CELJE, 7. AVGUSTA 1980 - ŠTEVILKA 31 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kljub dopustniški mrzlici doliazuje današnja številka Novega tednika, da mnogi krajani in organizacije ne počivajo. Vrstijo se številne prireditve, odprti ali obnovljeni so objekti. Praznovali so hmeljarji in flosarji in življenje teče dalje. Neumorni so tudi trgovci in to tako, da se je moral za njihovo delo pozanimati tudi inšpektor in to uspešno! Na praznovanje občinskega praznika se pripravljajo v šentjurski občini, pa tudi v šmarski je že vse živahno. Mi v uredništvu kot spretna vojska usmerjamo razpoložljive sile na položaje, da ne bi izgubili bojev z informacijami, pa tudi vašega zaupanja, spoštovani bralci. Za prihodnji teden vam spet pripravljamo nekaj zanimivega branja, do tedaj pa na svidenje! DRAGO MEDVED i OBISKALI SMO STARO VELENJE - TRGOVSKE ČAROVNIJE NISO USPELE ŠMARSKI IS O CENAH KRUHA Danes ob 12. uri se bodo v Šmarju pri JelSah sestali čla- ni izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji bodo raz- pravljali in dali soglasje k ce- nam osnovnih vrst kruha ter k ceniku o cenah posebnih vrst kruha in peciva. Cb tem se bodo člani izvršnega sveta seznanili še s tem, kakšna je preskrba v šmarski občini, kakšna je problematika pre- skrbe z mesom, obravnavali pa bodo tudi začasni odlok o zaščiti Sotelskega jezera. DS 31 STANOVANJ V ŠMARJU Organizacija združenega de- • la Ingrad Celje gradi v Šmar- ju pri Jelšah stanovanjski blok, v katerem bo 31 stano- vanj. Deloma gradnjo finan- cira samoupravna stanovanj- ska skupnost, sicer pa je to gradnja stanovnj za trg. Tudi v Rogatcu in Kozjem rastejo v tem času nova stanovanja. V Rogatcu jih gradijo 12, v Kozjem pa 24. V Rogaški Slatini pa tečejo pripravljal- na dela za izgradnjo dveh no- vih stanovanjskih blokov, ki jih bodo po vsej verjetnosti zgradili prihodnje leto DS HMiUSftJI IN nOSARJI V soboto in nedeljo je bilo živahno v Žalcu, Braslovčah in na Ljubnem. Letos sta bili obe prireditvi istočasno, zato je bil tudi povsod manjši obisk, res pa je, da kaj novega nikjer nismo videli. Svoje je dodala tudi huda vročina. Na sliki vidimo letošnjega hmeljarskega starešino Franca Oseta iz Drešinje vasi in njegovo spremljevalko Marjano Lenko iz Trnave. JANEZ VEDENIK PŠENIČNA MOKA »ZAMESILA« CENE Klin ^1 i mu Dražji od 1,60 do 3,10 din oziroma še nelcai več Zadnja julijska seja celj- skega izvršnega sveta, vodil jo je mag. Jure Toplak, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Celje, je postavila v vsebinski okvir dve točki: soglasje o najvišjih drobnc- prodajnih cenah za osnovne vrste kruha in sklep najviš- jega samoupravnega orga- na tozda Pokopališka služ- ba celjske Komunale, s ka- terim so za pogrebne stori- tve določili le tri dni v te- dnu, pa je v javnosti naletel ta sklep na izredno negodo- vanje, še zlasti po pisanju v nekaterih časopisih. Pa o tem v posebnem sestavku. V prvem primeru je šlo bolj ali manj za formalno, po- trditev v Sloveniji enotno dogovorjenih višjih cen za osnovne vrste kruha. Tako je kilogram belega kruha iz pšenične moke tipa 500 od 1. avgusta dalje dražji za tri di- narje in deset par, stane torej 12 dinarjev, polbeli iz pšenič- ne moke tipa 800 se je podra- žil za dva dinarja in 80 par in stane kilogramska štruca 10 dinarjev in 50 par, črni kruh iz pešnične moke tipa 110 se je podražil najmanj, za dinar in 60 par ter stane kilogram 8 dinarjev in pol. Osnova za spremembo drobnoprodajnih cen kruha je odlok zveznega izvršnega sveta o maksimalnih cenah za pešnično moko, sprejet pred skoraj tremi tedni. Če- prav je med podražitvijo pše- nične moke in kruha časov- ne razlike komaj za dvanajst dni, pa je ta čas »stal« Mer- xov tozd Pekarne in slašči- čarne že kar okroglih sto mi- lijonov starih dinarjev izgu- be, za katero še ne vedo, ka- ko jo bodo pokrivali. Na to, in še na mnoge druge proble- me živilcev in pekov, je že na seji izvršnega sveta v Celju opozoril ing. Edi Stepišnik, direktor Merxovega pekar- skega in slaščičarskega toz- da. Pri tem je poudaril, da sedanje višje cene za osnov- ne vrste kruha živilcem in pekom pokrijejo le razliko v višji ceni moke in razliko v manjši letošnji kompenzaciji' pri cenah kruha, saj se je le- ta zmanjšala od lanske za 50 odstotkov. Sicer pa je ena od bistve- nih novosti tudi ta, da od- pravljamo, najbrž dokončno, kilogramske štruce in preha- jamo na peko 800-gramskih štruc, kajti 800 gramov kru- ha na dan naj bi bila popreč- na norma za slovensko 4- člansko družino. To »maj- hno revolucijo« naj bi po na- črtih izvedli do 1. oktobra. Glede na še vse prepogosto zametavanje kruha in mno- gih kruhovih odpadkov, ali krmljenja živali z njim, bo po novem in predvsem zaradi višjih cen, tega manj. Dobro verpo, kako smo še vse pre- večkrat kruh lahko videvali po kontejnerjih, koših za od- padke ali pa kar po tleh. Cena za 800-gramske štru- ce pa so po svoje zanimive, saj niso le za 20 odstotkov zmanjšane tiste od kilogram- skih štruc, ker pravijo peki, da proizvodni stroški za manjše štruce niso nič manj- ši in so naslednje: za beli kruh 10,40 dinarjev, za pol- beli 9,20 in za črni 7,60 dinar- jev. Ce si provoščite malo go- spodinjske preproste mate- matike, boste prav lahko ugotovili, da je gram ali de- kagram kruha po novem vendarle celo dražji od prej navedenih sprememb cen za kilogramske štruce. No, kakorkoli: če smo še pred dobrim tednom dni za kilogram breskev dali toli- ko denarja kot skoraj za tri kilograme dobrega polbele- ga kruha, potem je s temi razmerji nekaj močno naro- be. Pa takšnih primerjav ali še hujših bi lahko naštevali v nedogled, celo takšnih, kjer bi nam lasje šli pokon- ci. Res je, da je kruh eno najosnovnejših živil, tudi po svoje sila energetskega značaja kot vsa hrana, zato delajmo z njim in zanj z naj- boljšim odnosom in zagna- nostjo. Odnos pa bomo mo- rali še posebej spreminjati tudi pri pogledih na sedanje in razvojne možnosti živil- ske in pekovske proizvod- nje, dejavnosti in poklicev. MITJA UMNIK SIGMA ŽALEC IZJEMNA USPEŠNOST Ob tem nediscipline prav gotovo ni Kazalci uspešnosti gospo- darjenja v žalski Sigmi so v polletju izjemno dobri. Ce- lotni prihodek in dohodek sta se v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem po- večala za kar 71 odstotkov, družbeni proizvod za 62, či- sti dohodek pa za 71 odstot- kov. Ob tem so se osebni do- hodki povečali le za dobrih trinajst odstotkov, skladi pa kar za 385 odstotkov. Do- hodek na zaposlenega je Večji za 68 odstotkov. Razvidno je, da so osebni ^<^>hodki v primerjavi z dose- ';^'nim dohodkom mnogo po- časneje naraščali in so znat- nižji kot to dovoljuje do- p>vc)r o uresničevanju druž- /^^'He usmeritve razpoivjanja ^|>Hc)dka v tem letu. V na- ■^'<-'dnj(>rn tromesečju bi lah- osel)ni dohodki porastli ';'*'vpix.(:n() za dobrih 35 od- ^'^olk()\, vendar se delavci v Sigmi zavedajo, da bi to lah- ko imelo negativni vpliv na končni rezultat te delovne organizacije. Navsezadnje morajo računati z zaostrova- njem pri rasti družbenega proizvoda in s tem tudi pro- dobivanja dohodka. V Sigmi pravijo, da je uspešno pollet- no gospodarjenje rezultat večje produktivnosti, boljše- ga gospodarjenja, pa tudi ugodnejše tržnosti. Seveda pa ob tem tudi kri- tično ocenjujejo kronično nelikvidnost. Na to vplivajo v veliki meri izredno visoke zaloge gotovih izdelkov, po- lizdelkov in nedovršene pro- izvodnje, ki so v prvem pol- letju porastle za 57 odstot- kov. Porastle so tudi zaloge reprodukcijskega materiala. O kronični nelikvidnosti pri- ča tudi podatek, da so v Sig- mi ustvarili sredstva za po- slovni sklad v višini skoraj 13 milijonov dinarjev, v stal- nih zalogah nedovršene pro- izvodnje in gotovih izdelkov pa imajo skoraj 19 milijonov dinarjev. Sicer pa so lahko na sploš- no v Sigmi z rezultati v tem srednjeročnem obdobju po- vsem zadovoljni. To velja tu- di za naložbe. Na Vranskem so proizvodne prostore po- večali za 700 kvadratnih me- trov, v Vrbju kar za 1100, med tem ko je betonarna v Zabukovici v zaključni fazi in bo pričela obratovali v na- slednjih dneh. Se zlasti vese- li so novih prostorov na Vranskem, kjer so prej de- lavci delali v nemogočih ra- zmerah. Zadnji uspehi pa so prav gotovo tudi odraz odkritih razprav o nekaterih težavah, ki so bile v tej DO in iskrenih želj po ureditvi la/.mer. Kot kaže, so v tem uspeli. JANEZ VEDENIK CELJSKI KOLESARSKI MARATON Vodja celjskih kolesar- jev Aco Ihraimov nas je te dni obvestil, da je že dolo- čen datum za celjski kole- sarski maraton. Ta bo na sporedu 28. septembra in bo krožni. Potekal bo na progi dolgi okrog 80 kilo- metrov. Pot bo vodila od Celja preko Polzele do Mozirja, Šoštanja, Vele- nja, Dobrne nazaj preko Vojnika v Celje. Da bi udeleženci čim- bolje prevozili to progo, Aco Ibraimov vabi vse udeležence, da se že sedaj pripravljajo za ta krožni maraton. Za začetek bi bi- lo dobro pripraviti kolesa in izvesti nekaj krajših kolesarskih treningov v okolici Celje. J. KUZMA VNUDINJUN PAKI Dne 22. julija je pomor rib v reki Hudinji opazil iz mostu čez Hudinjo delavec, ki je tega dne šel na delo. Obvestilo o poginu rib je UJV Celje prejela ob 6.20 uri. Komisija UJV Celje je iz one- snažene reke Hudinje odvzela vzorce vode ter vzorce poginulih rib. Pri delu komisije sta se na obvestilo UJV Celje pridružila še vodnogospodarska inšpekcija občine Celje ter tehnolog za vode pri NIVO Celje. Komisija je v na- daljevanju pregleda ugotovila, da gre tudi za onesnaženje vode reke Hudinje z naftnimi derivati. Po širšem pregledu vodotoka s pritoki je ugotovila, da onesnaže- nje z naftnimi derivati prihaja iz starega kanala tovarne EMO Ce- lje. Komisija je na kompleksu to- varne EMO Celje opravila pre- gled industrijske čistilne napra- ve ter objektov, ki bi utegnili povzročiti onesnaženje. Do pomora rib je prišlo tudi v reki Paki in sicer v jezeru pri od- lagališču odpadkov na Tičnici. Marsikatera izmed pomorjenih rib, bi lahko služila v ponos vsa- kemu ribiču. Tokrat je ribam odvzela življenje človeška roka, ne zato, da bi nahranila lačna usta, ne zato, da bi bila ribja spe- cialiteta na jedilniku vsake hiše, ampak zgolj zaradi skrajno malo- marnega in neodgovornega rav- nanja. V obeh primerih so odvzete vzorce vod in rib poslali v uradno analizo. Do časa poročanja anali- ze še niso izdelane, vsekakor pa bodo služile kot vodilo za nadalj- ne postopke in ukrepanje. Kriv- ce bodo prej ali slej odkrili, za svoje neodgovorno dejanje bodo kaznovani, toda resnične škode ni moč povrniti, kajti tudi ribe ne vstajajo od mrtvih. Kaj naj sploh še napišemo, da ljudje pomora ne bodo pozabili že v dveh, treh dneh, da do podobnih primerov ne bi več prišlo? Ali že tolikokrat citirano in oguljeno misel, da moramo imeti odgovoren odnos tudi do svojega življenjskega okolja, ali pa, da malomarnost ni še nikomur koristila. VILI EINSPIELER 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgust 198o BRIGADA »SLAVKO ŠLANDER« ODŠLA V POSOČJE V nedeljo zjutraj je izpred Skupščine občine Žalec kre- nila na mladinsko delovno akcijo letošnja brigada »Slavko Slander«, ki bo od 3. do 30. avgusta delala na zvez- ni mladinski delovni akciji Posočje 80. Svoje delovne navade bo- do brigadirji iz žalske občine prenesli na delovišče vodo- vodnega omrežja in cestnih povezav. Skupno z brigadirji iz Pirana, pionirsko brigado SRS ter brigadama iz Vojvo- dine in Hrvaške bodo skuša- li kot zadnji v izmeni dokon- čati čimveč dela na vodovo- dnem omrežju in cestnih po- vezavah. S tem pa bodo lju- dem, ki jih je prizadel leta 1976 potres, omogočili lepše življenje. Pokrovitelj letoš- nje brigade »Slavko Slan- der« je SIP Šempeter, sred- stva pa so prispevali še Ju- teks Žalec, Aero Šempeter in KIL Liboje. Ob rob vsemu temu pa ve- lja zapisati, da prav tako kot lansko leto tudi letošnja bri- gada ni polnoštevilna in se ji že vnaprej obeta, da zaradi tega ne bo prejela najvišjega priznanja - traku akcije. V samih pripravah na akcijo in v postopku evidentiranja je kazalo, da letos teh proble- mov ne bo. Bilo je celo že tako daleč, da se je razmišlja- lo o selekciji, vendar na kon- cu je prevladala neresnost, ali kakorkoli to že imenuje- mo. Na zadnji brigadni kon- ferenci dan pred odhodom, je število skoraj osemdesetih evidentiranih splahnelo pod štirideset. Verjetno za to ni opravičila. Sicer pa kakorkoli že, ime, ki ga nosijo brigadirji že ne- kaj let, bo verjetno tako kot vsako leto tudi letos dostoj- no zastopano in brigadirji bodo kljub vsemu opravili svoje. Zaželimo jim tudi mi čim več delovnih uspehov. DARKO NARAGLAV KRAJEVNI PRAZNIK V VRHOVEM POBRATENI S CUGOVCEM Asfaltirana cesta v Praprotno v krajevni skupnosti Vr- hovo je bilo minulo soboto in nedeljo kar se da praznič- no. Prazničnosti pa niso raz- krivale samo zastave in cvetje. Na vsakem koraku je bilo moč začutiti nevsak- danji utrip. Lani je bila krajevna skup- nost Vrhovo gostiteljica ob 2. juliju, prazniku občine La- ško. Kot vsako leto, so se praznovanja občinskega praznika udeležili tudi pred- stavniki iz pobratenih občin Trstenika, Mionice in Vrbov- ca. Takrat so se krajani Vr- hovega potrudili tako kot to znajo le redki. Pa se je član delegacije iz Vrbovca spo- mnil, da živi v njihovi občini krajevna skupnost Cugovec, ki ima bržkone mnogo skup)- nega s krajevno skupnostjo Vrhovo in predlagal pobrate- nje. Beseda je dala besedo, obljuba dolg in delegacija krajevne skupnosti Vrhovo je kmalu dopotovala v Cugo- vec. Slavnostnega razpolože- nja in gostoljubnosti doma- činov predstavniki Vrhove- ga kar ne morejo dovolj do- bro opisati. Takrat so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Cugovec tudi p>odpisali listino o po- bratenju. Letos pa so bili na vrsti krajani Vrhovega kot gostitelji. Sobotno pričakovanje kra- janov Vrhovega se je stop- njevalo iz uro v uro, ko so se. ob hudi pripeki z razumljivo /.amudo, pripeljali gostje iz Cugovca. V roke so segli ta- ko pristno in prisrčno kot je to navada med dobrimi pri- jatelji, med brati. Otvoritev nove ceste v Pra- protnem je bil osrednji dogo- dek sobotnega dne. Krajani Vrhovega so tiste sorte lju- dje, ki se zavedajo, da je nji- hov jutrišnji dan predvsem odvisen od njih samih. Slaba cesta v Praprotnem pa jim je že leta delala nemalo pregla- vic. Ker sredstva samo- upravne Kbmunalne intere- sne skupnosti Radeče in kra- jevne skupnosti Vrhovo niso zadoščala, so krajani zgrabili za orodje in v kratkih štirih mesecih zgradili 580 metrov dolg odsek ceste in nanjo po- ložili asfalt. Vložili so 1400 ur svojega dela ter zbrali 17 sta- rih milijonov dinarjev, kar je za skupnost, ki šteje le 19 go- spodarstev, ogromno. Delov- no zmago so dočakali pono- sni in zadovoljni. Zadovoljni tudi zato, ker so bili tega dne med njimi pobratimi iz Cu- govca, predstavniki občin- ske skupščine Laško, druž- benopolitičnih organizacij občine in krajevne skupno- sti ter predstavniki sosed- njih krajevnih skupnosti. Godba na pihala radeške Pa- pirnice je prispevala k praz- ničnemu razpoloženju, naj- starejši krajan Vrhovega 84- letni Alojz Medved pa je pre- re/^1 trak in odprl traso, ki so jo navzoči nato prehodili. Gb tej priliki je spregovoril tudi predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Vrhovo Igor Golob, predsednik sveta krajevne skupnosti pa je v kratkih besedah orisal napo- re in veliko voljo krajanov pri gradnji ceste, predsednik gradbenega odbora Drago Bregar pa se mu je v imenu krajanov zahvalil za njegov trud in požrtvovalnost. Dan so v Vrhovem "zaključili s slavnostno večerjo in kreso- vanjem v Praprotnem. V nedeljo so si gostje iz Cugovca ogledali farmo brojlerjev, nato pa še kmetij- sko gospodarstvo Hotemež, se povzpeli do vasice Gorči- ce, kjer stojita dva sodobno opremljena hleva ter na Vr- hovško goro, kjer so jim do- mačih pripravili okusno ko- silo. Osrednji dogodek tega dne je bil ob treh popoldne, ko so na slavnostni seji skupščine krajevne skupno- sti Vrhovo podpisali listino o pobratenju. Krajevna skupnost Cugo- vec v slikovitem hrvaškem Zagorju šteje 2300 prebival- cev in je tudi po obsegu mnogo večja od krajevne skupnosti Vrhovo, saj ima kar 13 zaselkov. Cugovčani so kmetje, njihova posestva so velika, sodobno opremlje- na in napredna. Vsi zaselki so med seboj povezani z as- faltnimi cestami, ki so jih krajani zgradili s samopri- spevkom in s prostovoljnim delom. Predsednik skupšči- ne krajevne skupnosti Cugo- vec je dejal: »Ob prvem sre- čanju s krajem in prebivalci Vrhovega smo spoznali, da imamo veliko skupnega in da lahko medsebojno sode- lovanje prinese mnogo obo- jestranskih koristi. Oboji smo lahko ponosni na svoje krajane, ki so složni in delav- ni. Sloga in marljivost pa je pogoj za napredek in srečo. V nadaljnjem sodelovanju želimo okrepiti še sodelova- nje društev in družbenopoli- tičnih organizacij, predvsem mladinske.