IcJS >£1 a C fi6. številka. Izdanje za soboto 27. julija. 1895 (v Trstu, v soboto zjutraj dn<* 27 julija 18<.»r>) TW*;l j XX. „EJJINOBT- ivhnjn po trikrat nil tetilMI V Hi-M!t! lUnjih oh torkih, oetrtkili in sobotah. Zimratijo ;in,- /• liajn ob H. uri ijutiaj. Tp^rrnu i>a »t'7. uri »cfrr. — Obujttu izdnnje kIjiiii : *» leilen ITiruM . f. — .!*', izvi-ii av\;ii|ti i. 1.41 »»•Tli , . , 'J rti» , . „ 4,— tu pol leta , , . V— , , .«._ r* vhh lato ■ . . 10.— . , „1*.-- Na naročite brez priložene naročnin« sine jemlje oitr. 1'onnmioiiu Htuvilkft h« dobivajo v p-«, 'litju! 11 io ah t obuku r Trstu po u u/. iaven Thu po 3 nvć. Si.bmu. v »m-i/ t-»rilu » Ht j; ? ■. i»-»4l<>v.< t. >|i>h»iimi ^rkitmi «■> f 11 .i4 > 11 •• ,.ro„|or. kn'Uir oh-o-gn , araiiih k r^f i'itflrtiin »Hinrtu r« in J if n^ 'itS v itn, .to. ■ i oglasi >t<1. ««» rai un* " po polniti.i- \ "i •topiti lilij ;i.> Ai! i a i >■ ji-IihMtii iiicii 1'inBiini m. JVrnilo |ii-iim m m roti l"rnn:iii» ino. k >r m-f, mika* >■ it •»,- >i • »pio| imajo. R»k»i>l«i »i« ii« T. ki'upi. Nitriiiniiiii, "Mi'ini'no m it^ltiiii npr« ...in* ti )irlin» | i.-■■ eni« hit. H, II. nn>K fMH.mlt h ma#. Častitim našim gg. naročnikom! O onih naši'.t čč. gg. naročnikih, ki so v zastanku z naročnino za drugo četrtletje, ali pa celo za vse poluletje, in »h več in nam ne dopošljejo naročnine tlo 30. t. m. smatramo, da nimajo nič proti tenm. ako se poslužimo poštnih nalogov za iztiijanje zas-tankov. O onih čč. gg. naročnikih, iti nam . vrnejo poštni nalog, smatrali bodemo, da ne želć vec biti naročniki našega lista ter jim ustavimo dopošiljnnje, pridržuj^ si pravico iztirjati ZHStanek drugim potom. Upravništvo. ■ i i — Radi dogodkov povodom volitev volili mož v Istri. Interpelaciju poni. 8 [> i n fi i t' nt tira. Lnginje h t • varišev v soji poulomke zbornico dno 14. itniijit ]8'J.r>. (Knnee). Kako m izogniti vsem tem nepristojnostim I Nepristojnostim, kakoršije so se dogajale v Vižlnadi, Oprtlju, Vrsarn in Poreču meseca aprila t. l.t mogli bi se v bodočnosti izogniti v prvi vrsti tako-le: da bi se popravile volilne liste pred vsako volitvijo, ki se ima vršiti, ter da bi s« dopošiljala vabila pravočasno ; da bi bilo vsaj nekoliko volilcem dopu- i šč.euo ostati v volilni dvorani ves čas glasovanja, zlasti pa volilcem iz one stranke, ' ki ni zastopana v volilni komisiji; da bi se prvotno volitve vršile v naravnih središčih občin, in v občinah, kjer so I mesta in kmečke občine združene v jeduo 1 krajno občino, v jedni kolikor možno osred- ' nji kmečki občini, ne pa v mestu ; da bi volilni komisarji in sploh zastopniki c. kr. oblasti, strogo postopali po zako- • nitih določilih, da bi gledali na to, tla bi ' se občinski organi in členi volilnih komisij j ravnali po teh določilih ter da bi se strogo 1 postavili po robu kršenju istih ; in da bi se J držali jednotnega, zakonitim d ločbam odgovarjajočega postopanja v vseh občinah in ! okrajih dežele. Kak6 določa deželni volilni red! ' po 29 in 15 deželnega volilnega ! reda za Primorsko je popravljanje volilnih ' list ne le dovoljeno, ampak zaukazano, k h j t i ' povodom občinskih volitev je sestaviti vo- ! lil ne liste, povodom deželnozborskih volitev pa redigirati (popraviti) iste, in je kot vo- i lilce za volitev deželnih poslancev smatrati : one, ki ob času deželnozborskih volitev sestavljajo* prvi in drugi vulilni razred, ne pa one, ki so „sestavljali" ta dva volilna razreda povodom občinskih volitev. Po § 31 mora volilni komisar pregledati imenik občanov, ki imajo volilno pravico ter potrditi, da je. isti prav sestavljen in da so PODLISTEK. 