Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 49.
V Ljubljani, 9. decembra 1922.
Leto II.
Glasilo ,,Združenja slovenskih avtonomistov11.
  ____________ Izhaja	vsako soboto. _______________
Celoletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p.
Ral hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlecja slovenskega ljudstva!
Kako je po svetu?
Božični prazniki so pred durmi in v Lausanni delegacije hitijo z delom — zlasti angleška, kajti Angleži so veren narod in Božič še prav posebno spoštujejo. Lord Cui zon, ki se pogaja s Turki, hoče torej na Božič domov — ampak dela je toliko, da ni verjetno, da bi bilo opravljeno pred prazniki. Konferenca se bo najbrž nadaljevala še po novem letu.
Razne časopisne vesti o presenetljivih izpremeinbah na orijentf.ki konferenci so zelo pretirane. Skoraj se lahko reče, da se baš na tej konferenci dela zelo tipajoče in previdno. Vse vprašanje se rešuje pravzaprav s pomočjo časa ne pri zeleni mizi, ampak na Turškem doma. Konferenco postavljajo Turki kar dan za dnem pred nove dogodke. Najnovejšo zabelo je poslal evropskim diplomatom Kemal paša te dni.
Vrhovni verski poglavar Grkov je pravoslavni patriarh v Carigradu. Angorska vlada je pa sedaj imenovala za Malo Azijo posebnega patriarha Efima. In ta je imenovanje sprejel ter celo izdal evangelij v turškem jeziku. Tako je sedaj grško pravoslavje v dveh taborih in spori se pričenjajo med Črki samimi. Kemal paša je. s to spletko vrnil milo za drago grškim zaščitnikom Angležem, ki so odpeljali iz Carigrada starega sultana in ki ga sedaj stražijo za strašilo angorski vladi, češ, ali se pobotamo, ali pa proglasimo starega sultana za preganjanca in ga po svojih agentih damo razglasiti za edinega’ pravega kalifa mohamedancev.
Tako se pač mešetari v orijentu. Vprašanje carigrajskih morskih ožin se bo — to je sedaj že jasno — tudi le na pol rešilo in Dardanele bodo ostale še naprej kamen spodtike za Evropo.
Nad temi ožinami bodo kar tri mednarodne kontrole: nekaj bo dobila v nadzorstvo zveza narodov, nekaj Rusija s Turško in seveda tudi Angleška ne mara ostati ob strani. Ob Dardanelah se razvija nov rusko - angleški spor. Anglija se hoče namreč za vsako ceno zasidrali v turških morskih ožinah in tako dobiti
v	oblast zadnjo točko, ki ji še manjka za popolno nadvlado v Sredo-
zemskem morju. Poleg Gibraltarske trdnjave, ki drži Angležem iz atlantskega v sredozemsko morje, poleg Egipta, ki jim varuje pot v Indijo, hočejo Angleži še gospodarstvo nad Carigradom, ki odpira Rusiji trgovsko pot v svet. Angleži ne trpijo nevarnih konkurentov in britanska ad-miraliteta, ki je v zunanjepolitičnih vprašanjih vedno odločilno merodajna, dela z vso silo na to, da se prepusti nadzorstvo nad nekaterimi otoki, ki leže pred Dardanelami, Angliji. To se pravi, čim Angleži to dosežejo, bodo te otoke utrdili in zaprli pot iz Dardanel. Admiraliteta ima celo še drusii načrt. Prvo trdnjavsko linijo naj bi držali Angleži proti Rusom in Turkom v Smirni in Solunu, kajti tudi nad tema dvema mestoma naj bi co lem načrtu dobili kontrolo Angleži.
Oreh je torej za diplomacijo trd in ne bo tako enostavno izluščen.
V	Lausanni se je tudi za našo državo obravnavalo važno vprašanje — sporazum in morebitna zveza z Bolgari. Toda zaenkrat je šlo upanje po vodi. Bolgarija se je postavila na stran Turkov in Rusov, ker naša diplomacija ni še prišla do tega nazora, da bi se morale vse balkanske države sporazumeti med sabo, ne pa delati take politike, da je v korist samo tujcem. Iz neuspeha, ki ga je naš zastonnik Ninčič doživel v poga-janiih s Stambolijskim, se dajo razumeti tudi nespametne in otročje smešne vesti naših vladnih listov o bolgarski revolucHi iri macedonski vstaji in druga taka ropotija. Da na Balkanu ni mini, je res, in ga ob takih razmerah še dolgo ne bo. Da se pa vesti o neredu v Bolgariji pojavijo v Belgradu vselej takrat, kadar doživi naša vlada kakšen političen poraz, je pa res že odveč.
Če je g. Stambolijski poskušal s svoje strani vse, da sc v Lausanni sporazume z Ninčičem, in če je le-ta rajše poslušal hujskajoče svete evropskih »prijateljev44 — ni kriva Sofija, ampak v veliki meri Belgrad. Treba bo torej delati za sporazum odkrito brez tujih nasvetov. In kadar bo to, bo šla stvar g’adko. Danes, žalibotr, nižino še na tej poti.
Po občinskih volitvah v Ljubljani.
Nepričakovan uspeh je dosegla „Zveza delovnega ljudstva** pri teh volitvah. Od 49 mandatov jih je dobila celih 35. Nepričakovan poraz so doživeli centralistični demokratje — dobili so komaj 18(4) Klasov, kljub silnemu vladnemu pritisku na številno uradništvo. Zelo občuten poraz je dohitel tudi tako-zvano ,.Zajednico“ (stari liberalci in narodni siocijalci), ki so operirali z nedeljeno Slovenijo, molčali pa ko riba o ustavni reviziji v smislu zakonodajne avtonomije oziroma federacije.
Kako smo mi pravilno ocenili položaj, je dokaz uradna „Izjava“, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista.
Položaj po teh volitvah je sledeč: Začenjajo se čistiti pojmi; s tem prihajajo nove strankarske grupacije in pre-orijentacije na plan v slovenskem političnem življenju. Naš slovenski človek se zaveda, da se mora osvoboditi vsakega jerobstva. Njemu postaja vseeno, kako mislijo o Slovencih v Belgradu. Na lastnih tleh hoče gos podariti in odločati sam! To je vse!
Centralistični stranki, to je JDS in SSJ, ki jih vodijo v Belgradu, ste bili poraženi najbolj. Zlasti zadnja je propadla docela. Delavstvo ji je obrnilo hrbet, ker ne potrebuje tujcev in njihovih plačancev za vodnike. Centralistična socijalistična stranka je z rezultatom teh volitev prenehala eksistirati. Stranka, ki dobi v Ljubljani le 295 glasov, ni več stranka. Kmetsko-delavski narod je izpljunil te ljudi, vršilce tuje volje, iz sebe kot grd gnoj.
Na velikem shodu „Zveze delovnega ljudstva, v Unionu dne 2. decembra, je rekel predsednik slttda. g. Terseglav, da naj ostane ta „Zveza“ trajna in naj se še razširi. To je politična misel!
