulici v tamošnji tiskarni in litegraflji Totovic" & drug
požar. V zadnjem delu hiše stanuje trgovec Pelzmann. Gasilcem se je z največjo požrtvovalnostjo posrečilo, da so rešili trgovčevo družino par trenutkov prej, predno se je porušil krov. Sele okrog polnoči se je gasilcem posrečilo, da so ogenj udušili. Kako je požar
nastal ni znano.
PRIHOD NOVEGA FRANCOSKEGA POSLANIKA
— Beorrad, 15. februarja. Danes zjutraj je dospel iz Sofije bivši francoski poslanik na bolgarskem dvoru Dard, ki je imenovan za poslanika v Beogradu. Dard je danes dopoldne posetil zunanjega ministra, jutri pa bo sprejet na dvoru, kjer bo izročil kralju evoja poverilna pisa.
Pasivna resistenca prosvetnega ministra. — Hudi boji med radikali. — Burna seja radikalnega kluba. — Sprejeti so vsi jo-vanovićevci razen Jovanovića samega«
— Beograd, 15. februarja. Včeraj popoldne je Imel ministrski predsednik Uzu-novič v svojem kabinetu daljšo konferenco z ministrom agrarne reforme Milanom Simonovićem. Konferenca je bila v zvezi s sejo parlamentarnega odbora za pretres zakona o agrarni reformi v Dalmaciji. V političnih krogih se splošno opaža, da skušajo radikali to vprašanje kar najbolj za-vleči, da preprečijo njega rešitev na način, ki ne bi odgovarjal njihovim strankarskim interesom.
Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da se prosvetni minister Vukičevič, ki je jo-vanovičevec ne udeležuje več niti sej vlade, niti sej posameznih odborov, ki bi jim moral prisostvovati. Iz njegove okolice se doznava, da se smatra Vukičevič v demisiji vse dotlej, da bo radikalni poslanski klub definitivno rešil vprašanje zopetnega sprejema jovanovičevcev v radikalno stranko.
• Odločilna seja radikalnega poslanskega kluba je pričela danes ob 11. utI. Za sejo vlada v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker se splošno domneva, da je od njenih sklepov odvisen nadaljni razvoj političnih dogodkov, zlasti pa obstanek sedanje vlade. Jovanovičevci stoje slej-ko prej na stališču, da mora radikalni poslanski klub, ako sploh reflektira na nadalj-no podporo vlade s strani Jovanovičeve skupine, sprejeti v radikalno stranko celotni klub. Ministrski predsednik Uztmo-vič je včeraj o tem vprašanju dolgo kon-feriraJ z ostalimi radikalnimi ministri in s predsednikom rad;\\ 'nega poslanskega kluba Ilijo Mihajlovičem. Kakor se doznava iz poučenih krogov, je Nikola Uzuno-vič z oziTom na položaj vlade spremenU svoje dosedanje stališče ter pristal na brezpogojen sprejem jovanovičevcev v radikalno stranko, da se na ta način izogne sicer neizbežni krizi. Zato se splošno smatra, da bo to stališče kljub odporu pašičevcev osvojil na današnji seji tudi radikalski poslanski klub.
— Beograd, 15. februarja ob 13. Na seji radikalnega kluba je kot prvi govoril poslanec Vasa Franičevič, ki se je zavzemal za brezpogojni sprejem celotnega Jo-vanovičevega kluba, naglašajoč potrebo solidarnosti radikalne stranke v sedanjem političnem položaju. Za njim so govorili pašičevci Aleksa Zujović, Niko Novakovi«*, Gjorgje Cirić, Jovan Suvaković in Ante Radojevič, ki so vsi odločno nastopili proti zopetnemu sprejemu Jovanovičevih pristašev, češ da so ti v najusodnejšem trenutku povzročili razcep v stranki. Če pa bi se že sprejeli manj prononsirani člani Jovanovičevega kluba, pa so zahtevali vsi pašičevci najodločneišo odklonitev zopetnega sprejema Jovanovića samega. Končno je vstal minister za agrarno reformo ter stavil oficijelni predlog, da se sprejmejo v radikalni poslanski klub odnosno v radikalno stranko vsi člani Jovanovičevega kluba tzvzemšl Jovanovića samega, ki ga poslanski klub radikalne stranke ne more sprejeti, ker ga ni izključil on, marveč glavni odbor stranke. Pri glasovanju je bil ta predlog soglasno sprejet.
Vest o taki likvidaciji tega vprašanja, ki je v zadnjem času povzročalo radikalni stranki največje skrbi, se je bliskovito razširila v vseh političnih krogih. V političnih krogih prevladuje mnenje, da težkoče s tem še niso odstranjene, ker ni sprejet tudi Ljuba Jovanovič Pašičevci proglašajo to rešitev za svojo zmago, naglašajoč, da bi pomenil zopetni sprejem Jovanovića, ki je najgrSe žalil pokojnega Nikole Pašića, razkol radikalne stranke, ker bi pašičevci pod nobenim pogojem ne hoteli sodelovati ž njim.
Kako stališče bodo zavzeli k tej rešitvi Jovanovič In njegovi tovariši, še ni znano. Z ozirom na njihove prejšnje izjave pa se računa v političnih krogih s tem, da spor nikakor še ni likvidiran, marveč le še zaostren.
Pred gospodarsko volno z Avstrijo?
Znatno povišanje uvoznih carin Odpor avstrijske industrije.
— Dunaj. 15. februarja. Avstrijski minister za poljedelstvo je dal novinarjem glede predstojećega povišanja carinskih postavk na uvoz poljedelskih pridelkov v Avstrijo daljšo izjavo, v kateri naglasa, da se je vlada odločila k temu koraku iz razloga, da podpre domačo agrarno produkcijo, ki trpi radi konkurence sosednjih držav. Uvedejo se zlasti zvišane postavke za žito, mlevske izdelke, meso in živino.
V avstrijskih gospodarskih krogih je izzvala ta vest veliko vznemirjenje. V trgovskih in industrijskih krogih se naglasa, da bo imelo tako postopanje za posledico odpoved trgovinskih pogodb zlasti z Jugoslavijo in Madžarsko, kar pa bo najhujše prizadelo avstrijsko industrijo In trgovino, ki imata svoja glavna tržišča baš v teh deželah. Prizadeta bo tudi avstrijska mlinska industrija, ki uvaža žito iz Jugo-
na poljedelske produkte. — — Vznemirjenje v Beogradu.
slavlje in Madžarske.
— Beograd, 15. februarja. V tukajšnjih gospodarskih krogih se živahno komentira predstojeće povišanje uvozne carine na poljedelske pridelke v Avstriji. Naglasa se, da bo predvidena carinska novela povzročila popoln zastoj v izvozu v Avstrijo. Gospodarski krogi naglašajo, da mora vlada poseči po represaliiah ter uvesti primerno povišanje carine na uvoz industrijskih izdelkov Iz Avstrije. V uradnih krogih se domneva, da bo prišlo v najkrajšem času do odpovedi trgovinske pogodbe z Avstrijo in da gre v celi zadevi le za .prozoren manever, ki Ima namen, da se dosežejo pri skepanju nove pogodbe povolj-nejše kompenzacije. Vsekakor pa se poudarja, da bo vlada posvečala temu vprašanju vso pozornost ter primerno zaščitila interese naših gospodarskih krogov.
Zločin v pijanosti
Seljak Petar Klarić v Luki na Hrvatskem je za Božič zaklal preSiča. pripeljal domala polovnjak vina in povabil prijatelje, da bo za božične praznike dobra volja, kakor so peli angelcl na višavah.
Pojedina je bila ogromna. Gostje so prišli na sveti večer, začeli s slivovko In do pobočnice nadallevall z vso drugo zalogo. Proti Jutru so se malo odpofiili. na božični dan in vso noč In še na Štefanovo pa so pospravili še več. kakor je Slo v želodce in glavo.
Zjutraj, po odhodu gostov, je gospodar Petar Klarić bil še ves napit in zmešan. Ko si je pirirezoval ostanek klobase, mn je žena začela očitati potratnost za tuje ljudi. Približala se le in mu sitnarila v lice. Kakor bi odganjal nadležne muho. le Petar zamahnil z nožem in zabodel ženo globoko med rebra, da se je takoj s poslednjim izdihom zgrudila na tla.
Petra je v hipu minil maček. Ko je uvi-del svoje strašno dejanje, je ženo nesel na posteljo, jo s solzami poljubljal in se končno sam odpravil k orožnikom v Karlovcu.
Te dni se je Petar znašel pred kazenskim senatom zagrebškega sodišča. Priznal je vse. naibolj pa pijanost. Pijana je morala biti tudi žena, ker so pri raztele-šenju našli znake obilno zavžitega alkoho-
la. Sodba je milostna: Petar Klarić je kriv prestopka zoper varnost življenja ter obsojen pogojno na dva meseca zapora. Alkohol, ženska, nož pa seveda ostanejo v svoji običajni družbi nadalje podporni člani tolikih grozodejstev v naši državi.
Milijonar na državne stroške
Pri sodišču v Gornjem Milanovcu usluž-benj računovodja Blagoje Kadović je pred meseci razodel svojim znancem in tovarišem, da mu stric iz Amerike začenja pošiljati lepe mesečne poklone v dolarjih. Kako je preko noči zrastel ugled dotlej skromnega malega računana! Okrog njega se je zbrala družba zvestih prijateljev, ki ie požrtvovalno sodelovala pri krokari-iah, pa tudi ženski svet je sukal oči. kadar je po ulicah stopaj elegantni gospodin Blagoje. In včasi se je peljal v Beograd ter prinašal razna darila.
Naenkrat je počila novica, da je revizija ugotovila pri računovodstvu sodišča velike maverzaetje. Blagoje je moral po kratki poti iz pisarne takoj v zapor, prijatelji so se poskrili od sramote, zaljubljene babnice so Jadikovale nad izgubljeno nado Te dni je komisija po pregledu vseh spisov ugotovila, da je Blagoje prikrajšal državo za milijon Din, nakaznice pa je pisal sam* kadar se je peljal v Beograd.
Klerikalni naklepi
Juriš na bolniško zavarovalnico
— Zagreb, 15. februarja. Današnji * Jutranji LisU poroča iz Ljubljane: «Te dni se je vršila v Ljubljani konferenca uglednejših pristašev SLS, na kateri sc je razpravljalo o osebnih spremembah pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Baje je bil sprejet sklep, naj klerikalni minister za socijalno politiko dr. Gosar izvrši premestitve onih oseb, ki ne odgovarjajo klerikalnim političnim interesom. Sedanji ravnate!] Okrožnega urada v Ljubljani dr. Joža Bohinjc naj se premesti v Zagreb, na njegovo mesto pa naj se imenuje za vladnega komisarja bivši ravnatelj Koc-mur, ki je sedaj prideljen Središnjemu uradu v Zagrebu. Novi vladni komisar naj bi na to izvršil volitve. Nadalje so na tej konferenci razpravljali o razpusta društva Kazino, ki je prevzelo premoženje bivšega nemškega Kasino-vereina, ker je to društvo sedaj v naprednih rokah.»
Pravoslavna svečnica
— Beograd, 15. februarja. Vsa i>oza noet politične javnosti je bila danes usmerjeni na sejo radikalnega poslanskega kluba, ki jo razpravljal o fuziji radikalnega in Jovanovi-* Čevega poslanskega kluba Drugih važnejših političnih dogodkov danes v prestolici ni bilo, ker je danes pravoslavni praznik (svetnica). Seja Narodne skupščine je sklicana za jutri dopoldne ob 10. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje generalne debate o proračunu. Kot prvi govornik je jutri prijavljen poslanec in predsednik SDS Svetozar Pribn-e-vič. Za njegov govor vlada v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker velja Pribi-čevič kot najodločnejsi in najaktivnejši nasprotnik sedanje vlade.
IMENOVANJE PROFESORJA
— Beograd, 15. februarja. S kraljevim ukazom je imenovan na predlog prosvet; nega ministra za profesorja na Trgovski akademiji v Ljubljani prof. dr. Robert Er= žen, sedaj okrajni glavar pri velikem žu* panu.