104 Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. BpiHu) A. Š e n n a, (Dalje,) .Ha! ha! ha! udarili so plemiči v smeh. „No dajte sabljico ! Dajte, Teletič moj!" vzdignol se je podban. „Ako je majhna, ostra je, magniflce/ dignol se je i mestni sodeč. „Utegnoli bi se porezati !* „Sabljo daj !*' zakričal je Stepko besno. „Kaj naj tetn kramarjem sablja?" „Kramarji vam to takoj pokažejo !" vzja-ril se je Vernič. „Kaj? Ho! ho! AH tako? Glej. glej! Pa še reži name ta zagrebška tniš ? A znate-li, da sem podban ? Šilo, kladivo, igla — to je za vas kukavice!" „Stepko !" prijel ga je Konjski zu ramo. „A kaj Stepko !" osvobodil se je podban, „tla, vskipelo mi je srce ; sedaj sem jaz gospodar, sedhj bodem te eiucarske lopove biii volilci povabljeni. Le od volilnega komisarja je torej odvisno, da so volilne liste prav sestavljene in da so se poslala povabila, ki bi se morale le prav glasiti. In če tudi ni v zakonu izrecno naglašena pravica do upogledanja v volilne liste in do prepisovanja istih ter pravo do reklamacije, se strani volileev ali v imenu islih, vendar je to u-mevno samo po sebi in more služiti volilnemu komisarju le v to, da more potrditi, da je prav sestavljen imenik onih občanov, ki imajo volilno pravico. Istotako more služiti le njemu, kadar se volilci pritožujejo, tla niso dobii povabila, ali da se je dobili prekasno, ali pa krivo pisano, da more potrdili, da je bilo povabilo pravočasno in pravo ter da more energično nastopiti proti vsaki zamudi ali falzifikaciji v tem pogledu. V večih občinah nekaterih okrajev se je postopalo na ta način glede upogledanja v volilne liste in prepisovanja istih in so se volilne liste popravljale pri okrajnem glavarstvu do zadnjega trenotka pred volitvami. Vsled neke tozadevne uloge je tudi njegova ekscelenca, namestnik tržaški dne 18. aprila t. I. št HM P. nastopno zaukazal okrajnim predstojnikom: „Ker je volitev javen čin in j« davkoplačevalcem veliko do tega, da spoznajo volilne liste, nimam vzroka, da ne bi povabil Vašega visokorodja, tla odredite, da bodo mogli davkoplačevalci, kolikor le dopušča služba, »pogledati v volilne liste ter prepisovati iste." Ta odredba gotovo ni le za to, da bi davkoplačevalci vedeli, ali so vpisani v volilne liste ali ne, ampak veliko bolj za to, tla se volilne liste, akt) niso prav sestavljene, morejo popraviti potom reklamacij. Ker je volitev javen čin Je le opravičena zahteva, da je. vsaj nekoliko volilcem, zlasti one stranke, ki ni zastopana v volilni komisiji dopuščeno, da smejo ostati v Volilni sobani ves čas glasovanja. Volilni lokal je lahko mal, nikoli pa ni tak mul in najbrže ne bode, da ne bi mogli ostati v njem vsaj nekoliko volileev poleg onih, ki glasujejo in poleg členov volilne komisije. Slo beti za mir in red je dolžnost politiški oblasti, ta skrb pa ne sme postati tolika, tla bi zaprečala javnost, svobodo, pravilnost in zakonitost volitve. Žalostno bi bilo za državno oblast, ako bi mogla vzdrževati mir in red le tako, da ne bi se ozirala na zakonita določila. Zakonitost volitve zahteva, da ves čas glasovanja ostane v volilnem lokalu neko število volileev, zlasti one stranke, ki ni zastopana v volilni komisiji, morda po dva iz vsake davčne občine. Potem ne bi bili mogoči taki dogodki, kakoršne smo opisali, po- krstil po svoji gosposki volji, da i zapleniti hočem ta njih votli osnjak za vse stare njih grehe." „To je sila sub salvo conductu! T tko počenja razbojnik,planol je Vernič, potegni vši svojo sabljo. Po Gregorijančevem licu vsplamtila je strela, oči so mu zabliskale. „Razbojnik, praviš, lopov!"' zakričal je hripavim glasom ; tvi, vi ste razbojniki, vi ste mi odvzeli sina, da sina, oj vi sužnji vi! Čekajte — strela v vas ! —u in pograbil je Stepko vrč, zamahnil, in vsoj siloj vrgel ga na