Slovenci smo narod kmetov in delavcev. Ta dva stanova sta najvažnejša naša socialna in politična činitelja. Oba politično-bojnio organizirana za dosego konkretnih socialnih in političnih zahtev, sta istovetna z organiziranim narodom slovenskim. Zato postane lahko ljubljanska ,.Zveza delovnega ljudstva" početek skupnega, enotnega nastopanja; vsega
slovenskega kmečkega in delavskega ljudstva v naši lepi deželi. Tako bi se moglo preprečiti vsako osebno koristo-lovje v naši politiki, vsako mešetarjenje in vsako izdajstvo z važnimi interesi našega naroda. S tem bi se dal silen vzmet našemu polvdarku po svobodi in samoodločevanju.
Do takšne razširjene „Zveze delovnega ljudstva** naj pride! Naj tisti ljudje, ki resno mislijo z našim opeharjenim in osleparjenim ljudstvom, delajo, da pride do podobnega Skupnega nastopanja ob teh, za ves naš delovni narod resnih časih. Čimprej, tem bolje.
Slovenci in srbsko-hrvatski sporazum.
Mi smo zadnje čase o tem važnem vprašanju objavili nekaj člankov. Hrvatski blokaški listi so te članke deloma ponatisnili. Morda je hotel g. Štefan Radič odgovoriti na te naše članke, ko je pustil objaviti v celjskem „Republi-kancu“ članek pod gorenjim naslovom. Da naše bralce informiramo, kako misli predsednik „Hrvaškqga bloka** o nas Slovencih, ponatiskujemo ta članek za enkrat brez komentarja, čeprav se nam zdi, da je ta sodba enostranska, zlasti poglavje o ministrih, ker so bili tudi Hrvati nekaj časa v vladi. Članek se glasi:
„Hrvatska republikanska večina bila je vedno za sporazum s Srbi. Na zgodovinskem shodu dne 8. decembra 1920 naglašeno je po svečani prisegi, da je osnova vsake hrvatske politike pošteni in pravični sporazum z narodom srbskim.
To se je povdarjalo tudi na vseh sejah hrvatskega narodnega zastopstva in v vseh spomenicah (memorandih)^ kamere je Hrvatski Blok poslal v inozemstvo.
Toda na srbski strani ni dolgo bilo odločnih faktorjev, koji bi bili za spo-i azum.
Prvi so došli k hrvatskim republikancem srbijanski komunisti (dr. Sima Markovič) in so povdarjali, da so oni samo v svoji strokovni organizaciji centralisti, a inače da jih nikakor ne moti hrvatsko federativno oziroma konfede-rativno stališče. Temu mi Hrvati nismo verovali in imeli smlo prav.
Potem so prišli srbijanski republikanci. Naprej iskreno in pošteno pod vodstvom uglednega posl. Milovana Lazareviča, koji je na žalost doskora položil svoj mandat. Potem je v imenu srbijanskih republikancev prihajal po večkrat v Zagreb časnikar Miljanovič, koji je preveč diplomatiziral in koji je na koncu vse pokvaril, tako da je to izzvalo izstop dr. Svetislava Stefanoviča in dr. Mihajla Iliča.
Medtem je Stojan Protič s pravo državniško spretnostjo, a kar je šle važnejše z veliko hrabrostjo vstal otvoreno in za sporazum s Hrvati in za revizijo ustave, torej i proti Pribičeviču i proti Pašiču. V to svrho ustanovil je list „Ra-dikal“, v katerem je leto dni skoro vsak dan pisal tako pametno, tako odločno in tako pošteno, da je že samo s tem postal eden od glavnih faktorjev za sporazum s Hrvati.
' K temu vsemu zbralo se je kolo srbijanskih književnikov in politikov, na čelu s trojico vrlo prosvetljenih in značajnih mož (dr. Boža Markovič, prof. Milan Grol in bivši poslanik v Va-šingtonu Ljuba Mihailovič).
Ko je na to tudi med srbijanskimi demokrati pod vodstvom prof. Davido-viča in dr. Voje Veljkoviča nastal pra-
vi	pokret za sporazum s Hrvati, došlo
je do tega, da se končno Srbijanci s Hrvati sestajejo in sporazumevajo brez posrednika.
Slovenci se tega lahko samo vese-lijo.Sreča je namreč, da današnja hrvat-ska republikanska večina v teoriji in v praksi priznava Slovence za narod iu zahteva in predlaga za Slovence in Slovenijo isti položaj, katerega predlaga in zahteva za Hrvatsko in za Hrvate.
Če bi se bili Hrvati in Sovenci udružili ter tako složno zahtevali od Srbijancev vse ono, za kar danes gre, bili bi Srbijanci po vsej priliki to razumeli kot neko jezuitsko in avstrijansko zaroto proti sebi. Toda današnji slovenski poslanci so vsi odšli v Belgrad, vsi so se izvrstili na vladi (demlokrati so imeli ministre, klerikalci ministre, soci-jalisti ministre, samostojneži ministre) in vsi so še danes, in to je največja njihova pogreška, v Belgradu ne samo vosek temveč tudi še nekaj drugega ...
Dr. Koroščeva današnja opozicija in zahteva po takozvani avtonomiji .je povsem neresna stvar in vsak v Beogradu zna, da je dr. Korošcu samo do tega, da bi njegova stranka vladala v Sloveniji, a ne do tega, da bi slovensly narod bil v resnici gospodar v svoji hiši v ravnopravni zajednici z narodom srbskim in narodom hrvatskim.
Današnji slovenski poslanci izgubili so torej ves svoj ugled v Belgradu in storili so, da se v Belgradu s Slovenci ne računa kot s samostojnim političnim fak to; jem. In tu zdaj prihaja Hrvatski Blok, da Srbvjancem med drugim reče tudi to: Ne sodite Slovencev po današnjih njihovih poslancih. Bodoče volitve vam bodo dokazale, da izmed treh bratov Slovenec ni v ničemur slabejši, a v mnogih stvareh je Slovenec,-to vsi znamo, nočem reči boiji, toda naprednejši od obeh.
Srbsko-hrvatski sporazum se ne vstvarja v znamenju jugoslovenskega navdušenja temveč^ v duhu medsebojnega zaupanja, katero je potrebno med poštenimi ljudmi. Slovenci pa so na srečo kot celota, četudi jih je z nami sam* dve tretjini, in klat narod ravno tako pošteni kot Hrvati im Srbi. Pri bodočih volitvah bo treba to dokazati kar največ popolno in sijajno. Samo s tem dokazom, to je z izvolitvijo pravih slovenskih narodnih poslancev bo dano sigurno jamstvo za skoro osvobojenje danes odtrgane in zasužnjene tretjine naroda slovenskega (Koroško, Primorje, Trst). Sporazum med Hrvati in Srbi bo Slovencem v tem velikem delu osvobojenca naših zasužnjenih bratov lahko veliko več storil, kakor vse lepe obljube, s katerimi jih danes tolažimo.
Zagreb, dne 23. nov. 1922.