UPOKOJITVE NA POSTI
— Beograd, 15. februarja. Na osnovi člena 133. zakona o državnih uradnikih so na predlog poštnega ministra vpokojeni Matko Rothel, tajnik poštne direkcije v Ljublja* ni. Miha Bajt, poštni upravnik v Kranju, Ivan Mermolja, uradnik pri poštnem ura* du Maribor II. Ivan Dovjak, poštni urad* nik v Novem mestu in Minka Govekarjeva, poštna uradnica pri poštnem uradu Ljub; ljana V.
REFORME V MINISTRSTVU PRAVDE
— Beograd, 15. februarja. Pravosodui minister dr. M. Srskič je izvršil v svojem resoru temeljito reorganizacijo, ki je bila sklenjena že lansko leto. število oddelkov je bilo znižano od dosedanjih šestih na dva in sicer administrativni in upravni. Administrativni oddelek je razdeljen na tri sekcije in sicer za Srbijo in Crno goro (načelnik Mada Petrovič), za Hrvatsko, Slavonijo, Banat in Bačko, (načelnik dr. Duian Dejič) in za Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino (načelnik dr. Josip Kavčič). Za vrhovnega inšpektorja kaznilnic je imenovan dr. Milan Pet kovic, za referenta v zakonodajnem odboru pa dr. Milan Kugler.
OGROMEN BANKEROT
— Dunaj, 15. februarja. Tekstilna vele-tvTdka Alpenlandische \Varenverkehrs-gesellschaft na Dunaju je ustavila plačila. Pasiva presegajo 3 milijone šilingov (25 milijonov dinarjev).
Modna tvrdka PolHtzer, ena najbolj znanih dunajskih firm, je napovedala prisilno poravnavo  s pasivi  300.000 šilingov (2.5
milijona Din).
Borzna poročila.
Devize. Amsterdam 22.765 — 22.825, Dumag 801.10 — 804.10, Berlin 13.486 — 13.516, Italija 244.92 — 246.92, London 275.9S — 276.78, Newyork ček 56.75 — 56.95. Pariz 223.-- 225.—, Praga 168.30
— 169.10. Curih  10.94 — 10.97. Valute. Dunaj SOS.—.
Efekti. 7odst. invest. pos. 1921 S6.7-
— 87J50. 2 In polodst. drž. rente za ratnu štetu 337-5 — 338.5, Ljubljanska kreditna 150, Hrv. esk. banka 104 in pol _ 105.5, Kreditna banka Zagreb 106 — lio. Hipotekama banka 64.5 — 65, Jugobanka 101 in pol — I0e, Praštediona 930 — 935, Trboveljska 435.5 — 437, Vevče 130—135.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: 9.13, Pariz 20.44. Londoa 25.21875, Newyork 519.875, Milan 22.36*25, Praga 15.40, Dunaj 73-25.
— Trst: Beograd 40.82, Londoji_J.12.Sia. Curih 447.90.
A85A
543
0060
Naši parlamentarci v Pragi
Triumfalni sprejemi po vsej Češkoslovaški — Prihod v Prago. — Pomen in potreba čim tesnejšega kulturnega in gospodarskega sodelovanja.
Delegacija naše Narodne skupščine je prispela v nedeljo ob 11. v Szob na češko-madžarski meji. Na prvi češkoslovaški postaji Parkanju so pričakovali goste trije slovaški poslanci, naš poslanik v Pragi dr. La-a zarevid s konzulom Dajčičem in zastopniki Češkoslovaške vlade. Vojaštvo, gasilstvo, legi jonarji in šolska mladina so tvorili na kolodvoru dolg špalir. Predsednik jugoslovanske parlamentarne delegacije dr. Velizar Jankovič je poslal iz Parkanja prezidentn Masarvku pozdravno brzojavko.
Prvi svečan sprejem naših parlamentarcev se je vršil, kakor smo že včeraj poročali v Novih Zamka h, kjer so pričakovali goste zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti z množico občinstva. Pri prihodu vlaka je zaigrala vojaška godba jugoslovensko državno himno, na kar sta pozdravila goste župana Nitre in Novih Zamkov, zahvalil pa se jima je posl. dr. Pivko.
V BRATISLAVI.
Ob pol 14. je prispel vlak v Bratislavo, kjer je pričakovala jugoslovanske goste ogromna množica občinstva. V kolodvorskem salonu je pozdravil naše parlamentarce v imenu Češkoslovaške vlade minister za izenačenje zakonov dr. Gažik, ki je v svojem govoru omenjal Jana Kollafa in Ljudevita Gaja kot prva pionirja za zbli žanje slovanskih narodov. Za njim sta govorila veliki župan dr. Bela in in bratislavski podžupan dr. Kraus. V imenu jugoslovenske delegacije se je zahvalil za pozdrave posl. dr. Andrič. ki je v svojem govoru nagla šal, da je treba priborjeno svobodo utrditi z velikim kulturnim delom in napeti vse sile, da se medsebojni stiki poglobe. Izjavil je* da se Čuti srečnega, da prihaja v Prago v Času, ko vodi Ceskoslovako državo prezident MasarvlT kot največji Slovan. Po končanih pozdravih je zapela množica himno >Hej Slovani< in ▼lak je odšel proti Brnu.
V BRNU.
Tudi na brnskem kolodvoru je pričakovala jugoslovenske goste velika množica občinstva s Sokolstvom, vojaštvom in šolsko mladino. Ko je privozil vlak na postajo je zaigrala vojaška godba jugoslovansko in češkoslovaško himno. Naše parlamentarce je pozdravil najprej posl. Votruba, za njim pa brnski župan Tomež in zastopnik češkoslovaške-jugo-sl o venske Lige prof. Hlarinka. Za pozdrave se je zahvalil posl. Pavle Radič, ki je izrazil željo, naj bi se solidarnost med obema narodoma v bodoče še bolj poglobila. Med sviranjem . vojaške godbe je vlak odpihal s kolodvora. Spotoma je bil Še kratek pozdrav v Pardubicah, kjer je v imenu Jugoslovanov govoril dr. Voja Janjič, ob pol 10. zvečer pa je prispela delegacija v Prago.
V PRAGL
Na \Viksonovem kolodvoru so pozdravili goste oni člani češkoslovaškega parlamenta in senata, ki so lani posetili Jugoslavijo. Prisotni so bili tudi poljedelski minister dr. Srdinko ter predsednika parlamenta in senata. V imenu parlamenta sta pozdravila naše poslance dr. Uhlif in ing- Czernv. Minister dr. Srdinko je pozdravil v naših parlamentarcih nosilce miru ter obljubil v imenu csl. vlade zastaviti vse sile. da bodo gosp->-darski problemi med obema državama rešeni na najpovoljnejši način. Za pozdrave se je zahvalil dr. Jankovič, ki je pozval svoje kolege naj vzkliknejo prezidentu Massarvku, češkoslovaškemu narodu in zlati Pragi trikratni >2ivio!c Člani praške jugoslovenske kolonije so napolnili do zadnjega kotička velik kolodvorski salon, pred kolodvorom se je pa zbrala ogromna množica občinstva, ki je goste navdušeno pozdravljala. Po oficijel-nem sprejemu so se odpeljali naši parlamentarci z avtomobili v hotel »Pariz«, kjer bodo ves čas svojega bivanja v Pragi nastanjeni. Pot od kolodvora do hotela se je spremenila v divno manifestacijo čeŠkoslovaŠkega-jugo-elovenskega pobratimstva
PROGLAS JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE.
Predsednik naše parlamentarne delegacije za gospodarsko in kulturno zbližan je med Češkoslovaško in Jugoslavijo dr. Velizar Jankovič je izdal takoj po prihodu naših parlamentarcev na Češkoslovaško proglas, ki ga prinašajo praški listi in ki se glasi:
»Svetovna vojna je prinesla novi Evropi nove mednarodne običaje; ki odgovarjajo povojnem duhu demokracije. Pri tem mislim na medsebojne posete narodnih poslancev prijateljskih držav. Ti sestanki so postali važen činitelj v zunanji politiki demokratičnih držav. Današnji prihod jugosl o venskih poslancev na Češkoslovaško naj pripravi čim tesnejše kulturno in gospodarsko zbližan je dveh bratskih slovanskih narodov, med katerima nikoli ni bilo nesporazuma. Sedanjost in velika bodočnost silita oba naroda k najtesnejšemu sodelovanju in vzajemni podpori. Program našega skupnega dela je važen in skoraj preobširen. V njem najdemo probleme kulturne konvencije, vprašanje Študentov in univerz, vprašanje poštne konvencije in odprave poštnih vizumov. Glavno pozornost je pa treba posvetiti vprašanju gospodarskega
zbližanja obeh držav. Nismo utopisti, da bi predlagali kake meglene probleme, sklenitev kake carinske pogodbe, ki bi obsegala nam že opetovano sugerirano srednjeevropsko koalicijo naslad st venih držav ali takozvano podunavsko konferencijo. Pričeti moramo z enostavnimi problemi. Najprej moramo poskrbeti, da pomagamo sebi in šele potem bomo lahko govorili o gospodarski sanaciji Srednje Evrope.
Priznavamo sicer, da je mnogo gospodarskih in prometnih argumentov, ki silijo vse nasledstvene države, da vzdržujejo med seboj čim tesnejše gospodarske stike. Toda po našem mnenju bo mogoče ves kompleks teh problemov povoljno rešiti šele potem, ko bodo sklenjene med poedinimi državami posebne pogodbe, obenem pa znižane carinske postavke. Zato smo mi prvi, ki prihajamo k vam. Zamudili smo celih sedem let, ne da bi uredili naše gospodarske stike tako, kakor bi bilo treba. Mi narodni zastopniki ne smemo dovoliti, da bi bili naši drŽavi med bivšimi državami Avstroogrske monarhije pri ureditvi svojih gospodarskih odnoftajev zadnji. Narodno gospodarstvo obeh držav nudi dovolj pogojev za najtesnejše trgovske stike. Kljub najrazličnejšim težkočam. kljub zastareli in primitivni trgovinski pogodbi iz leta 1920. predstavlja naš izvoz na Češkoslovaško in uvoz iz češkoslovaške nad 2 in pol milijarde dinarjev. Niti za hip ne smemo pozabiti, da vežejo obe državi važni politični interesi. Zato ne smemo dovoliti, da bi doslej zanemarjeni gospodarski stiki obeh držav mogli zasenčiti naše prijateljske in zavezniške odnosa je na političnem polju. Napeti moramo vse sile. da bodo naši gospodarski in politični stiki od dne do dne tesnejši in intenzivnejši, kajti gospodarski strukturi obeh držav se medsebojno ne ovirata in napredek naših držav je v interesu vse Evrope.
Naj bi naši prijateljski sestanki v Pragi obrodili bogate sadove in pripomogli, da pride do oficijelnih pogajanj med obema vladama v cilju najintimnejšega in najuspeš ne j šega gospodarskega zbližanja.
Občni zbor rezervnih oficirjev
Snoči se je vrši: v restavraciji »Zvezda« občni zbor ljubljanskega pododbora rezervnih oficirjev. Udeležilo se ga je 41 članov, kar je vsekakor premalo za organizacijo, ki šteje skcro 1000 članov, od tega par sto samo v Ljubljani Zborovanje je otvoril predsednik ing. Vladislav Bevc, ki je pozdravil navzoče in sporočil, da je dobila uprava od centrale laskavo pismeno priznanje za svoje dosedanje plodonosno delo. Predsednikovo poročilo dalje omenja, da je imela uprava v preteklem poslovnem letu 20 sej. Ker se je število članstva v zadnjem času zelo pomnožilo, je morala uprava povečati svoj delokrog. V ta namen je najela dve pisarniški moči in služi teli a, tako da lahko pisarna pododbira brezhibno posluje Z uspehom je izvedla več intervencij v korist svojim članom, pokrenila je akcijo za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju in izvršila v tem pogledu ogromno propagandno delo. Uprava pododbora je prevzela s tem težko nalogo, ki pa jo hoče dovršiti po svojih najboljših močeh.