mestnega sodca. A hitreje je bil le-ta ognil glavo. Vrč je tresnol ob zid, razletel se na sto koscev in zlato vino poškropilo je prestrašane goste. V tem hipu zabliskale so sablje. Tekla bode kri! Sedaj skočijo gostje jeden na uruzega. „Mir z vami!" za^mH je Želniški. pTn je hiša miru, a ne razbojniška špelnnka. Dajte, gospoda, sablje v nožnice in sram vas bilo, da mi vračate zlo za ljubezen! Nisem znal, magnitice, da vam je dušo obsedel ne- tem bi bilo ustreženo volilni komisiji in posebno volilnemu komisarju, da uc bi bile pripuščene k glasovanju osebe, ki nimajo iiik.ike pravice v to, da nt> bi se dogajala sleparstva. Kjer obstoje hrvatske volilne l.oiuisije, tam je dovoljeno tudi somišljenikom italijanske stranke, da smejo ostati v volilnem lokalu : hrvatski* volilne komisije se ne boje nikogar, Ute s« drže zakona. Slučaj v Vrsarn kaže predobro, kako potrebno bi bilo, tla bi se volitve vršile v središčih krajnik občin. l'o naravi stvari morale bi se volitve za kmečke občine vršiti v koji osrednji kmečki občini, in ne v mestu. Ponavljajoči se nemiri, demonstracije proti volilcem kmečkih občin, grožnje, zavajanja in preomejena svoboda gibanja v mestih, tudi zahtevajo tako. Pri volitvah v kmečkih občinah za kmečke občine ne bi tiebalo krdel orožnikov, kakor so potrebna pri volitvah v mestih za kmečke občine. To dokazuje najbolje volitev volilnih mož, vršivša se v aprilu t. I. v davčni kmečki občini Kilipan za kmečke občine krajne občine Vodnjan ; ista se je vršila popolnoma v miru in redu in zakonito, dočim so se pri prejšnjih volitvah, vršivših se za to krajno občino v mestu Vodnjan dogajale nerednosti, nemiri, nezakonitosti. To je tako naravno, da ne treba zgubljati besed o tem, da se morajo spolnjevati zakonita določila se. strani c. kr. vladnih organov, da skrbe ti organi, tla tlldi drugi spolnjujejo ta zakonita določila ter da se e-nergično postavijo proti prestopkom, kakor tudi, da se je držati jednotnegn, zakonitim določilom odgovarjajočega postopanja. Na podlagi povedanega si dozvoljujejo podpisani vprašati c. k. vlado : 1.) Ali je znano visoki c. k. vladi opisano, nerodovito in nezakonito, hrvatske vo-lilce izživljajoče ler v očeh vseh resnicoljubnih mož gnusno postopanje pri volitvah volilnih mož, vršivših se v aprilu IH9I> v občinah Vižinada, Oprtalj, Vrsar in Poreč v Istri, in kaj misli ntorih proti temu? 2.) Ali je vis. c. kr. vlada pri volji, u-kreniti potrebno, ako treba tudi potom v to svrlio potrebnih zakonskih pretilog in nare-deb, tla se za bodoče prepreči tako postopanje pri vseh volitvah v Istri, ter da se bodo poslednje v bodoče v vseli stadijih vršile redno in zakonito, oziroma, da bodo vsi opravičenci mogli izvrševati svoje volilno pravo, ter da bodo izključeni od volitve oni, ki nimajo pravice. Na Dunaju, 14. maja 18«)5. čisti duh, a vas, mestna gospoda prosim, du me oprostite, ker ste bili žaljeni pod to streho I* „Kaj tako tudi vi?- zasmejal se je podban. „Ueue! Hajdino i/, tega popovskega gnezda. A vam Zagrebčanom, prisegam pri živem Bogu, ljuto se hočem maščevati. Ali jaz, ali vi !" In besen ostavil je podban z drugimi plemiči kanoniški dvor. Za malo prijavila je mestna gospoda spoštovanim meščanom, kaj se je dogodilo na Kaptolu. Ni se malo vznemirilo mesto. •Zaprite mestna vrata !* zaporedni je .lakopovič. „Ali gospod b:w veli,* odvrnol je sodeč, „da za dobo sabora morajo biti odprta po dnevu in po uoči.*' „Zaprite vrata," ponovil je Jokopovič, „na moje ime. V tem mestu smo mi gospodarji, a jaz sem vaš odposlanec v saboru, ltecite meščanom, da naj bedijo. Glejte, da bode ob noč vojske v mestu !** „Uene!