Stjepan Radič
predsednik HRSS in HB
Na naslov , Jugoslovanske zajednice“ in
„Jugoslavije“.
V Ljubljani so ustanovili novo politično skupino, ki se imenuje Jugoslovanska zajednica**. Ustanovitev te skupine je po zatrdilu ustanoviteljev samih plod znanega zagrebškega kongresa.
Z osebami oziroma s strankami, ki tvorijo to novo politično skupino, se ne bomo pečali. Za nas je merodajna le skupina kot taka. in njeni politični cilji.
Pri zadnjih'občinskih volitvah je ta
skupina prvič nastopila aktivno kot taka in zatrjevala po svojih glasilih, da se bo potegovala a) za nedeljeno Slovenijo, b) za sporazum s Hrvati in c) da lx> nastopala proti sedanjemu centralističnemu režimu.
To so vse prav lepe stvari. Gospoda Se je sicer spomnila na vse te lepe stvari nekoliko pozno, pa bolje je enkrat luikor nikdar. Vse te lepe stvari pa imajo eno napako, da so nekoliko premalo jasne ali bolje rečeno, premalo pozitivne.
Kaj pove n. pr. zahteva po »nede-ljeni Sloveniji"? Odkrito bodi rečeno: Ta zuliteva ne pomeni nič, dokler ne povem, da zahtevam za to »nedeljeno Slovenijo tudi zakonodajno moč! Ce bo imel gospod belgrajski minister notranjih zadev pravico in moč bezati v notranjo upravo ljubljanske in mariborske »oblasti" ali pa samo v upravo »nerazdeljene slovenske oblasti," je to pač vse eno! Naša pozitivna zahteva je, da mora imeti nerazdeljena Slovenija svojo zakonodajno moč, kajti brez te nam tudi »nerazdeljena Slovenija" ne bo prav nič pomagala!
Mnogo jasnejše pa je razodela »jugoslovanska zajednica" svoj politični program s sledečimi besedami:
Jugoslovanska zajednica hoče biti čuvariea onega resničnega jugosioven-stva, ki po svojem naravnem razvoju vodi do integralnega ujedlnjenja našega naroda. Tudi na to stran je režim mnogo grešil. Bodi jim povedano: brez Hrvatov ni Jugoslovenstva! In še eno: s kladivom v roki ne ubiješ v glavioi nobene misli, pa naj bo sicer še tako prepričevalna. (»Slov. Narod" 1. dec.)
To so pa že bolj jasne besede. Zato ši bomo stvar ogledali podrobnejše. Zlasti dve besedi nas bodeta v oči: »jugoslovanstvo" in »kladivo".
Jugoslovanska zajednica pravi, da hoče tak »naravni razvoj, ki vodi do integralnega ujedlnjenja našega naroda". Če bi se zajcdničarskhn gospodom nekaj sanjalo 0 »naravnem razvoju", bi morali vedeti, da »naravni razvoj" nikdar he vodi do »ujedlnjenja", ampak naravni razvoj ustvarja razlike. Naravni razvoj cepi in razkraja, naravni razvoj »diferencira", nikdar pa ne »ujedinjuje"! Kjer je »ujedinjenje", opazujemo povsod tudi nasilje In surovo moč. (Primeri poglavje o Slovencih na Koroškem.)
Zato se tudi »integralno ujedinjenje" našega naroda (katerega pa?) nikdar ne more izvršiti drugače kakor z nasiljem Če bodo Slovenci opustili svoj jezik, ga bodo opustili le, če bodo tujci sto- in stoletja na Slovence pritiskali — pa še takrat bo uspeh dvomljiv, če smo se ubranili nemške sile, se bomo tudi belgrajske!
Sile pa gospodje zajedničarji očivid-no ne marajo. Vsaj take sile ne, ki se ji pravi »kladivo". Oni bi nas torej radi ujedinili zlepa, tako da mi tega ne bi niti čutili.
Gospodje očividno niso vedeli, kako živinsko obsodbo so s tem izrekli nad seboj! Ne s kladivom, ampak zlepa! Ne iz oči v oči kot se spodobi možčm, ampak počasi in polagoma, zahrbtno in hinavsko, kapljico strupa za kapljico, dokler ne bo slovensko telo tako Opešalo, da bio kar samo padlo kot žrtev v naročje mogočnega Belgrada! Načrt, ki je vreden besede: satanski!
Med centralističnimi demokrati Pri-bičevič-Žerjavovega kova in »jugoslovanskimi zajedničarji" je potemtakem le ena razlika: v metodah potujčevanja. Eni pravijo, da nas hočejo ubiti naenkrat s kladivom, drugi pa s počasi delujočim strupom. Če bi morali mi med obema izbirati, bi se morali seveda odločiti za Žerjava, ker on je vsaj mož, ki odkrito pove: S kladilvom vas bom!
Za nas avtonomiste torej principi-jtlno ne obstoji med Pribičevci in zajedničarji nikaka razlika. Oboji hočejo ubiti Slovenstvo. Razlika med »naenkrat" ali »počasi" je postranska stvar.
Danes je več kot očitno, da »jugoslovanska zajednica" ni nič drugegu kakor v mehke rokavice zavito Pribičevi-čevo demokratarstvo. Mi odklanjamo oboje z vso odločnostjo: Kladivo in rokavice!
Za nas je jasno, da srno Slovenci narod. (Primeri izjave prof. Gumplo-vieza in prof. Rešetarja, objavljene v glavnem glasilu zajedničarjev, v »Slov. Narodu"!) Tega naroda ne bomo dali ubiti niti s kladivom, niti z rokavico niti s »stapanjem". Za ta narod zahtevamo njegovo ozemlje, ker je njegovo, in za ta narod zahtevamo zakonodajno moč na njegovem ozemlju. Ta zahteva pa ne izključuje solidarnosti s hrvatskim, srbskim in bolgarskim narodom in ne izključuje skupnega sožitja v eni mednarodno priznani državi. To je menda tako jasno povedano, da mora to razumeti tudi vsak zajedničar.
Zajedničarji naj povedo jasno: Ali so Slovenci ali niso? In če so, naj izvajat) tildi posledice. Če bodo to storili, bodo tudi v tem oziru pricapljali čez kakih 10 let — za nami!
Te vrstice naj bodo ob enem tudi odgovor na članek, ki je izšel 6. decembra v ljubljanski »Jugoslaviji". Ta list se je namreč razkoračil nad slovenskimi avtonomisti, češ da podpirajo klerikalce, ker ne napadajo dr. Korošca in njegove »politične lenobe, ker za razvoj avtonomistične misli ni nič storil", ampak bi morali podpirati »zajcdnico".
Kar se tiče tiste traparije o liberal-stvu in klerikalstvu, smo že parkrat povedali, da ne vidimo nobene »naprednosti" ali pa »nazadnjaštva" v tem, če kdo v nedeljo hodi k maši. Pa naj hodi! če gre pa rajše na golaš, pa naj hodi! Vsaj ga 1» sam plačal! Kaj ima vprašanje svetovnega nnziranja opraviti z zahtevo po zakonodajni avtonomiji, je nam nerazumljivo. Ali se morebiti gospodje hudujejo zato, ker so se klerikalci prej polastili tega političnega »šlagerja" kot oni? Pa bi se ga bili oni prej!