Tajniško poročilo priča, da je administrativno poslovanje pododbora naravnost vzorno in da so lahko člani v tem pogledu z delovanjem uprave popolnoma zadovoljni. Blagajniško poročilo izkazuje za preteklo poslovno leto znaten primanjkljaj, kar je razumljivo, ako pomislimo, da s porastom števila Članstva naraščajo tudi poslovni izdatki.
Občni zbor je poslal preko predsedstva pozdravne brzojavke NJ. Vel. kralju, voj-nemu ministru Stevanu Hadžiću in središnji upravi v Beogradu. Soglasno Je bila odobrena ustanovitev sekclie pododbora v Tr-bpvljah. Sprejet je bi! tudi predlog da se ljubljanski pododbor udruženja v celoti priključi Narodni Odbran!, kadar bo to vprašanje dozorele. Blagajnik je predlagal, da se glede na nepovoljne finančno stanje pododbora zviša letna člantrina od 25 na 60 dinarjev ln sicer tako, da se plačuje lahko v dveh obrokih Predlog Je bil soglasno sprejet
Občni zbor je vzel z zadovoljstvom na znanje obširni pismeni predlog člana Mihaela Majcena, ki predlaga, naj bi se uprava zavzela za člane v državni službi, da se Jim vštejejo v službena leta rudi vsa vojna leta. Uprava bo ta predlog proučila ta zastavila vse sile, da pridejo člani do svojih zakonitih pravic
Nato so se vršile dopolnilne volitve 6 novih članov uprave in dveh novih članov nadzorstva. Glede na število članstva bi
Dogodki križem Jugoslaoije
Original dečje frizure v Južni SrbijL — Zagoneten inženjer v beogradskih zaporih. — Samomor po svatbi,
V selu Roždenu v tikveškem okra« ju, tik pri bolgarski granici, prebivajo bistri in pridni ljudje. Živijo sami za« se, ker je kraj precej hribovit. Toda ravno v svoji patriarhalnosti imajo ne* katera svojstva, ki v svetu veljajo za veliko modo.
Postavim, možic in fantje so vsi gladko obriti kakor Angleži. Brije jo se z velikimi, ostro nabrušenimi noži. A ženske nosijo divne «bubikople», ka» kor da se zgledujejo na mondeni film« ski zvezdi Lyi de Putti. Brez šale! Vse so pristrižene na vratu, a spredaj jim čelo pokriva gladka pričeska. Te m o* de niso prevzele iz modnih žurnalov, marveč jo imajo že cela stoletja, da v* no, davno, preden se je sploh kakemu pariškemu frizerju sanjalo o bubikopfu in njegovih varijantah.
Ampak, medtem ko evropski in ameriški frizerji operirajo z vsemi mo* gočimi škarjami, britvami in ondulacij* skimi aparati, se vrle seljanke v Rož* denu poslužujejo enostavnih škarij, ki jih potrebujejo pri striženju koz. In vendar si znajo dečje frizure urediti vrlo apartno in prirodno.
Protojerej Boško Acimovič, ki je razkril to originalno vaško modo, pri* poveduje, da se ženske v Roždenu stri« žejo iz higijenskih razlogov, da ne bi dnevno imele opravka s tistimi živali* cami, ki jim pri nas pravimo živo sre* bro. Naj že bo. kakor hoče, dejstvo je pa le, da seljanke Roždena in vsega tikveškega okraja lahko trdijo, da so one in njihove davne prednice dale svetu original današnje vesoljne mode «bubikopfa».
V Štipu se je ženil vrli momak Gav« rilo Avramovič z lepim mladim delcle* tom. Vse je pripravil in uredil, doma kakor pri oblastih, še cigane je naročil v kompletnem številu, da so svirali in oznanjali svatovsko veselje.
Svatba je potekla kar najlepše. Ra* jali so in poskakovali, ne da bi se me« nili za ženina in nevesto, ki sta se po starih diskretnih pravilih umaknila v svoje prostore. Kdo bi vedel, kakšna prerekanja so ženina spravila v slabo voljo! Le po ovinkih je razodel svoje razočaranje, da nevesta ni bila nedolž-na. Nato se je zopet odstranil in se — bilo je okrog 4. zjutraj — ustrelil.
*
Beograjska policija je prijela v ne* kem hotelu Čudnega tujca, o katerem si še ni na jasnem, ali je resen talent ali slepar velikega stila. Mož se piše Nikolaj Buržinski in je po poklicu in* ženjer. V Newyorku je sodeloval v de* lavnici nekega prvovrstnega ruskega tnženjerja. Ko je ta umrl, se je Bur* žinski polastil njegovega načrta za konstrukcijo čisto novih železniških kočnic.
Z izumom, ki po sodbi strokovnjak kov predstavlja velik napredek, je za* čel Buržinski uganjati sleparstva. Na* maza! je razne ameriške magnate za večje vsote in nato pobegnil v Evropo, kjer si je za najvarnejše zatočišče iz* bral našo državo in njeno prestolico. Toda mož je kruto podcenjeval beo* gradsko policijo. Že čez par dni po pri* hodu je moral hotelsko stanovanje za» menjati s celico v Glavnjači, kjer pa so mu pustili denar, da si je lahko za* por preuredil v pravcat salonček. Nje* govo obnašanje je čudaško. Dvakrat dnevno se preoblači, pudra in lepotici. Skušal je že podkupiti ječarja za po* beg, pa se mu je tudi to izjalovilo.
Pri zasliševanju je uradnike izpo* četka fasciniral z reprodukcijo načr* tov. Polagoma pa so le uvideli nekate* re pomanjkljivosti ter moža razkrin* kali kot sleparja. Vodi se obširna pre* iskava in priča-kujejo se interesantna razkritja o dosedanjih podvigih zago* netnega tujca.
H. 7. Magog: 3/
— Prijatelju Bigu se ni zgodilo nič hudega in zato lahko nadaljujemo...
Ob teh besedah se je James nehote stresel. Nato se je samozavestno vzravnal in premeril pritlikavca s pogledom, ki je jasno oznanjal:
— Ne vem, kaka grožnja leži v teh vaših besedah... Toda poskusite!
V ostalem se je na njegovem obrazu še vedno slikalo zaprepaščenje in presenečenje spričo toli nenadejanih dogodkov. Vedel je le eno? da mu leži v rokah njegova predraga mis Perle, ki ji ni bilo baš videti, da ji je ta položaj nevšečen. Vse ostalo pa mu je bilo nerazumljivo, zagoneten misterij, kakor se mu je bil pojavil že od vsega početka te strašne drame. Kako se je zgodilo, da se je njegova prijateljica rešila smrti?
In potem, kaj na pomeni ta nečuvena sprememba v vedenju vseh prisotnih — da-li se je zgodil  čudež, ki je
blaznikom, furijam in celo Možu s krinko vrnil razum, da so postali mahoma vsi krotki in se jeli ponašati kakor stari prijatelji.
Preteče je blodil pogled mladega milijarderja od obraza do obraza. A še preden so njegove oči obstale na ahcu Johnsonu, se je le-ta vzpel, rezignirano odmahnil z roko in mrko zavrnil predlog, ki ga je bil stavil črni možic.
— Ah, ne, ne!... Dovolj mi je že vsega!... Naj gre k vragu vaša komedija!
James je razprl oči.
Mis Perle se je nasmehnila.
— Mar Še vedno ne razumete? Vse skupaj, ha, ha, ni bilo nič drugega kakor kino! Snhnanje za film!
In nato je sklenila roke in z boječim glasom zašepetala:
— Ali mi morete oprostiti, da sem vas tako grdo vlekla za nos?
Filmi... Burka!... Naseda!... Jamesu so se od groze vedno bolj širile oči.
— Da! je viknila vihrava Calinette. Snimali smo!___Skrivnostno mesto boste zaman iskali na zemljevidu... tudi
moralo biti izvoljenih po pravilih 10 novih članov uprave, toda občni zbor je odobril predlog uprave, da ostanejo štiri mesta začasno nezasedena. V upravo so bili na novo Izvoljeni: Vladimir JanuSič, dr Ignac Rutar, Rudoh Pleskovič,   Josip Zupančič,
Izpred sodišča
NAJDENA LISTNICA.
Franceij iz Posavja je zelo navdušen ba-hnar. Kadar balina, ne more zlepa nehati m odbija krogle ter se peha za zmago, kakor bi mi i >    za življenje.
Tako je Ludi lani neko oktobersko nedeljo balinal celo popoldne, brisal znojno čelo in tolažil žejo s kislim cvičkom.
Zvečerilo se ie- Balinarji so se utrudili in nehali. Posedeli so še malo, si privoščiti zadnji kozarec ter počasi odhajali. Ko je hotel Francelj plačati svoj zapitek, je prestrašen opazil, da mu je izginila iz žepa listnica, v kateri je imel okoli 450 dinarjev. Jel je gledati okoli, spraševati poslednje goste, če so opazili pri komu kaj sumljivega, pa je bilo vse zaman. Slabe volje je odšel domov. Drugi dan je pa zvedel, da je našel listnico njegov znanec Jaka; šel je po njo in jo res dobil, a bila je že prazna.
Za listnico so se pozanimali tudi stražniki.
Par Francetovih sopivcev je moTalo na nabor v stražnico, kjer so jih pregledali m ugotovili, da niso sposobni za zapor. Izpustili so jih.
Tudi Jako so pregledali; nič niso našli, a ovadili so vendarle celo zadevo, Češ, morda se pa le tiček najde.
Jaka ie povedal sodniku, da je tisti večer okoli 23. ure kolovratil domov. Če bi vede!, da bo imel radi listnice take komedije, bi je sploh ne biJ pobral. Ležala ie namreč na cesti in skoro spodtaknil se je ob njo. Pobral jo je in videl, da je prazna. Naletel je takoj na to na stražnika, kateremu je denarnico izročil.
Jaka je bil seveda oproščen; glede drugih pivcev, ki so jih na stražnici preiskali, je pa že državni pravdnik vsako kazensko zasledovanje ustavil.
SMBT POD AVTOMOBILOM.
Filip Kopač, posestnikov sin iz Žirov, je vozil 30. avgusta lani z luksuznim avtom SI 702 tri potnike iz Žirov proti Ljubljani. Na Glincab je srečal tik ob cestnem križišču
ono je zgolj filmska scenerija •.. Daj, Perle, pojasni mu brzo vso stvar. Sicer se utegne resnično primeriti, da bo naposled o n zblaznel. Najprej pa ga seznani s to-le peklensko osebnostjo!
S temi besedami je pokazala na črnega pritlikavca, ki je stal v bližini in si veselo mel roke.
— Da, res! je dejala mis Perle. Ja- ! mes, predstavljam vam mistra Ticha, avtorja scenarija in hkrati našega režiserja in inscenatorja ... Pozneje vam hočem povedati, kako sva se Calinette in jaz ž njim seznanili... Oni-le gospod pa je dobri naš tovariš Fred Harwey, ki je, upam. že pozabil, da ste ga hoteli preseliti na oni svet
Mali črni možic in Mož s krinko, kojega pravo ime je mis Perle , pravkar odkrila, sta drug za drugim pristopila k Jamesu, ki jima je prisrčno stisnil roko.
— Me veseli, mister Oldsilver, zelo me veseli! je zagotavljal mister Tich.
— Brez zamere! se je zasmejal Fred Harwey. Pripravili ste mi par neprijetnih minut. Oldsilver; toda ne štejem vam jih v zlo, saj ste le hoteli poplačati zlo, ki sem vam ga učinil... Se ve -niste
Janko Jarec m Miha si Maicec, v nadzorstveni odbor pa Avgust Pertot
Nato je predsednik zaključil občni zbor in pozval navzoče, naj se z vso vnemo posvete delu za stanovske Interese.
pred varnostno stražnico št 7 kmečki voz, takoj za njim pa avtomobil in Še en voz. V razdalji 30—40 m je v tem hipu križala cesto 7!etna Marija Kržmanc z devetletnim Ivanom Sajetom ob roki. Otroka sta zašla pod avto. Deklica je bila mrtva, deček pa nevarno ranjen.