* odgovoril je. sodeč; ^botli po vašem. Vi ste naš odposlanec. Zaprite pred Politiške vesti. V Trutu, dnu ■-'t'., juliju lHt»5. (io*p. l**r»ii ('omilili je ravno- kar objavil nastopno pismo: Svojim volil-ctiin ! Vsled splošno vladajoče prete/mmi narodnostnih idej, so se žalibog povsod tako razvile narodne protivnosti, da ni več prt* štora načelom, ki jih jaz spoznavam in katerih ue morem zatajili. ('e si nisem nikdar domišljal, da moreni vsakomur ustreči, imam zdaj celo povod misliti, da ne morem skoro nikogar vec z a d t« v o l j i I i. Pit vesti mi (orej ne ostaja drugega, nego tla p o v r u e m v V a š e i o k e d r-ž a v n o z borski m a n d a t s katerim sto me večkrat počastili in kojega izvrševanje mi postaja od dne do tlim tim mučnine, ker ho se pri volitvah združevali na mojo ime glasovi razni h politi č u i h iu n a r o ti n i h n t r a u k. Poslavljajo se od Vas, prosim, sprejmite izraz iskrene hvaležnosti za laskavo zaupanje, katero ste mi blagovolili ohraniti skozi dolgo let in kojt: mi ostane trajno v prijaznem spominu. Kr. (,Volilni. V Št. petru, dne 2f» julija t. I. V tem pismu je potrjeno, tla smo mi nedavno prav dobro označili razloge, ki so doveli grofa Frana Coroninija do sklepa, umakniti se iz politiškega življenja. G. grol prišel je slednjič tlo spoznanja, da j« zašel meti dva kamena: med opravičene zahteve Slovencev in pa nestrpnost iu objestnost italijanske stranke. Škoti a zares za moža toli odličnega po svojem rojstvu in spoštovanega v najvišjih krogih, da ju bil zašel v zanjke brezvestne klike, kateri na ljubo jo obrabil svoje moči iu pokvaril svojo politjško kvalifikacijo. Skoro ob vsaki nastavši krizi bilo je čuti med drugimi tudi njegovo ime kot moža bodočnosti, sedat pa j« zaključil svojo poliliško karijero se žalostno izjavo, d a n i poznal ljudi, s koji mi so je v e-z a I. Slovenci ue bodemo točili sol/, /,a njim, a nikakor ni naša krivda, ako smo prisiljeni reči: dajegosp. grot, dasi sic.er poštenjak v vsakem pogledu, u a m Slov e u c e m v e I i k ti š k o d o val v n a r o ti u e m p o-g i e d u škodoval pa ravno zato, k e r so ga n a v s e h s t r a u e h p o z ii a I i k o t p o š te n j a k a. Tudi najgrsi potniški čini naših narodnih nasprotnikov zadobili so na Dunaju prijaznejše lice, ako je padel nanjo žarek t'orouinijevega ugleda, l'o vsej pravici smemo ponovili svojo trditev, da primorski Italijani bodo šele sedaj, ko ga nimajo več, vedeli, k a j j i m j o bil g r o f K r a u f! o r o n i n i! vsem Kamenitu vrata, a ključ ;i;ij hrani starešina Peter Krupič." l'o starodavnem običaju niso v Zagrebu po noči ključe mestnih vrat čuvali najeti vratarji, ampak redom mestni starešine ali meščani, in to pot poslal je sodeč kljii' e staremu zlatarju. * * Bilo je okolo desete ure po nori. Mesec, je plaval nad Kamenimi vratimi iu svetloba mu je bl.ščala ua le hi. kakor na aleiukaineuu. V mestu vse tiho ill mirno. Samo o-i „Harmiceod šatorov pijanih bauderijalcev, slišal se je krik iu vrišč. „Oče mili!" rekla je flora, „evo sem ti pripravila ključ, svetiljko in kresalo, ako bi bilo treba odpreti mestna vrata. A tu ti je plašč in kapa, ker je mraz, da led kar poka. Čuvaj se, ako Boga znaš, a sedaj lahko ti noč, oče milil* .Lahka ti noč, Dorica draga!" odvruol je zlatar iu legel ua klop v svoji delavnici. (Dalje pri h.) Plenerjevo slovo Bivši vodja nemške levice in pozneji finančni minister Plener poslovil se je včeraj oil svojih volilcev v trgovinski zbornici v Hebu. Iz kratkega brzojavnega poročila vidi se nam važna izjava, d a n e m h k o 1 i ti e r a 1 n a stranka s p r v a n i pripisovala toliko važnosti celjskemu vprašanju, kakor pozneje. G. Plener nam s tem ni povedal nič novega, ali dobro je, da je prišla ta izjava iz njegovih