Graditev stanovanjskih hiš
Graditev stanovanj v Jugoslaviji
od leta 1945 do 1955
Povojna    gradnja    stanovanj-   valstva pa stalno pritlaka na se.   boljšan      tempo      stanovanjske
ekih hiš v Jugoslaviji se n\ raz-   danji  sklad. Po drugj gtrani pa   graditve.    Po    drugi   strani . pa
vijala   v   enakomeraem   teaiapu.   porast   števila   mestnega   pretoi-   razdel i&v    narodnega    dohodka
Do leta 1948 se je število zgra-   valstva, ki  ga je  povzročila in-   ni   mogla   prav   zarad;    visckih
jenih  stanovanj   vsaiko   leto  po-   dustrijska grad^tev,  še  bolj   za-   investicij *v industriji  zagotoviti
večalo   akoraj   za   100%.   V   na-   ostruje stanovanjski problem <n   pomernbnejših  sr&dste^v   za  sta-
slednj.h   štirih   l&tih   pa   se   je   povečuje preobreme.njenost sla-   novanjako graditev. Prenapetost
gradnja stanovanj  zmanjšala  in   no-vanj^kega sklada. Tako se je   razdsl.tve in pomanšUanje grad-
se je gibala v pcmprečju  okr&g   kljub dograditvi velikega Stevi-   benega materiala,  k;  je nastalo
10.090 sta-novanj  na leto. Od le-   ja   stanovamj   povpre<čna   stano-   zaradi   veiiike   udeležbe   gradbe-
ta 1955 pa je gradnja stanovanj   vanjska   površina    na    vsakega   nih   ded   pri   novih   investicijah,
znova v  porastu.                           prebivalca   zma-njšala   v   meatih   je dapusčailo,  da smo  za stano-
Na   padlagi   ankete    k<   io   je   ^    u-6   mS    v    letu    195°    na   vaujako  graditev  odvajaJi  samo
leta     1954     izvedel    'sekretariat   10.2 m»  v  letu  1955.                      2 do 3%  narodnega dohodka na
Stalne   konference   mest  v   me-      Povprečna stanovanjaka povr-   leto. V obdobju leta 1952 do 1955
etih   in   indiistrij^kih   krajih   so   Sina na vsakega preblvalca zna-   se  je stamje  občutno   izboljšalo,
v teh podroijih v pretekhh'de-   ža:                                                 tako  da  ie  stanovanjska gradi-
eet h   letih  parabili   za   gradnjo      _ Belgi11 14 5 m,.                        ie\ sodelovala pri razdelitvi na.
dinarjev (po cenah iz leta 1955).      na   Svedskem   16.2 m»;                4.5%   na  leto.
V teh krajih so v desetfh le<jh      v Svci 16-5 m2;                             v   gradbenih   delih   je   stano-
zgradUi   103.355   stan&vanj.   Nad      v Italiji 16.7 ms;                         vanj-ska graditpv bila udeležena
50%   teh   stanovanj   so   zgradili      v   Franciji   22.9 ms;                     leta   1952   s   14.5?ž,   leta   1953   z
v 23 naj.večjih mestih. S tem se      ^   jugoalaviii   10.2 m'.                187% in leta 1954 s 27'8 °/o- Tež-
Je    mestni    stanovanjsik:     stelad                                       '                nja   za   porastcm   udeiležbe   sta-
povečal   za    13    od-rtotkov,    kar      Aniketa      Stalne      konference   novanjske   graditve    v    skupnih
pomeni,  da je  bilo  vsako osmo   meat kaže. da imamo v 221 me-   gradbenih    ds'ih    odraža    torej
Btanovanje   v   mestih    in    indu-   stih   316.000   družin   vei   kakor   večje  in bolj   intenzivno  vlaga-
atrljakih     krajih     zgrajeno     po   pa stanovanj.                                nje    sredstev    v    slanavanj;ko
vojni. Taik te.rn.po ia obseg sla-      Napori, ki  smo jih v zadnjih   gradnjo.  To  pa ie pozitivno ne
novanjske gradnje pomeni uspeh   desetih   let.h   vložili   za   razvoo   sam0    s    stal šfa    atanovanjslke
v   raameTah  poveianih  naporov   industrija    so    na    dva    načina   gradnde,  ki  je  element družbe-
ra   industT.alizacijo   države.   Pa   vplivarli  na stanovanjsko  gradi-   nega   standarda,   t&rtvveč   tudi   s
vendar gradnija novih stano-vanj   tev in reševamje stainovanjskega   stališSa     spložne     akumulacije,
ni mogla do sedaj  zadostiti ra-   vprašanja.                                      ker  je  stamovanjska   gradnja   v
rtoeim potrebam.                              girjen.e  lndustrije je  „„,„.   mnogih   primerih    bistv«    ele-
Med  vojno  je  bilo  uničenega   5il0    pomembne   spre-membe    v   meTlt za n0™alefl ^* m Pove"
20% stanovamuske.ga sfclada sta.   gos,podarskosocialni       strukturo   čanJe proaavodnje.
re Jugaslaivije, kar j€ povz,roči-   prebivalstva.  Tq  spretnembe  se
lo velik primanjkljaj stanovanj.   v   prvi   vrsti   kažejo  v   veLiikem
S povojno graditvijo smo v me-   ^¦"'ntnpni  in relativnem pove-
st h večinoma nadomestili to Iz-   Canju     mestnega     prebivalstva,
gubo.   Naravni   prirastek  pretoi-    kar je zahtevalo pospešen in it~