Kopač se je moral danes zagovarjati pred sodnijo. Zanikal je vsako krivdo in dejal, da je vozil s predpisano brzino 5—7 km na uro, da je na dani znak stražnika takoj ustavil z lahkoto, otrok pa sploh ni videl in je šele potem, ko ee je nesreča že zgodila, opazil, da jo je povozil.
Izvedenec je izpovedal, da je moral Kopač hitreje voziti, ker je še potem, ko je hotel 8vto ustaviti, rabil za to kakih 7 metrov. Priče so soglasno izpovedale, da Kopač ni vozil hitro; dr. Opeka, ki se je vozil v avtomobilu ja zagledal zadnji hip otroka sredi ceste, za vpil je: »Jezus, otroci I < a bilo je že prepozno. Daljava od mesta srečanja avtomobilov do kraja nesreče znaša 88 m. Šofer se je tudi zagovarjal, da otrok ni opazil vsled prahu, ki ga je napravil avto, ki ga je srečal.
Kazenski senat ie Filipa Kopača oprostil; ceš da je re3 moreta hitreje vozil, vendar pa ne kaže, da se je nesreča zgodila le radi tega, ker ni otrok videl. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pri tožbo.
fcICCAVICE
z, zn amko m iiaotn
najboljše, najtrpežnejse. zato najcenejše
---26. n.---
Kongres narodov na Taboru
mogli pogoditi, da gre zgolj za komedijo!
Mrko je begal Jamesov pogled zdaj k pritlikavcu, zdaj k velikanu.
— Scenario!... Komedija!... Kaj hočete reči s tem? je vprašuje mrmral igralec in se prijel za čelo, ki mu ga je vročina pretila razgnati.
Scenario..., ki ste ga zavrnili, ko sem vam ga telefonično ponudil, je razlagal mister Tich. Vaša odpoved me je razgrela, zakaj vedite, da se nikdar ne dam ugnati. Prisegel sem si, da morate igrati vlogo, ki sem vam jo namenil. Bilo je zgolj vprašanje dolarjev... Toda spretna reklama, ki bo to zgodbico raznesla Širom sveta, mi bo povrnila stroške za film, in upam, da mi bo prinesla še lepe denarce povrhu.
Tlesknil je z rokami, in tedajci so se z vseh strani pojavili operaterji, oboroženi s svojimi aparati. Dvajset objektov je namah naperilo svoje steklene oči v Jamesa. Perlo in njuno spremstvo.
— Zbral sem jih iz vseh krajev države! je zadovoljno vika! mali možic. Od trenutka, ko ste stopili v stik z mojimi ljudmi, mister Oldsilver. je ni bik)
šBeležnica
KOLEDAR. Danes: Torek, 15. februarja 1927; katoličani:  Panstin;  pravoslavni: 2. februarja. Sretcnije.
Jutri: Sreda, 16. februarja 1927; katoličani: Julijana; pravoslavni: 3. februarja, Simeon.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kinematografi: Ideal: »Pratermizzi«. — Dvor: »Faust«. — Matica zaprta radi koncerta.
Predavanja: Ob 20. v knjižnici na Rimski cesti. Prof. Dolžan o temi: »Kako so nastala gorovja?«
Koncert Ševčikovega kvarteta oh 20. ▼ Filharmoniji.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta.
Jutri: Ramor. Miklošičeva cesta; Trn-kozcy, Mestni trg.
ZA NAŠE NAROČNIKE.
Jutri, v sredo, od 9. do 12. in od 4. do 6.30 dobe izkaznice naročniki z začetnimi črkami U—2.
Karnevalski deficiti
Pust je letos dolg in veselic je stra* hovito dosti. Za primer, kako naj se veselice in plesi ne prirejajo, pa naj posnamemo naslednje podatke iz za* grebških novin:
Zagrebški Avtomobilski klub je na* jel najdražjo dvorano v hotelu «Espla-nade» ter za popolnoma odvisno dekoracijo potrošil 50.000 Din. V povabilih je povdarjal, da mora prireditev biti sestanek elite in ni pozabil tej svoji eliti predpisati frak z belimi rokavica-mi, paradno uniformo za oficirje, vet like toalete za dame Škoda, da ne tudi manikiranja in frizure! Vstopnic ni bilo, pač pa je moral vsak posetnik vplačati prostovoljni prispevek 150 dU narjev za osebo, odnosno 300 Din za obitelj. To za kritje stroškov dekora* cije. Razen tega 100 Din za stol in mizo v restavraciji.
Naročene so bile tri godbe, gostov pa je prišlo 60. Malo. Ampak — elita! Deficit še menda ni poravnan._
Amnestija ponarejevalcev francoskih frankov
Državnemu upravitelju florthvju je bila predložena prošnja glede pomilostitve ponarejevalcev francoskih frankov, ki jo je podpisalo več stotisoč madžarskih patrijotov. Kompetentne oblasti so se izjavile zlasti za pomilostitev bivšega policijskega prefekta Na-dossyja in princa Windischgratza. Zavzele so se za prošnjo in priporočile državnemu upravitelju, naj vse pona-rejalce nomilosti.
Princ Windischgratz je že itak delj časa na svobodi Leži v sanatoriju, kjer bo te dni operiran. Sigurno ie. da se v ječo ne vrne več. Zaprt je samo še policijski prefekt Nadossv. Madžarski politični krogi so prepričani, da bo državni upravitelj prošnji ugodil in da postanejo ponarejevalci kmalu narodni mučeniki. Proslavljali jih bodo kot junake, ki so si stekli za domovino mnogo zaslug. Ko bodo vsi obsojenci izpuščeni, bo likvidirana ponarejalska afera tudi v kolikor gre za kazensko pravo._
Vojni invalidi pozor!
Podpisani člani L. J. I. v Ljubljani »k!i* cujejo za nedeljo dne 20. t. m. ob 14. (2.) uri popoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani — PROTEST« NI SHOD — proti zavlačevanju sklicanja izrednega občnega zbora Krajevne organi* zacije v Ljubljani proti časopisnim napa* d**m O. O. in Krajevnega odbora v Celju, na članstvo Krajevne organizacije v Ljub* Ijani ter sprejemanje resolucij.
Sklicatelji:
Rozman Ivan (60 odstotn.), Turk Leopold (50). Fila Ivam (70): Ribič Jernej (80), ŠramI Franc iz Ptuja (60), Kostanjevec Martin (60), Nerat Josip (60), Turk Ivan (80), Svejfelj Valentin (60), (Božič Josip (50), Pleško An« ton (70), Hransky Alojzij (90), Vodeni k Josip, Lavrca (60), Janežič Franc (60), Raigl Franc (60). Močenik Anton (70), Bahšek han (40), Simončič Ivan (70), Češnovar Stanko (65), Tobijas Ivan (50), Trehušak Franc (70). Debeljak Rudolf (50), Čebašek Josip (40), Kolar Rok (70), Kolar Franc (70). 160/n
več kretnje, ki bi je ne bili registrirali moji aparati. Ah, to je bila režija! Bože, ne želim si več toli napornega posla! A zdaj je, hvala bogu, končano, in pokazalo se je, da delo ni bilo zaman.
Mister Tich je z zmagoslavnim pogledom premeril aparate.
— James, se je skesano oglasila Perle, brezsrčno sem ravnala z vami. Toda poglavitno krivdo nosi Calinette, ki me je nagovarjala, naj sprejmem odvratno vlogo.
— O, kakopak! jo je zavrnila Črno-lasa deklina. Zdaj sem jaz kriva vsega! Se ve, tebi je lahko zvračati vso odgovornost na moja pleča... In vendar, kdo neki je storil prvi korak, če ne ti? Prav ti je, zdaj si se vjela v lastno pasi. Kajti v scenariju ni bilo zapisano, da se boš naposled... zaljubila v lepega Jamesa. In če smem verjeti svojemu mezincu in še bolj svojim očem...
— Molči! jo je prekinila mis Perle, ki ji je temna rdečica zalila lica, in je s prstom zažugala svoji indiskretni prijateljici. Daj. da jaz pripovedujem! Ti ne razumeš tega posla: namesto s prologom si začela z epilogom.
52
Dnevne vesti.
K Ljubljsni, dne 15. februarja 1927.
— Gospodinjske šole. Prosvetno ministrstvo je določilo v svojem kreditu za tekoče finančno leto redni kredit v znesku 500.000 Din, kj je namenjen za vzdrževanje gospodinjskih šol in tečajev. Ta kredit se bo lahko porabil deloma tudi za nove gospodinjske šole.
— Izredni občn: zbor dobrovoljcev. V nedeljo se je vršil v Beogradu izredni občni zbor Saveza dobrovoljcev. na katerem se je razpravljalo o posojilu za zgradbo dobro volj skega doma v Beogradu Dobrovoljci nameravajo naleti pri Hipotekami banki posojila 3U0.0O0 Din.
— Španska v Južni Srbiji- Ker se epidemija španske v Južni Srbiji vedno bolj Širi, so morale prosvetne oblasti v Velesu in Kumanovu zapred vse osnovne šole. Pričakovati je, da bodo šole zaprli tudi v Skoplju, kjer le obolelo že okrog 400 učencev.
— Podpore poplavljencem. Glavni odbor Rdečega križa je poslal te dni preko oblastnih odborov nove podpore prebivalstvu onih krajev, kjer so divjale lam poplave in druge elementarne nezgode Ljubljanski oblastni odbor je dobil dosltj 1300 tisoč, novosadski 1 milijon, beogradski 400 tisoč, zagrebški pa 205.000 Din
— Knjige za pritožbe v kolodvorskih restavracijah. Prometno ministrstvo je naročilo zagrebški železniški direkciji, naj uvede po vseh kolodvorskih restavracijah in bifejih svojega področja knjige za pritožbe. Občinstvo se bo lahko v teh knjigah pritoževalo glede snage v lokalih, vedenja restavracijskega osobja, kvalitete okrepčil Ltd.
— Gripa v Hercegovini. V Hercegovini gripa strahovito razsaja. V Mostarju Je obolelo 600 oseb; dosedaj pa sta umrli za špansko dve osebi. V nekaterih selih Je epidemija okužila vse prebivalstvo Baje je španska na kmetih zahteva že veliko žrtev.
— Savinjska podružnica Slov. planinskega društva v Celju je imela v soboto 12. l m. v Celjskem domu svoj redni občni zbor. Predsednik podružnice g. Kocbek je podal poročilo za preteklo leto ter razvil kratek program za prihodnje leto. Tajniško poročilo je podal društveni tajnik učitelj s- Zdolšek. Savinjska podružnica je štela v letu 1926. 539 članov. Frischaufov dom na Okrešlru je bil oskrbovan od 15. junija do 25. septembra. Obiskalo ga je skupaj 1128 oseb. Piskernikovo zavetišče in TIHeTjeva koča v Logarjevi dolini sta oskrbovani celo leto. Obiskalo je obe koči 1313 oseb. V Piskernikovi koči je urejena 220 raznih zvezkov obsegajoča biblioteka. Koča na Kot osi ci je bila oskrbovana od 25. junija do 20. septembra, obiskovalo jo je 476 oseb. Kocbekova koča na Motički planini je bila obiskovana poleti od turistov, pozimi od lovcev. Mozirska koča na Golti je bila oskrbovana od 1. junija do 1. oktobra in obiskana od 376 oseb. Hausen-bicMerjeva koča je bila oskrbovana ob sobotah in nedeljah od L junija do 15. septembra. Celjska koča pod Tovstom je oskrbovana skozi celo leto. Obiskalo jo ie 2364 oseb. Nekaj planinskih potov je bilo popravljenih in markiranih. 28. in 29. avgusta se je vršilo v Logarjevi dolini zborovanje tujsko - prometnega društva za Slovenijo. Velika povodenj, ki je v minulem letu razdrla cesto in mostove v Zgornji Savinjski dolini, je povzročUa tudi društvu veliko škodo. Predsednik podružnice g. Kocbek je izdal v preteklem letu knjigo »Savinjske Alpe«, katero je Javnost s priznanjem sprejela. Savinjska podružnica izkazuje v preteklem letu Din 305.836.84^denarnega prometa in pomnožitev čistega piemoženia za Din 63-502. Predsednikom podružnice je bil pri volitvah zopet izvoljen zaslužni dosedanji predsednik gospod Kocbek.