Svojo »lenobo" naj dr. Korošec zagovarja sam, če se mu zdi vredno. Ima dovolj listov na razpolago.
Da pa slovenski avtonomisti ne morejo podpirati zajedničarskih »rokavic", je po zgoraj rečenem jasno dovolj.
O tem pa, ali je »Avtonomist" kaj stori! za širjenje in za razumevanje avtonomistične (pa ne „zajedničiarsko“-av-tonomistične) misli med Slovenci, naj pa »Jugoslavija" s svojo zajcdnico vred raiše molči. Stvar je preočitna, vsak vidi in vč, kaj je napravil v tem oziru »Avtonomist" in kaj »Jugoslavija".
univerze nam Slovencem ni prav nič treba!
*
Slovenska univerza' je plod hotenja celokupnega slovenskega naroda. Univerza je zavod, kjer popolnoma avtonomno, brez vnanjih ovir, cvet naroda razvija svoje znanstveno delovanje. Uni-
verza je višek narodne kulture. Kjer ni naroda, ni univerze. Fabrika za uradnike še ni univerza. Na univerzah poučujejo namreč narodni profesorji, v fa-brikah za uradnike pa — kuliji.
če bo treba pa še ostrejše pisati, bomo pa še ostrejši. Zaenkrat toliko.
Sramota.
V	»Slov. Narodu" je dal natisniti 1. decembra 1.1. slovenski profesor na vseučilišču v Ljubljani sledeče vrstice:
»Vendar ima naša univerza izpolniti velevažno nalogo v korist državi, pripravljati asimilacijo zapadnega dela kraljevine proti vzhodu. To se pa ne more goditi skokoma, temveč le naravnim, razvojnim potom. Asimilacija bo prišla, ker je naravna, brezuspešno pa bi bilo, jo stvoriti šiloma žc danes. Danes je naša univerza še slovenski kulturni inštitut in tak naj ostane dotlej, da se slovenski nanod tudi jezikovno zlije s Hrvati in Srbi v eno celoto, kakor sc je z njimi že združil v politično edinico."
♦
Mi se pritožujemo, da država naše univerze v Ljubljani ne podpira dovolj. Ali zasluži slovenska univerza, kjer „še“ sme delovati slovenski profesor in zapisati tako sramoto V slovenskem jeziku, sploh kakšno podporo?
Le pomislite, kaj bi bilo, če bi bil n. pr. v Strassburgu vstal nemški pro-
fesor in bi bil zapisal, da je namen strassburškega vseučilišča ta, da pripravlja pot potujčevanju lastnega rodu!
Prepričani smo, da mož tudi pol minute ne bi bil več predaval...
*
Kaj se pravi to: »Asimilacija zapadnega dela naše kraljevine proti vzhodu"?
—	To se pravi: Slovenci morajo izginiti in se posrbiti!
Dalje: »Asimilacija bo prišla, ker je naravna"! — Kaj se to pravi1? Takim besedam pravimo: To je nepoznanje najosnovnejših naravnih zakonov. »Asimilacija" (= »stapanje") narodov se ne vrši naravno, ampak samo z nasiljem. In nasilje zagovarja slovenski vseuči-liški profesor! Bežite no!
Dalje: »Danes je naša univerza „še“ slovenska." Kaj pomeni ta „še“? Ta ,.še" pomeni, da bo slovenska univerza v Ljubljani tudi slovenska ostala na vekomaj veke amen! Kljub takim profesorjem, ki pišejo „še“. „Jugosolvenske“
Kako se godi našim vojakom.
Kakor je znano, služi večina naših slovenskih fantov »tamo daleko" na jugu države pri vojakih. Zato bo gotovo tudi naše bralce zanimalo, kako opisuje bel-grajski list »Radnički Dnevnik" od 9. novembra, št. 295. vojaške razmere v onih krajih. Tam beremo:
»Stanje po naših »kasarnah" postaja od dne do dne neznosnejše. Poslopja na ozemlju Srbije, Macedonije in Črne gore, v katerih so nastanjeni najmlajši letniki, so podobnejša razvaljenim košem, kamor človek niti živalčeta ne bi zaprt.
Okna so razbita, na vratih zijajo razpoke, da lahko pujsek skozi zleze, streha razdrta in podgane lahko popolnoma nemoteno stikajo po vojaških torbah. Če pa pogledaš skozi Okno, vidiš najprej velike kupe gnoja, ki se nahajajo ix> stari navadi v bližini vojašnic.
Tako izgloda vojašnica v Valjevu, kjer je nameščena dijaška četa(!). Jazbine, kjer so nastanjeni delavski in kmečki sinovi, so še slabše.
Vojaška hrana je slaba in nezadostna. Pri dijaški četi v Valjevu dobivajo n. pr.: Masti na vojaka 15 gramov, mesa s kostmi vred 200 gramov, kruha 800 gramov, od teh pa »odbijejo" 200 gramov. Toliko je pa vojakom samo namenjeno, dobijo pa v resnici: 5—7 gramov masti, 100—200 gramov mesa pa samo oni, ki pridejo prvi'na vrsto. Ostali dobe samo »juho".
Taka je hrana pri dijaški četi; kmečki in delavski sinovi ne dobe niti toliko."
Tako piše »Radnički Dnevnik". Ta članek je ponatisni! tudi zagrebški list »Hrvat" v četrtek, dne 23. novembra.
Kako hočejo izvajati agrarno reformo v
Beli Krajini.
(Dopis.)
Kakor smo izvedeli, se potegujeta dve družbi, da bi dobili v svojo last po nakupu veleposestvo graščaka Kuhnela iz Gradaca v Beli Krajini, lo posestvo obstoji v glavnem iz lepo ležečega gradu in ogromnih gozdov, ki predstavljajo večmiljonsko vrednost. Prva se je začela za ta nakup pogajati družba, ki stoji na čelu neki Hofmanu. O njem se govori, da je češki Nemec, posebno njegovi konkurenti so to raztrobili v svet, ker sc je nekoč zaničljivo izrazil o Slovencih. Sam pa trdi, da je Čeh in jo daroval že parkrat za narodne namene. Za njim pa stojita še dva druga ugledna gospoda. O Hoffmannu so naši časopisi že mnogo pisali, posebno sta mu metala pod nogo polena »Jutro" in »Slov. Narod". Napadla sta imenovanega Hoffmanna, češ, da nikakor ne gre, da bi Nemec v naši narodni državi izkoriščal naše zaklade.