« Natanko petnajst let živi krajevna skupnost Vrhovo, petintrideset let je poteklo, odkar so se vojni izgnanci vr- nili na svoje domačije, v teh prvih avgustovskih dneh pa so prišli na obisk v Vrhovo tudi bratje iz Cugovca. Vsi ti dogodki so praznično obele- žili 2. in 3. avgust, ki ga kraja- ni Vrhovega in gostje iz Cu- govca ne bodo pozabili. Tret- ji avgust pa bo odslej tudi praznik krajevne skupnosti Vrhovo. MARJELA AGRE2 TONČKA MEŠL OBRAZI »še enkrat bi želela biti to, kar sem, če bi se mora- la recimo ponovno odlo- čati za življenjski poklic,« je priznala že na začetku najinega pogovora. Tončka Mešl, ravnate- ljica osnovne šole Fran Roš v celjski Novi vasi, mati dveh hčera, družbe- nopolitična delavka še iz mladinskih učiteljiških vrst do sedanjih funkcij v predsedstvu občinske konference SZDL Celje, predsednica koordinacij- skega odbora pri SZDL za sodelovanje z društvi in družbenimi organizaci- jami in članica družbeno- političnega zbora celjske občinske skupščine. To je le površen lok njenih dru- žinskih, službenih in družbenih dejavnosti. Predvsem pa je Tončka Mešl pedagoginja s srcem in dušo, prav sedaj ob ve- likem razumevanju svoje družine po ves dan razpe- ta med mnogimi dolž- nostmi in nalogami nove celjske celodnevne šole, ki smo jo odprli sicer za občinski praznik 19. juli- ja, vrata mladeži pa se bo- do odprla z novim šol- skim letom. Urediti je tre- ba še vrsto stvari, tako, da je dostikrat 24 ur dneva premalo. »Najbrž me je zgodnja izguba matere - bila sem stara komaj pet let, po svoje zaznamovala za pe- dagoški poklic. Občutlji- va sem na vsakršno krivi- co, še posebno pri otroku ali celo pri otroku v stiski. Poklic učitelja, pedagoga je izredno odgovorno de- lo, saj oblikujemo cele ge- neracije; in to generacije za nov svet, nove odnose, novo demokracijo. Celo- dnevna šola naj bi bila ti- sta možnost in okvir, v katerem bomo učenci in učitelji samoupravljanje doživljali, ne pa se ga sa- mo učili iz nekakšnih uč- benikov. Predvsem ustvarjalnost moramo spodbujati v osebnosti naše mladine, ob najširši odprtosti šole v kraj in okolje ter obratno. Sicer pa se mi zdi najpomemb- nejše to, da še neobliko- vanega mladega človeka spoštuješ in rad ti bo to spoštovanje vračal.« To je Tončka Mešl, pre- močrtna v pedagoških stvareh in mislih za odgo- vorno delo z mladino. Ka- ko zelo prav je, da še ve- dno mladostna zagnanost stoji na najbolj odgovor- nem in vodilnem mestu nove pedagoške instituci- je! Ali znamo to vedno upoštevati pri kadrovski politiki, pa je že drugo vprašanje! MITJA UMNIK DOBIMO SE V LOS ANGELESU! 22. olimpijske igre moderne dobe so končane. Adijo Moskva, dobimo se čez štiri leta v Los Angelesu v ZDA! Kakšna ironija! Uspešno so se končale igre, kjer med drugim ni bilo navzočih predstavnikov ZDA, torej države, ki je organizator naslednje, 23. olimpiade moderne dobe. Pravijo, da čas celi rane in upajmo, da se bo v naslednjih štirih letih vsa stvar toliko uredila, da bo prevladal razum in da bodo na naslednji olim- piade ponovno združeni vsi mladi športniki sveta. Kakorkoli obračamo rezultate pod črto sedanje olim- piadi, v vsakem primeru se vse tri vrste medalj ne svetijo tako, dot bi se morale oz. bi se, če bi bili zbrani vsi. Pa pustimo to! Bile so prijetne igre, ki so sicer brez dvoma uspele. Žal se je nekaj pelina nabralo tudi v jugoslovanski čaši. Ponovila se je stara praksa, da smo preveč napovedovali, pričakovali in obljubljali, nare- dili pa bolj malo. Tudi v Moskvi je bilo več razočaranj, kot pozitivnih presenečenj. Medtem, ko dobre dosežke lahko preštejemo na prste ene roke, nam rok s prsti vred za neuspehe zmanjka. Znova imamo štiri leta možnost ugotavljanja vzro- kov napak ter iskanja variant za njihovo odpravo, bojimo pa se, da bo rezultat po Los Angelesu isti, kot je bil po MiJnchnu v Montrealu in po njem v Moskvi. Na vseh zadnjih olimpiadah smo imeli celo vrsto izjemnih presenečenj - v Mehiki Bjedova, v Miinchnu Parlov, v Montrealu Ljubek pa še kdo, da ne omenjamo vseh. V Moskvi bi težko trdili, da je izjemno, povsem nepriča- kovano presenečenje odlični boksar Kačar. In v Moskvi smo osvojili devet medalj, v Montrealu osem. Ena več, vendar ni bilo športnikov ZDA, ZRN, j Kanade in Japonske, ki so močni prav v tistih discipli- ] nah, kjer so naši osvajali medalje. Pa pustimo medalje: i ni bilo tudi rezultatov, zaradi katerih so naši športniki I olimpijci prišli na olimpiado. Mnogo dela bo za vse, ki ] bodo naš nastop v Moskvi analizirali in komentirali pa { tudi ocenili. Dvomimo v uspešnost ocene, če se samo I spomnimo predhodnih podobnih poskusov. \ Kakšen je bil celjski nastop? Rok Kopitar je bil peti v teku na 400 m ovire ter tako najboljši jugoslovanski ; atlet. Že to pove dovolj in si zasluži najvišjo oceno. Ko i bi tako bilo tudi drugje! Žal ni bilo. ' TONE VRABL SOZD AGROS NA NOVI POTI Več raziskovalnega dela v SOZD Agros združene delovne organizacije želijo, da bi ta sestavljena organiza- cija bolj zaživela. Da bi zago- tovili uspešnejše uresničeva- nje skupnih interesov, ki jih imajo združeni slovenski proizvajalci kmetijske meha- nizacije, so pripravili ele- mente za novi petletni plan. Nov samoupravni sporazum naj bi odpravil vse po- manjkljivosti ter zagotovil aktivnejše delo pri uresniče- vanju skupnih ciljev. Pred- log samoupravnega sporazu- ma bo tako v obravnavi do 15. avgusta. V šempeterskem SIP so prepričani, da so še zlasti po- membni tisti cilji, ki se nana- šajo na enovit nastop v tržni in raziskovalno razvojni de- javnosti, programiranju iz- delkov, oskrbi z repromate- riali, prodaji blaga doma in v izvoz, skupnega servisiranja izdelkov ter zaradi tega tudi združevanje sredstev. Te- meljni cilj pa je seveda spe cializacija proizvodnje, ven dar ne več le v finalni proiz- vodnji, ampak tudi v poliz- delkih. Vse to je mogoče do- seči le v takšni SOZD kot naj bi bila Agros. Ob vsem tem seveda ne pozabljajo na usklajeno pla- niranje, medsebojna poslov- ne razmerja zaradi vzpostav- ljanja dohodkovnih odnosov ter skupne posle. Ko ome- njajo skupne posle, med dru- gim govorijo tudi o skupnih izdelkih. V delovni skupnosti SOZD Agros naj bi za ure- sničitev omenjenih ciljev ustanovili skupne strokovne službe kot so tehnično-teh- nološko razvojna, proizvo- dno operativna, zunanjetrgo- vinska, prodajna, preskrbo- valna in planska. S tem bodo v posameznih delovnih orga- nizacijah zmanjšali obseg dela DSSS. JANEZ VEDENIK KAJ, ČE BO NESREČA? V zadnjem času se je v Zidanem mostu mnogo napravilo Tako so med drugim tudi popravili glavno cesto skozi nase- lje. Zaselek z imenom »Vila« so povezali z glavno cesto if zgradili cestni asfaltni priključek. Ulice na Vili so asfalti; rane, tako da ima ta zaselek sedaj mnogo lepši videz. Tud' pot proti Gašfjerjevi koči v dolžini 600 metrov je seda) asfaltirana in krajani so pokazali veliko volje in želje do lepega okolja. Vsi pa se čudimo razpadanju nekdanje stano- vanjske zgradbe, ki stoji tik ob urejeni štirinadstropni stano- vanjski zgradbi, ki je bila zgrajena 1978. Staro stanovanjsk" poslopje iz dneva v dan propada, krajani pa odnašajo opekO' tramove in podobno. Treba bi jo bilo porušiti in to čim pre) sicer bo kaj kmalu to napravil čas. Svarilen napis »vstop prepovedan!« dosti ne pomaga, tako da je tudi do nesreče^ prišlo. Krajani se sprašujejo, kako dolgo bo ta podrtija, ki lepo vidna iz vlaka in z glavne ceste, še stala tam in kvaril* izgled kraja. Ali Samoupravna stanovanjska skupnost zar^* nima toliko sredstev, da bi to stavbo porušila? Kdo ^ odgovarjal, če bo prišlo do večje nesreče? STANKO SKOCI^ $t. 31 - 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK-stran 3 LEPO VREME ^ SLAB ZRAK! Občinski komite za urba- nizem in varstvo okolja v Ce- lju je pred dnevi izdal poseb- no opozorilo, ki ga zaradi ak- tualnosti v povzetku obnav- ljamo. Z ustalitvijo vremena je prišlo do hitrega upadanja vodnih količin v rekah Savi- nji, Voglajni, Hudinji in dru- gih vodotokih, s čimer se je bistveno povečala nevarnost za hujše onesnaževanje rek in s tem tudi možnost mno- žičnega uničenja rečnega življa. Prav zato omenjeni komite še posebej opozarja vse, ki izpuščaje odpadne vode v mestno kanalizacijo ali neposredno v vodotoke, da dosledno opravljajo vse z zakonom predpisane kon- trole. Okrepiti je potrebno vzdr- ževanja objektov in naprav, ki onesnažujejo zrak. Z na- stankom ustaljenega lepega vremena se namreč kako- vost zraka v Celju bistveno poslabša. Poleg običajnega onesnaževanja zaradi tehno- loških postopkov se bistve- no v tem času povečuje tudi delež »prometnih« onesna- ževalcev. Tako se ustvarjajo dobri pogoji za t. i. fotoke- mični smog. Prav zato sta potrebni povečan nadzor in stalna budnost nad vsemi te- hnološkimi procesi v indu- striji, ki še posebej močno onesnažujejo zrak kot tudi nad vsemi energetskimi ob- jekti, kot so kotlovnice in po- dobno. UM PONIKVA: NOVA CESTA v krajevni skupnosti Ponikva v žalski občini so v soboto in nedeljo že tretjič praznovali krajevni praznik. Praznjujejo ga v spomin na 30. julij, leta 1942, ko je okupator množično pričel izseljevati krajane v celjski Pisker in druge zapore. Sobotno praznovanje se je pričelo z otvoritvijo nove ceste, ki povezuje Ponikvo s Podkrajem. S to cesto je tako kraj dobil povezavo v dveh smereh. Cesta je bila rekonstrui- rana v dolžini 1320 m in v širini 5 m. Vsa dela so izvedli v lastni režiji, dela pa je vodil Ivan Roje. Otvoritve so se udeležili številni krajani predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in drugi. Trak pri otvoritvi je prerezal najstarejši krajan Ponikve 86. letni Valentin Pernovšek. Po otvoritvi ceste je bila osrednja proslava pri hiši Milana Vasleta, kjer je bil leta 1944 ustanovljen krajevni odbor osvobodilne fronte. Zbrane je najprej pozdravil sekretar kra- jevne konference ZK Ponikva Anton Lah, nato pa je imela slavnostni govor aktivistka NOB Slava Kleva, ki je poudarila pomen ustanavljanja krajevnih odborov OF leta 1944 ter spregovorila o težkih dneh štiriletne borbe proti okupatorju. Sledil je krajši a prisrčen kulturni program, nato pa je Milan Razdevšek odkril spominsko ploščo na hiši Milana Vasleta. Praznovanje so zaključili v nedeljo s praznovanjem 50-letrJice uspešnega delovanja domačega gasilskega društva. T. TAVČAR LEP NAPREDEK AVTO-MOTO ŠPORTA V CELJU VEČ POZORNOSTI ŠPORTU Za nagrado AMD Šlander AMD Šlander, ki v našem mestu deluje uspešno že pol- nih 34 let, šteje trenutno nad 8000 članstva. Vse kaže, da je tako najbolj množično druš- tvo v celjski občini. Sekretar društva Martin Andrijaš je o delu te organizacije med drugim dejal: »Za seboj ima- mo že bogato tradicijo, saj bomo 1. 1981 svečano prosla- vili 35-letnico društvenega delovanja. Smo organizacija, ki se ukvarja s športom po- sebnega družbenega pome- na. Osnovna društvena de- javnost je razvijanje avto- moto športa, prometna pre- ventiva, šolanje novih vozni- kov in čista športna aktiv- nost. Vsako leto izšolamo blizu 1000 novih voznikov A in B kategorije. Za prometno vzgojo in športno aktivnost smo mnogo pridobili z iz- gradnjo poligona na Ljubeč- ni, tehnično službo pa oprav- ljamo v naših prostorih ob Ljubljanski cesti. Imamo vse pogoje za nadaljnje uspešno delovanje.« ŠPORTNA AKTIVNOST NA VISOKI RAVNI »Čeprav na tem področju še zaostajamo, se uspešno vključujemo v naši republi- ki, pa tudi v zveznem merilu v tekmovalni sistem v avto- moto športu. Trenutno ima- mo nad 120 športnikov, tek- movalcev. Najvišjo kvaliteto imamo v go-kartu. Pri članih imamo državnega prvaka Karla Bužana, tu so še per- spektivni mladinci Aleš Pe- pel, Jure Bitenc, Matjaž Pe- čolar, Marjan Livk, Peter Krajnc, Alojz Prek in drugi. V težji kategoriji sta poleg Bužana še Jakob Volf in Franc Kralj. V kartingu lah- ko tekmovalci trenirajo na poligonu redno vsak teden na progi dolžine blizu 3 km. V avto rallyju nastopamo vsako leto na večjem številu prireditev za prvenstvo Šta- jerske. Tu so odlični zastop- niki (ce) od 750-1150 kubi- kov Dani Arčan, Drago Fri- drih, Gloria Planinšek in Slavko Haciii, ki se na tek- movanjih vse bolj uspešno uveljavljajo. Izredno zanima- nje pa je za moto šport, kjer sodelujemo na moto krosih in drugih prireditvah. V na- črtu imamo ureditev moto kros stez pri Celjski koči na pobočjih Tolsta in v Šmart- nem v Rožni dolini. Možnost ureditve nove moto kros ste- ze pa imamo tudi v ŠRC na Gričku, izza sedanjih že ure- jenih rekreacijskih športnih površin. V svoji sredi imamo tudi 67 športnih sodnikov, ki so strokovno in organizacij- sko sposobni izvesti tudi naj- bolj zahtevne prireditve na tem področju!« ZA NAGRADO AMD ŠLANDER »V nedeljo 10. avgusta bo- mo ob 16.00 uri organizirali na Ljubečni na svojem poli- gonu meddruštveno dirko v kartingu z mednarodno ude- ležbo za nagrado AMD Šlan- der. Pričakujemo udeležbo nad 50 tekmovalcev iz sed- mih slovenskih in treh ino- zemskih društev. V dveh ka- tegorijah 100 in 125 kubikov bodo tekmovalci morali pre- voziti 12 krogov. S pomočjo združenega dela smo poskr- beli tudi za nagraditev naj- boljših s praktičnimi darili, prvih osem uvrščenih pa bo prejelo pokale v trajno last. To prireditev prirejamo v ok- viru praznovanja jubilejnih obletnic naše revolucionar- ne poti v izgradnji samo- upravnega socializma in 90- letnice organizirane telesne kulture v Celju. Leta 1981 bomo svečano proslavili 35- letnico našega društvenega delovanja. O programu tega praznovanja pa drugič kaj več za bralce NT.« K. JUG NEPOTREBNA VZNEMIRJENOST OB POGREBIH POKOPALIŠKA SLU2BA POJASNJUJE Izvršni svet priporočil usklajevanje v SZDL Na zadnji julijski seji celjskega izvrš- nega sveta so razpravljali tudi o sklepu najvišjega samoupravnega organa toz- da Pokopališka služba Komunale Ce- lje, s katerim so, po pisanju nekaterih časopisov, pogrebne storitve določili le za tri dni v tednu, le-to pa je v javno- sti naletelo na izredno negodovanje. O tem je obširno poročal Radio Celje v Popoldanski oddaji V četrtek za vas, danes pa objavljamo v celoti uradno "fojasnilo javnosti glede časa pokopov na celjskem Mestnem pokopališču«. »Ob vsej polemiki, ki je nastala gle- de časa pokopov na celjskem mest- nem pokopališču, sporočamo obča- nom, da je bilo razburjenje predvsem ^radi neobjektivnega in neresničnega pisanja novinarja časopisa Večer. Da obstoja kakršenkoli problem glede ča- sa pokopov, smo pri nas izvedeli šele iz časopisa. Do sedaj oziroma do priho- da novinarja. Večera se v našo temelj- no organizacijo še nihče ni prišel pri- tožit. Torej čas pokopov smo res usmerjali na ponedeljek, sredo in petek ter de- lovno soboto. Vendar to ni bilo pravi- lo. Pokopi so bili možni tudi ob torkih in četrtkih, še zlasti v izrednih prime- rih. Nikoli pa pokojnik ni čakal na po- kop 4 dni, kakor je to izjavil novinar ljubljanskega Dnevnika. Cas pokopov pa poteka po naslednjem časovnem zaporedju: prvi pogreb je ob 14.30 uri drugi pogreb 15.00 uri tretji pogreb 15.30 uri četrti E>ogreb 16.00 uri. Vendar pri naročilu pokopa prvi stranki sporočimo, da je pokop ob 16. uri. Ce je pokojnikov več, se potem čas pokopov določa po vrstnem redu navzgor do 14. ure. Nikoli pa nismo opravljali pogrebov po 16. uri, kakor je bil napačno informiran dr. Ervin Me- jak. Spremembo delovnega časa smo sprejeli v našem tozdu predvsem zara- di številnih problemov, ki nas tarejo. Nerešen je problem nagrajevanja de- lavcev na pokopališču, premajhne so cene storitev, pomanjkanje delavcev, drugi opravljajo storitve, ki spadajo v našo dejavnost in še bi lahko naštevali, vendar o problematiki bomo obširneje in natančneje spregovorili v bližnji pri- hodnosti.