— Španska na Hrvatskem. Po poročilih iz Zagreba se španska v zagrebški oblast1
še vedno širi. Od 22 do 31 januarja je bilo v zagrebški oblasti 7143 uradno ugotovljenih obolenj. Umrlo je šest oseb Prvi teden V februarju so zdravstvene oblasti ugotovile porast števila obolenj. V Zagrebu samem je bilo 1113 obolenj.
— Ogromna poneverba na Dunaju. Dunajska policija je izdala tiralico za Josipom Steinom trgovcem na Dunaju, ki je dne 23. januarja t 1. pobegnil z Dunaja ter po-preje oškodoval londonsko tvrdko Fa. Hen-ry Jellinek za 450.000 šilingov, t j. 3,600.000 dinarjev. Stein je srednje postave, čokat, okroglega zdravega obraza, nosi nazaj počesane lase in včasih tudi rožena očala. Oškodovana tvrdka je razpisala 2000 šilingov nagrade (t. j. 16.00C Din) za izsleditev zločinca.
— Samomor   učiteljice   v   Osijeku. V
Osijeku se je včeraj zastrupila 27 letna učiteljica Desanka Ječimovič z bromura-lom, katerega je zavžila dve tableti. Dejanje je izvršila v duševni depresiji.
— Samomor radi nesrečne ljubezni. Na Sušaku si je pognal kroglo v glavo brivski pomočnik Mate Mlin. Bil je takoj mrtev   Motiv: nesrečna ljubezen.
— Napad na redarja Na zagrebški periferiji blizu Borongata je neki neznanec ponoči mirno prišel k službujočemu stražniku ter ga nenadno udari! s trdim predmetom po nosu, da se le redar takoj zgrudil nezavesten.  Razlog napada je neznan.
— Morilec dveh vojakov pred sodiščem. V Zagrebu je pričela razprava proti viničarju Hrliču, ki je Jeseni v Rabuso-vem vinogradu ustrelil dva vojaka. Zagovarja se s samoobrambo m bojaznijo, a medtem ie komisija ugotovila, da je oba vojaka ustrelil v hrbet ko sta že bežala iz vinograda. Razprava se 23. L m. nada-buie.
— Eva na ulici. Na Petrinjski ulici v Zagrebu se je pri belem dnevu začela slačiti 46Ietna Marija Korenova. Naval ljud-
stva je bil velikanski. Ko ie sirota odvrgla ze poslednje komade svoje obleke, je prihitela policija ter Korenovo spravila v
btaznico.
I. REPREZENTANČNI PLES
pod najvišjim pokroviteljstvom
Njeg. Vel kralja Aleksandra I.
prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu «Union» — v sredo 16. D. 1927. —
Vstop strogo prod vabilu. Velika dvorana izključno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostori, male dvorane in srebrna dvorana.
Vstopnina za akademike 10 Din.
Iz Ljubljane
—lj Si tacuisses... »Narodni Dnevnik«.
ki tako rad išče pezdir v tuiih očeh. da se ne opazi bruno v njegovih, je popadel neroden izraz v našem poročilu o gripi v Londonu. Med nasveti londonske zdravstvene oblasti je bil tudi ta, naj se ljudje varujejo vlaka. To »Narodnemu Dnevniku« ni šlo v glavo in pogruntal jo je. da smo svarilo pred vlakom skovali Iz nemškega »Žuga« ali prepiha, in je posvetil temu cel člančič. Pa se je lepo blamirah Londonske zdravstvene oblasti namreč ne svare prebivalstva pred prepihom, ki je nevaren morda za možgane »Narodnega Dnevnika«, ne pa za gripo, temveč res pred nepotrebno vožnjo v Železniških in električnih vlakih, kjer je radi gneče pravcato gnezdo bacilov.
—lj   Sokolsko društvo v ŠtepanJI vasi
priredi v nedeljo dne 20. t. m. družabni večer z godbo m plesom pri bratu Francetu Kregarju - Ceri no v Stepan ji vasi. Začetek ob 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
—Ij »Maskerada na morju« bo v soboto 19. t- m. v gostilni Amerika na Glincah. Ples prost. Vstopnina 5 Din. 16ln
—lj Policijska kronika. Včerajšnja policijska kronika je bila skrajno suhoparna. Radi tarvrne premoga je bila aretirana ena oseba, Ivan V., ki je bil že dalje časa zasledovan, je bil istotako aretiran. Poleg tega so prispele sledeče ovadbe: 1 radi tatvine kolesa, 4 radi prekoračenja pasjega kontu-maca, 1 rad? prestopka cestnopolicijskega reda.
—lj Tavlna kolesa. Trgovskemu zastopniku Ivanu Rojcu je bilo \2. t. m. z dvorišča hiše št. 6 v Vošnjakovi ulici odpeljano 700 Dra vredno kolo. Policija je tatu že na sledu.
VELIKI PLESNI TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE v nedeljo dne 20. februarja t. L ---v «Kazini*---
159/n
- KONGRFS NABOROV."
velika maskerada Sokola I. na Taboru 26. februarja ::
Iz Celja
—c Mladinska organizacija »Edinost« se
je v nedeljo popoldne ustanovila v Celju. Ustanovni občni zbor je bil prav lepo obiskan. Predsednikom je bil izvoljen Brato-mil R e b e k Napredne mladinske organizacije smo v Celju zelo potrebovali.
—c Svarilo pred uživanjem mrtvih rib. V soboto dopoldne je pri kemični tovarni v Gaberju po nesreči ušlo v Voglajno okrog 2000 kg žveplene kisline. Ta kislina ie pomorila in uničila ribe v spodnjem toku Vogiajne. Sanitarne oblasti so izdale svarilo pred uživanjem zastrupljenih rib.
—c Orjaški hrast na hriou sv. Jožefa, ki je bil po mnenju strokovnjakov star nad 200 let, so podrli v ponedeljek.
—c Svetosavska beseda se vrši v soboto 19. t. m. v Celjskem domu. Program obsega koncertni del in plesno zabavo.
Iz Maribora
—m Velik požar v tovarni »Volta«. Vče-
rai zvečer je nastal v tovarni električnih žarnic »Volta« d. d. na Koroški cesti požar, ki je zavzel strahovite dimenzije in resno ogrožal celo koroško predmestje. Tovarna je nameščena v bivši gostilni, kateri so na dvorišču prizidali veliko, večinoma leseno delavnico. Zvečer, ko so delavci zapuščali prostore, je bilo še vse v redu. Krog pol 8. zvečer pa je nočni čuvaj opazil, da se je začel iz lesenega poslopja valiti gost dim. Kmalu nato so švignili skozi streho tudi plameni in v hipu je zajel požar ves objekt. Gasilci iz Maribora. Studencev in Pobrežj* so kmalu nato prihiteli k tovarni in začeli gasiti. Zopet se je izkazala avtoturbinska brizgalna, ki je brezhibno funkcionirala ter metala 2000 litrov vode na minuto v gorišče. Reševalna akcija je bila zelo nevarna, ker je obstojala nevarnost da eksplodirajo razne kemikalije, kol baloni dušika itd Le z največjo požrtvovalnostjo se je posrečilo ogenj po dveurnem delu omejiti in končno popolnoma pogasiti. Vse koroško predmestje je bilo na nogah. Ker se poslopje drži sosednih hiš na Vodnikovem trgu, je obstojala nevarnost, da se požar razširi. Vendar pa je katastrofa izostala. Škoda je ogromna in le deloma krita z zavarovalnin o. Podjetje se je v zad-
njih letih lepo razvijalo ter produciralo znane »Volta« - Žarnice tudi za eksport celo v Ameriko.
—m Žalosten konec veseljačenja. V nedeljo zvečer je popivala v Turški kavarni na Grajskem trgu večja družba* v kateri je bil tudi neki Konrad Pongračič. V pozni večerni uri se je vnel prepir in pretep. Konrad Pongračič je nato pred policijo zbežal ter se hotel izogniti zasledujočim stražnikom na ta način, da je prekoračil v bližini železniškega mostu železniški Ur. V tem trenutku je privozil po progi dunajski brzo-vlak. Pongračič se mu ni mogel več pravočasno izogniti. Lokomotiva ga ie s tako silo vrgla ob tla, da je obležal nezavesten. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, vendar pa ima tako težke poškodbe, da ni upanja, da bi okrevaL
—m Vlomi v gostilne so v zadnjem času v Mariboru na dnevnem redu. Izgleda, da se je vgnezdila neka premetena tatinska družba, ki posveča svojo pozornost izključno gostilničarjem. Tekom zadntfh Štirinajst dni je bilo rzvršenih osem vlomov v gostilne V noči od nedelje na ponedeljek pa so neznani zlikovci vlomili v gostilno Birtič ter odnesli nekaj drobiža, vina in cigaret. Skupna škoda se ceni na 1000 dinarjev. O storilcih ni nobenega sledu.
—m Občni zbor Slovenske čitalnice ln Ljudske knjižnice se vrši prihodnjo sredo dne 23. februarja ob 20. uri v Narodnem domu. Na dnevnem redu je poleg poročila funkcikHiarjev tudi odpoved lokalov in volitev novega odbora. Članstvo se poziva k obilni udeležbi.
—m Prosta stanovanja. Pri stanovanjskem sodišču v Mariboru so razpisana Štiri prosta stanovanja. Interesenti naj vlože prošnje najkasneje do četrtka opoldne.
Sosoodorstvo
Stanje Narodne banke
dne 8. februarja 1927.
Razlika v primeri s stanjem dne 31. jan.
Aktiva Kovinska podlaga Posojila
Račun za odkup kronskih n ovčanic 1-114,1
Račun začasne izmenjave 333.7
Državni dolgovi 2-966.3
Vrednost državnih domen 2.1383
Saldo raznih računov 638,9
424,4 1389,7
+ 11.5
— 26.4
Skupaj .	9.005,8.
Pa s iva	
Od glavnice izplačano	30,0
Novčanice v obtoku	5.514,6
Rezervni fond	9.4
Državni račun začasne	
razmenjave	333,7
Državne terjatve po raz-	
nih računih	175-8
Razne obveznosti	660.6
Državne terjatve za za-	
stavljene domene	2A38,3
Ažio za kupovanje zlata	83.0
Skupaj .	9.005,8.
+ 703
Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obfok uovčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 70,900.000 Din.
—g Stanje posevkov t januarju. Splošno stanje ožim ine je zelo dobro v bački, podunavski, podrinjski, šumadijski, kosovski, skopijanski, užiški in tuzlanski oblasti; med zelo dobrim in dobrim v mariborski, kruše-vački, splitski in travniški oblasti Dobro v primorsko-krajiški, zasrrebški. ostješki, srem-ski, vranjski. bregalniSki, sarajevski in mostarski oblasti. Januar je bil glede vremena zelo spremenljiv. Snega je bilo manj kot v decembru. V splitski oblasti so imeli zelo deževno vreme. Hudega mraza, ki bi bil Škodoval posevkom, ni bilo nikjer.