ust, torej najkompetentnej-sili. Gosp. Plener sani je torej potrdil, da je nemška lt/ica igrala brezvestno komedijo, ko je uprizorila takov hrup radi vprašanja, 0 kojem je bila prepričana, da ni ni najmanje nevarno Nemcem In stranka, ki so toli brezvestno igra s toii potrebnim mirom v državi in ki brez vse potrebe razburja državljane — taka stranka je brezobrazna dovelj, da imenuje samo sebe .državno potrebo". Cesar in kralj v Zagrebu. Vsa javna glasila hrvatska, brez razlike glede na politiško mišljenje, pozdravljajo velikim navdušenjem napovedani prihod Njeg. Veličanstva v Zagreb. Naj nas že delo — tako pišejo — take ali take razlike v mišljenju, ali čut zvestobe, lojalnosti in udanosti do kralja je vedno družil Hrvate v j e d n o s a m o v e- 1 i k o družin o, in ko je šlo za to čut-stvo, umaknili so se vsikdar prepiri in raz-pori. „Obzor" se nadeja, da je prihod kralja na Hrvatsko smatrati kot znamenje, d a se pričenja nova doba za Hrvatsko in vse monarhijo. Tudi .Hrvatska" naglasa neprimično udanost Hrvatov. Tudi stranka prava pozdravi navdušeno svojega kralja, da si je nasprotnica sedanjemu zistenui. „Narodni praznik" italijanski. Italijanski kralj je torej že potrdil zakon, s kojim se proglaša dan 20 septembra — dan, ko si je italijanska vojska prisvojila Kini — narodnim praznikom. Prav dobro označuje zagrebški , Obzor" ta praznik kot praznik italijanske obupnosti in strahu. Govori se, da papež razpošlje vsem vladam in škofom sveta en-eikliko, v koji bode protestoval proti temu zakonu, kot žaljenju, storjenemu poglavarju katoliške cerkve. Kronanje ruskega carja se ne bode vršilo proti obletnico smrti carja Aleksandra III. -- Pri kronanju bodo navzoče tudi posebno odposlanstvo sv. očeta papeža. Različne vesti. Imenovanje pri trlatki obrtni ioli. Vodja naučnega ministerstva imenoval je suptente na tržaški državni obrtni šoli Ivana Canteja, Henrika M ene gaz zija in Petra Zae-c a lijo stalnimi profesorji. Odlikovanj« vsled Ljubljanskega potresa. NJ. Vel. cesar je v priznanje posebno požrtvovalnega delovanja povodom katastrofe v Ljubljani podelil tamošnjemu višemu poštnemu upravitelja Matiju Š o r I i j u, okrajnemu komisarju baronu Viljelmu H e c h b a c h u, službujočemu pri kranjski vladi, predstojniku Ljubljanskega prometnega urada avstrijskih državnih železnic, višemu ofleijalu Josipu De tel i, ter načelniku južnoželeziiiške postaje Evgeuu G u t m a n n u zlati križec za zasluge s krono, nadalje vladnemu konce-pistu Karlo E k I u in poštnemu ofleijalu Franu M a g a j u i zlati križec za zasluge, in železniškemu čuvaju južne železnice Ivanu P a v 1 o v č. i ć u srebrni križec za zasluge. — Zajedno je dovolil cesar, da se izreče stotniku Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, Franu D o b e r 1 e t u Najvišja zadovoljnost. Cirilo-Metcdijski dar. Možki podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu je doposlal veleč. gosp. župnik repen tuborki Ivan Slavec kot Cirilu- Metudijski dar, ki ga je nabral med svtjinii župljaui, znesek 28 kron, katere so darovali in sicer: veleč. g. župnik Ivan Slavec 3 krone, g. učitelj Anton Fankin 2 kroni, gg. Ferd. Lah (orgljavee), Ant. Zenič ml., Josip Pnrič, Anton Tavčar, Ivan Guštin, Val. Iiizjak, Anton Guštin, Andrej Guštin, Iv. Ilavbar, Ana Ilavbar in Josipina Ž vab po 1 krono. Ivan Gnlič in Anton Škabar po HO stot, Ivan Guštin, Ivan Škabar, France Ravbar iu Josip Purič po HO stol., drugi župljaui 7 kron f»0 stot., kateremu znesku jo še dodal veleč. g. nabiralec 50 stot. Hvala veleč. g. nabiralcem in vsem gg. darovalcem. V isti namen je daroval g. Sancln za zgubljeno stavo z g. Jerebom 2 kroni. Živel. V Skedenj ! Jutri popolndne