« Direktor TOZD Pokopališka služba ing. Karel Lorenčak POGLEJMO NAOKROG SREDA, 30. JULIJA: Končalo se je posebno zaseda- nje generalne skupščine OZN, namenjeno vpraša- njem Palestine. Skupščina je z veliko večino sprejela resolucijo o reševanju krize na Bližnjem vzhodu, ki zahteva umik Izraela z zasedenih ozemelj in potrjuje pravico Palestincev do samoodločbe in nacionalne identitete... Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je končal uradni in prijateljski obisk na Poljskem... Jugoslovanski košarkarji so na Olimpij- skih igrah v Moskvi z zmago nad ekipo Italije osvojili zlato medaljo... Delegati skupščine SRS so na zadnji seji pred počitnicami ocenili uresničevanje letošnje resolucije in razpravljeili o temeljih bodočega ra- zvoja ... ČETRTEK, 31. JULIJA: Zbor republik in pokrajin je na današnjem zasedanju sprejel sklep o plačilni in devizni bilanci za letošnje leto. V njem se republike in pokrajine zavezujejo, da letošnji plačilni pri- manjkljaj ne bo znašal več kot dve nrulijardi dolarjev. Tak sklep pa zahteva še boljše rezultate v prizadeva- njih za večanje izvoza in manjšanje uvoza... Dan po sprejemu resolucije o Palestini v generalni skupščini OZN je Izrael izkoristil za nov izziv arabskemu svetu in vsemu naprednemu človeštvu. Kneset je namreč spre- jel zakon, s katerim razglaša Jeruzalem za prestol- nico Izraela. S tem je legalizirana Izraelska okupacija zasednenih ozemelj... Bolivijska hunta nadaljuje z nasilnimi čistkami v vrstah opozicije. Vse nasilje pa ne more preprečiti odpora prebivjilstva. Zato tudi poročajo o vse hujših represalijah, pa tudi o vse večjem številu žrtev pouličnih bojev... PETEK, 1. AVGUSTA: Odločitev Izraela da raz- glasi Jeruzalem za prestolnico je sprožila val prote-' stov in ogorčenj v svetu. Odločitev odklanjata tudi ■ obe super sili... Turistična sezona se šele prav začenja. ■ Tako vsaj kaže po silovitem navalu ttiristov, ki te dni prihajajo v Jugoslavijo. Ocenjujejo, da je to največji turistični naval na Jugoslavijo doslej... Na treningu j v Hochenheimu v ZRN se je smrtno ponesrečil avto- mobilistični as Patrick Depailler, ki je s svojim boli- dom trčil v ograjo... Letošnja žetev gre h koncu. Kljub muhastemu vremenu, ki je delalo preglavice žanjcem, bo letošnji pridelek obilen in tudi kvaliteten. Posebej zadovoljni so v Pomurju, kjer bo letošnja žetev rekordna... SOBOTA, 2. AVGUSTA: Silovita bombna eksplo- zija je v Bologni spremenila v ruševine železniško postajo, ki je bila v času eksplozije prenapolnjena. Kljub hitri in učinkoviti pomoči je eksplozija zahte- vala 75 žrtev in nad 200 ranjenih. Domnevajo da gre za teroristični napad in to prav na šesto obletnico bombnega atentata v vlaku tudi v Bologni. Gre za največji teroristični zločin v povojni Italiji... Egipt je odložil pogajanja o palestinski avtonomiji z Izrae- lom in sicer zaradi sklepa izraelskega kneseta o Jeru- zalemu. Egipt je ta akt obsodil kot hudo oviro miro- ljubni diplomaciji... Slobodan Kačar je na moskov- ski Olimpiadi osvojil v poltežki kategoriji med bok- sarji drugo zlato odličje za Jugoslavijo... V puli se je končal 27. Festival jugoslovanskega igranega filma... V makedoniji so nadvse slovesno proslavili republiški praznik in 77. obletnico Ilindenske vstaje... NEDELJA, 3. AVGUSTA: Po desetih letih so se po Združenih državah Amerike vnovič razvneli rasni spopadi zaradi diskriminacije črncev in njihovega sla- bega socialnega položaja. Povod nemirom so zlasti pravosodne napake ter vse večja brezposelnost, ki je pri črnem prebivalstvu malone dvakrat višja... Več kot sto ljudi je bilo ubitih v silnem valu terorističnih spopadov v Turčiji, kjer se spopadajo levičarji s skraj- nimi desničarji... V Moskvi so se končale 22. olimpij- ske igre modeme dobe. 23. igre bodo 1984. v Los Angelesu. PONEDELJEK, 4. AVGUSTA: Italijanski delavci so na bombni atentat v Bologni odgovorili z dveumo stavko, v vseh večjih mestih Italije pa so bile manife- stacije v obsodbo terorizma. Odgovornosti za zločinski atentat še vedno ni prevzela nobena od skrajnih orga- nizacij, vendar so domneve, da gre za eno od fašistič- nih terorističnih skupin vse močneje... Zaradi sil- nega navala turistov v Jugoslavijo prihaja do pro- metnih zastojev ne le na mejah, ampak tudi na avtoce- stah. Najhuje je bilo na Hrvaškem, kjer so za vstop na avtocesto čakali tudi do 10 ur... TOREK, 5. AVGUSTA: V Iranu so bile množične demonstracije, na katerih je okoli pol milijona demon- strantov protestiralo proti aretacijam Iranskih študen- tov v ZDA... Atentat v Bologni ima jasen fašističen znak. To je v italijanskem senatu izjavil premier Cos- siga, v ostri razpravi, ki je sledila pa je predvsem vladna opozicija obtoževala vladne organe zaradi neu- činkovitosti preiskovalnih organov v boju proti vsem vrstam terorizma... Turistična zveza Jugoslavije napoveduje rekordno turistično bero. Pričakujejo 35 milijonov tujskih nočitev in 44,6 milijona domačih. V deviznem prilivu pa napovedujejo do 20 odstotkov večjo bero, oziroma milijardo in 350 milijonov do- larjev ... ^. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgust 1980 UČINKI DEVALVACIJE V ŠMARJU IZVOZ RASTE POVSOD Pozitivne učinite spremljajo tudi težave Ukrepi ekonomske politi- ke so povzročili v posamez- nih delovnih organizacijah šmarske občine različne učinke. Posebej zanimivo je pod lupo pogledati učinke devalvacije, ki so sprožili v posameznih temeljnih orga- nizacijah vrsto pozitivnih, pa tudi nekaj negativnih učinkov. V Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini predvideva- jo, da se bodo po devalvaciji dinarja finančni učinki izvo- za povečali. V prvem pollet- ju so znašali finančni učinki izvoza 16 milijonov dinarjev, v drugem polletju pa naj bi po predvidevanjih znašala vrednost izvoza 23 milijonov dinarjev. V Steklarni pa pri- čakujejo tudi nekatere nega- tivne učinke devalvacije. Ka- zali se bodo predvsem pri uvozu repromateriala, opre- me, pri stroških električne energije in energetskih go- riv. Ob tem pa prištevajo tu- di zmanjšanje izvoznih sti- mulacij z ozirom na poveča- no dinarsko protivrednost tujih valut. V temeljni organizaciji Metka v Kozjem so imeli v prvem polletju težave zaradi pomankanja tkanin, zato so obseg dejavnosti skrčili na 40%, ostalo proizvodnjo pa so izpolnjevali z uslužnost- nim šivanjem domačim in tujim konfekcionarjem. Ukrepi devalvacije pa so na njihovo poslovanje vplivali tako v pozitivnem, kot v ne- gativnem smislu. Letos ima ta temeljna organizacija po več letih znova možnost izvažati svoje izdelke v zaho- dnoevropske države. Nega- tivni vplivi devalvacije pa se bodo odrazili pri načrtovani naložbi oziroma pri nabavi šivalnih strojev, katerih predračunska vrednost je znašala pred devalvacijo 17,6 milijona dinarjev, po deval- vaciji pa je ta vrednost 22,8 milijona dinarjev. Učinki devalvacije bodo v Zdravilišču Rogaška Slatina tozd Zdraviliška dejavnost vsekakor pozitivni, saj ta te- meljna organizacija ničesar ne uvaža. Posredni neg&tivni učinki devalvacije se bodo pokazali le ob uskladitvi cen in ob »delitvi« deviznih sred- stev za zagotavljanje določe- nih prehrambenih proizvo- dov (kava, meso, južno sadje). V Korsu v Rogaški Slatini bo devalvacija ugodno vpli- vala na poslovni rezultat. Po predvidevanjih bodo na- mreč dosegli po devalvaciji dinarja 1,6 milijona dinarjev več prihodka, negativni učinki devalvacije pa se bo- do pokazali predvsem pri uvozu repromateriala in opreme. V Atomskih toplicah v Podčetrtku se je z devalvaci- jo dinarja povečala cena pen- ziona za tuje goste za 40%. Glede na planirano število tujih nočitev pa pričakujejo v drugi polovici leta za pri- bližno 450.000 dinarjev večji dohodek. DAMJANA STAMEJCIC PLIN V HISI IZ LETA 1841! To, da plina že dalj časa ni oz. da je preskrba neredna in pomanjkljiva, je znano. Kadar pa plin le pripeljejo, se pojavijo takšnile prizori, kot smo ga zabeležili v Krajevni skupnosti Staro Velenje v Velenju, kjer v hiši z zgodovinskim datumom, saj je bila zgrajena reci in piši leta 1841 (!) prodajajo plin za celo Velenje! To, da je prostor popolnoma neustrezen, ni treba posebej pisati. Ljudje nimajo kje parkirati, vse skupaj je na prometno nevarnem področju pa tudi sama stavba bi prej služila za muzej, kot pa za prodajo hudo nevarnega plina. Bili so že številni poskusi, da bi stvar uredili, pa zaenkrat ni nič pomagalo. Sicer pa tako neu- strezne prodaje plina nimajo samo v Velenju, temveč tudi drugod. Brez dvoma bi morali temu področju posvečati več pozornosti ali pa bomo to naredili takrat, ko bo prvič zagrmelo... TV - Foto: T. TAVCAR ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ - Na te zadeve gleda izključno skozi svoja očala... TOPER CEUE RREZIZGUR! O šoštanjskem tozdu sodišče Celjski Toper naj bi že do kon- ca leta ustvaril okrog 25 milijo- nov dinarjev čistega dohodka. Ni še tako dolgo, nekaj mesecev na- zaj, kar je imel Toper približno toliko, celo nekaj čez 25 milijo- nov dinarjev izgube. Ob zaključ- nem računu za prvo polletje pa so se izgub že otresli in ustvarili nekaj manj kot 4 milijone dinar- jev čistega dohodka. Se najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so razen Trženja vsi Toprovi tozdi poslovali pozitiv- no, kar se imajo zahvaliti pred- vsem izvrstni prodaji, saj so po vsej Jugoslaviji prodali za 40 mi- lijonov dinarjev več kot v ena- kem obdobju lansko leto. Po mnenju glavnega direktorja Zvo- neta Dežnaka naj bi prodaja do konca leta še občutneje narasla, tako da ima Toper resnično vse pogoje, da ustvari do konca leta načrtovanih 25 milijonov dinar- jev čistega dohodka. Seveda pa je od odločitve sa- moupravnega sodišča še odvi- sno, kako se bo razvozljala zade- va okrog odcepitve šoštanjskega Toprovega tozda in njegove združitve z mozirskim Elkrojem. Kljub referendumski odločitvi delavcev v Toprovem šoštanj- skem tozdu, da se priključijo k Elkroju, se s tem v celjskem To- pru nisu strinjali, češ da gre za nesamoupravno cepljenje sil in moči v delovni organizaciji oziro- ma za različne občinske interese in poglede ter manj za ekonom- ske razloge. Kot kaže ima vsaka stran svoj prav, sodišče pa naj razsodi. Seveda, sodišča spore rešujejo, vendar so drugačne poti zapletov in razpletov brez sodi- šča ponavadi boljše. MITJA UMNIK PREMAKLJIV DELOVNI ČAS ZA ZDAJ ŠE POSKUSNI ZAJEC Pokazale so se že številne prednosti, pa tudi slabosti Nadaljnja humanizacija dela, boljša izraba delovnega časa, večja produk- tivnost in večja kakovost dela, boljši izkoristek prostega časa delavca, bolj- še delovno vzdušje in psihično počutje delavca, večja koncentracija pri delu zaradi usklajenega življenjskega in de- lovnega ritma delavca, enakomernejša obremerfitev javnih prevoznih sred- stev in drugih komunikacij, zmanjše- vanje ali odprava dela preko delovne- ga časa, zmanjšanje enodnevnih bolni- ških izostankov, zmanjšanje fluktuaci- je delavcev, so osnovni cilji, ki naj bi bili doseženi z uvedbo premakljivega delovnega časa. Za Skupnost pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja je premakljivi delovni čas še poskusni zajec, medtem ko PTT Celje skuša uresničevati zgo- raj navedene vrednote že poldrugo le- to. Nikakor pa to ni edina razlika, ki je botrovala naši odločitvi, da med števil- nimi delovnimi organizacijami in usta- novami s premakljivim delovnim ča- som, izberemo prav njih. Zaslugo za uvedbo premakljivega delovnega časa v delovni organizaciji PTT imajo de- lavci sami, medtem ko je premakljivi delovni čas pri Skupnosti pokojnin- skega in invcdidskega zavarovanja - delovna enota Celje, reprezentirala in izvedla Republiška Skupnost in sicer enotno za vso Slovenijo. Do sedaj so se pokazale že številne prednosti, pa tudi pomanjkljivosti, toda o tem naj spre- govorijo tisti, ki jim je premakljivi de- lovni čas del vsakdanjega življenja. CVETKA JAKUC - referent za de- lovna razmerja in izobraževanje. Pri prihodih na delo in odhodih iz dela-ni zamud oziroma predčasnega odhaja- nja. Za privatne opravke ni več potreb- no prositi nadrejene za dovolilnico, ker lahko posameznik opravke, ki jih ima na občini in drugih ustanovah, opravi izven obveznega delovnega ča-' sa. Meni osebno je premakljiv delovni čas omogočil, da svojega prvošolca, za katerega še nimam urejenega varstva, pospremim do šole in da se izognem največji gneči ob prihodu v službo. Med delavci ni nasprotovanja ali želje, da bi se povrnili na fiksni delovni čas. V začetku je prihajalo do manjših za- petljajev, vendar predvsem zaradi člo- veške nepopolnosti - pozabljivosti. JANKO BUH - referent za telegraf- ske naprave in prenos podatkov. Ljub- še se je pripeljati v službo v normalnih okoliščinah, kakor pa sredi prometne- ga vrveža. Noviteto so vsi sprejeli brez nasprotovanja in sam sem se brez pro- blemov vpeljal v novonastali položaj. Sodim, da je dobro, da lahko delavec ustvari plus ali minus ure, katere pre- nese v naslednji mesec, kajti človek ni vedno enako razpoložen za delo. Vse- kakor je to doprinos k večji produktiv- nosti. MARIJA ŠKOFLEK - tajniška dela. Pobud za uvedbo premakljivega de- lovnega časa v naši delovni enoti ni bilo. Vezana sem na lokalni prevoz, v službo prihajam prej, tako da je zame ugodno, da lahko grem potem tudi prej domov. Premakljivi delovni čas pa pomeni zame tudi dodatno delo, ker moram voditi evidenco. Največ ča- sa mi vzame izračunavanje, katerega naj bi v bodoče opravljal vsak sam. Tako bo meni preostala le kontrola, katere ne moremo prepustiti posamez- nikom. CVETA LORGER - projektant eko- nomskih investicij. Vozim se iz Žalca, pred službo pa moram poskrbeti tudi za hčerko, tako sem pred uvedbo pre- makljivega delovnega časa zamujala v službo tudi dvakrat tedensko, kar pa ni pošteno do sodelavcev. Uskladiti je bilo potrebno le prihajanje vodilnih delavcev, ki morajo zaradi strank priti večkrat pred sedmo uro. Vodilni de- lavci se pri tem ne sklicujejo na pravi- co prihajanja v službo do sedme ure, tako da ni več.problemov. NATALIJA STOPINŠEK - vodja plansko-analitskega oddelka. V našem oddelku, kjer delovna mesta zahtevajo tudi delo izven rednega delovnega ča- sa, smo zmanjšali število nadur na mi- nimum. S tem, da so sestanki izven delovnega časa, smo se vsi sprijaznili, normalno pa je, da nismo preveč zado- voljni. Zaradi vožnje v službo in šo- loobveznega otroka, mi premakljivi delovni čas izredno odgovarja. JOŽE KACiCNIK - referent za priz- navanje pravice do pokojnine. Delavci smo bili že pred uvedbo zainteresirani za premakljivi delovni čas. Kljub te- mu, da novost traja šele mesec dni, si prizadevam, da bi si ustvaril višek ur, katere bom kasneje koristno uporabil. Premakljivi delovni čas ne omogoča okoriščanja, toda v delovni čas se šteje vsaka prisotnost na delovnem mestu in nikjer ne piše, da delavec takrat resnično dela. VILI EINSPIELER Cvetka Jaklič Janko Buh Marija Škoflek Cveta Lorger Natalija Stopinšek Jože Kačičnik žt 31 - 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 POSKUS, KI NI USPEL TRGOVSKE ČAROVNIJE Več in manj vredne steidenice Vse se je začelo tistega usodnega 1. avgusta, uso- dnega za trgovsko podjetje Center in za kupce, ki so ti- stega dne kupovali pijačo. Naši vrli kupci se zavedajo, da nas pestijo gospodarski problemi, med drugim tudi pomanjkanje steklenic. Ta- ko se nekega dne odločijo in pobašejo stare steklenice, in veselo upajo, da jim jih bodo v trgovini odkupili. Tako se je tistega prvega avgusta neka mamka podala v trgovino Center na Kersni- kovi ulici in prinesla štiri prazne steklenice, kupila pa samo dve polni. Toda, glej ga, zlomka! Tokrat ni šlo ta- ko kot po navadi. Vzeli so ji samo dve prazni steklenici. Toda to še ni vse! Morala ju je še enkrat plačati. Da ne bi bilo kakšnih dvomov, je na steklenici vina poleg njego- ve cene bilo jasno napisano: -t-5 din. Torej je po novem cena steklenice 5 din. Prejš- nje dni je bila steklenica sa- mo po 2,50 din in vsak šolar- ček ve, da je potrebno dodati še 2,50 din, da dobiš 5 din. Cisto enostavna matemati- ka, kaj ne? Tako so vsaj mi- slili trgovci. Vendar njihovo zadovoljstvo, češ: »Pa smo zdrli hudiču rep!