—g Davki v Vojvodini. Po podatkih novosadske finančne direkcije je plačala Voivt> dina v preteklem letu na davkih 485 mil 805 266.64 Din. Državni uradniki so plačali 7,086.343.09 Din dohodnine, od taks za oprostitev vojaščine je dobila država 449.220.20 Din. od invalidskega davka 31.884.316 Din od prometnega davka 37.151.505.41 Din od 80% izrednega prebitka 129.867.696 in od komorske doklade 12-618.464 94. Vojvodina je plačala lani na direktnih davkih pol mi-Ijarde dinarjev, vendar pa 42 milijonov dinarjev manj kot predlanskim
—g Trgovinska poemjanja s Češkoslovaško V eoboto popoldne se je vršila v kabinetu trgovinskega ministrstva konferenca članov nase parlaentame delegacije, ki je odpotovala na Češkoslovaško. Konference so se udeležili rudi strokovnjaki trgovinskega ministrstva. Razpravljalo se je o gospoda rekih od noša ji h med našo državo in češkoslovaško, o pomenu Češkoslovaške za našo zunanjo trgovino itd. članom delegacije so bila predložena tudi poročila gospodarskih zbornic in drugih korpo raci j. ki se nanašajo na češkoslovaško. V ^nedeljo je posetil češkoslovaški poslanik namestnika trgovinskega ministra SimonoviČa, s katerim se je raxg*> var jal o ureditvi trgovinskih odnosa jev mej obema državama. Sklenjeno je bilo, da se sestanejo delegati obeh držav 25. m. v Beogradu. Pozneje se bodo trgovinska pogajanja nadaljevala v Pragi
—g Trgovinska pogajanja i Nemčijo. V
Beograd se je vrnil nemški poslanik Old-hftunen. ki je v Berlinu posetil prezidenta rfindeoburga in zunanjega ministra Streoc manna. Oba sta mu dala navodila glede trgovinskih pogajanj med našo državo in Nemčijo. Poslanik Oldhausen je izjavil novinarjem, da vlada v Nemčiji za to trgovinsko pogodbo in za gospodarske razmere v Jugoslaviji veliko zanimanje.
—g Koliko smo lani pridelali sladkorja Naše sladkorne tovarne so izdelale lani 7001 vagon sladkorja. Od tega odpade na tovarno Beli Manastir 561. na tovarno v Beogradu 547, v Crvenki 1304. v Čuprtji 579- v Novem Vrbasu 1899. v Osijeku 696. v Utori 389 in v Velikem Boškoroku 1535 vagonov.
Zdravstvene razmere v Ljubljani
Stanovanjske razmere še vedno nepovoljne. — Zdravstveno stanje se vedno boljša. — Se večjo skrb je treba posvečati mšmSaL — Uspešno delo šolskega zdravnika.
Statistično poročilo mestnega fizikata ljubljanskega, iz katerega smo že včeraj posneli nekaj zanimivih številk o prebivalstvu Ljubljane, razpravlja obširno tudi o živldenskih razmerah Ljubljančanov in izvaja med drugim:
Stanovanjske razmere v Ljubljani
se navzlic pridnemu zidanju stanovanjskih hiš, posebno hiš mestne občine za Beži-oradom niso zadostno izboljšale. Izginili so pač »vagonarji«. izginilo je nekaj barak, toda le malokaterim strankam se je posrečilo iz skrajno nehigijenskih stanovanj preseliti se v bolj udobna in zdrava stanovanja- Mestni fizikat je bil z ogledi nezdravih stanovanj in z oddajo zdravstv. spričeval tudi leta 1926. preobložen. Ze pozimi je mestna občina postavila ob Ižanski cesti dve solidni, primerno opremljeni baraki za najnujnejšo potrebo in je tako omogočila prebivanje 2S strankam. Po sklepu ge-rentskega sveta zida mestna občina tudi veliko stanovanjsko hišo s kopališčem, pralnico in drugimi za stranke potrebnimi pritiklmami. Ta nova stavba bo stanovanjsko bedo gotovo precej zmanjšala. Pričakovati pa je v letu 1927. mnogo uspehov od široko zamišljene stanovanjske akcije g. vladnega komisarja, ki naj bi našla med Ljubljančani veliko zanimanja in podpore.
Tržne razmere
se leto za 'etom boljšajo in izpopolnjujejo. Mestni fizikat opravlja redno kontrolo v higijenskem oziru. Lahko trdimo, da je naš živilski trg danes prav dober. Po pobudi mestnega fizikata so se lani higijensko prenovile vse mesnice v mestu. Veliko bo pridobila Ljubljana, ko bo letos spomladi ot-vorjena nova klavnica z moderno hladilnico.
Mestni fizikat je redno
nadzoroval in pregledoval
gostilne kavarne, izkuhe, hotele, prenočišča, vse trgovine z živili, peke, mlekarne itd. ter je sproti odpravljal higijenske nedostatke. Nadzorstvo sanatorijev, zavetišč in oskrbovališč, lekarn, drogerlj in trgovin s Strupi se je tudi lani strogo vršilo ter so bila poročila predložena pristojnim višjim oblastim.
Mestni zdravniki so pridno sodelovali tudi pri javnih predavanjih o narodnem zdravstvu, in sicer v Zvezi kulturnih društev, nu sestankih mestnih delavcev, v raznih društvih Ud Predavali so na roditeljskih večerih v šolah, v srednji in gospodinjski Šoli in na vseučilišču.
Gerentski svet je lani omogočil mestnemu fizikatu. da je obiskal veliko higijensko razstavo v Dusseldorfu in proučil predvsem higijenske napredke mest. Te novosti bo treba kar moči uvesti tudi pri nas.
Izredno ugodna lega našega mesta okoli krasnega Gradu med zelenim šišenskim hribom in košatim Golovcem daje posebno naši mladini najugodnejšo
priliko za zdravo telesno gibanje.
Vsak tujec, ki Ljubljano vidi prvič, zavida Ljubljančane za obilico lepih sprehodov v najbližji okolici. V krasnem Tivoliju, v Trubarjevem gaju. v Zvezdi, na Taboru, pri šentpeterskih nasadih, na šentjakobskem trgu itd. ima mladina primerna igrišča, kamor more dospeti v par minutah. Tivolski gozd vabi na krajše in daljše sprehode. Na zapadni strani je slikoviti Rožnik, okoli katerega se vije zelena Večna pot. Staršem, katerim ni mogoče osebno nadzorovati telesne vzgoje svojih otrok, daje društvo »Atena« na razpolago svoje igrišče s skrbnim nadzorstvom. Za zdravi razvoj mladine je torej precej preskrbljeno. Vendar pa bi bilo jako umestno in priporočljivo, da bi mestna oboma odkazala mladini še večji travnik pod Tivoiijem za brezplačno igrišče. Ta problem bo treba letos vsekakor rešiti.
Tudi v preteklem letu se je vršila
služba šolskega zdravnika
v istih smereh kakor prejšenje leto; obiskoval je zaporedoma vse šole, preiskoval šolsko mladino v razredih in napotil učence ki lih je našel pri splošni preiskavi sumljive kake bolezni, k natančni preiskavi v mestno posve tova hrteo. Istočasno je zdravnik naprosil razrednike, da mu pošljejo v to posve tova I neico vsakega otroka, ki bi se jim zdel slaboten ali bolan; razredniki so se temu navodilu hvalevredno odzvali.
V splošnem pa se je konstatiralo v preteklem letu, da se je stanje šolske mladine zboljšalo. Nič več ni toliko v rasti zaostale mladine, mam* je rahitičnih otrok in tudi slabokrvnost in druge bolezni, ki so se tako grozno pomnožile med in po vojni, so se v preteklem letu zmanjšale. Vse to le pripisovati seveda pred vsem delnemu zboljšanju stanovanjskih in sploh življenskih razmer.
Veliko je pripomogla k zboljšanju tudi poprava šorskrh poslopij v poletnih počitnicah, ko se je po ogledu komisije 60 šolskih prostorov popravilo in prebelMo. Edino, kar mora še ponovno šolski zdravnik omenjati, je to. da šole Še vedno ne dobivajo zadostne množine prašnega olja.
Mestna zdravstvena posvetovalnica ima tudi poseben
oddelek za solnčenje.
Slabokrvni, rahitični. rekonvalescenti itd. so imeli v tem oddelku brezplačno solnčenje v svrho zdravljenja In okrepitve telesa z višinskim solncem Uspehi solnčenja se morajo imenovati naravnost dobri in gotovo ie. da je bila potreba vpeljave tega zdravilnega pripomočka nujna. Somcilo se je vsak delavnik od 2. do pol 6. popoldne
in nabralo se je toliko otrok, da so moral! po cele mesece čakati na somčenje. ker mestni fizikat s svojim osobjem in samo enim višinskim solncem ni mogel zadostiti temu navalu. Vsekakor izhaja iz mnogoštevilnega obiska, da bo treba misliti na to. da se vpelje solnčenje tudi dopoldne. Solnčilo se je 238 otrok.
V šolskih počitnicah je tudi letos odšlo
na
počitniške kolonije
do 300 otrok, za katere je izdatno prispe val mestni magistrat. To akcijo je izvršil Pomladek Rdečega križa skupno s Koiora jugoslovenskih sester   in   mestnkn magistratom.
Mesto nima primernega
zavetišča za zapuščeno mladino. Tako zavetišče je neobhodno potrebno; dalo bi se z mafhnimi stroški postaviti kot prizidek mestnega zavetišča za onemogle. Skupno vodstvo in gospodinjstvo obeh zavetišč bi pripomoglo, da bi bili vzdrževalni stroški neznatni.
V mestnem
zavetišču v Japljevl ulici
je bilo na dan do 250 oskrbovancev. V zavetišču je lep red, vse je snažno in tudi preskrba s hrano je dobra. Oskrbovanci se počutijo v zavetišču dobro ln ne žive v neprijetnem občutku, da uživajo kako milost, ampak se zavedajo, da jim je to zasluženi kotiček miru in počitka. Mnogo jih le še. ki prosijo za sprejem v zavod, toda nJ jim mogoče ustreči, ker je zavod do zadnjega prostora zaseden. Nujna je potreba, da se zavetišče z novim prizidkom Izdatno poveča in to čim prej!
Velik higijenski nedostatek v našem mestu je
način pobiranja smeti.
V tolažbo nam je pač, da do danes to vprašanje še ni nikjer rešeno v polno zadovoljstvo. Storiti pa moramo korak naprej in uvesti tudi pri nas sistem, ki je pri pobiranju smeti za higijenske zahteve najbolj primeren. Mesto si mora nabaviti še par zaprtih voz, ki naj bodo zgrajeni po izboljšanem in Izpopolnjenem načinu, ka-koršen je voz. ki ga uporablja mesto v centru.
Med uradnimi urami ie bil na mestnem fizikatu jako Živahen fn vedno večji promet s strankami, ki so prihajale v najrazličnejših zadevah v urad. Uradnih spisov ie mestni fizikat leta 1926. rešil 3862.
Bodoči občinski zastop čakajo nujna in važna higijenska vprašanja; treba jih bo čimprej ugodno rešiti v povzdlgo zdravstva mestnega prebivalstva.
Mestni fizik: dr. M. Rus,
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Gobsek». C. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Pri lepi krčmarici*. E. Sobota,  19.:  Ob  16.:  cSkopuh*. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv
OPERA. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Zaprto.
četrtek, 17.: «Boris G od tmov>. Gostuje g.
Sigtnund Zalevski. Izv. Fetek, 18.: Zaprto.
Odpovedana operna predstava. Preo* stava «Sevilskega brivca*, ki bi se imela "ršiti jutri za abonente reda D, je odpo* vedana na željo mnogih posernikov tega abonmaja. Abonenti reda D dobe zato svojo predstavo tekom prihodnjega tedna.
Sigmund Zafewski. Ta slavni ruski baritonist, ki se poleg lepega svojega glasu odlikuje po izredno učinkoviti naravni igri, gostuje v ljubljanski operi v Četrtek dne 17. t. m. in soboto 19 t. m. V četrtek poje naslovno vlogo v »Boris Godunovu», v so* boto pa v «RigoIettu». Predprodaja vstop« nic se začne danes pri dnevni blagajni v operi. Cene le malenkostno povišane od običajnih opernih cen, to je iste kakor pri predstavah *Tannhauserja» alt «Aide».