Toliko so nam povedali, a več ne, ker sc očetje teh dopisov boje napisati resnico. Ti časopisi so imeli takrat vede ali nevede vlogo — mešetarjev. Za nakup tega veleposestva se poteguje namreč tudi neka druga skupina, ki je inscentrala vso to časopisno gonjo proti Hoffmannu. Hotela je prvotno, že perfektno pogodbo med Hoffmannom in graščakom Kuhnelom na temelju agrarne reforme razveljaviti in potem sama kupiti ves kompleks. V"ta namen je delala s polno paro pri občinskih agrarnih odharih in uradih, potovalo sc je v Ljubljano in tudi dalje do,„visokih“ gospodov v Belgradu, kjer se da govoriti tudi z ministri. Ne vemo, če je rav-i.o neresnica, da so bila ta potovanja zvezana z velikimi izdatki v svrho »zarade". Vidi se pa sedaj svar tako, da bode Hoffmann s svojo kupno pogodbo na podlagi določil agrarne reforme propadel. Druga skupina je --kakor že omenjeno — to sluteč vnaprej sklenila s Kuhnelom zahrbtno kupno pogodbo za slučaj razveljavljenja one kupne pogodbe, ki sc je prvotno sklenila in podpisala med Hoffmannom in Kiihnclom. Kupna svota znaša 25 nf bonov kron. Ta (druga) skupina obstoji iz treh mož, a zanjo stoji najbrže neka židovska firma, ki že sedaj iz drugih belokranjskih gozdov izvaža bukov les; gotovo pa je to. da prcdstavitelji dTUgc skupine nimajo vsi skupaj toliko denarja, da bi plačali samo mali del tega posestva, ampak stoje v službi velekapitala. V-sakdo v Beli Krajini govori danes, da bode ta družba gozdove neusmiljeno sekala in les izvažala na debelo. Velekapital bode slavil svojo zmago, a za domačega delavca in malega kmeta bode ostalo to, če bo smel pri gospodi sekati les in ga vložiti za beraške krajcerje na postajo. Ostale bodo gole planjave, iz katerih bodo štrleti panji posekanih dreves in pričali o tem, kaj so delali z ljudskim imetjem oni, ki hočejo kmečko ljudstvo danes
politično voditi in ga vabijo v svoj samostojni kmečki tabor.
Čuje se sicer včasih, da so se obvezali les le počasi izsekavati in se ozirati na kmetske potrebe! O, da, gospoda, — zakaj pa potem ne gledate na lo, da se izvede agrarna reforma, ki bo kmetom razdelila, kar jim spada? Ali mislite, da vas ne poznamo in da so vaše obljube dane občinskim agrarnim odborom, količkaj verjetne? Delali ste v pozni noči z vinom in le to hoteli doseči, da se občinski agrarni odbori izjavijo za vas. Moralne vrednosti te izjave nimajo, ker ste jlih dosegli z nemoralnimi sredstvi. Ne sklicujte se nanje!
Agrarna reforma, na podlagi katere se je najbrže posrečilo odstraniti Hof-manna, naj pride sedaj v polnem obsegu do veljave in roke proč od tuje lastnine, pripadajoče edino le kmetu, ki je edini moralno opravičen izkoriščati svet, na katerem dela in tlačani stoletja.
Poleg teh stvarnih dokazov pa govori proti sistematični izrabi gozdov okoli Gradaca tudi dejstvo, da je to v Beli Krajini še edini veliki gozdni kompleks, obstoječ tudi iz mehkega lesa, ki je za zgradbe neizogibno potreben. Ako bo začela Bela Krajina samo malo napredovati, bo treba graditi nova bivališča za ljudi in živino, ki so že danes zelo potrebna, da se nadomeste z novimi. In ko ne bo več gozdov, vam ne bo prišel na pomoč oni gospod iz Metlike, ki danes v družbi z drugimi kupuje te gozdove za velekapital.
Pozivamo zato vse odločilne faktorje, da se prodaja tega posestva v celoti brez vsakega obotavljanja prepreči in se s posestvom postopa tako, kakor določa agrarni zakon in ne velekapital.
Apeliramo na vse poslance, ki ne sede ob režimskih koritih, da to s svojim Vplivom preprečijo, in store vse, da se izvede ne glede na izjave zapeljanih agrarnih odborov agrarna reforma v celoti za posestvo Kiihnel.
Seka sc v Beli Krajini še preveč. Uničilo se je Bukovje v adlesiški občini; ta gozdni kompleks se je prodal ob prevratu Židu Benediktu — kakor se bodeta gospoda Žerjav in Kristan še spominjala — za malenkost z gozdno železnico vred. Pod Planino seka žid Frohtich tamkajšnje gozdove in je pokvaril s svojimi dovoznimi avtomobili prejšnje lepe ceste in jih napravil do malega neuporabne m tudi nad Rožnim dolom bo kmalu izginil gozd v prid velekapitala. Kako se pa pogozduje na teh krajih, lahko vsak sam vidi!!! Preostanek lesa bi lahko kmet sam prodajal brez velekapitala.
Slednjič ugotavljamo, da so voditelji samostojne kmečke stranke imeli pri volitvah za srvoje geslo izvedbo agrarne reforme in tudi na zadnjem shodu samostojne kmečke stranke v Ljubljani dne 27. nov. t. 1. je gospod Pu-
Stev. 49.
AVTONOMIST
Stran 3.
cel j — ki ne more tajiti, da o tej kupčiji ničesar ne ve — sain zahteval izvedbo agrarne reforme. Gopod minister, ali je bil to naročen pesek v oči na korist prijatelju iz Metlike?
Korajža velja! Ob priliki zadnjih občinskih volitev v Ljubljani so centralisti strašili ljudi z besedami: »Gospodje volite nas, kajti za nami je mogočna in velika demokratska stranka!« — Temu strašilu so odgovarjali »zajedničarji« z besedami: »Gospodje, ne bojte se, ampak volite z nami, kajti za našim hrbtom stoji mogočna radikalna stranka!« — Tako je gospoda strašila drug drugega s »ta vel’kim bratom«, nihče pa ni vedel povedati, kaj premore in zmore
—	sam!
Klerikalna Ljubljana. Zadnje občn-ske volitve so napravile Ljubljano klerikalno. Kar sc ni posrečilo ne škofu Mis-siji, ne škofu Jegliču, ne Šušteršiču in ne Lampetu, se je temeljito posrečilo dr. Žerjavu. Eni sicer pravijo, da je Ljubljana tudi komunistična, pa to ni res, ker komunistov z odtokom visoke vlade Številka 13597 z dne 22. maja 1. 1919. ali 1920. sploh ni več. Zakaj vlada ne izda takega odloka tudi glede klerikalcev? Odlok — Žerjavov podpis — klerikalcev konec!
Ali potrebujemo šole? Ljubljanski naprednjaki" pravijo, da ne. Po »ljubljanskem svetovnem nazoru" dosežeš višek učenosti in naprednosti, & ne greš v cerkev. Univerze, gimnazij in 'ljudskih šol ni treba. Take zavode potrebujejo samo klerikalci, da imajo »naprednjaki"
Tako se hočejo reševati življenske koristi našega naroda v Relgradu, kjer ne morejo in nočejo poznati naših potreb, zato zahtevamo: avtonomijo Slovenije.
kam svoje otroke pošiljati, ker so otroci ?a golaš v nedeljo dopoldne še preslabi.