« le ni dolgo trajalo. »Steklenica je ven- dar steklenica!« so rekli kupj- ci in nastopil je deus ex mac- hina v podobi tržnega in- sp)ektorja. In ker pravica ve- dno zmaga (vsaj v pravljicah je tako), je bilo vsem poslo- valnicam trgovskega podjet- ja Center ukazano, da mora- jo od 5. 8. 1980 dalje spreje- mati vse steklenice, ne glede na to ali so bile kupljene še po starih cenah ali že po novih. Kaj pa pravijo na to trgov- ci? Pritožujejo se, da so jim to zakuhali proizvajalci alko- holnih in bre2^kohoinih pi- jač, ki pošiljajo polne stekle- nice, označene s posebno eti- keto. Samo te so baje vredne več in samo te sprejmejo na- zaj? Trgovci sedaj tarnajo, da jim grozi uničenje, če jim proizvajalci ne bodo sprejeli »manj vrednih steklenic. To- da inšpektorjeve besede ni dobro preslišati. Odslej vam torej ne bo treba doplačati za steklenico niti pare. Kako pa se bodo zmenili trgovci in proizvajalci, je še skrivnost. Za začetek so v trgovineih popisali zaloge steklenic, ki jih je baje ogromno in sedaj se pripravljajo na obračun s proizvajalci. Vem samo to, da je vse skupaj velik absurd glede na to, da steklenic primanjkuje, vem pa tudi to, da v trgovi- nah Merxa teh zmešnjav ni bilo in da tam mirno verja- mejo, da jim bodo vzeli vse steklenice. In če nazadnje pogledam steklenico vina, ki je vredna 2,50 in tisto za 5 din, pri najboljši volji ne opazim nobene razlike. Bi- stvo pa je verjetno v tem, da spet želi nekdo zaslužiti na tuj račun. TATJANA PODGORŠEK TV POSTAJE MED NOB Ob svojem drugem krajevnem prazniku so v podružnični šoli v Taboru pripravili tudi razstavo na temo »TV postaje med NOB«. Otvoritve se je udeležilo precej krajanov, ki so si nato z zanimanjem ogledali razstavljene fotografije. T. TAVČAR 80 LET GASILSTVA V LOKARJIH Ob prelistavanju knjižice »Gasilstvo v Šentjurju«, ki jo je? pred petimi leti izdala občinska gasilska zveza ob svoji' dvajsetletnici, smo lahko prebrali, da je bilo gasilsko druš-! tvo Lokarje po času ustanovitve na tretjem mestu v občini.i To se je zgodilo pred osemdesetimi leti. Bistvo gasilske organizacije je v spoznanju, da se posa-| meznik ne more uspešno upirati različnim nesrečam kot so j požari, poplave, potresi... Te nesreče lahko ublaži in se jim' uspešno zoperstavi samo organizirana dejavnost, ki jo izvaja i gasilstvo. Osemdeset let obstoja lokarskega gasilskega druš- \ tva pomeni osemdeset let požrtvovalnega in humanega dela i ter pripravljenosti pomagati ljudem v nesreči. Njihov gasilski dom ni velik, niti razkošen, delo članov pa ^ je tolikšno, da bi si zaslužili večji in uporabnejši dom odi sedanjega. Visok jubilej so proslavili z veliko gasilsko mani- • festacijo in razvitjem prapora in ob tem izrazili željo, da bi; zgradili nov dom, ki jim ga širša družbena skupnost prav 5 gotovo ne bo odrekla. Poleg tega tudi ne manjka pridnih rok med samimi gasilci in prebivalci, kar pomeni, da bi velik del i gradnje opravili s prostovoljrvim delom. ^ E.RECNIKI TABOR 0RELE2JIV MIKLAV2U Tudi priznanja limetijam za delo med NOB v okviru krajevnega praznika v Taboru so v soboto pri Maksu Zmrzlak-Vetršku in Matko Jože- tu-Kisovarju odkrili spominski obeležji. Prva svečanost je bila ob devetih dopoldne pri Veter- šku v Miklavžu nad Taborom. Tu je bila TV postaja 26 S. Zbralo se je več provoborcev, kurirjev, med njimi pa je bil tudi usta- novni član KPS Albin Vipotnik- Strgar. Obenem je bilo tu sreča- nje kurirjev Zasavja in Štajerske. Slavnostni govor je imel tajnik pododbora IV. brigade VDV To- ne Kočar. Najprej je orisal po- men partizanskih kurirjev med NOB nato pa dejal: »Z odkritjem obeležja na tem mestu pri Ver- škovi kmetiji bomo obudili spo- mine na kurirsko postajo 26 S, na njene uspehe pa tudi nesreče in na padle kurirje te postaje. Padla sta Alojz Zagor-Rudi iz Hrastni- ka - nekje pod Mrzlico in Janko Drnovšek tudi iz Hrastnika, pa- del je leta 1944. To leto sta na postaji 26 S padla tudi terenska delavka Maruša KlančiSar iz Bu- kovja in neki oficir, ki sta potova- la po TV zvezah. Postaja 26 S je bila ustanovljena v septembru 1943 leta. Prvotno je vzdrževala zvezo le s postajo 24 S pri Rečici nad Laškim in proti Moravčam. Kasnje je vzdrževala zvezo s po- stajo 20 S na področju Motnika in Spitaliča, Zasavsko goro. Rož- no dolino pri Celju, Andražem nad Polzelo ter Tehniko Cankar v Smiklavžu...« Sledilo je podeljevanje priz- nanj kmetijam, ko so med NOB pomagale kurirjem pri njihovem delu. Preznanja so prejeli: Vetr- škovi, Bukalovi, Zabrložnikovi, Tonovi, Kmetovi, Hostnikovi, LaniSnikovi, Grobljerjevi, Ro- pretovi, Cukalovi in Postotniko- vi. Ob koncu so godba na pihala iz Prebolda, pevski zbor Tabor in učenci OS Tabor pripravili krajši kulturni program. Druga slovesnost je bila nato pri Jožetu MATKU-KISOVAR- JU. Tudi tu so odkrili spominsko obeležje posvečeno bratom Ju- harti ki so bili žrtve fašizma. T. TAVCAR AFRIKA, AFRIKA FOSFATNI BOOM V TOGU PIŠE: JOŽEVOLFAND 14 Vožnja v L^me z Miloradom Džurovi- čem - Batom mi je minevala vkratkoča- snem pomenkovanju. Ustavila sva se le dvakrat - preden sva zapeljala na arhi- tekturno odlično zamišljen iz zgrajen most čez Volto (zgradili so ga 1967. leta) in na meji. Peljala sva se iz Akre proti vzhodu, proti Togu. Zato sem radove- dno ogledoval značilno podobo celine, ki je druga po velikosti in še najbolj vroča povrh. Zadrževal sem se v ekvato- rialnem pasu. Zdanilo se je šele ob pol šestih do šestih zjutraj, mrak pa se je spustil na zemljo že ob šestih zvečer, nekaj čez. Tako Afrika preseneča korak za korakom. Od klime in bujne vegetaci- je, do največjih rečnih poti na svetu (Nil, Kongo, Niger, Zambezi, Orange, Umpo- po itd.). Ni vseeno, kam popotnika zane- se pot, v katero območje Afrike. Ekvatorialni pas, po katerem sem se največ razgledoval, sega iz Gvinejskega zaliva do visokih planot vzhodne Afrike. Vsak dan je toplo - v poprečju najmanj 27°. A tudi meseca ni, da ne bi vsaj malo deževalo. Na smeh mi je šlo, rekel nisem seveda nič, ko je v zadnjih marčevskih dneh vsak dan pljuskalo z neba, pa so si naši že ogrnili jope ali si pozabili zaviha- ti rokave. »Shladilo« se je na 25° in to je bilo že premalo za prijetno, toplejše po- čutje. V tropskem, visokem gorskem in sahelskem klimatskem območju narava kaže spet drugačne posebnosti. Ekvato- rialna cona Evropejca, ki prvič stopi na afriška tla, preseneti. Vročina, to bi še šlo. Dež, v redu. Čeprav ga včasih noče zmanjkati. Ampak vlažnost, vloga v zra- ku ubija. Naši delavci so se pritoževali bolj zaradi vlage kot visokih tempera- tur. Turistična atrakcija ekvatorialnega klimatskega pasu so visoka, k oblakom vzpenjajoča se drevesa - zrastejo do 100 do 150 metrov. In res je, da kot baldahin pokrivajo ta del črne celine. Pokrajina proti Togu ni ne vem kako slikovita. A kako ne bi poskušal objeti s pogledom nizkih koč, mirnih, prisrčnih Gancev, nepozabne krame in šsure, ki so JO spretni trgovci ponujali ob cesti, na improviziranih marketih, pa polnih na- ročij tropskega sadja, ki so ga vsiljevale črne mladenke z režečimi se snežno be- limi zobmi? S pogledom uhajam sem ter tja, kakor da bi hodil na lestvi in se bal vsakega naslednjega koraka ...Z Batom se meniva o delu naših diplomatov. O tem, kako si dežele v razvoju, neurvšče- ne, zaslužijo naše najboljše diplomatske predstavnike. Soglašava, kako niti eko- nomsko niti kulturno, prosvetno, znan- stveno in tehnično nismo uspeli, vsaj večinoma ne, splesti zveze, ki jih je neza- držno, leto za letom, kakor najmogoč- nejše mostove, vzpostavljal Tito. Politič- no v Afriki mnogo veljamo. Na gansko- togoški meji niso sitnarili z nobenimi odvečmmi formalnostmi. Celo toiiko sem si drznil, da sem s fotoaparatom poslikal slavolok svobodi, rampe in ko- šček obale. Togoški vojak ob meji me je samo strogo pogledal. Rekel ni nič. Pa nisem več fotografiral. Iz angleške Gane sva se znašla v fran- coskem Togu. General Etienne Guas- siugbe Eyadema, togoški šef države že od januarja 1967, se je udeležil pogreba predsednika Tita. Ko sva z Batom spre- jela povabilo za kosilo pri znanem togo- škem zdravniku (študiral je pri nas), sem spoznal dvoje - prvič, pričakujejo, da se bomo ekonomsko bolj izkazali na odprtem tržišču te majhne afriške drža- ve, kjer se presenetljivo dobro znajdejo Italijani, pa Francozi seveda, in drugič, da kljub blišču nekaj razkošnih, boga- tih, visokih, belih vladnih poslopij, s kongresno dvorano vred, ne morejo skriti bede. Generalova vladavina je tr- dna in trda. Predsednik Eyadema se kar naprej ubada enkrat z notranjimi in nato spet z zunanjimi težavami - hudo se je sporekel z Beninom, z Gano. Huje je, ker nekaj manj kot dvomilijonski Togo ne dosega več kot 300 dolarjev narodne- ga dohodka na prebivalca. Fosfate, ka- kav, kavo in bombaž izvažajo, a to pre- malo. Premalo, da bi šolstvo in zdrav- stvo razvili tako, kot si ljudje želijo. To- go se vseeno more pohvaliti s podat- kom, da zajame v osnovno šolstvo kar 92% otrok. Za afriške razmere zavidljiva številka. V srednje šole dospe le 15% vse generacije. A na začetku neodvisne, svo- bodne proti, leta 1960, se je v srednjem šolstvu izobraževalo le 2% otrok. Torej - velik napredek. V bolnišnicah so leta 1973 našteli 3.075 postelj. 680 prebival- cev na eno posteljo. Zdravnikov je bilo takrat 100, eden na 21.200 ljudi. Z Batom sva se bolj zadrževala ob ekonomskem zemljevidu Toga. Razložil mi je, da je Togo jasno usmerjen k zaho- du - tako z izvozom kot z uvozom. Naj- več blaga pošlje Francozom, Nizozem- cem, v Benelux, v Zvezno republiko Nemčijo, pa v Mali. Uvaža pa spet naj- več iz Francije. Anglije. ZRN. Nizozem- ske. ZDA in iz Kitajske. Togo kot tipič- na agrikulturna dežela bi lahko vzbudila več zanimanja med našimi gospodar- stveniki. Morda je zdaj zanimivo, ker Togo letno izvozi okoli 10.000 ton kave. Se močnejši so s kakavom - na tuje ga prodajo do 18.000 ton. Toda Togo je zgradil rafinerijo za predelavo nigerijske nafte. Razvija cementno industrijo. Ima fosfate. Radi bi zgradili vsaj eno tovarno zdravil. Tu so iskali naše sodelovanje. Pa ga ni bilo. Fosfatni boom naj bi dal krila jutriš- njemu togoškemu razvoju. Milorad Džu- rovič je skočil na ministrstvo za zunanje zadeve, k vodstvu edine politične stran- ke, k študentski organizaciji Minesto. Jaz pa sem pešačil po ulicah. Zaustavil sem se pred veličastnim spomenikom ljudem Benina in Toga. Na tržnici. Pred mogočno bančno stavbo (le kje banke niso nališpane?) in pred vladno palačo. Pred spomenikom generalu E^demi - v nadnaravni velikosti. A od vsega mi je najbolj ostalo v sjoo- minu bežno srečanje na ulici. Ustavil me je študent Koliko je ura? Cas ni bil bi- stven. Hotel se je pogovarjati. Angleško ni znal. Francosko ? Da. V rokah je držal - nemško vadnico. Na univerzi se učijo nemščine. Pozabil sem. da je bil Togo nekdaj nemška kolonija - od leta 1894 do 1914. Bodagrjr v Nigeriji - tu se Mbirajo čcm vikaad aaši delavci v Lagosu 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgust 1980 PRAZNOVANJE V TABORU CtSTA, PLANINSKA KOČA Spomin na žrtve ol€upatorja Krajani krajevne skupno- sti Tabor v Savinjski dolini praznujejo krajevni praznik 1. avgusta v spomin, ko so tu ustanovili med NOV prvi osvobodilni odbor. Letošnje praznovanje je potekalo v znamenju novih delovnih zmag. Praznovanje se je pričelo v petek popoldne, ko je bila v domu Partizana slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij. Osrednji govornik je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Ta- bor Franc Uranjak, ki je med drugim dejal: »Letos slavimo že drugič krajevni praznik, kot spomin na zgodovinske dogodke. Ob svojem praznovanju se spo- minjamo 100 ljudi, žrtev okupatorja, ki si jih je v ra- zličnih okoliščinah izbral /a svoj zverinski plen v dobi druge svetovne vojne. Ob praznovanju pa je prav, da se pohvalimo z nekaterimi pri- dobitvami in s tem v zvezi tudi naše prizadevne kraja- ne. Kot večjo pridobitev ve- lja omeniti novo asfaltirano cesto Tabor-Dol v dolžini 1900 m. Krajani so opravili okoli dva tisoč prostovoljnih delovnih ur in zbrali 250 ti- soč din. Prizadevni člani ga- silskega društva v Kapli so zgradili dve avtobusni čakal- nici. V Cfnem vrhu je bil s pomočjo vaškega odbora zgrajen nov most, kjer je bilo prav tako veliko prostovolj- nega dela. V okviru vaškega odbora Loke-Crni vrh je bila odprta nova cesta za poveza- vo višinskih kmetij. Vaščani zgornjega Črnega vrha so pričeli z gradnjo vodovoda. Ena največjih akcij, ki jih je vodilo Planinsko društvo in mladina je obnova Zajčeve koče. Težko je prešteti vse ure, ki so jih mladi in člani PD opravili na obnovitvenih delih. Opravljenih je bilo 8 tisoč prostovoljnih delovnih ur. V teh dneh smo pričeli z deli pri gradnji otroškega vrtca. Pohvale so vredna tudi vsa tri PGD v naši krajevni skupnosti, ki se neumorno trudijo pri vzgoji svojih ka- drov, kakor pri krepitvi svo- je materialne baze...« Po govoru so podelili bro- nasta priznanja OF, ki so jih prejeli: Anton Križnik iz Ka- ple, Pavel Ribič iz Ojstriške vasi, Anton Jelen iz Tabora, Julijana Puncer iz Kaple in Planinsko društvo Tabor. Priznanja krajevne skupno- sti pa so prejeli: Miha Koko- le. Mile Gržina, Jure Ljubic, Franc Radišek, Jože Golt- nik, Vinko Lekše, Viktor Drolc, Toni Sitar, Milko Oce- . pek, Stanko Podbregar, Alojz Kovče, Viki Urankar, Boža Zupane, Ivan Natek, Anton Pilko, Franc Florjan, Jože Cestnik, prosvetno društvo Slovenec iz Boršta, Lovska družina Tabor. Ob zaključku so vsi skupaj odšli na otvoritev ceste Ta- bor-Dol. Cesto je predal na- menu predsednik OK SZDL Žalec Ivo Robič. V podru- žnični šoli v Taboru so odprli tudi razstavo o delu in poteh TV postaj med NOB. T. TAVČAR S podeljevanja priznanj krajevne skupnosti zaslužnim občanom. Predsednik KS Tabor Franc Uranjek podeljuje priznanje Jožetu Goltniku. PREBOLD OBNOVUEN DOM Aiicifa gasilcev in l€raJanov Zadnja nedelja v mesecu juliju bo ostala Preboldča- nom in mnogim drugim, še zlasti pa gasilcem, v nepo- zabnem' spominu. To je bil namreč dan velikega slavja ob 60. obletnici obstoja gasil- skega društva in vnovičnega zmagoslavja nad pomembno delovno zmago - obnovo ga- silskega doma. V nedeljo dopoldan je bila v kinodvorani Prebold sve- čana seja gasilskega društva. Na njej je najprej spregovoril predsednik društva Ivan Pe- trove, ki je izrekel dobrodoš- lico vsem gostom. Zatem pa je poveljnik društva Rudi Herman orisal zgodovinski razvoj društva. Prvi začetki gasilske aktivnosti segajo v leto 1905. Požarna bramba je bila ustanovljena leta 1920. Dolga leta so imeli takratni gasilci svojo opremo v stari leseni šupi ob Boljski. Ta- kratni režim ni bil preveč na- klonjen tej dejavnosti, zato je društvo več ali manj živo- tarilo. S prihodom okupator- ja je delo društva zamrlo, mnogi člani so odšli v parti- zane, mnogo jih je okupator odvede! v taborišča in iz- gnanstvo. Z zmago revoluci- je pa je tudi gasilstvo dobilo ustrezno mesto v družbi. Po vojni beležijo izjemen napre- dek društva. 