Koncert Sevčikovega komornega kvar* teta se vrši danes, v torek ob 20. zvečer v Fiiharmonični dvorani. — Izvajajo se trije Beethovnovi godalni kvarteti, in sicer opusi št 18, 74 in 131 Za koncert vlada v naši publiki toliko zanimanje, da je koncertna dvorana že skoro razprodana Na razpola* po je v Matični knjigarni le še nekaj zasil? nih sedežev in stojišč
\VagnerJev ciklus v Newyorku. New-vorška Metropolitanka pripravlja cik'us VVagnerjevih oper, ki bodo obsegale sedem predstav. Med deli, ki se bodo izvajala, se nahaja tudi »Prstan Nibelungov«.
t«
Umi Raster*' kabao
poskusite kvaliteto »Goold« katere dobite v vsaki boljš.
in   »Speci al«
trgovini.
Zahvala
Povodom mojega dvojnega jubileja mi je došlo toliko ustmemh in pismen h če» sfitk, da se mi ni mogoče vsakemu pose* bej zahvaliti. Zato prosim, da sprejmete vsi tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da bom rade voljno, dokler mi bo mogoče, posvetil vse svoje moči v dobrobit obrtništva Torej še enkrat hvalu!
Z vsem spoštovanjem
En&tbr* Franck* 11 i.
Ladislav Vladvka:
3
Roman. C$i
— Tu je bil še en ključ od mrtvašnice. Privezan je bil k leseni deščici, na kateri je bila začetna črka M. Ključ je bil spravljen v omari.
— Kie je ta ključ?
— Nimam ga, lansko jesen sem ga izgubil. Sam ne vem, kje mi je padel iz rok. Motel sem naročiti drugega, pa sem pozabil na to.
Ključavnica na vratih mrtvašnice je bila nedotaknjena. Nekdo je moral torej odpreti vrata s ključem ali vitrihom. Pozornost sodne komisije Je vzbudil košček železa, ki je tičal od znotraj v ključavnici. Bil je zelo riast tako da se ni dal premikati. Rja na njem je bila nedotaknjena.
To je pričalo, da je nekdo odprl vrata od zunaj.
Niti na krsti, niti na pokrovu se ni poznalo, da bi jo bil kdo šiloma odprl. Pokrov je bil prvotno samo rahlo pritrjen z vijaki, ker so hoteli sorodniki umrlo še enkrat videti
Nov dokaz, da mrlič ni mogel sam iz krste.
Na tleh ni bilo nobenih sledov. Mrtvašnica je bila lepo pomedena. Metla je stala v kotu.
— Kdo je tu pometal. Vi, Zeman?
— Nisem pometal. Včerai je bilo v mrtvašnici polno smeti. Hotel sem pomesti šele danes pred pogrebom.
— Od kod je ta metla. Je-li vaša?
— Da. moja.
— Ali jo puščate vedno tu?
— Nikoli. Rabim jo doma.
—- Kako je torej prišla sem? Kaj je sinoči ali danes zjutraj niste pogrešili?
— Oprostite, tega pa res ne vem. Pogrešal sem jo in tudi iskal, toda šele danes zjutraj.
— Je-li mogoče, da bi se splazil v mrtvašnico ponoči kak tujec? Ali imate pse?
— Dva in zelo huda, kar izvolite ju poslušati. Podnevi sta sicer pohlevna, toda ponoči tujega človeka ne pustita blizu.
— Kdo ostane ponoči tu z vami?
— Nihče, sam sem tu. Lani mi je umrla žena. Zdaj mi hodi pospravljat stara PolaČkova iz Klikovke. Podnevi mi pomaga na pokopališču Vašek. Morda ga poznate. Mož je malo prismuknjen. Stanuje v baraki tam doli ob cesti. Spotoma ste gotovo slišali tik za kamnolomom blizu znamenja pasje lajanje. Psov ima menda pet. Morda sta opazili leseno kolibo, tam stanuje Vašek. Pomaga mi samo pri kopanju grobov. Zdaj ga še dva dni ni blizu.
— Kje pa je, zakaj danes še ni prišel.
— Na Malvazinkah je. tam pomaga. Tam je zdaj mnogo dela. Rekel mi je, da bo tam prenočil in da pride domov samo opoldne, da nakrmi pse.
— Povejte, Zeman, je-li bi bila psa ponoči tiho. ako bi prišel mimo Vašek.
— Mislim, da bi lajala. Lajata na vsakega, kdor gre čez polje. Sicer pa Vaška nimata nič kaj rada. Tudi on ju b o vraži.
— Kdo je izkopal grob za Marijo Votvpkovo?
— Jaz sam danes zjutraj. Moral sem zgodaj vstati.
— Ali ste opazili na psih kaj sumljivega, ko ste danes zjutraj vstali in stopili pred hišo?
— Šele zdaj se spominjam, da mi nista prihitela naproti, marveč da sta ležala. Ko sem prišel k njima, se mi je zdelo, da sta se šele prebudila.
Komisija je nato temeljito pregledala krsto in pokojnično perilo. Nikjer ni bilo niti naimanjšega sledu, ki bi pričal, kako je prišla pokojnica iz mrtvašnice.
I Tudi na lepo pomedenih tleh niso našli 1 nobenik sledov.
Po kratkem posvetovanju komisije je bil Zeman aretiran. Zdelo se je, da je Čakal na to, ker je povesil glavo in se u dal v svojo usodo. Sedel je na bližnjo klop, kraj njega pa stražnik.
Od pokopališčnih vrat so se začuli ogorčeni klici Kričale so posebno ženske. Zakaj pustite truplo ležati na vozu? Zakaj ga ne položite nazaj v krsto? — se je razlegalo od vseh strani.
Zato so prenesli truplo v mrtvašnico ,ga položili v krsto in pokrili.
Nato so temeljito preiskali okolico mrtvašnice, toda tu je bilo že mnogo drugih stopinj. Poklicani grobar ni mogel točno povedati, je li hodil zjutraj nekdo mimo mrtvašnice. Tudi na zidu ni bilo nobenih sledov, iz katerih bi se dalo sklepati, da ga je kdo preplezal.
Po mnenju komisije so vse okolnosti pričale, da je dal nekdo psom uspavalno sredstvo, odprl z vitrihom mrtvašnico in odnesel truplo nesrečne devoj-ke. Morda pojasni to zagonetko sodna obdukcija. Komisija je sklenila obduci-rati truplo v mrtvašnici, kajti bila je nevarnost, da povzroči prevoz mrliča med ljudstvom nov vihar ogorčenja.
II.
Pokopališče je ostalo zaprto. Pri vratih in pred mrtvašnico je stala pomnožena policijska straža. Zemana so spremili stražniki skozi kordon ogorčene množice k avtomobilu in ga odpeljali v Prago.
Solnce se je že nagibalo k zatonu, ko je prispel na poicooališče stanj zdravnik N., ki je Votvpkovo lečil, dalje zdravnik R., ki je bil zjutraj poklican k znamenju, kjer je ležalo truplo, in slednjič še mladenič, star komaj 20 let, bled in razburjen.
Ljudje so kazali s prstom nanj: To je Kovafik, ki je z Mano hodil.
Sam se je ponudil zdravniku N., ko je izvedel za strahotno odkritje. Izjavil je, da bi rad prisostvoval obdukciji kot priča. Bil je namreč navzoč, ko je Marija umrla.
Za doktorjem N. je padlo iz množice več kamnov, ki ga pa k sreči niso zadeli. Nekdo je zadel steklo na njegovem avtomobilu, ki se je razletelo na drobne koščke.
Ker se je že mračilo, so pripeljali svetilke in akumulatorje.
Predno se je pričela obdukcija, so zaslišali doktorja N.
Izjavil je, da je imela Marija Votvp-kova špansko in je ležala dober teden. Dasi sta ji on in njen zaročenec strogo zabranila hoditi iz hiše, je odšla v nedeljo, ko je imel njen zaročenec Kovafik, ki Študira medicino, v bolnici službo, malo na izprehod. Takoj v nedeljo zvečer jo je prijela huda vročica. Drugo jutro na vse zgodaj so poklicali zdravnika, ki je ugotovil vnetje pluč. Popoldne je Votypkova umrla. Borba s smrtjo je bila kratka in težka. Kovafik, ki se ni ganil od njene postelje, je skupaj z doktorjem N. ugotovil smrt. V torek zvečer so prepeljali Marijino truplo na pokopališče. V sredo zjutraj so ga pa našli pri znamenju.
Medicinec Kovarik je vse to potrdil. Truplo je ostalo ves dan doma, mrliča so umivali in preoblačili, zato je izključeno, da bi nihče ne opazil, ako bi se pojavil na truplu najmanjši znak živ-^oja. V torek popoldne je bila Votyp-kova rumena kakor vosek.
Doktor R. je ponovil, da je bilo pri znamenju najdeno truplo še toplo. Ko so drugi zdravniki izrazili svoje pomisleke in dvome, je dal R. poklicati dva stražnika, ki ju je pozval zjutraj, da po-tipljeta truplo.
CENIKE
in vsakovrstne druge tiskovine izdeluje v eni ali več barvah ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani |
To in ono
i
Najnovejša opera
V novem lipskem gledališču se je vršila v četrtek premiera nove opere mladega brnskega skladatelja A mošt a Kfenka, ki pomeni revolucijo v d ose* danjih nazorih o operi in resni glasbi Že naslov «Jonni spielt auf» dokazuje, da je ubral skladatelj, ki je tudi sam napisal libreto opere, v svojem delu posebno pot, ki se je zdela doslej nemogoča. Nova opera skuša reprodu* cirati ritem in atmosfero modernega življenja, dobo tehnike, avtomobilov, radia, telefona m brzovlakov, ki igrajo v tej operi važno vlogo ne le kot zu* nanja pomožna sredstva, marveč tudi kot temeljni činitelji našega moderne* ga življenja.
Iz umetniškega vidika je to delo nekak prehod med opero v pravem po* rnenu besede m moderno revijo, od* nosno biografom. Glavno vlogo igra črnec, džezbendovi goslar Jonni, ki je s svojim plesnim ritmom osvojil Ev" * po in ki se bori z nekim genijalnim skladateljem za ljubezen neke operne pevke. Dejanje samo je bolj podobno kriminalnemu filmu, kakor pa operne« mu sužetu v običajnem pomenu bese« de. V operi nastopa impresarijo lepe pevke, ravnatelj hotela, človek, ki ple* za po fasadah, hotelski vlomilec, de* tektivi in redarji. V sceneriji se vrste ledeniki in gorski hoteli z radijem in amplionom, stopnišča razkošnih pari* ških hotelov, avtomobili, kolodvori, večerna in nočna razsvetljava, vozeča lokomotiva brzovlaka in spalni voz. Zadnje dejanje se vrši na kolodvoru. Violinski virtuoz, ki tudi dvori operni pevki, pride pod kolesa brzovlaka, v katerem sc vozita pevka in skladatelj v Ameriko. Črnec sedi ta čas na ogromni kolodvorski uri kot pravi zmagovalec nad človeštvom džezbend.
Režija uporablja vsa tehnična sred* stva, pevkin glas odmeva v radiu, s po* močjo filmskega trika se vidi na odru tudi divjo avtomobilsko dirko. V par* tituri prevladuje džezbend, shimmv, foxtrott, tango in blues. Občinstvo je sprejelo opero z velikim navdušenjem.
Ženina si je dala pricoprati
16. januarja je poslala ciganka Marija Danielova svojo 9 letno hčerko h kmetici Končarovi v Stražah na Slovaškem z obvestilom, da ji ima povedati nekaj važnega o usodi njenega moža. Končarova, ki že več mesecev ne ve, kaj je z njenim možem, je takoj šla h ciganki, ki je izjavila, da je njenega moža pred tremi meseci pri kopanju novega predora zasulo. Kmetica je bila vsa obupana. Spretna ciganka jo je začela tolažiti, naj si moževe smrti ne jemlje tako k srcu, češ, da ji lahko pri-copra drugega moža. Kmetica je ciganki nasedla. Na meno zahtevo je prinesla štiri voščene sveče in steklenico blagoslovljene vode. Nato je ciganka s pomočjo drugih cigank kmetico do nagega slekla, pogrnila njeno spodnje krilo na zgornje in velela kmetici, naj poklekne. Ciganke so prižgale sveče in začele moliti. Pri tem so naivno kmetico škropile z blagoslovljeno vodo.