Avtonomija, Ulerikalstvo in liberal-stvo. V starih časih je bila navada, da je dunajska »Neue Freie Presse" začela kar na lepem kakšno divjo narodnostno golijo n. pr. proti Čehom. Takrat so pametni ljudje takoj vedeli, da se za »bregom1 kuha kakšna velikanska gospodarska sleparija, od katere je bile* treba pozornost ljudi odvrniti s kakšnim »narodnostnim*1 ali pa »kulturnim" bojem. Med tem, ko so tolkli dunajski časnikarski čifuti in nj'hov» zabikani verni učenci 3‘ žno («d Dunaja z debelim kolom po »farjih** ali pa po Čehih in ljudi vznemirjali s »kulturo * in z »narodnost«)**, so pa finančni čifuti čisto mirno in gladko prodali državi n. pr. kakšno železnico za ogromne miljonske dobičke. Tako je bilo in je ostalo «e danes. Še danes pri nas takozvana ljubljanska »naprednost** — nekaj za bogove — ni nič drugega kakor stari plašč za pokrivanje zahrbtnih poskusov gospodarskega izniozgavanja. Avtonomisti n. pr. zahtevamo zakonodajno moč za Slovenijo. Kjer je zakonodajna moč, tam se izmozgavanje dežele neha, ker denar ne teče več v centralno blagajno, ampak v lastno. To Belgrad dobro ve. Zato je Belgradu avtonomistično gibanje silno neprijetno in neprijetno tudi belgrajskim podrepnkom v Ljubljani. Treba je torej to gibanje ome-
jiti, oziroma odvrnili od njega pozornost ljudi. Toda kako? Seveda z »liberal-stvom“, »naprednjaštvom" in s »kleri-kalstvoin'*. Svetovnoznana ljubljanska iznajdba „naprednjaštva“ naj zagrne iz-mozgovalne belgrajske poskuse in naj neti domači spor po vzorcu slavne či-iutske „Neue Freie Presse**, da nas bodo mogli Belgrajčani mirno, nemoteno dreti. Toda pri nas to sredstvo ne bo upalilo. Mi pravimo: Ljudje, bodite pametni in predvsem avtonomisti, da boste enkrat na svojem in da vas Belgrad ne bo do golega slekel vseh skupaj. Kadar pa bosi c na svoji zemlji svoji gospodje, se pa igrajte »kierikalce in liberalce**, ali ,,rav-barje*' ali »inance**, ali pa »ljubljanske naprednjake**.
Odstranjeni kraiji in cesarji. Iz Carigrada so pregnali turiškega cesarja. Na Grškem so odstavili kralja Konštatina.
V	Ljubljani so na Miklavžev večer odstavili Sokoli kralja Matjaža.
Nekaj za »Jugoslavijo1* in »Slovenski Narod“. 'Fe dni je prišel na konferenco v Lausanno tudi ruski komisar za vnanje zadeve Čičerin. Ta gospod je bolj majhne postave in nosi očala. Poleg tega je tudi nekoliko komunist ali boljševik, ker belgrajski fermani na Ruskem še ne veljajo, kar pa ni nikaka ovita, da ne bi bil ruski minister vnanjih zadev. Ljubljanski »naprednjaki** bi ga seveda ne hoteli imeti na volilni listi za svoj občinski svet niti na zadnjem mestu. To pa moža ne boli posebno, ker ljubljanskih »naprednjakov** bržčas sploh ne pozna. Kajti če bi jih poznal, gotovo ne bi bil rekel: »Na Balkanu je potrebna zveza držav (federacija), da bo vsak narod lahko niirno in svobodno živel v svojem kotu.“ Ker je pa izrekel take »fr bežne" besede, pride prihodnjič v »Narod** in v »Jugoslavijo**. Ljubljanski »naprednjaki1* mu bodo že pokazali — schon zeigen!
Za sporazum med Hrvati in Srbi nastopa tudi ljubljanska »Jugoslovanska zajednica". O Slovencih niti besede, ker leži Ljubljana v Afriki.
Nova kočevska železnica. Kakor iz-\ emo iz dobro poučenega vira, bodo začeli graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Veliko senzacijo je vzbudil v Belgradu v parlamentu neki slovenski poslanec, ki je govoril v čistem slovenskem jeziku in ne v »jugoslo-vanščini«. Srbi so ga občudovali kot neko svetovno čudo. Slovenec, pa govori — slovensko!
»Avtonomist** — klerikalno glasilo.
Tako trdi »Jugoslavija**. Kaj hoče s tem reči, ne uganemo. S klerikalstvom in li-beralstvom oziroma z »naprednjaštvom** sc pečajo danes morebiti še politične stare babe v Ljubljani, pametni ljudje imajo pa dovolj boljšega posla kakor zanimati se za to, če kdo hodi k maši ali pa ne. To naj opravi vsak s svojo vestjo in s svojim fajmOštrom, kakor ve in zna. Mi ne bomo nikogar vlekli za lase v nebesa, pa tudi ne pehali v pekel. Naj gre vsak svojo pot.
Doslednost. Ljubljanski dnevnik »Jugoslavija« je 6. t. m. objavil članek o »slovenskih avtonomistih«, o katerem govorimo na drugem mestu. Čudno je, da »Jugoslavija« , istega dne priobčuje podlistek, ki ga je napisal g. dr. J.Glonar. Dr. Glonarja je namreč nedavno »razkrinkalo« centralistično »Jutro« kot silnega
—	avtonomista_____
»Črni tisk in politična akcija«. »Slovenski avtonomisti misijo, da se politična ideja pospešuje s črnim tiskom in ne s politično akcijo.« Tako nekako piše »Jugoslavija«. Odgovor je' kratek: Veliko francosko revolucijo, ki je še danes ni konec, so idejno pripravili francoski enciklopedisti s črnim tiskom in ne Camillc Desmou-lins. Pripravljati tla za kakšen po-kret idejno je mnogo težje kakor idejo udejstviti takrat, ko je jabolko že zrelo.
Angleška vlada želi... Ta teden je biila natisnjena v nekem listu vest, da »želi angleška vlada od jugoslovanske vlade dobiti kolikor mogoče točne podatke o političnem, gtospodarskem in socainein položaju v Jugoslaviji." Ta senzacionalna vest je bila natisnjena menda celo s posebnimi črkami, da .ja obrne pozornost nase. Tvorec dotične notice je imel Očividno jako dober namen. Hotel je namreč v svoji hlapčevski duši povedati strmečemu svetu, da sc Angleži — pomislite, Angleži! — sil-
no zanimajo za našo državo in morebiti celo za našo valuto. Pozabil pa je mož na dejstvo, da imajo tuje države pri nas svoje poslanike, generalne konzule in konzule itd., ki imajo uradno nalogo, da obveščajo svoje vlade o apolitičnem, gospodarskem in socialnem položaju v naši državi." In i§c nekaj: Če bi bila do~ tična vest resnična, bi pomenila za zastopnika dotične države silno moralno klofuto. Takih klofut pa tuje države svojim zastopnikom v naši državi ne dajejo. Če pa je ta vest resnična, jo je treba razumeti tako, da so nam Angleži dali dober nasvet, naj postanemo vsaj v svojih uradnih poročilih in v svojih uradnih statistikah itd. že vendar enkrat pošteni in naj ne lažemo preveč, ampak k večjemu toliko, kakor lažejo solidni in pošteni časnikarji.