2e leta 1946 so začeli z zbiranjem materiala in denarnih sredstev za grad- njo svojega doma. Gradnja je stekla 1950 leta. Sedem let kasneje pa je bila otvoritev in dolgoletni sen je bil ure- sničen. Zaradi pomanjkanja sredstev je dom površno dograjen in je bilo potrebno vsa leta vlagati v njegovo do- končno ureditev znatna sredstva. Sedaj je dokončno urejen in je v ponos celemu Preboldu. Sicer pa lahko za Gasilsko društvo Prebold, ob spremljanju njihovega ra- zvoja, rečemo, da je to druš- tvo, ki sodi po svoji aktivno- sti v sam vrh našega gasil- stva. Ob 30-letnici osvobodi- tve so prejeli občinsko priz- nanje Osvobodilne fronte. 2e nekaj let imajo tudi pri- jateljske stike z dvema av- strijskima društvoma in društvom iz ZRN. To pa je nedvomno še toliko bolj pohvalno, saj na ta način po- magajo krepiti dobre medso- seske odnose. 2e večkrat pa so zastopali tudi Jugoslavijo na mednarodnih tekmova- njih v omenjenih državah in le-tam dosegli dobre rezulta- te. To pa je brez dvoma tudi rezultat kadrovske politike, ki ji v društvu posvečajo ve- liko pozornost. Društvo ima enega višjega častnika, štiri častnike in več nižjih častni- kov. Izjemna pridobitev v njihovem razvoju pa je bil le- ta 1977 kupljen kombi IMV in sodobna avtocisterna, ki jo je preboldskemu društvu zaradi njihove aktivnosti, dodelila Skupnost varstva pred požarom Žalec. Za Rudijem Hermanom so spregovorili še številni drugi gostje. Tako je v imenu po- krovitelja TT Prebold, izre- kel prisrčno zahvalo društvu za pomoč in sodelovanje, ge- neralni direktor TT Prebold Ivan Žagar. Franc Jelen, predsednik Občinske gasil- ske zveze pa je po svojem govoru podelil društvu tudi republiško gasilsko odliko- vanje I. stopnje. Odlikovanja so prejeli tudi posamezniki in sicer sta republiško odli- kovanje III. stopnje prejela Janez Stergar in Ernest Zu- pan, občinska gasilska odli- kovanja pa so prejeli Andrej Ancelj, Kari Obrez, Franc Smisel in Mirko Podgoršek. V imenu sveta krajevne skupnosti se je gasilcem zah- valil za pomoč in sodelova- nje Jože Drča, v imenu DPO pa predsednik OK SZDL Ivan Robič. Ob koncu pa so pozdravili svečano sejo tudi predstavniki inozemskih de- setin s katerimi sodelujejo preboldski gasilci. Ob tej pri- ložnosti so izročili svojim go- stiteljem lepa spominska da- rila. Poveljniki njihovih dru- štev pa so prejeli od OGZ Žalec občinska gasilska odli- kovanja. Svoj delež pa so pred začetkom in ob koncu svečane proslave dodali še godba in pevci preboldske Svobode. Drugi del praznovanja pa se je pričel ob 15. uri, ko je bilo pred obnovljenim gasil- nim domom svečano zboro- vanje večine gasilskih dru- štev iz Savinjske doline. Po krajših govorih predsednika in poveljnika društva ter predsednika in poveljnika občinske gasilske zveze Ža- lec, pa so se gasilci in člani drugih družbenopolitičnih organizacij in društev iz kra- ja, formirali v paradne oddel- ke in preko centra Prebolda zakorakali proti preboldske- mu bazenu. Se pred tem pa je poveljnik OGZ Anton Gros podelil diplome štirim članom gasilskega društva Prebold za uspešno oprav- ljen izpit za gasilskega čast- nika. Prejeli so jih Jože Ja- ger, Jože Jerman, Milan Ku- pec in Branko Verk. Slednji pa je prejel še spričevalo za opravljen izpit za republi- škega gasilskega sodnika. Po prihodu povorke do baze- na je tam sledila demonstra- cija, ki jo je pripravila IT Prebold za svoji tkanini Pre- flam in Neplam iz katerih že uspešno izdelujejo zaščitna oblačila. DARKO NARAGLAV KAKO Z NEGO NA DOMU? Danes ob 11.30 uri se bodo v Celju sestali člani izvršilnega odbora občin- ske zdravstvene skupno- sti. Na seji bodo obravna- vali tudi samoupravni sporazum, ki podrobneje opredeljuje področje ne- ge na domu. Poleg tega dokumenta bodo na seji temeljito pretehtali še več drugih, tako tudi perio- dični obračun in program ukrepov za odpravo vzro- kov nastalih nekritih do- hodkov v obdobju ja- nuar-junij 1980. Izvršni odbor bo sklepal tudi o odobritvi sredstev za zdravstveno postajo v Vojniku, pa za adaptacijo zdravstvenega doma v Celju in obravnaval še več drugih pomembnih vprašanj. Seja bo v dvora- ni Regionalne zdravstve- ne skupnosti v Celju. DS IZKOP ZA NOV GASILNI DOM V krajevni skupnosti Šentilj pri Velenju, ki ob- sega zaselke Arnače, La- ze, Kote, Silova in Ložni- ca, so povsem brez tekoče gasilne vode. Se za naj- nujnejšo preskrbo jo je malo. Zato so bila razmiš- ljanja za nabavo gasilske cisterne povsem upravi- čena. Ker pa bi nabava tako zahtevnega vozila terjala primerno garažo, so se na predlog OGZ Velenje od- ločili prej zgraditi prime- ren gasilski objekt. Na lepi lokaciji ob cesti iz Velenja na Ponikvo pri Žalcu so te dni opravili izkop zemlje, kjer bo stal velik, sodoben gasilski dom s stanovanjem za hišnika - gasilca, tremi garažami in orodiščem ter dvorano. Sredstva za izgradnjo v višini 300 starih milijonov je prispevala Interesna skupnost za požarno var- nost Velenje, nadaljnjih 60 milionov pa so zbrali gasilci in krajani sami. JOZE MIKLAVC V BESEDI IN SLIKI POMANJKUIV SMEROKAZ V ŠOŠTANJU! Na Glavnem trgu v Šoštanju stoji smerokaz, ki ga prika- zuje fotografija. Na njem kaže ena puščica za smer Velenje in Šempeter, čeprav je prvo križišče za Velenjem proti Dobrni, nato pa pride pred Arjo vasjo križišče s Sloveniko proti Žalcu in Celju ter Mariboru. Druga puščica nakazuje smer Soteska, ki naj bi bila tam, kjer se cesta iz šoštanjske smeri za Gorenjskim klan- cem priključi cesti Letuš-Mozirje. To križišče naj bi se imenovalo Soteska, vendar v tem kraju takšne oznake ni. Pač pa je pred tem križiščem tabla z napisom Ljubija in takšne napise imajo tudi vse hišne številke tamkaj snega naselja. Torej kje in kako je označen kraj Soteska, ki je nakazan na tabli v Šoštanju? V. K. UUBNO: RAZSTAVA VERONIKE SVETINA Na povabilo organizatorjev 20. jubilejnega flosarskega bžila bo v Ljubnem ob Savinji razstavljala Veronika Sve- tina iz Zavodnje nad Šoštanjem. Slikarka amaterka, ki je po poklicu učiteljica, je do sedaj razstavljala že v Šoštanju, Velenju in nekaterih drugih krajih Slovenije. Svečana otvoritev razstave bo v petek 1. avgusta ob 18. ur v prosto- rih tamkajšne osnovne šole. Razstavljenih bo preko 40 risb in slik v olju, akvarelu in oglju, pretežno portretov in pokrajin. Značilno je, da slikarka upodablja predvsem svet, pokrajino in ljudi okrog Zavodenj, kjer je že dolgo let predmetna učiteljica na tamkajšnji podružnični šoli. V. K. OTVORITEV OKTOBRA Razumljivo je, da uporabniki ceste iz smeri Smartnega ob Paki, Mozirja in Šaleške doline že komaj čakajo dogra- ditve nove sodobne povezave, ki bo skrajšala nekaj kilo- metrov slabe, ozke, zavite ceste čez sotesko Penk po dolini skozi Pesje, Lokovico do vasi Gorenje. Tako se najbolj neučakani že »veselo« p>odijo po sicer zaprtem novem cestnem odseku, ker bistveno ne ovirajo gradbin- cev. Le-ti so se zagrizli v zadnji, nekaj 100 metrov dolg priključek cestišča v Pesje. Gradbena dela gredo zdaj usp)ešno v zaključno fazo. Za zamudo je toliko opravičil (težavna izgradnja, pomanjkanje materialov in strojev, predvsem pomanjkanje sredstev, ind), da je težko izločiti glavni vzrok. Gotovo je eno. Do praznika občine Velenje 8. oktobra, bo cesta gotova, čeprav je nastala zadrega s prebUžno 30 milijoni dinarjev, ki so zmanjkali za dokonča- nje izjemno velike investicije okrog 200 milijonov dinar- jev. Dobrih šest kilometrov dolga cestna magistrala bo velikega pomena za nadaljnji razvoj občin in združenega dela, manj nesreč in udobnejše potovanje pa sta še dva poglavitna cUja, ki bosta s tem uresničena. Z nadaljeva- njem načrtovane investicije - izgradnje ceste od Gorenja proti Letušu, bo zaupanje občanov za združevanje sred stev še vnaprej opravičeno. JOŽE MIKLAVC ZA BOUŠI PROMET Dolga leta se že z uspehom upira lastnik dobre pe* zemljišča na vogalu Tomšičeve in Celjske ceste, prizade- vanjem občanov, da bi popravili ozko prometno grlo ^ križišču, kjer je bila zožena Tomšičeva cesta na en pro- metni pas. V teh dneh pa je končno popravil neprijetno napako Komunalni center Velenje, ki je odstranil zemljo položil asfalt in označil cestišče kot se sp>odobi. Kdo ve, a^' so popustih živci lastniku, ali je prišlo do demokratične^^ dogovora ali pa je za varnost udeležencev prometa odloi^ kakšen pristojen organ? _jlOŽS MV^l^^ §t. 31 - 7. avgust 1980i NOVI TEDNIK - stran 7 27. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA IGRANEGA FILMA - PULA SKROMNA BERA Slovenski filmi so ostali brez pomembnih nagrad v Pulju se je iztekel 27. Festival jugo- slovanskega igranega filma, ki je še ve- dno največji in najpomembnejši festival jugoslovanskih filmarjev. Letos je festi- val predstavil 22 novih filmskih del, to- rej manj kot lani. Najbogateje in tudi najbolj kakovostno so se predstavili srb- ski filmski delavci, ki so na festival pri- peljali kar 12 filmov. Hrvati so se pred- stavili skromno s štirimi filmi, podobno kot Slovenci. Po en film so predstavili še filmski delavci iz republik Bosne in Hercegovine ter Makedonije ter pokraji- ne Kosovo. Brez zastopnikov so na tem festivalu ostali Vojvodinci in Črnogorci. Osnovna značilnost festivala je dokaj- šen premik v obravnavi tem, saj so pred- njačili filmi na sodobno temo. Avtorji so se mnogo manj kot prejšnja leta vračali na čas NOB, zato pa so posegli v čas med obema vojnama ali še dalje in v sodobnost. Dobili smo kar tri biografske filme, ki so vsi zanimivi, saj povedo mnogo ne le o ljudeh katerih usodo spremljajo, ampak tudi o času, ki so mu te osebnosti dajale pečat. Naslednja zna- čilnost je nespektakularnost, torej tež- nja, da bi delali tudi cenejše, a nič manj prepričljive in kakovostne filme. Poseb- na vrednota je, da jugoslovanska kine- matografija ne beži več od komercialne- ga filma. Precej filmov, ki smo jih videli, na razmeroma ugodni kakovostni ravni zabava in to brez večjih pretenzij po glo- boki umetniški izpovednosti. A zdi se, da je največja kakovost letošnje, sicer skromne filmske bere vendarle v tem, da se nadaljuje prodor mladih, kreativ- nih in svežih sil, še zlasti režiserjev in igralcev. Ter seveda to, da v redkih res kakovostnih letošnjih filmih opažamo nov pristop k umetniški izpovedi. To niso več zaprti, hermetični, težki, ko- morni filmi, marveč lahkotne filmske pripovedi, ki z odlično uporabo filmskih izraznih sredstev, še zlasti igralcev ter kamere, na sproščen in lahkoten način pripovedujejo velike resnice. Film po- staja skozi to še bolj dostopen, svež in zanimiv, a nič manj resen, kajti tudi sko- zi humor in šalo je mogoče izpovedati zelo resna vprašanja. SLOVENCI PRAZNIH ROK Slovenska kinematografija je kljub ra- zmeroma dobremu žanrskemu izboru in številčnemu zastopstvu ostala brez po- membnejših nagrad. Po odločitvi žirije je namreč zanje tekmoval le v mnogo- čem sporen film režiserja Zivojina Pa- vloviča Nasvidenje v naslednji vojni. Povsem po krivici je ostal brez možnosti nedvomno najboljši letošnji slovenski film Splav meduze, režiserja Karpa Go- dine. A kljub temu, da velikih nagrad za slovensko kinematografijo ni, smo lah- ko z letošnjim nastopom zadovoljni. Film Splav meduze bo nedvomno potr- dil svojo kakovost pri občinstvu, o če- mer priča tudi najvišja nagrada jugoslo- vanske kritike. O filmu Nasvidenje v naslednji vojni bo še veliko govora in razprav, a vsemu navkljub ostaja ta film zanimivost s svojskim pogledom na | NOB in revolucijo in velikopotezno ob- j delavo povojnih reminiscenc. Film Pre- i stop je pravzaprav edini, ki je pustil kri-1 tike in občinstvo hladne, svoji pogumni \ obdelavi aktualnega vprašanja delav- skih stavk navkljub. Ubij me nežno pa je film, ki se bo bržkone vsaj veliko gledal. AH, ŽIRIJA Čeprav nagrade niso najpomembnej- še in ne krojijo usode filmov, pa ven- darle velja vsaj z nekaj stavki opozoriti na odprta vprašanja. Tudi letošnja pulj- ska žirija se ni proslavila. 2e v sefekciji filmov, ki so se potegovali za nagrade, je bilo veliko napak. V Areno so tako pri- hajali filmi, ki bržkone tega niso zasluži- li, v dvoranah pa so ostajali tipični filmi za občinstvo, pri čemer vsaj nekaterim ne gre odrekati njihove kakovosti. Naj- bolj je bil gotovo oškodovan film Splav meduze, lahko pa bi govorili še o neka- terih, o filmu Kljubovalna delta, napri- mer, ali filmu Ubij me nežno, pa morda tudi o filmu »Došlo doba da se ljubav proba«. In če zlasti pri slednjih ne gre za velika umetniška dela, nedvomno velja, da bi jih občinstvo v Areni sprejelo dosti Mirjana Karanovič si je z vlogo Petrije v filmu Petrijin venac režiserja Srdža- na Karanoviča zasluženo priborila Zlato areno. bolje od nekaterih, ki so bili uvrščeni v konkurenco, kjer zaradi svoje komorno- sti, prisiljenosti in strogosti niso imeli kaj iskati. In če se je žirija tako izognila kompromisu in ni podlegla imperativu gledljivosti filmov, gotovo ni ravnala najbolje. Kajti Arena, ki sicer sprejme tudi čez 12.000 gledalcev je letos pogo- sto samevala domala polprazna. Letošnjo puljsko filmsko bero si bo- mo zapomnili predvsem po zaslugi ne- katerih redkih filmov, ki so okrepili ve- ro v moč in prodornost domačega filma. Na prvem mestu gre tu izpostaviti srb- ski filmski delež, delno tudi slovenske- ga. Žirija je po enotnem mnenju bržko- ne ravnala prav, ko je za najboljši film razglasila Petrijin venec, ki je nastal po literarni podlagi v režiji Srdžana Kara- noviča. (Avtorja se spomnijo tudi Celja- ni po predlanskem odličnem filmu Vonj poljskega cvetja). Film je segel toplo in prepričljivo na srbsko podeželje, kjer spremlja življenje Petrije, dekleta, ki je v življenju ljubila tri moške in z njimi previharila predvojne, medvojne dni in čas povojne izgradnje. Film dosledno spremlja Petrijo in njeno življenje, ki je prepričljivo v svoji tragičnosti in moči, s katero je znala ta preprosta ženska klju- bovati času in osebnim težavam. Hkrati pa je to izredno gledljiv film, ki noče biti solzavo sentimentalen, ampak prej ne- dokumentaristično vseobči, kar mu v celoti uspeva. Tudi srebrna arena je do- kaj zasluženo pripadla filmu Skrivnost Nikole Tesle. V tem filmu, ki ga je po- snel Krsto Papič (Lisice, Rešitelj) lahko spremljamo še precej več kot le življenj- sko pot velikega znanstvenika Nikole Tesle. To ni film le o njemu, njegovih izumih in njegovi čudni osebnosti. Prej je to film o vprašanjih napredka človeš- tva, ki mu je z delom služil Nikola Tesla. Kajti, že uvod v film, ki ga mnogi avtor- ju očitajo, je izreden. V njem avtor na dokumentarističen način predstavi vr- sto znanstvenikov, umetnikov pa tudi verskih fanatikov, ki nadaljujejo ideje Nikole Tesle, iščejo nove, čiste vire energije. In poanta filma, ki izzveni eko- loško v sliki s smogom zadušenega Los Angelesa, potrjuje izrečeno misel, da je Nikola Tesla znanstvenik, ki je odkril 21. stoletje. Da je imelo v njegovem času človeštvo možnost izbire poti, pa je izbralo pot, ki jo je diktirala moč kapita- la, izbralo tiste vire energije, ki jih danes tako močno zmanjkuje in ki so svoji prepotrebnosti navkljub davek zdravju in lepoti na zemlji. Se bolj presenetljiv je bil film Kdo tam prepeva, ki ga je posnel debitant Slobodan Sijan in z njim ustvaril morda najboljšo tragikomedijo v domači kine- matografiji doslej. Medtem ko lahkotno vrsti smešne scene eno za drugo v dveh tretjinah filma, ga slednjič preobrne in tragično zaključi. Spremljamo usodo skupine potnikov, ki 5. aprila 1941, dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo, potujejo v Beograd in na svoji poti do- življajo kopico zgod in nezgod v katerih se jasno zariše podoba zmede in razsula stare Jugoslavije, medtem ko so liki v avtobusu le predstavniki tako značilnih slojev takratne družbe. Posebej zasluži omembo še letošnji kanski zastopnik Jugoslavije, film Pose- ben postopek, v katerem je. režiser Go- ran Paskaljevič upodobil duhovito a hkrati pretresljivo podobo prisilnega zdravljenja alkoholikov. Ti se zdravijo pod strogo in nasilno metodo doktorja, ki je tudi sam alkoholik. Film pa izzveni v poanti, da nobena prisila ne rodi uspe- ha, če ni logična, humana in če ne izvira iz lastnih pobud, želja in prepričanja. Se nekaj besed o nagradah bržkone ne bo odveč. Žirija se tudi letos ni znala izogniti kompromisom. Tako smo vno- vič