priredi vrlo pevsko društvo .Velesila1' v Skednju velik koncert pod milim nebom. Že zaradi preža-nimivega programa — pel se bode tudi veliki zbor .Kdo je mar V* se spremljev&njeni orkestra — bi bilo želeti, da se TržaČani v obilnem številu udeleže te veselice ; ali tudi čut hvaležnosti nas sili, da povrnemo ške-denjcem milo za drago. Ne smemo namreč pozabiti, da uprav „Velesilam" drage volje sodelujejo pri vsaki mestni veselici, kadaikoli se naprošeni za to. Kako so u. pr. se svojim divnim petjem poveličevali .Sokolovo" slav-nost v Dolini! Menico torej, da je vsem .Sokolom" še posebna dolžnost, da se v kolikor le mogoče velikem Številu udeleže jn-tršnje slavnosti v Skednju. Pri vsaki priliki treba da kažemo — bratsko vzajemnost! Vražja logika. Z ozirom na okolnost, da je občinski zastop v Voloskem sklenil, da b<5di hrvaščina uradni jezik, vskiika neki laški list: .Vidite, kako razumejo Hrvatje jednakopravnost, kjer imajo oni večino t" To je pa že vražja logika : Kjer so Italijani v večini, bodi le italijanski jeziK uradni jezik ravno zato, ker so Italijani v večini, kjer pa so Hrvatje v večini, bodi istotako italijanščina uradni jezik — radi j e d n a k o p r a v -n o s t i, V očigled taki logiki moramo v božjem strahu položiti svoje — orožje. Zrelostni izpiti na c. kr. ionskem učiteljišču v Gorici. Te dni vršili so se na tein zavodu zrelostni izpiti pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika viteza K1 o-d i č a. Na slovenskem oddelku napravile so izpit z odliko gčne. : Marija Arh, Ljudmila Grželj, Karolina Klemenčič, Ema Ličen, Antonija Štubelj in Luizrt Tonstovršnik ; s povoljnim vspelioin prebile so izpit, gčne.: Pavlina Brezovšek, Zora Hrozovič, Josipina .Tost, Kliza Klemenčič, Franica Križaj, Komana Ozana, Ida Požega, Marija Pupis, Ljudmila Sedevčič Avgusta Santel, Kliza Vittori in Franica Zei. Iz Gorico nam pišejo dne 21. julija t, I.: Kako željno pričakuje goriški židovski list „Corriere di Gorizia" vsake prilike, da udriha po Slovencih, to je že davno znano. Njegova nesramnost ni prav nič izbirčna pri povodih in vsaka stvar jej je na hvalo, če je tudi izvita iz trte ; še manj pa je obziren ali dosleden oni list v svojih sporočilih. Za danes naj zabeležimo sledeče : Goriški .Corriere" je v svoji 86. št. 16. jul. t. I. zopet napadel Slovenca Iv. Gosarja, rodom Kranjcn, akademskega slikarja, tako strastno, da se mora to berilo pristuditi vsakemu poštenemu človeku katerekoli stranke. Povod temu napadu je dal sledeči dogodek : G. Gosar biva kot cerkveni slikar že nad dve leti v Gorici. Zaradi njegovih izvrstnih del se je zelo prikupil prečastiti duhovščini, katera ga prav obilno počeščnje iu podpira se svojimi naročili za razne cerkve. Toraj kot tukaj že v obče dobro znanega umetniki«, ki je že povsodi žel zasluženo hvalo, poklical je G. Gosarja tudi preč. g. župnik na Placuti v Gorici, naprosivfii ga, naj pregleda cerkev in na podlagi tega napravi proračun ; toda vsa stvar bi imela ostati tajna. Nekaj tednov potem se je g. G. povrnil ter naznanil, koliko po prilici bi stalo nameravano delo ; pri tem pa je pristavil hitro svojo željo, naj bi dekoracije se izročile kakemu mestnemu slikarju, n. pr. Delueriju, po načelu, da ju razdeliti košček kruha, (žal, da ta'o plemenito ne čutijo naši Italijani!). Toda glejte, kako je mož zahvalil dobrotnika za priporočbo. V ostudnem listu, v navedeni številki, napadel ga je doslovno tako-le : V cerkvi na Placuti od znotraj se popravlja in delajo se slike .fresko". Do les nič hudega. Toda čujte, kakemu slikarju so izročili to važno delo ?! Nekemu fanatičnemu Slovencu, ki ga je zaneslo sem, ne ve se prav s katere strani slovenskega sveta, da nadomesti latinske proizvode *) s „cirilskiuii". A to še ni bilo zadosti napadniku, kajti ko-nečno pozval je mestni magistrat na pomoč, češ, naj tu odvrne take nepriličnosti.