Iz nekega parlamentarnega govora. »Ta država ni zgrajena na podlagi prava in pravičnosti in tudi ne na edino trdni podlagi resnice, ampak na neki namišljeni sili, na krivičnosti im laži. Zato se ta država tudi ne more ustaliti niti politično niti gospodarsko. Tudi socialno ne, ker kaj tacega ni mogoče doseči v državi, kjer je na stotisoče ljudi brez dela, kjer vlada stanovanjska mizerija, dočim se razmetavajo mil jarde za vojaške stvari in kjer država sama ljudi izkorišča in izmozgava". — Da se državni pravdnik ne bo ustrašil, mn bodi povedano, da ne pišemo s temi besedami o naši državi, ampak tako je govoril češko-nemški poslanec Pittinger v češkem parlamentu (glej »Prager Tagblatt" od zadnje sobote).
Nova stranka. V Sloveniji Be osnuje nova stranka z naslovom »Ju-goslovenska cesarsko - demokratska stranka«. Kot član pristopi lahko samo tisti, ki hodi v kavarno »Zvezdo« in je prerokoval razpad Avstrij« še za časa Marije Terezije.
Dijaška beda. Jugoslovanski akademiki v Gradcu večinoma trpe na pomanjkanju sredstev za vsakdanjo hrano. Ustanavljajo zato svojo menzo. Bogatejše svoje rojake prosijo ob tej priliki za podporo. Prostovoljni darovi za »Jugoslovansko akademsko menzo v Gradcu" naj se pošiljajo na podružnico »Ljubljanske kreditne banke v Mariboru".
Udruženje koroških Slovencev priredi tudi to soboto, dne 9. decembra predavanje v salonu Mrakove restavracije na Rimski 'cesti. Ker je vse-učiliški profesor dr. Gavazzi odložil svoje predavanje o gospodarskih razmerah v Sloveniji vrši se to soboto po kratkih predavanjih prof. dr. Lončarja in dr. Ar-nejca o koroškem plebiscitu stvarna debata o vzrokih poraza pri koroškem plebiscitu. Vsak navzoč bo lahko posegel v debato in vsakemu se bode dal stvaren odgovor. V slučaju potrebe se vrfi vpisovanje novih članov UKS. Pričakuje se obilna udeležba..
Pastirček pase čredico. 12 veselih ljudskih pesmi za mešani zbor. Kdor želi biti veselo ganjen za božične praznike, naj seže po teh napevih. Cena 5 Din brez poštnine. Naročila sprejema: Fr. Rozman, org. Velika Nedelja.
IZJAVA, RESNICI NA LJUBO!
Lansko loto je neizvoljeni poslanec Zvonimir Bernot objavil v svojem listu »Naprej (Ljudski glas)* članek pod naslovom »Politično lopovstvo«, v katerem je napadal mene, podpisanega. Tožil sem; no Zvonimir Bernot je nastopil pred pristojnim okrožnim sodiščem dokaz resnice, ki se mn je popolnoma ponesrečil. S sodbo Pr IV 10/21 je bil Bernot spoznan krivim in bil obsojen po §	493 k. z. n«
1000 K globe oziroma na pet dni zapora ter na povračilo stroškov, in sicer zaradi besedi, da sem »res zmožen takega lopovstva«. Glede ostal® vsebine njegovega članka pa je bil oproščen, češ, da sploh ni žaljiva.
Na pritožbo obeh pa je stol sed-rnorice v Zagrebu s sodbo KI 215/22, ki se je mojemu pravnemu zastopnika dostavila šele 2. decembra 1922, prvo obsodbo razveljavil in obtoženca oprostil. Stol sedmorice se je postavil namreč na stališče, da je Bernotov inkriminirani članek vzeti v celoti, kot tak pa da sploh ni žaljiv.
Ta sodba dobesedno pravi: »Ako pa se omenjeni člankov odstavek«, (ki
Dopisi.
Iz ljubljanske okolice: Neka visoka vojaška oblast je te dni razposlala na vsa županstva brošuro z naslovom »Kosovska epopeja in Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev" z naročilom, da naj jo razdelijo med bivše vojake. Brošura, ki obsega borih 16 strani z mehkim ovitkom vred, in ki je tiskana na navadnem časopisnem papirju, stane 5 dinarjev; »dobrovoljne priloge" pa se še poleg tega hvaležno sprejemajo. Vojaki in »potd-oficiri (ti so gotovo nekaj več kot vojaki!) ter učenci vseh šol dobe brošuro »po spisku njihovih predpostavljenih {kako častijivo!) in poveljstev le za 1 dinar; županstva pa jo po naročilu visoke vojaške oblasti dele kar brezplačno. — Naslovna stran brošure nosi sliko s sledečim pristno »jugoslovenskim" podpisom »Slovenska Vila donaša tlačanom Slobodo"; o umetniški vrednosti slike pa sploh ni govora. — Morda se boste, g. urednik, čudili, kao to, da vam o tem tako podorobnloi poročam. Že iz tega, kar \ sebujejo gorenji stavki, ste lahko spoznali, da gre tu za pravo pravcato 'Pačenje našega lepega jezika. Toda vse to je komaj kapljica v morju; v epopeji sami namreč kar mrgoli tiskovnih napak, »jugoslovenščine** in vsega, kar se lepi slovenski govorici najbolj studi. Samo nekoljka vzgledov: str. 5. »Na vratih Beograda 1806“ »Ko takrat nakani Tur-čin narod Tvoj da stre“; str. 7. »Kosovo" — »škripne v zob ih"; itd. »Padišah srdit je, kot da komu preti"; str. 8. »Na njegove žive oči bom zdrobil mu krono"; str. 10. »plašljtvci sramni"; ibid. »duše sramne"; ibid. »Da mi po nesmrtnem poti v smeri k pravoj slavi, Vzjašete na čelu vojske, kakor zmaji pravi! Da pokažete potomstvu pot za rajska vrata, ..,“; str. H. »Pa zboro se spet — na-skoče s svojim zverskim srdom;“ str. 12. »Pred sodnika Bajazita sramno jih od-veli“; str. 13. »Da zajamem v skledi glavo kronanega Carja" itd. itd. — Dovolj! Človeka boli, ko vidi, da mu njegovo govorico tako nesramno mrcvarijo. Vojko Koprivnik bi mnogo bolje storil, ko se ne bi nikdar polotil slovenjenja te V. S. Jankovičeve (polkovnik) epopeje, kakor pa, da je skrpucal prevod, ki dela sramoto slovenskemu jeziku. Škoda, zlasti v sedanjih čas'h, dvakrat škoda za težke denarje, ki se jih je vtaknilo v to stvar, posebno še, ker je zelo .zelo dvomljivo, da bo dosegla brošura namen, ki so ga ij odločili njeni velikodušni razdeljevalci.