dobili najboljši film, ki pa nima ne najboljšega režiserja, ne kamere in ne scenarista, kar seveda ni logično. Žirija tudi ni ubežala republiškemu ključu, in tako smo dobili kopico nagrad, ki nima- jo pravega opravičila. Tako se upraviče- no sprašujemo, kakšne so utemeljitve za dodelitev nagrad za najboljšo kamero, scenarij, glasbo, tudi režijo. Toda, tako je bilo v Pulju vselej in bržkone tudi bo, dokler bo o filmih odločala z vsem ve- trov zbrana žirija. In še beseda o Tednu domačega filma. Zanj je bil puljski festival nadvse uspe- šen. Na njem smo izbrali vse premierne filme, dogovorili smo se z avtorji o nji- hovem obisku med TDF, dogovorili smo se za razstavo, v biltenu je bil objav- ljen zapis o TDF, producenti so nam zagotovili kopije filmov. A o vsem tem obširneje kdaj drugič. BRANKO STAMEJCiC PULJSKE NAGRADE Žirija 27. Festivala jugoslovanskega igranega filma v Puli je podelila petnajst nagrad in tri enakovredna priznanja. ZLATA ARENA ZA FILM: PETRIJIN VENEC (režija Srdžan Karanovič) SREBRNA ARENA ZA FILM: SKRIV- NOST NIKOLE TESLE (Krsto Papič) BRONASTA ARENA ZA FILM: KDO TAM PREPEVA (režija: Slobodan Šijan) ZLATA ARENA ZA REZIJO: GORAN PASKALJEVIČ (Poseben postopek) SREBRNA ARENA ZA REZIJO: MI- LOŠ RADIVOJEVIČ (Sanje, življenje, smrt Filipa Filipoviča) BRONASTA ARENA ZA REZIJO: EKREM KRVEZIU (Beli sledovi) ZLATA ARENA ZA ŽENSKO VLOGO: MIRJANA KARANOVIČ (Petrijin venec) ZLATA ARENA ZA MOSKO VLOGO: LJUBISA SAMARDZič (Delo za dolo- čen čas) ZLATA ARENA ZA MOSKO STRAN- SKO VLOGO: ALEKSANDER BER- ČEK (Kdo tam prepeva) ZLATA ARENA ZA ŽENSKO STRAN- SKO VLOGO; DUŠICA ZEGARAC (Po- seben postopek) ZLATA ARENA ZA SCENARIJ: PURI- SA DZORDZEVIČ (Osem kil sreče) ZLATA ARENA ZA KAMERO: MiSO SAMOILOVSKI (Svinčena brigada) ZLATA ARENA ZA SCENOGRAFIJO: MIRKO LIPUZIČ (Ubij me nežno) ZLATA ARENA ZA KOSTIMOGRAFI- JO: JASNA PETKOVIČ (Svetozar Mar- ko vič) ZLATA ARENA ZA GLASBO: KOR- NELIJE KOVAČ (Sanje, življenje, smrt Filipa Filipoviča) ENAKOVREDNA PRIZNANJA: ZA MONTAŽO - VUKSAN LUKOVAC (Svetozar MarkoviČ), ZA TON - LJU- BOMIR PETEK (Trmasta delta) in ZA MASKO - MIRKO MAČKIC (Ubij me nežno) Jugoslovanski filmski kritiki in publici- sti so svojo nagrado »Milton Manaki« prisodili režiserju KARPU GODINI za film SPLAV MEDUZE. Revija »Studio« je nagrado za najbolj- šega režiserja debitantna prisodila SLO- BODANU SIJANU za režijo filma KDO TAM PREPEVA. Žirija občinstva je najvišje ocenila film režiserja MILANA JELIČA DELO ZA DOLOČEN ČAS in mu prisodila na- grado revije »Studio« - Jelen. Slovenski film Na svidenje v naslednji vojni je sprožil v Puli resna razmišljanja o upodabljanju NOB in revolucije v filmski umetnosti, kljub obetavnim in optimi- stičnim napovedim pa je ostal brez nagrad. Prizor iz slovenskega filma Splav meduze, ki je v režiji Karpa Godine sprožil največ puljskih polemik. Po krivici ga je namreč žirija izločila iz borbe za najvišja puljska priznanja. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 -7. avgust 198n DRAŽGOŠKA BITKA BITKA ZA VELEHLM Ob celovečercu tudi osem epizod za TV RTV Ljubljana kot produ- cent in Viba film kot izvršni producent sta se lotila do- slej največjega slovenskega filmskega projekta. Filmski delavci bodo na celuloidni trak prenesli bitko, po- membno kot izredno drago- ceno moralno zmago, ki pri- poveduje o decembrski vstaji, o dejanjih Cankarje- vega bataljona. Režijo filma je prevzel An- ton Tomašič, ki je diplomiral na AGRFTV v Ljubljani 1965 leta in doslej posnel večje število TV dram, nada- ljevank in nanizank. Scena- rij je napisal Ivan Ribič s so- delavci Antonom Tomaši- čem, Dušanom Jovanovi- čem, Milanom Jesihom in Marjanom Brezovarjem, ki je tudi dramaturg in urednik TV nadaljevanke. Direktor fotografije je Jure Pervanje, sceno narekuje inž. arh. Ni- ko Matul, kostume snuje Alenka Bartl, maskerka je Berta Meglic, tonska mojstra sta Marjan Meglic in Franci Velkavrh, montažo pa je prevzel Andrija Zafranovič. Direktor filma je Ivan Mažgon. Film in TV nadaljevanka Dražgoška bitka se želita izogniti poenostavitvam. Ta- ko je prikazano, da politična misel ni v vseh junakih eno- vita in se kaže v različnih p>o- gledih na probleme. Gradivo posveča pozornost nasprot- jem v junakih, njihovim idej- nim in psihološkim proti- slovjem. Dogajanje samo sli- ka decembrsko vstajo na Go- renjskem, s tem pa seveda tudi celotno dražgoško bit- ko. Film in nadaljevanka sta se zaradi svoje specifične go- vorice filmskega medija opredelila le na najbolj bi- stvene sestavine, ki oprede- ljujejo pojme, vezane na Cankarjev bataljon. Sam scenarij je zasnovan po re- sničnih dogodkih. Tako bo- mo izvedeli, kako so se Slo- venci različnih političnih po- gledov združevali v osvobo- dilni fronti in se zavestno od- ločali za upor in narodnost- no osvoboditev in socialno revolucijo. Celotne priprave za sne- manje so bile naravnane ta- ko, da bi pričeli s snema- njem v zimi leta 1979 in v leto 1980. Tako bi lahko kon- čali film in nadaljevanko do jubilejnega leta 1981, ko bo- mo praznovali 40-letnico vstaje slovenskega naroda. To je doslej največji in naj- bolj obsežen projekt, ki so se ga kdaj koli lotili slovenski filmski in televizijski delav- ci. Potrebno je bilo zagotovi- ti igralsko zasedbo (o vroči krvi v slovenskih gledališčih zaradi tega smo že pisali), za- gotoviti tehnično opremo, reprodukcijski material in zgraditi scenografske objek- te, sešiti kostume in drugo. Snemati so začeli 19. ja- nuarja letos. Do 10. julija, ko je bilo delo prekinjeno zara- di kolektivnega dopusta, je imela ekipa za seboj 106 sne- malnih dni in je v tem času posnela 1424 kadrov, kar je okrog 34 odstotkov predvi- denega števila kadrov, oziro- ma polovica TV nadaljevan- ke. Ekipa bo nadaljevala z delom konec tega meseca in bo predvidoma končala s snemanjem aprila prihod- njega leta. Doslej je bilo angažiranih 641 delavcev (avtorjev, igral- cev in drugih). Deset jih je bilo v režiji, deset v organiza- ciji, štirje pri kameri, šest- najst v scenografiji, dva v ko- stumografiji, trije pri tonu, štirje pri rekvizitih, enajst pri garderobi, štirje pri ma- ski in drugi. Igralcev je na- stopilo 202 iz vseh sloven- skih gledališč, iz Nemške de- mokratične republike, iz Ko- roške, Francije, do konca realizacije pa jih bo še 380. K temu je treba prišteti še šte- vilne vojake JLA in druge statiste. Vsekakor smo Slovenci pred veliko nalogo. Pred no- vim umetniškim dejanjem. Vprašanje je seveda, kako bo gotov izdelek predstavljal sintezo nekega zgodovinske- ga dejstva, seveda, globalno gledanega in tistega umetni- škega, sporočilnega. D. MEDVED ZAMNVOSIIBimAJMSK^ Nabiranje borovnic lah- ko uvrstimo v posebno zvrst gospodarstva, ki mu pravimo nabiralništvo. Skupaj z lovom in riblo- vom je bilo nabiralništvo dolga tisočletja najosnov- nejši način pridobivanja hrane, ki jo je človek po- treboval za življenje. Vse te oblike plenUnega go- spodarstva so se v spre- menjenih oblikah ohrani- le na vseh stopnjah razvo- ja človeka in jih poznamo tudi danes. Nabiralništvo GREBEN ZA NABIRANJE BOROVNIC ni nikjer več osnovni na- čin gospodarstva, saj je tudi pri preprostejših manj razvitih etničnih skupinah kombinirano s še kakim drugim nači- nom gospodarstva, kot sta lov in ribolov ali polje- delstvo. Nabiranje različnih plo- dov, ki nam jih nudi nara- va nas je spremljalo do današnjih dni, pa čeprav te vrste sadeži ali rastline niso neizogibno potrebni za naš obstoj. Ponekod je nabiranje določenih rast- lin ali sadežev postalo ze- lo pomembno kot dodat- ni vir dohodka, drugod pa nabirajo določene sa- deže kot priboljšek k vsakdanji hrani. Ljudje so nekdaj in še danfes nabirajo različne stvari, kot so: jedilne rast- line in sadeže, zdravilne rastline, živinsko krmo, kurivo itd. Nabiranje goz- dnih sadežev sodi tudi danes med zelo priljublje- na poletna opravila. Med temi sadeži so zelo po- membne tudi borovnice. Ker so borovnice zelo pri- ljubljena jed in pomemb- ne tudi v ljudskem zdra- vilstvu, so si ljudje vedno prizadevali nabrati čim- več teh drobnih modrih gozdnih sadežev. Ročno nabiranje je zelo zamu- dno opravilo tudi za zelo spretnega obiralca ali obi- ralko, zato so si skušali olajšati in pospešiti obira- nje s posebno pripravo, ki ji pravimo greben - »rifl«. Greben je lahko poljub- no oblikovan. Tako je nje- gova oblika lahko taka kot je na sliki, lahko pa je narejen v obliki lopatice ali zabojčka z zobmi. Naš greben je narejen iz dveh delov. Ravni del je do po- lovice nazobčan in vanj je na sredini vdelan ročaj v obliki kljuke. Okrog tega dela je ovit lesen obod, ki je pritrjen na ravno glav- nikasto desko. Ta obod je ograja, ki preprečuje, da bi se nabrani plodovi stresli na tla. Obod je na- rejen iz dveh delov in okovan s kovinskim trakom. VLADIMIR SLIBAR KAKO NAČRTUJEMO? ŠE POVRŠNO! Na voljo premalo podatkov Načrtovanje v kulturi je bilo že od nekdaj prepušče- no več ali manj naključjem. To predvsem zaradi tega, ker nismo nikoli imeli do- volj podatkov, ki bi poma- gali ustvarjati kolikor toli- ko realno sliko materialne in kadrovske zmogljivosti kulturnega področja. Sušo prejšnjih let skuša v zadnjem času zapolnjevati Kulturna skupnost Sloveni- je z izdajanjem občasnih pu- blikacij z naslovom Študije in gradiva, v katerih objavlja zanimive podatke, ki lahko služijo tudi za različne pri- merjave v Sloveniji. To seve- da ni dovolj, da bi lahko na edino tak način prišli do toli- ko pogrešanih standardov. Je pa le pomemben pripo- moček kot informacija, da sploh vemo, kakšne so stati- stične slike. Te seveda same po sebi ne pomenijo nič, kaj- ti le vsebinska, samouprav- na preobrazba in načrtno de- lo lahko rodita sadove v kul- turi, ki bo v naslednjem ob- dobju še posebno izjjostav- Ijena strogim stabilizacij- skim ukrepom. V Slo vem j i imamo 142 or- ganizacij združenega dela s področja kulture (brez RTV in filmske proizvodnje). Po- leg tega deluje tudi 19 enot v okviru delavskih univerz, ZKO in podobno. V letu 1978 je delovalo v Sloveniji 1380 kulturnih dru- štev in samostojnih skupin, v katerih je bilo skupaj 3493 kulturno umetniških sekcij s skoraj sto tisoč člani. Druš- tva so organizirana v šestde- setih slovenskih občinah. Od 1598 sekcij je kar 593 pev- skih zborov, 268 je instru- mentalnih skupin, 320 pa je gledaliških. To je samo nekaj številk, ki govore izključno o številu »sodelujočih«, podatki pa nam razgrinjajo najrazličnej- še kategorije, ki bodo lahko služile pri boljšem načrtova- nju kulturnega razvoja v ob- činah. V nekaterih bo že to veliko vredno, če se bodo ob- čani zavestno odločili za ra- zvoj kulture, kajti še so obči- ne in krajevne skupnosti, ki nimajo v načrtih kulturnega razvoja, ponekod pa tudi sa- mi kiiltumi delavci premalo storijo za razvoj dejavnosti, v kateri delajo. Posebno oviro predstavlja- jo šibki delegatski odnosi, ki zaradi svoje preslabe učin- kovitosti ne morejo zagotav- ljati hitrejši razvoj kulture in F)o vezo vati njeno vsebino v enoten smisel združenega dela. V načrtovanje bomo morali torej vnesti več kako- vostnih prvin realnega in strokovnega ter samouprav- nega. _ ._______. J3.MEDVED RAZSTAVA PEJSAŽEV Do konca avgusta bo v razstavnem salonu v Ro- gaški slatini odprta raz- stava pejsažev, ki so jih pripravili Zvonko Coh, Igor Kregar, Milan Erič in Bojan Abaza. Gre za aka- demske slikarje najmlaj- še generacije. Ti bodo raz- stavili slike, ki so nastale v samem okolju Rogaške Slatine. Razstava bo prav gotovo pomembni pri- spevek k ohranjevanju bogate tradicije slikanja pejsaža na Slovenskem. K ohranjevanju discipli- ne torej, ki je dala zgodo- vini slikarstva naj radikal- nejše korake naprej. Raz- stavo je pripravila Delav- ska univerza Rogaška Slatina. J.V. SPET KOLONIJA V BISTRICI Tudi letos poteka sli- karska kolonija v Bistrici ob Sotli na pobudo kra- jevne skupnosti. Kolonija nosi naslov Titovi kraji - naši kraji, sodeluje pa šest naših slikarjev in en Japonec. Vsa dela bodo razstavili 22. novembra na razstavi v Bistrici ob Sotli, vsak avtor pa bo pustil po eno delo krajevni skupnosti v trajno last. Letošnja kolo- nija je že tretja po vrsti. CEUSKO ZALOŽNIŠTVO NA PRAGU TRI DELA Zbornik, zgodovina in monografija Na svoji zadnji seji je izda- jateljski svet, ki mu f>o odho- du Ivana Seničarja v Ljublja- no predseduje Janez Zmavc, razpravljal o nadaljnjih za- ložniških nalogah, ki jih v svojem programu dela načr- tuje kulturna skupnost celj- ske občine. Prvo in najpomembnejše mesto zavzema Celjski zbor- nik, ki je med redkimi po- dobnimi publikacijami pri ncis, ki izhaja dokaj redno. Zadnja izdaja se nekoliko izmika in člani sveta so skle- nili, da morajo letniki 1978/79 in 80 iziti še konec letošnjega leta. Porodila se je tudi zamisel, da bi bilo do- bro, če bi bili ob sedanjem odgovornem uredniku (prof. Vlado Novak) še jMjsamezi uredniki za različna znal stvena in družboslovna p< dročja, ki jih zajema (ali rt bi zajemala) vsebina Celjski ga zbornika. Profesor Janko Orožen, napisal Oris zgodovine Celj kar je v bistvu nadaljevanj« Zgodovine Celja, ki je doslej izšla v obsežnih knjigah. Tu di tretji del ne bo skromen saj bo obsegal po predvide vanjih 50 pol. Nekoliko težav je nastalo zaradi stroškov t ska, saj so ti porasli od čaS ko je bil narejen predraču pa do danes kar za 30 odsto kov. Pri izdajateljskem svet so menili, da bi bilo najbolj* če bi to razliko kreditin Celjski zbornik. Oris zgodi vine Celja bo izšel v nakla< 3000 izvodov. Molk pa je nastal pri nografiji Celja, oziroma nj" nih vedutah. Izredno repP zentativno in strokovno o< lično pripravljeno delo ' morali tiskati v Cinkarni, f so nastali zapleti okoli izve< be. Tudi s pripravami za pP dajo se je nekaj zataknilo, t ko, da je celjsko Turistič« društvo celo odstopilo od 9 delovanja. Skoda je to, ^ publikacija, ki nima le rep'' zer.tativnega namena, še " bo kmalu na tržišču, saj v' ko odlašanje dviguje že i** visoke stroške. USPEH KIPARJA SAMOUKA NA JAPONSKEM Na velikem natečaju japonskega muzeja na prostem Hakone, je kipar Alojz Jerčič dobil četrto nagrado za sedem metrov visoko skulpturo iz varjenega železa. Skulptura predstavlja klic proti vojni in ponazarja svet, ki je ogrožen zaradi nevarnosti potencialne nuklesime vojne. Delo je nastalo pod pokroviteljstvom Gorenja in s pomočjo nekate- rih delovnih organizacij v Velenju. Dvaintridesetletni umetnik je začel variti podobe iz železa pred dobrimi dvanajstimi leti v livarni na Muti, kjer je odraščal v družini šestih otrok. Nemimi duh ga je vodil iz kraja v kraj, povsod je postavil vsaj eno večje delo. Tako stoji v bližini Trebnjega njegov sp>omenik NOB, na Muti je postavil kovača in livarja, številne plastike so razstavljene v več manjših krajih v ZRN, v Velenju pa stoji kip pohorskega junaka Alfonza Sarha. Pot ga je zanesla tudi na Japonsko, kjer je imel razstavo v Osaki in Toluju in se odločil, da bo sodeloval na natečaju muzeja ria prostem Hakone blizu japonskega glavnega mesta. Plastika »Krik iz teme« bo stala na razstavnem prostoru muzeja leto dni, nato jo bodo prestavili na stalni razstavni prostor. Mladi umetnik iz Mute je prvi Jugoslovan, ki je uspel na mednarodnem natečaju te kiparske kolonije, na katerem je letos sodelovalo 3000 umetnikov iz vsega sveta. H. JERCiC. §t. 31 - 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 NOV ZAKON o VOJAŠKI OBVEZNOSTI NIČ VEČ »STARIH RAJT« V VOJAŠKI SUKNJI Odslej tudi dekleta, novosti pa tudi v ugotovljanju sposobnosti. Zvezna skupščina je konec junija sprejela nov zakon o vojaški obveznosti. Ker mnogi nimajo možnosti in še ne poznajo vseh določil, bomo na kratko opredelili najpomembnejša določila nove- ga zakona, da bi omogočili popolno informacijo o pravicah in dolžnostih vojaške obveznosti in s tem dopolnjujemo informacijo, ki je bila objavlje- na pred kratkim v NT. V času veljavnosti dosedanjega zakona o voja- ški obveznosti so bile ugotovljene nekatere po- manjkljivosti in izoblikovane nove rešitve za učinkovitejšo uveljavljanje vojaške obveznosti. Prav tako pa je tudi celotno dosedanje podružb- Ijanje in uspehi, ki smo jih dosegli na področju obrambnih priprav pogojevalo noveliranje zakon- skih določil. Zakon prinaša več novosti glede vojaške obvez- nosti delovnih ljudi in občanov, razložimo le naj- pomembnejše: UGOTAVUANJE SPOSOBNOSTI Doslej se je sposobnost za služenje vojaške službe ugotavljala po posebnem postopku in predpisih, ki so bili precej togi. Tako so znani primeri posameznikov, ki so bili spoznani za zdravstveno nesposobne za-vojsko, opravljali pa so dela, ki zahtevajo veliko psihičnega in telesne- ga napora. Ustava daje pravico in dolžnost usposabljanja za obrambo domovine. Zato morajo vsi imeti možnost, da to izkoristijo. Spremembe v zakonu ne zaostrujejo kriterijev temveč ustvarjajo širše možnosti za vojaški pouk vsem v skladu z zasno- vo splošnega ljudskega odpora. Zakon opredelju- je, da so za služenje vojaške službe sposobni vsi, ki imajo splošno delovno sposobnost. To v praksi pomeni, da bodo v JLA odšli vsi razen tistih, ki bodo spoznani za fizične ali psihične invalide. Predpisi o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti bodo upoštevali zahtevnost posameznih služb v rodovih in na podlagi sposobnosti, željami in po- trebami oboroženih sil se bo naborniku - vojaške- mu obvezniku določil rod ali služba v kateri bo služil vojaški rok. Takšno kadrovanje bo pomeni- lo tudi možnost, da se kar največ občanov usposo- bi za vojaško službo kot osnovo oboroženega splošnega ljudskega odpora. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA Služenje vojaškega roka traja za vse 15 mese- cev, razen za tiste, ki so edini hranilci družine in bodo služili vojaški rok 12 mesecev. Mladinci bodo že letos odhajali na služenje vo- jaškega roka praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo starost 19 let. Nabornik - mla- dinec, ki v tem letu še ni končal srednje šole, bo odšel v JLA, ko šolo konča, vendar najpozneje do konca leta, v katerem dopolni starost 21. let. Na- bornik, ki se bo po končani srednji šoli vpisal na fakulteto ali drugo višjo ali visoko šolo, bo šel na služenje vojaškega roka v dveh delih. Prvi del v trajanju 12 mesecev bo služil takoj po končani srednji šoli in bo v JLA od meseca oktobra. Drugi del v trajanju 3 mesecev pa bo služil po končani fakulteti ali drugi višji šoli oz., ko mu preneha status študenta, vendar najkasneje do konca kole- darskega leta v katerem dopolni starost 26 let. Na služenje vojaškega roka pa se bodo poslali tudi študentje, ki do konca leta, v katerem dopolni starost 23 let niso opravili vseh izpitov, določenih za prva dva letnika fakultete in tisti, ki so bili vpisani na višji šoli na kateri traja študij 2 leti. S takšno rešitvijo se bo JLA pomladila in pove- čala njena borbena sposobnost, vsi tisti, ki študi- rajo pa bodo morali svoje študijske obveznosti dosledno izpolnjevati, sicer bodo med študijem poslani na služenje drugega dela vojaškega roka. Študentje, ki so bili vpisani na fakulteto ali drugo višjo ali visoko šolo pred uveljavitvijo no- vega zakona bodo vojaški rok služili po določilih starega zakona. VOJAŠKA OBVEZNOST ZA ŽENSKE Usposabljanje žensk za vojaško službo temelji na ustavnem načelu enakosti pravic in dolžnosti državljanov pri SLO ne glede na spol. Delež žena v narodnoosvobodilnem boju nam dokazuje in nas obvezuje, da se tudi to vprašanje usposablja- nja žensk za vojaško službo hitreje rešuje. Z no- vim zakonom je normativno rešeno vprašanje, ki izhaja iz zasnove splošne ljudske obrambe. Po novem so ženske dolžne služiti v rezervnem sesta- vu teritorialne obrambe, tiste, ki imajo določene strokovno znanje in tiste, ki bodo opravile vojaški pouk pa tudi v rezervnem sestavu JLA. Dekleta, stara od 19-27 let, ki se bodo prosto- voljno prijavila pri upravnem organu za ljudsko obrambo v svoji občini za vojaško usposabljanje, bodo odšla v posebej določene vojašnice za 2-6 mesecev. Sposobnost bo ugotavljala posebna zdravniška komisija. K vojaškemu pouku pa se ne bodo klicale nosečnice in ženske z otrokom mlajšim od 7 let. Dekleta bodo na usposabljanju nosila vojaško uniformo in bodo za njih veljale vse pravice in dolžnosti ter vojaška disciplina kot za fante - vojake. Tista dekleta, ki bodo želela postati starešine in jih bodo zato predlagale orga- nizacije in organi za LO, pa se bodo usposabljala 6 mesecev. Ta določila bi predvidoma začeli izvaja- ti konec 1981. leta. Vse ženske - dekleta, ki bodo uspešno zaključi- le usposabljanje za obrambo, bodo razporejene v rezervo do 50. leta starosti in bodo imele enake obveznosti kot vsi drugi rezervni vojaki. Poleg načelnih določil v zakonu pa bodo izšla še navodi- la in predpisi zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ki bodo natančneje predpisali način opravljanja vojaškega pouka za ženske. VOJAŠKA OBVEZNOST V REZERVI Obveznost služiti v rezervnem sestavu oborože- nih sil velja za vse vojaške obveznike, ki so odslu- žili vojaški rok, kakor tudi ženske-vojaške obvez- nice. Obveznost v rezervnem sestavu pomeni biti razporejen v enote teritorialne obrambe ali JLA za moške do 60. leta starosti, za ženske do 50. leta starosti. Na vojaške vaje se ne kličejo ženske no- sečnice, žena, če je njen mož poklican na vojaške vaje, vdova, ločena in neporočena, če ima otroka, ki še ni star petnajst let in žena, če mož ni vpokli- can na vojaško obveznost in ima otroka, ki še ni star 7 let. Nov ncikon prinaša tudi nekatera nova določila v zvezi s služenjem v rezervnem sestavu, oprosti- tvi od vojaških vaj, razporejanju delavcev na zača- snem delu v tujini, zdravstveni spoSobnosti ipd. DRUGE NOVOSTI Poleg že naštetega nov zakon o vojaški obvez- nosti opredeljuje in prinaša še nekatera nova do- ločila. Pomembna novost je v zvezi s potovanjem v tujino nabornikom, ki so doslej smeli potovati v tujino samo ob določenih izjemnih primerih. Se- daj pa zakon dopušča, da smejo potovati v tujino zaradi zdravljenja, šolskih ekskurzij, dopusta, tu- rističnih potovanj, službenih potreb, športnih tekmovanj in kulturnih prireditev ipd. Novosti so tudi v zvezi ž vojaško evidenco, kjer se vodijo vojaški obvezniki poleg stalnega bivali- šča tudi tisti, ki so v delovnem razmerju določen čas v drugem kraju in se jih lahko razporeja na posamezne dolžnosti. Prav tako je zakon naložil obveznosti TOZD in drugim organizacijam, da vodijo evidenco o voja- ških obveznikih in opravljajo nekatere naloge v zvezi z vojaško obveznostjo. Na podlagi dosedanjih uspehov in izkušenj ra- zvoja SLO in DS moramo tudi v prihodnje pove- čevati obrambno in samozaščitno pripravljenost. Splošna ljudska obramba je že postala sestavni del našega dela in življenja in je neločljiv del samoupravljanja. Naše obrambno in samozaščit- no delovanje pa bo še tembolj učinkovito, kolikor bolj in več pozornosti bomo namenjali usposob- Ijenju za oborožen odpor. Zakon o vojaški obvez- nosti je prispevek k nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti kot strategije miru, ki zagotavlja var- no in mimo življenje ter nemoten samoupravni socialistični razvoj družbe. VIKIKRAJNC RAZGLEDNICE IZ ZRN ZDOMCI V KOLESJU EKONOMSKE ASIMILACIJE PIŠE: JURE KRAŠOVEC 10 Pravzaprav ni bilo sogo- vornika na našem informa- tivnem potovanju po ZRN, ki bi v spletu predvidenih tšm izpustil poglavje o naših državljanih na začasnem de- lu v tej državi. Vsi po vrsti so izjavljali, da so naši ljudje v Nemčiji zelo cenjeni, tako zaradi delovne vneme, kot tudi zaradi prilagodljivosti življenjskim in družbenim razmeram v državi gostitelji- ci. Sem seveda sodijo delov- ne in življenjske navade, sposobnost integriranja in učenja jezika, nekateri pa so poudarili njihov evropski izvor, kar je nekoliko prikrit rasni kriterij. Po podatkih iz septembra lanskega leta živi v ZRN nad 620.000 Jugoslovanov, od te- ga 118.700 otrok do 18 let sta- rosti. Odrasli, se pravi starši, so zvečine vsi zaposleni. To število predstavlja okoli 15 odstotkov vseh tujih delav- cev - Gastarbeiterjev - v ZRN, katerih je v tej državi nad 4 milijone. Najmočnejši je »kontigent« Turkov, ki jih je 1 milijon in 200.000. Zani- mivo je povedati, da med tu- jimi delavci niso samo Jugo-' Slovani iz socialistične drža- ve, marveč da je precej tudi Poljakov, Romunov in Cehov. V razgovorih nemški pred- stavniki strank in sindikata niso skrivali dejstva, da si •^aše besede »začasno delo« jemljejo tako resno kot mi 'n so trdno prepričani, da bo ^ečji del »Jugovičev« ostal Pri njih, zlasti pa druga in tretja generacija. Med vrsti- cami so nam dali vedeti, da mladina, ki se v ZRN šola, kjer ima prijatelje, ki govori nemščino bolje od materin- ščine, ki je osvojila nemški način življenja in tudi mišlje- nja, ni več s popkovino veza- na na domovino svojih staršev. Za ZRN je ta mladina ne- kaj drugega, kot so bili nji- hovi starši, ki so morali z leti prebroditi integracijske teža- ve. Nov zakon iz marca letos v mnogočem olajšuje inte- gracijski proces, kot je na primer izenačenje mladine iz tujih držav v izobraževanju, zaposlevanju in končno pri pridobivanju nemškega dr- žavljanstva. Pri vsem tem so Nemci si- la demokratični. Nikogar ne silijo, dopuščajo dopolnilni pouk v materinščini, prista- jajo na dvojno državljanstvo. Asimilacija? Ne! Bog vari!, se Nemci otepajo takih očitkov, hkrati pa pristavljajo frazo, vzeto iz francoščine »c'est la vive«, češ, takšno je življenje, kjer živiš in kjer odraščaš, tam si doma. In kaj bodo storili starši, ki predolgo odlašajo vrnitev, ko se jim bo mladež poženila in pomožila? Kate- re vezi bodo močnejše, krv- ne ali domovinske, to ni tež- ko uganiti. Kakorkoli že, integracija ali asimilacija, velika veja južnoslovanske lipe se vra- šča v nemški hrast. Sobesedniki so s pravim nezadovoljstvom govorili o Turkih, ki da so neprilagod- ljivi, nočejo v nemške šole, gojijo svoj način življenja in se grupirajo v prave ghete. Zato ima oblast v načrtu raz- seljevanje in mešanje takih kohezivnih skupin »gastar- beiterske« množice. O, ja! V šolskih programih priznavajo šolske oblasti ma- terin jezik celo kot nadome- stilo za obvezen tuj ježih, podpirajo društva, živopi- snost kulturno-narodnih izročil, toda nič radi ne sliši- jo o ustanavljanju vrtcev po narodnostnih, še m£mj pa šol, da o srednjem, poklic- nem in višjem šolstvu sploh ne govorimo. Najbrž tudi za ceno vre- dnosti druge in tretje genera- cije ob 8 odstotni nezaposle- nosti v ZRN ne pospešujejo vračanja zdomcev v njihovo domovino. Naših nezaposle- nih je v ZRN 11.000. Kako bodo potekale te reči? Moji občutki so bili ob sreča- nju z našimi zdomci rzizlični. V Saarbriicknu sem naletel na Mariborčana, ki je po osmih letih bivanja v ZRN že s težavo našel primerne be- sede v razgovoru v materin- ščini, ki je ves navdušen vr- tel »Oberkreinerje« v avto- busu, s katerim nas je vozil in me spravil pred kolegi iz bratskih republik v zadrego. Ta mučen vtis je močno po- pravil Prekmurec Peter Lang v tovarni BMW, ki ima tam zelo dobro mesto kon- trolorja proizvodnje, ki je član »Betriebsratta«, ki pa je svojim začudenim delodajal- cem v brk povedal, da se nje- govo bivanje v Nemčiji na jesen konča in da ga z vsemi konji njihovih motorjev ne obdržijo tam. Kar pa zadeva delavsko so- lidarnost, sem v enem prejš- njih nadaljevanj že opisal. Naj dodam samo to, da je v vsej ZRN v »Betriebsrat^i«, to je v obratnih svetih, ko- maj 735 Jugoslovanov, med- tem ko jih imajo Italijani, ki jih je v ZRN manj kot naših, 1170 članov teh soupravljal- skih organov. V ustih nem- ških sindikalnih funkcionar- jev je to zvenelo kot očitek o bosi kovačevi kobili. Na proslavah in srečanjih ti otroci iz društva Triglav v Stattgartupoj6 slovensko; med seboj pa, če so v zadregi z besedami, čebljajo v nemščini. Koliko od teb, jih je le »začasno* na tujem, ki zanje sploh ni več tujina? 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgust 1980 SPREHOD PO KONJICAH GREŠNI KOZEL Satno z ene plati Vsi imamo radi urejeno okolje. Tudi Konjičani. Veli- ko so že naredili za lepši vi- dez svojega mesta. So pa še, kot radi rečemo, črne točke. Stvari, ki niso življenjskega pomena, a vseeno zbujajo slabo voljo in jezo. Zato, ker ne bi bilo potrebno, da sploh so. Pri takih stvareh pač ve- dno iščerrio krivca. Tokrat je na zatožni klopi Komunalno podjetje iz Slovenskih Ko- njic. Možnosti obrambe jim nismo dali, ker pričakujemo, da se bodo sami oglasili, pa tudi zato, ker bi nas prav go- tovo prepričali, da niso prav nič krivi, da naredijo več, kot je potrebno... Vsa stvar je subjektivno obarvana, saj so tudi krajani, ki so se jim njihove usluge zataknile v grlu, o nepravil- nostih pripovedovali tako, kot jih sami vidijo. Pojdimo po vrsti. POKOPALIŠČE Razširiti ga je bilo treba. Komunalno podjetje je prev- zelo delo. Vse lepo in prav. Dvomim le, da so se dogovo- rili za zaščito plevela. Res ta dobro uspeva, a menda bi ga naj zamenjali z lepo urejeni- mi zelenicami, okrasnim gr- mičjem... Starejše krajane pa poleg neurejenosti moti tudi to, da se po kar utrudlji- vi poti na pokopališče ne morejo odpočiti. Na klopce se ni nihče spomnil. ŠPORTNO- REKREACIJSKI CENTER Ne morejo in ne morejo ga dokončno urediti. Tisti, ki bi radi igrali odbojko, kegljali ali balinali, se bodo morali še kar uriti v potrpljenju. Kdor čaka - mogoče dočaka! NOV POTOK? 2e dobrega pol leta se vije po Ozki ulici v Slovenskih Konjicah nenavaden poto- ček. Konjičani se mu izogi- bajo kolikor se le da. Čeprav ni na videz nič posebnega, je zanj značilen vonj - smrad mu rečemo po domače. Po- toček namreč ne izvira v ze- lenem gozdičku, ampak v kanalizacijski cevi. Nekoč davno se je menda zamašila, odplake pa morajo naprej. Najbližji sosed tega izvira je cev sicer že nekajkrat očistil, tako da je bilo za nekaj časa boljše, sanitarni inšpektor je po pripovedovanju ostalih prizadetih stanovcdcev na tej ulici že tudi zahteval popra- vilo, Komunalno podjetje, ki ima svoje prostore prav na koncu potočka, pa izgleda, da slabo vidi, sliši in voha. Že res, da nameravajo to uličico razširiti in asfaltirati, kar se po vseh opravljenih pripravah dobro vidi, toda če tega ne mislijo narediti v, ka- ko bi rekli, doglednem času, pa le ne bi bilo tako hudo narobe, če bi vseeno prej po- pravili kanal. Odprte grezni- ce vendar niso več v modi! Pa še tistim nergačem, ki jih smrad, le kdo ve zakaj, moti, bi zamašili usta, če jim že no- sov ne morejo. Da ne bi bili preveč krivič- ni. Dober teden dni se vsa stvar že obrača na bolje. Ko- munalno podjetje je ugotovi- lo, da bo nekaj le potrebno storiti. Kanalizacijo so začeli urejati - na spodnjem koncu. Pa so izkušnje z njimi take. da ne moremo hvaliti dneva pred večerom. Se to - za še ne opravljeno delo so že pre- jeli plačilo! LAHKO BI BILO DRUGAČE Da se da veliko narediti, so dokazali krajani Blata. Ulič- ni odbor se je odločil, da bo- do naredili športno-rekrea- cijski center. In so ga. S pro- stovoljnim delom, za borih 12 starih milijonov. Z igrišči za mali nogomet, odbojko, tenis, otroškim igriščem, čo- fotalnikom... Površine so resda zelene, a to je marsiko- mu še ljubše. Ko bo še cesta asfaltirana, bodo že sami po- skrbeli za drevje... Bo naj- bolj držalo. MILENA B. POKLIC POMAGALI BODO Mladinci Ingrada so po- slali organizacijskemu odboru MEP'80 zanimivo pismo, v katerem sporo- čajo, da bodo pred prven- stvom s prostovoljno de- lovno akcijo očistili in uredili okolico dvor^&ne Golovec. Za najboljše mladince bodo kupili vstopnice MEP'80, poklo- nili pa bodo tudi pokal, za katerega predlagajo, da ga sprejme najmlajši igra- lec na prvenstvu. BREZJE OB SLOMU ASFALT VASI Potrebujejo finančno pomoč Prebivalci vasi Brezje ob Slomu, ki spada v KS Šent- jur okolica, so se z izredno vztrajnostjo lotili moderniza- cije 1400 m dolgega odseka ceste, ki povezuje njihovo vas s Hotunjem. Vsa dela pri izdelavi štiri- meterskega spodnjega ustro- ja ceste so opravili prosto- voljno. Ob sobotah in prazni- kih je bilo na cesti tudi do dvajset ljudi in po pet trak- torjev. Sedaj, ko cesto gra- mozirajo, pa jih je po osem. Za delavce so v vasi organizi- rali brezplačno hrano in pi- jačo. Tistih, ki bi samo opazova- li in čakali, da jim bodo sose- dje z delom in finančnim pri- spevkom, ki znaša 10.000 din, asfaltirali cesto, je malo. Verjetno ne vedo za naš stari pregovor, ki pravi: »V slogi je moč in napredek!