**) Kakor je razvideti iz teh vrstic meri napad razven ua g. Gosarja kot slikarja tudi v obče na S1 o v e n c e, iu vendar ni se vredno *) Kur je cerkev pobeljena, čestitamo Latin-colu za tuke proizvode, kuj.« ho iinpravili zidarji. **) I) o 1 li e r i spuilii k onim ljudem, koji so iivtS o Slovencih, p« Iti jih vendar hoteli imeti za norce iu škoditi jim krt „A^kvoiii". zdelo nobenemu slovenskemu listu v Gorici, da bi se bil potegnil za napadenca. Obžalovati moram zares, da je prišlo v Gorici tako daleč, da tudi med samimi Slovenci ni nobene sloge I Iz Ljubljano nam pišejo: Človek se navadi na vse, konečno tudi na tresenje zemlje. Sleherni dan čutimo, da se sedaj jače, sedaj slabše guga zemlja. Ljudstvo pa se ne vznemirja več. — Zidarska dela omejena so doslej na najnujnejše popravke, toda živahnejše bode zidanje, ko bodo razde'jena državna podpora in pa posojila. Težko pa da bi že letos pričeli zidati nova poslopja, kajti najboljša doba za zidanje je že profila. Težkim srcem pričakujemo zime, kajti gotovo bode primanjkovalo stanovanj. — Novistav-binski red, glavni pogoj za novi razvoj mesta, ne pride več v razpravo v izrednem zasedanju deželnega zbora. Kratka doba, določena zasedanju, dovo'juje le, da se bavi deželni zbor samo o zgradbi deželnih poslopij iu pa o dobavi za to potrebnih sredstev. Lahonstvo na Graikem vseučilišču. Ne čudimo se več, da so zaprli v Gradcu kot ..politiškega grešnika" i dr. Renata Saversicha iz Trsta. Ta gospod, ki je bil nedavno promoviran doktorjem, je menda nadalinjen z onim duhom, kateri veje v .liberalnih" krogih tržaških in kateri duh se osredotočuje v družbi .Lega nazionale". Dasi nosi mladi gosp, doktor Saversich slovansko ime, vendar je veren pristaš ultra-italijaustva kakor imamo žalibog mnogo takih vzgledov i Iu v Trstu. O večerji, katero je bil priredil dr. Saversich po svoji premociji, nabrali so med njegovimi somišljeniki 20 gld. za — Lego. Isti večer slavila se je zajedno tudi promocija dr. Renata Jellersitza (Jeleršič!) iz Trsta in Dominika Sbis&iz Vodnjana. Ako je med laškimi vseučiliščniki v Gradcu že ukoreninjen tak duh, kaj bi še-le potem bilo, ako bi ta gospoda zares dobila svoje laško vseučilišče v Trstu ? I ! DnevniČarska aluiba. Pri c. kr okrajnem sodišču v Kopru izprazneno je inesto dnevni carja. Dnevnica je 1 gld. Prošnje do 31. avgusta predse Iništvu deželnega sodišča. Zblaznel. Z Dunaja poročajo, da je tam zblaznel tržaški trgovec iu lastnik kopelji .Fontana", g. Karol Fontana. Pričel je razgrajati v prostorih deželne banke ter so ga silom spravili v bolnišnico na opazovanje, Pravijo, da se je Fontani zmešalo v glavi, ker je imel s svojimi konji „smolo" pri dirkah. Nezgoda. Predsinočnem je 32 letna hi-šina Josipina Tavčar, službujoča v kampanji Deriu na Videli list. 270, splezala na murvo, da si ualrže sladkega sadu. Siroti je pri tem spodletelo, padla je ua tla in si zlomila obe roki ter si razparala nos in gornjo ustnico. Prepeljali so jo v bolnico. Sodnijsko. Po noči na 26. marca t. I. šla sta mehanik Atilij Brajdo iz Trsta, pristojen v Italijo in pa brivec Rajmund Fabris po ulici Molin a vento. Sestala sta se z dninarjem Sudičem. Le-ta, nekoliko opit, žalil je Rrajilovo ljubico zanlčljivimi besedami in vsled tega je navstal pretep. Sudiča sta nasprotnika 4krat ubodla z nožem. Naslednji dan pobegla sta oba v Benetke. Fabris Be je vrnil čez nekoliko dnij in proti njemu se je vršila razprava dne 20. min. m zaradi težkega telesnega poškodovanja. Brajdo prišel je v Trst poslednje dni minulega meseca in predvčerajšnjem vršila se je razprava proti njemu. Dasi se je izgovarjal na Fabriua, čeS, da se je samo ta prepiral s Sudičem, spoznalo ga je sodišče krivim in ga obsodilo na dva meseca ječe. — Pred tukajšnjim deželnim sodiščem bila je predvčerajšnjem razprava proti 4J)letnemu gostilničarju Josipu Appolouiju iz Kopra, obtoženemu javnega nasilstva. Apno-lonijo se je dne 2. septembra min. leta upiral finančnemu stražniku Facchiuettiju, kateri mu je hotel zapleniti vtihotapljeuo vino. Dobil je 4 tedne ječe. Policijsko. 