Ko je bil obred končan, so vzele ciganke kmetici krilo in zahtevale kot plačilo za svojo uslugo 25 kron. Potem so poslale kmetico v spodnjem krilu domov in jo potolažile, da bo imela že-minov v izobilju. Drugi dan je prišla ciganka Danielova h kmetici in jo vprašala, da-li je bil pri njej neki Frančiškan Ovečka, ki so ga ciganke pricoprale kot njenega prvega ženina. Kmetica je odgovorila, da doslej še ni prišel noben ženin. Ciganka je takoj obljubila, da ji pricopra drugega ženina. Odstrigla je kmetici šop las, češ da jih vtakne skri-
vaj bodočemu ženinu v žep in da bo kar norel za njo. Da bi se pa coprnija popolnoma posrečila, je zahtevala ciganka od kmetice uro, srebrni pribor, 16 jajc in 50 kron. Vse to je bilo treba po njenem mnenju položiti na križpotje, da ženin ne uide coperniji.
Minili so trije tedni, toda 'ženina ni bilo od nikoder. Tudi ciganko je kmetica zaman pričakovala. Slučajno je izvedelo za zadevo orožništvo, ki je ciganke aretiralo. Pri zaslišanju je Danielova izjavila, da ne more nič za to, da ji je naivna kmetica nasedla. Hotela je imeti drugega moža in zato je morala plačati primerno provizijo. Ciganke se bodo morale zagovarjati pred sodiščem.
Zagoneten umor v Nitri
24 letni Štefan Mutina, uslužben v neki knjigarni v Nitri, je v soboto, 5. t, m. zvečer obvestil svojega gospodarja, da namerava v nedeljo nekam odpotovati Hote"! je baje odnesti neko zaupno pismo, ni pa povedal, kam. Vedel je samo toliko, da pošilja pismo neka zelo sumljiva oseba in zato je gospodarja o tem obvestil.
Mutina se je v nedeljo zjutraj res odpeljal in ker ga do četrtka ni bilo nazaj, je njegov gospodar prijavil zadevo policiji. V Četrtek popoldne je dobila policija v Nitri iz bližnje Ivanke tele-fonično obvestilo, da so našli pri veliki kopici slame truplo mladega neznanca, na katerem so se poznali vsi znaki nasilne smrti. Orožništvo je odšlo s knjigarnarjem v Ivanko in tu je knjigarnar spoznal v umorjenem svojega pomočnika Mutino. Umorjeni je imel na glavi devet ran, blizu trupla je ležala okrvavljena sekira. Vse rane so bile smrtne. Mutina je imel levo oko izbito, desno pa presekano. V njegovem suknjiču so našli pismo, naslovljeno na knjigarnarja, v katerem mu Mutina sporoča, da se vrne v torek domov. V pismu je rečeno, naj ga gospodar sploh ne pričakuje, ako se do torka ne vrne. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo.
Neurja in katastrofe po svetu
Zadnji dnevi stoje zopet v znamenju neurij in katastrof po svetu. Dočim je Jugoslavijo zadela najtežja elementarna katastrofa — potres, prihajajo tudi iz drugih pokrajin sveta poročila o katastrofalnih nesrečah in neurjih.
Težko je bil zadnje dni prizadet pomorski promet v Rokavskem zalivu. Nad zalivom leži že več dni gosta megla, ki je povzročila veliko število nesreč. Pri Folkestonu sta trčila španski parnik »Gordejuela« in norveški parnik »Raa«. Parnik »Raa« se je potopil, moštvo pa se je rešilo na španski parnik. Na odprtem morju sta tudi kolidirala švedski parnik »Barg« in norveški parnik »Baltic«. Oba parnika sta bila težko poškodovana in so ju morali vleči v Dover. Angleški parnik »KiridasI« je vihar vzhodno od Doverja vrgel ob pečino, švedski parnik »Frannaes«, ki je trčil z angleškim parnikom »Bryna-we«, se je pa potopil. Tekom 48 ur se je v Rokavskem zalivu ponesrečilo 12 parnikov, od katerih sta se dva potopila.
Nad vzhodno Avstralijo je divjalo v nedeljo strahovito neurje. Poplavljene so bile ogromne sladkorne plantaže, več sto hiš je bilo porušenih. Ciklon je ubil 35 oseb, na tisoče ljudi pa je brez strehe.
Na Japonskem divjajo že tri tedne snežni viharji Pritisnil je tudi hud mraz, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Škoda, nastala radi žametov, je ogromna, pretrgane in porušene so vse telefonske in brzojavne zveze. Kraji so popolnoma odrezani od sveta.
V Petrikovu pri Varšavi je v soboto
ponoči izbruhnil ogromen požar v tamošnji tvornici za manufakturo. Predilnica in tkalnica sta pogoreli do tal. Materijalna škoda je ogromna. Nad 400 delavcev je ostalo sredi zime brez posla.
Pri Črnovicah v Bukovini se je v soboto dogodila težka avtomobilska nesreča. Potniški avtomobil se je prevrnil v globok jarek in pokopal 12 potnikov pod seboj. Pet potnikov je bilo težkn poškodovanih, stali pa so dobili lažje poškodbe. Dva ponesrečenca sta v bolnici v Črnovicah podlegla poškodbam.
Lastnik Labradorja
Visoko na severu Amerike leži pol* otok Labrador, ki je trikrat večji kakor naša država, a šteje jedva 20.000 prebivalcev. Pripada britski severni Ame* riki vendar doslej ni bilo jasno ugo tovljeno, ali ga je prištevati k Kanadi ali k Novi Fundlandiji,
Pred časom je med obema država-ma nastal zaradi Labradorja spor, ker polotok premore precejšnja naravna bogastva. Nenadno pa se je v konflikt vmešala tretja oseba z zagotavljanjem, da je Labrador njena osebna lastnina. To je rabin sefardične občine v Mont-realu, Izak de la Penha. Predložil je kompetentnemu sodišču v Londonu dokument, ki dokazuje, da je njegov prednik Josef de Ia Penha. ugleden ho< landski trgovec in mornar, leta 1697. rešil kanadskemu kraljevemu namest niku \Villemu III. življenje, ko je \Vil= lemova jahta tonila na razburkanem morju.
V znak zahvale mu je \Villem po= klonil kraljevsko darilo. Dostavil in u je namreč dokument, s katerim je prt* pustil pravkar odkriti Labrador njemu in njegovim potomcem za večno dedno lastnino. Ker večnost zaenkrat še ni pri kraju, skuša rabi Izak izkoristiti dokument svojega prednika in utegne v celoti uspeti pred sodiščem.
Še o roparskem umom na Moravskem
Preiskava glede bestijalnoga roparskega umora v Namesti nad Oslo. o katerem smo že opetovano poročali, je pokazala, da se skrivajo morilci v naj-bližnji okolici svojih treh žrtev. Policija je aretirala ženina umorjene služkinje Hornička in grajskega tajnika Vojteha. Pri obeh je bila uvedena hišna preiskava, ki je potrdila domnevo, da sta soudeležena pri roparskem umoru. Aretirani so bili tudi vsi člani rodbine Adam, ki je bila z grajskim oskrbnikom v stalnih stikih. Policija je našla v stanovanju rodbine Adam več predmetov, o katerih je aretirani Horniček izjavil, da so last umorjenega oskrbnika Tilla.
Iz izpovedi aretiranih osumljencev je razvidno, da je bil roparski umor izvršen nekoliko drugače kakor se je prvotno mislilo. Šumarski svetnik Till je prišel usodnega dne popoldne domov in hotel kmalu zopet oditi z doma. V njegovi odsotnosti so morilci umorili obe ženski. Till sam je bil umorjen kot tretja žrtev. Preiskava se vodi s pomočjo daktiloskopije. Zanimivo je, da je izginil iz oskrbnikovega stanovanja testament umorjene oskrbnikove žene. V testamentu je mati določila, da pripade vse pohištvo in obligacije gradbenega posojila njenim otrokom. Orožniki so preiskali vse stanovanie. toda o oporoki ni bilo ne duha, ne sluha. Novi sledovi vodijo na Češko.
Oblasti so razpisale za izsleditev morilcev 5000 Kč nagrade. Kljub temu je ostala preiskava doslei brezuspešna in po mnenju kriminalnih organov ni izključeno, da bestijalni roparski umor sploh nikoli ne bo pojasnjen.
Sreča m blagostanje nas vseh
je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje III. razreda se vrši že 7. marca.
Vsi oni, ki želijo poskusiti svojo srečo
naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana,   Sv. Petra   cesta   štev. 19.
Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150.—, za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo.
Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Dio 6601000.
Pensiono ali vilo v Opatiji
samo z velikim vrtom, opremljena SE KUPI.
Jutius Lovas, Budapest, Andrassystrasse 21, I. Etage. Telefon: 1/8—61.
Makulaturni papir
kg * Din 5*_ prodafa sprava nSlov. Naroda11
Prodam zaboje
male in velike. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. — Isto* tam se kupi večji močan kov« čeg za potovanje. 386
Lekarna dr. G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 priporoča
želodčno tinkturo,
katera krepča želodec in učtn* kuje odvajalno. — Naročila se * točno izvršujejo 183/T
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem takoj na stanovanje
s popolno oskrbo. — Ponudbe pod »Dobra hrana/34» na upra* vo <rSlov. Naroda*.
Šivilja
sprejema v popravilo staro pe» rilo; izdeluje pa tudi novo. — Pride tudi na dom; prevzema tudi likanje perila. — Naslov pove uprava *Slov. Nar.». 378
Boljša šivilja
gre šivat na dom obleke in ko« s t ume. — Naslov pove uprava •Slov. Naroda*. 379
Blagajničarka
z večletno prakso išče službo v trgovini; event- gre tudi kot pisarniška moč v pisarno. — Cen j. ponudbe pod »Blagajni* čarka/384» na upravo «Slovens skega Naroda».
Služkinjo
pridno in pošteno, po možnosti z znanjem nemščine — iščem k mali družini. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «SIužkinja/383».
5000 Din posojila
iščem nujno za 26 mesecev. Plačam dobre obresti in nudim sigurno garancijo. — Ponudbe pod ocSigurnost/382» na upravo «Slov. Naroda*.
Lep poslovni lokal
v ^ntru Ljubljane, zraven gla pošte I. n. na ulico, ob« stoječ iz dveh ali treh sob s centalno k'irjavo in električno lučjo, telefon — se takoj odda — Naslov v upravi »Slov. Na« r- Ja» ali vprašati na Aleksan* drovi cesti      2, T. nad t rop je.
34/L
Pri notranjih slabostih, glavobolu, zobobolu je treba samo nekoliko kapljic.
Vzeti BRAZAY FRAN= COSKO ŽCANJE in ta* koj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju. Po masiranju se počutite kakor poziv« ljenL
Dobi se v vseh lekar* nah. drogerijah in večjih trgovinah.
Gen. zastopstvo in depot za SHS
DESTILAT    X D. ZE«
MUN   za   Slovenijo in
Medjimurje  pri  A. ŠA»
RABONU. LJTJBLJA*
NA.
Št. 4420/ref. XXII.
Razglas
3S7
Ker sc v Ljubljani že štiri mesece ni pojavil nikak nov slučaj pasje stekline, se za Ljubljano dne 3. novembra 1926, št. 28.363 1926, odrejeni pasji ko nt uma c ukinja.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. februarja 1927.
Razglas.
Uprava Velika Nedelja proda več vagonov mecesnovih in smrekovih drogov v dolžini od 6 do 12 m in debelini od 10 do 18 cm; v sredini premir 8 do 14 cm.
Uprava komend Križniškega reda pri Ve-liki Nedelji« dne 13. februarja 1927.
Ocarinjenj e
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred* nik, LJUBLJANA. Masarvkova oesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno      181 T
ta
Usejnjes Jotip Zupančič, mm Z* cNarodno tiskarno*: Fran Jezeriek. — Za insermtoJ del Usta: Oton Christoi. — Val ? Ljubljani
05^5
1100
6202