Iz cirkuiškega okraja (Davki.): Tukajšnja davčna uprava ima zelo dober talent pri izberi svojih tajnih zaupnikov. O njihovi tozadevni sposobnosti, pred-
vsem pa zanesljivosti, najbolje kažejo njihova dela, t. j. po njihovih podatkih od davčne oblasti odmerjeni davki, predvsem oni na vojni dobiček. — Naj navedem trojico najbolj kričečih cvetk iz vrta teh zaupnikov, a) Stanki Ž., ki je morala med vojno delati izključno le za vojaštvo ter preživljala radi tega in pa pomanjkanja vozniških in delavnih moči zelo občutljivo gospodarsko krizo, odmerila je slavna davčna oblast med drugim samo za vojno leto 1917 — čujte in strmite
— - nad K 700.000 davka. Gotovo je, da taka neznosna bremena ogrožajo eksistenco podjetja ter da tvrdka tega bremena ne bo plačala, temu protestujoč s protidokazi, to krivično odmero ovrgla.
— b) Nadalje je odmerila T. za 1. 1919. i. dr. nad K 50.000.— davka, dasi je splošno znano, da je morala nejgova obt-telj radi njegove vojaške odsotnosti izčrpati med vojno vse pred vojno težko prislužene prihranke. Ravno v tem letu se je povrnil šele gospodar iz ital. ujetništva ter prinesel seboj kot plačilo za štiriletno vojaško, trpljenjapolno življenje neozdravljivi protin in srčno hibo, izmed katerih ga posebno druga perijo-dično tako hudo napada, da se je vedno bati najhujšega. — c) Posestniku T., ki deluje za tujo stranko je odmerila tako visok davek, da je vsako kritiziranje o odmeri tega davka popolnoma odveč, ker bo zamogcl omenjeni z dokazi lahko izpodbiti to nečuveno odmero. — V protest tega krivičnega obdavčenja zbrali so se trgovci 27. t. m. na Rakeku ter soglasno pod primernim utemeljevanjem sklenili, da kratkomalo ne plačajo teh neznosnih davčnih bremen. — Precejšnja krivda zadene pri tem posebno okr. davčnega komisarja ter ostale davčne uradnike, ki slepo slede informacijam svojih zaupnikov. V splošnem pa vlada med prizadetimi enodušno razpoloženje in soglasen sklep, da se naj prestavi g. davčni komisar, ki je moral na pritisk davkoplačevalčev iz istega vzroka, namreč svoje že v pretiranost prehajajoče natančnosti pri odmeri neutemeljenih davčnih bremenih oditi iz svojega prejšnjega službenega mesta. — Iz teh vzgledov jasno razvidi vsak, kako krvavo nam je potrebna pravična zakonodaja in kaj vse zamore u čin iti prevelika strankarska korupcija, katero ščiti centralizem pod plaščem vseobče državotvornosti „državoohranjujoi£ih“ strank.
— Vsega tega pa bode konec le tedaj, ko si bo izvojevalo na lastnih tleh vzra-stlo slovensko ljudstvo s svojlo neizprosno, trdno voljo, lastno zakonodajo.
Dnevne vesti.
ga je okrožno sodišče v Novem mestu ■poznalo kot žaljivega) »presoja v smislu svojega celotnega pomena, ni najti, da je obtoženec (to je Bernot) očital ž. ■jim zasebnemu obtožitelju (to je me-■i) zaničljive lastnosti ali ga zasmehoval in poniževal v javnem mnenju.« Sodba pravi dalje, da besedilo tega odstavka inkriminiranega članka »sploh ne ustvarja načina pregreška zoper varnost časti«, ker vsebuje Bernotov •tanek le v časopisju običajni način polemike, s katerim se ni prekoračila dopustna oblika kritike.
Zvonimir Bernot je po svojem »Napreju« pisal, da je »dokazal resnico«, ni pa povedal, da sploh ni nič nečastnega »dokazal«, ampak da je bil oproščen samo zaradi tega, ker po pravnem mnenju stola sedmorico njegov članek v celoti sploh žaljiv ni!
To je resnica!
To sem moral pojasniti ne zaradi Bornota, o katerem imajo ljudje, ki ga bližje poznajo, itak svoje mnenje, temveč onim, ki bi iz pisanja in govorjenja njegovega lista njegov »dokaz« na-
pačno razumeli. .— S tem je ta zadeva za mene zadovoljivo končana.
Ljubljana, 3. decembra 1922.
A. Prepeluh.
Vrednost denarja. V Curihu dajo za 100 naših, kron 1 frank 80 centimov. — V Zagrebu pa velja 1 dolar 290 kron, 1 lira pa 14 kron.
Cene živine. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so prodajali vole prve vrste do 26 kron za kilo žive teže, druge vrste do 23 kron. Krave prve vrste do 18 K, druge vrste do 14 kron. Prašiček 6 tednov do 1200 kron.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knj!ge v vseh jezikih po ugodnih cenah.
I
0
i
Teodor Horn, Ljubljano
Poljanska cesta št. 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparekih In vodovodnih
instalacijskih del kakor tudi
za pokrivanj e »treh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno in po najnlžjl dnevni ceni. Ambalaža In pločevine.
1
0
g
Prometni zavod za premog d. d. w Ljubljani
prodaja ias slovenoklh premogovnikov
PT velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetia in razpečava
la čehoslaiošhi in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in trni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
Po oinoma varno naložite svoj denar v
OZ93EMH1 POSOJILNIC!
v umm\
r. 2S. SE O. SE.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela
„Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5V2°/o brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5“/0.
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt ieta po G °/0, na dobo pol leta po G '/4%.
i
Nat boljša in najsigurnejša prilika za štedenle!
Lfudslia posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
tm* 5°/o
bx>ez odbitka, rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hran lnih vlog in n d 1,100 OOP kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menicL, na hipoteke in v tekočem računu.
Telefon : Pisarne št. 57,
Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani.
Telefon: Tovarne št. 532.
Tovarna ir Stožicah pri Ljubljani.
Centralno skladišče vLjublJant, Miklošičeva cesta lO./I. ^
Use vrste moških in deških oblatil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne cene.
Kap.ta!: H ZO.OCO.OOO
Slov. eskomptna banka
Hiid leslt, Rakek. Sisiitijiriftc. LlUbljilRfl, ŠGlEnbUrQDSH IllCR Št 1. -
Rezerveošrag K 6,500.000
izvršuje vse bančne prešle »jtočneje in najkulantneje
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
Zadružna gospodarska banica d. d.
□Telefon št. 21.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
........—	Glavnica	skupno	z	rezervami	nad	K	60.000.000.
Podruinicei Djakovo. Maribor, Sarajevo, S »m bo p. Solit, Šibenik. Elrr povitura i B*rd.
□Telefon št. 21.
a
H
a
Interesna skup-
nost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu
Daje trgovske kredite,'eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne<knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.