671etui Leopod Cristofoli iz Trsta, bivši mestni nžitninski uradnik, služil je več let mestni občini v omenjenem svojstvu. Ko je bil leta 1891. odpuščen po odpravi svobodnega pristanišča iz službe, ostal je siromak doslovno na ulici. Od leta 1891 nima stanovanja, a preživlja se z milodari trgovcev iu z neznatno podporo mestne ubožnice. Včeraj so ga zaprli, ker nima ni strehe, ni imetka. - 24let ega z darja Ivanu Millicba iz Trsta, stauiijočega na Videli list. 111), zaprli so, ker stoji pod policijskim nad- 1 zorstvom in je prelomil dotične postave. — 63letnega Srečka Kupca, stanujočega * ulici del Bosco hšt. 22, zaprli so, ker je prosjačil v ulici Romagna. Kcisdar. Danes (27.): Pantaleon, muče-nec; Natalija mučenica. — .intrl (29.): VIII. pobinkoštna nedelja. Inocenij kralj. ~ V ponedeljek (29.): Marta, devica; Olaf, kralj. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 42 min., zatoni ob 7. uri 29 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 26 stop. ob 2. pop. 31 5 stop. C. Najnovejše vesti. lil 26. Naš minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, je obiskal daneS nemškega kancelarja, princa Hohenlohe, v Aussee-u. Hob 26. Trgovinska zbornica je vspre-jela adreso na dra. Plenerja, v kateri se ozira nanjega 231etno, velečastno in vspesno parlamentarno delovanje. Prijatelj in sovražnik da soglašata v pripoznanju lieomadežova-nega značaja dra. Pleuerja Njega volilci se nadejajo, da ni še zaključeno politiško delovanje Plenerjevo in da se ta izsknšena moč povrne javnemu življenju prej ko prej. Carjigrad 25. Sultan je pnmilostil vse Armenece, ki so bili zaprti radi politiških pregreškov, izv/emši one, ki so zapleteni v afčro v Sasunui. Usoda teh poslednjih se še le določi, ko predloži komisija svoje poročilo. Potorburf 25 Glasom poročila v „Graž-daninn* je sklenjeno, da se za sibirsko železnico zgradijo cerkveni vozovi, da se tako zadovolji verskim potrebam prebivalcev onih naselbin poleg te železnice, ki nimajo cerkve. Trgovlnake br«oj»vk*. Eadlmpelta. Pft»nint *a »pomlad S 96 6 98 PAenicft ta sepiemter 189« 6.65 do 6 57 Ove* *n jesen 5.B6—5 68 Iti xa jeien 5 64 5.56 Koruza '» juli-avgust 5 07—5 69 za maj-juni 1896 5'78—5.80. Pionir* nnva od 7» kil. f. 7'--7'05 o.l VJ kil. f. 705 7 10-. o.l HO kil. I. 7 10—715 »d 81 kil. f. 7 15 7 20, o,l sa kil. Inr 7.S0—7.95. Je(Wn B-H5-H70 iiros.i tt----« 5« rž nov* 6.45-,«'». Ffcniea : Srednje ponudbe, omejeno povpraieva-nje. Prodalo ne jo 16000 met. nt. Po n»'*preinenje-nih cenah. Ovu priravikuje, rudo 10 nvf ; dražjo. Vreme : silna vrofina ! Praga. Neraii ni runi sladkor m juli f, 12.60 nova letina 13-30. mirno. Prag«. Centrifug«! nori, po.tt** I jeo- v Trat in h carino vred odpošiljate* premij (,38 50-a8 75. Juli ■ept. f. 28.75 -29.— Coneasutf 29.---*— Četvorni So-----. V glavah (sodili) HO 25 . Havre. Kava Nanl oi gouri &ttijo v neinSki vojski. p m .liiinči ho 7.u vsako kolo 12 mesece?; kdor & V ne zna voziti, nauči se brezplačno. — PoAilja P ^ »e na deželo in na vso kraje. p Laatnik politično druslvo »Kilinost*. Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikotn — Tiskarna Dolenc, v Trstu