« Fizično delo in finančni prispevek Brezjanov je ve- lik, vendar premajhen, da bi lahko v celoti krili stroške asfaltiranja. Pričakujejo, da jih bo poleg KS podprl tudi Kmetijski kombinat, ki ima na tem področju vrsto koo- perantov, pa še kdo. Takšna prizadevanja vaščanov je tre- ba vsestransko podpreti in nam za to ne sme biti žal de- narja. Z dograditvijo te ceste bo dana osnova za povezavo s cesto, ki veže Stopče z Vr- hom. Cesta Stopče (Grobel- no)-Vrh-Brezje-Hotunje bi bila za vsestranski razvoj prebivalcev teh krajev izre- dnega pomena. E. PECNIK ŠE PREPOČASI Z uresničevanjem programa gradenj domov za učence in študente, ki je bil pripravljen za sedanje srednjeročno obdobje, še ni bilo rešeno pereče pomanjkanje domskih potreb za učence in študente v Sloveniji, pa čeprav je bilo v tem času zgrajenih 31 domov z 9389 ležišči. Zato je odbor podpisnikov družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo domov dal pobudo, da se namenska sredstva za gradnjo domov združujejo tudi v prihodnjem srednjeroč- nem obdobju. Do leta 1985 naj bi po programu zgradili \ Sloveniji 4060 ležišč za dijake in 2470 ležišč za študente. 01: tem pa program predvideva tudi razširitev izobraževalnega centra zveze socialistične mladine v Bohinju za 150 ležišč Skupaj naj bi bilo torej v prihodnjem srednjeročnen obdobju zgrajenih 6680 ležišč za dijake in študente. Program izgradnje domov predvideva nekatera obnovi tvena dela tudi na širšem celjskem območju. Tako bodo i pomočjo združenih sredstev obnovili dom Dušana Fimž garja v Celju, kjer se izobražujejo učenci za potrebe gradb€ ništva. Tudi dom učencev Kmetijske šole v Šentjurju bod( adaptirali in dozidali, tako da bi imel dom poslej na razpc lago 150 ležišč. Slednji pa je v programu dom učence šolskega centra v Storah, kjer bodo z adaptacijo pridobil okoli 60 novih ležišč in dnevne prostore za dijake. DAMJANA STAMEJCK REVOLUCIONAR IN PARTIJSKI SEKRETAR TONE GRČAR-JOHAN PIŠE: 4 FRANJO ^ FIJAVŽ Ela je zvedela od Lenke, da sem bil znanec in sodela- vec njenega brata, toda ča- sovne razdalje odmaknejo celo sorodstvene vezi in ka- ko ne bi še druge. Tako so mi Lenkimi pozdravi za Elo vse- kakor pripomogli lažji pri- stop za razgovor. Ela in Len- ka se poznata še iz težkega 1941. leta, ko se je Lenka po vdoru Gestapa v celjsko frontov^ko organizacijo kon- cem oktobra po Grčarjevem nalogu prebila preko Save na Dolenjsko in v Ljubljano. Tu je med drugimi zvezami spoznala tudi Grčarjeve na Škofljici. Po osvoboditvi se je poznanstvo med Elo in Lenko še poglobilo. Pri na- daljnjih obiskih je bila Ela vse mirnejša in dostopnejša za razgovor. Zadovoljna je, da mnogi želijo prikazati de- lovanje njenega brata v po- polnejši luči, odgovarjajoči njegovim naporom v uso- dnih dnevih naše polprete- kle zgodovine. Danes živi sedeminsedem- desetletna Ela Grčar-Miluti- novič v mirni, prijetni sobi v lepem predelu Kranja. Do družine svoje nečakinje Er- ne, na katero je nadvse nave- zana, ima le nekaj sto kora- kov. Izredno urejene zuna- njosti in vselej lepo obleče- na, daje že na zunaj videz umirjene osebnosti, ki je do- živela v življenju dosti lepih, a še več hudih, trpkih dni. Nekoliko počasna, umirjena govorica, lastnost vseh sta- rejših ljudi, pa ne more pri- kriti živahnega in dobrega spomina. Pri njej ne naletiš na značilne pripombe starej- ših »Daj no, počakaj malo, ne morem se spomniti ime- na...« Pomenek z Elo Grčar je potekal vselej gladko. Tu- di Ela Grčar - po poklicu je bila višja med. sestra (rent- genski tehnik) - je bila sode- lavka v vrstah OF od 1941 leta v Kranju. Koncem okto- . bra 1943 je bila aretirana in odvedena v koncentracijsko taborišče Rav/ensbriick, kjer je dočakala svobodo. Spada v krog tistih slovenskih dru- žin, katere so vojne razmere silno prizadele. O svojem bratu Tonetu je govorila s se- strsko toplino, značilno za ljudi, ki so se med seboj v sorodstvu dobro razumeli, a so jim ostali le spomini. Tone Grčar se je rodil 24. 2. 1916 v Tarnowu na Polj- skem. Njegov oče Josip, do- ma iz Polšnice pri Zagorju ob Savi, je bil vrsto let v služ- bi v avstrijski vojski kot ve- terinarski pomočnik v ko- njeniški enoti. Mati je bila Kašubkinja, Poljakinja iz Pomorjanskega, roj. Elizabe- ta Gehl. V družini so bili štir- je otroci, dva dečka in dve deklici. Po očetovi upokojitvi in vrnitvi 1921. leta v Zagorje sta prišla s starši le dva otro- ka. Tone in Anda. Anda, do- sti starejša od Toneta, se je poročila z rudarskim inženir- jem Cernačem (živi v Zeni- ci). Umrla je 1948 leta. Grčar- jeva mati je umrla leta 1938, a oče po osvoboditvi 1. 1956. Andina hčerka Erna Cernač, poročena Gojo, je Eli v veli- ko pomoč. Na Poljskem sta tedaj ostala Ela in brat Jože, ki je obiskoval vojno akade- mijo. Do zloma poljske ar- made je bil aktiven oficir, za- tem v odporniški vojski po- višan od poljskega general- nega štaba v čin majorja. Bo- ril se je do zajetja v 1942. le- tu, odveden v koncentracij- sko taborišče Auschwitz, kjer je naslednje leto podle- gel strahotam taborišča. Ela se je vrnila iz Poljske 1923. leta in se je kmalu za- tem poročila z aktivnim ofi- cirjem Milutinovičem, kape- tanom I. razreda v planinski enoti v Kranju. Ob razpadu jugoslovanske vojske so ga zajeli Nemci in odvedli v voj- no ujetništvo. Od tam je po- begnil v skupini petih oficir- jev v Švico, se vrnil leta 1947 domov in leta 1951 v 57 letu starosti umrl. Tone je obiskoval osnovno šolo v Zagorju. Grčerjevi so se preselili približno 1930. le- ta v Škofljico pri Ljubljani, kjer so si kupili hišo. Tone je obiskoval realno gimnazifb. Koliko razredov je dokončal, se sestra ne spominja. Ve le, da je bil izključen iz šole za- radi sodelovanja v napre- dnem dijaškem gibanju. Za- tem se je učil za trgovca - drogerista (ali zaposlil) pri Jančigaju v Ljubljani. Leta 1935 si je poiskal službo v tvornici Semperit v Kranju. Sodeloval je s komunisti. O tem je sestra Ela vedela in ga je v tem podpirala. Ko je imel Tone po stavki tekstil- cev opravka s policijo, je ne- kajkrat prespal pri njej in tu- di skrival komunistično lite- raturo. Policija ga je iskala pri sestri, a »njej ni bilo zna- no, kje se nahaja brat«. Ne- kaj mesecev po stavki je od- šel iz Kranja in se zaposlil v Zemunu. KAJ SO POVEDALI DRUGI? Ivka Križnar, upokojena sodelavka v Institutu za zgo- dovino delavskega gibanja, med vojno aktivistka OF na Gorenjskem, je sestavila (10. 3. 1980) zabeležko o Tonetu Grčarju in med ostalim na- vedla, da je bil v letih 1935-36 zaposlen v Semperi- tu. Tu je bila ustanovljena celica KP ob koncu 1934. le- ta. Dva nekdanja člana te ce- lice sta pred leti izjavila, da je bil Grčar med prvimi člani te celice. V času tekstilne stavke v Kranju 1936. leta je v Semperitu delala ilegalna tiskarna. Pri tiskanju leta- kov in proglasov stavkajoči je sodeloval tudi Grčar, f podatkih Ivana Bertonclj Johana iz 1956. leta (o, F. F. Bertoncelj je bil že 194 leta poznan organizator n rodnoosvobodilnega boja kranjskem in širšem podro ju). Konec 1936. ali v začetih 1937. je Grčar odšel iz Ki nja. Nekateri so menili, da šel v Zagreb, drugi spet, ( je odšel v Zemun. Jože Ji (podatki o SKOJ pred ok pačijo, arhiv CK ZKS, 195 navaja, da je bil Grčar čli ilegalnega uredniškega a bora kranjske »Mladine«, je pričela izhajati 11. 2. 19i Iz navedenega je razvidi da se je pričel Tone Grč organizirano udejstvovati komunistični stranki pote. ko se je poslovil od starša Škofljice. To se ujema s t som, ko je zapustil delo drogeriji Jančigaj v Ljubi ni nekje v začetku 1935. le kot se spominja nekda lastnik drogerije Mirko Ji čigaj. (op. FF: Mirko Jan gaj, nosilec Spomenice 19 upokojeni dolgoletni šef p tokola pri vladi SRS v Lji Ijani). Brat Jože Grčar, aktivni oficir v poljski armadi pred začetkom druge svetovne vojne Tonetova sestra Ela Grčar-Milutinovič §t. 31 - 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK-stran 11 20. FLOSARSKI BAL MOKRA PRHA SREDI VROČINE Proslavili so tudi 50. letnico TD v nedeljo je bilo živahno tudi na Ljubnem. Kako tudi ne, saj je bil na vrsti že dvaj- seti flosarski bal, ki je tudi tokrat privabil množico lju- di. Med mjimi je bil tudi član predsedstva SRS Tone Bole. Res pa je, da ljudi letos ni bilo toliko kot prejšnja leta. Vzroki so podobni kot velja- jo za hmeljarsko praznova- nje v Braslovčah. Huda vro- čina, braslovška »konkuren- ca« in ne nazadnje, ljudje, ki so že bili kdaj na flosarskem balu tudi tokrat niso priča- kovali kaj posebno novega. So pa zato prišli na svoj ra- čun zabave željni ljudje. Letošnji flosarski bal je potekal v znamenju jubile- Jaka Čmajšek je kar 1000 krat flosai jev. Ne samo, da je bil, kot smo že omenili, dvajseti za- povrstjo, pač pa so hkrati s tem prizadevni turistični de- lavci iz Ljubnega proslavili 50-letnico obstoja društva. Tradicionalna povorka je bila tudi tokrat zelo lepa in ozaljšana s čudovitimi cvetli- cami, na vozovih pa so prika- zali zanimiva kmečka opra- vila. Flosarji pa so imeli pre- cej težav, saj je bila Savinja zaradi premalo dežja precej nizka in tako vrli splavarji niso mogli prikazati nekda- njega flosanja tako kot znajo in tako kot bi želeli. Verjetno se je najbolje med vsemi počutil mladi flo- sar Ivan Hribernik, ki so ga starejši sprejeli v svoje vrste in so ga, kot je običaj, tudi krstili tako, da so ga polili s hladno vodo. Nekdanji flo- sar Jaka Crnojšek je dobil nagrado kot letošnji mojster flosar. Ko je obujal spomine na davne dni, je povedal, da so lahko bili dobri flosarji včasih samo »ledik« fantje. Kot zanimivost naj navede- mo, da se je vrli Jaka odpra- vil na flosanje kar tisočkrat. Po krstu in proglasitvi Ja- ka za mojstra in po konča- nem sporedu, je bila na vrsti seveda veselica in Savinjča- ni so še pozno popoldne in tja v noč obujali spomine na težke, pa po svoje lepe dni, ko so splavarili in vozili les celo tja do Črnega morja. JANEZ VEDENIK Slike: EDI MASNEC Vpovorki so na vozovih prikazali stara kmečka opravila Flosar jem je letos ponagajala nizka Savinja V hudi vročini so se najbolj znašli tisti obiskovalci, ki so namakali noge v Savinjo. PIONIRSKI GASILSKI TABOR NA ŠMOHORJU mm so SE NAUČILI Skrb za podmladek v občini Mladi gasilci iz laške obči- ne so letos že drugič zapo- vrstjo taborili v planinskem domu na Smohorju. Tri te- dne v mesecu juliju so se pionirji in mladinci strokov- no usposabljali in predelali obsežno gradivo za naziv »Pionir-gasilec«. V treh izmenah so mladi laški gasil- ci izpopolnjevali svoje zna- nje, spoznavali Šmohor in njegovo okolico ter njegov pomen v narodnoosvobodil- ni vojni, se družbenopolitič- no, literarno, glasbeno, li- kovno in športno udejstvo- vali. Strokovno gasilsko zna- nje, ki so ga v tem času pri- dobili, bodo sedaj gotovo ko- ristno uporabljali v svojih pionirski gasilskih desetinah v gasilskih društvih, saj želi- jo s svojim znanjem koristiti sebi in skupnosti. Letos se je število udele- žencev pionirskega gasilske- ga tabora od lani povečalo za 30 odstotkov, kar kaže na vse večji interes do gasilstva med najmlajšimi. Delo je po- tekalo pod skrbnim strokov- nim vodstvom mentorjev Toneta in Ivanke Jevševar ter strokovnjakov iz gasil- skih društev občine Laško. Delovni dan tabornikov je bil vsebinsko bogat in pe- ster, saj petdeset ur učenja in dela v eni izmeni nikakor ni malo. Tudi samoupravno so se pionirji v tem času organi- zirali. Izvolili so svet tabora, določili posamezne zadolži- tve in dežurstva ter skrbeli za red in čistočo okolja, v ka- terem so živeli in delali. Ob zaključku pionirskega gasilskega tabora na Smo- horju so mladi udeleženci pripravili pester kulturni program, da bi pokazali, kaj vse so se v tem času naučili. Tudi v gasilskih spretnostih so se izkazali, saj so ogenj, ki so ga zanetili, pogasili v pi- člih nekaj minutah. Na zak- ljučnem srečanju je mladim spregovoril tajnik Samo- upravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ob- čine Laško Rudi Cestnik in izrazil zadovoljstvo nad množično udeležbo tabora ter poudaril pomen prosto- voljnega gasilstva v sploš- nem ljudskem odporu, kjer je požarna varnost še kako pomembna pri čuvanju družbenega imetja. Predse- dnik Skupščine občine La- ško Jože Rajh pa je na tem srečanju izrazil optimistične misli ob dejstvu, da je v obči- ni vse več pionirjev, ki se vključujejo v gasilska druš- tva, tabor na Smohorju pa je prav gotovo oblika dela, ki obeta, da bo v občini na po- dročju gasilstva vedno do- volj usposobljenega kadra, saj ima gasilstvo v našem obrambnem sistemu v okvi- ru civilne zaščite in družbe- ne samozaščite vse po- membnejše mesto. Gasilski amaterizem je v občini Laško gotovo med najbolj razvitimi in najmno- žičnejšimi v naši republiki, kar je pokazal tudi lanskolet- ni zlet gasilskih pionirjev * V občini se namreč za- vedajo, da je v vzgojo treba začeti pri najmlajših, saj je dobro in kvalitetno, delo z mladimi edini porok za lepšo prihodnost na katerem koli področju. MARJELA AGRE2. NOVA KNJIGA DOKUMENT ČASA Gosti socialistične Jugoslavije Sava Mijalkovič in Aleksa Brajovič sta avtorja knjige, ki je izšla pod neislovom Go- sti socijalističke Jugoslavije pri Pri'/redni štampi v Beo- gradu in to v letošnjem letu. Predgovor knjigi je napisal Lazar Mojsov, redakcijo pa je opravil Sime Kronja. Knjiga zajema obdobje od leta 1944 do letošnjega leta, ko se je cel svet poslavljal od predsednika Tita na njegovi zadnji poti. Pred nami je to- rej izredno dragocen doku- ment časa, kjer bralec najde tudi med številnim slikov- nim gradivom podatke o vseh pomembnih obiskih tu- jih državnikov in pomemb- nih osebnosti v Jugoslaviji, ki so bili na obisku pri pred- sedniku Titu, pa tudi mnogi drugi, ki so bili v Jugoslaviji pa najrazličnejših opravkih. Med njimi najdemo športni- ke, umetnike, znanstvenike. V knjigi naijdemo imena vseh voditeljev držav, ki so bih ^sodobniki Josipa Broza Tita in njegovega prizadeva- nja za ustvarjanje sveta do- stojnega človeku. Imenova- ne so tudi številne delegaci- je: gospodarske, vojaške, po- litične, kulturne in druge. Zadnji del knjige je posve- čen pogrebu predsednika Ti- ta, objavljeni so tudi odlom- ki iz knjige žalosti. Bralec najde v knjigi celovit pre- gled obsežnosti pa tudi po- membnosti zunanjepolitične dejavnosti sodobne Jugosla- vije. Vsekakor gre za delo, ki je vredno največje pozor- nosti. Prijetna novost za bralce DELA in NOVEGA TEDNIKA! Od 1. avgusta dalje lahko na oglasnem od- delku Novega tednika v Celju, na Trgu V. kon- gresa 3 a naročite: - mali oglas - osmrtnico - zahvalo tako za dnevnik Delo kot za Novi tednik. PRIREDITVE CELJE V opatijski cerkvi se bo v petek, 15. 8. ob 20. uri pričel koncert, na katerem bo na- stopil Hubert Bergant, orgle in Fedija Rupel, flavta. V likovnem salonu bo od 20. 8. odprta razstava šport- ne fotografije v počastitev bližnjega evropskega prven- stva v košarki. VELENJE V knjižnici kulturnega centra »Ivan Napolni k« je odprta razstava najbolj uspe- lih plakatov prireditev od le- ta 1976-80. V galeriji na gradu je od- prta razstava likovnih ustvarjalcev iz Afrike. Na Graški gori je odprta spominska soba posvečena pohodu XIV. divizije na Šta- jerskem. SLOVENSKE KONJICE V Ločah potekajo tradicio- nalne loške prireditve. Na gradu Pogled v Ločah se bo v soboto, 9. 8. ob 20. uri predstavila folklorna skupi- na »Duna« iz Madžarske. ^. SPOMIN NA PADLE MED NOB V starem Velenju so dvakrat streljali slovenske domo- ljube, prvič 21. januarja 1944, ko je padlo 15 domačinov in drugič 18. decembra istega leta, ko je padlo še deset ljudi. Za spominsko obeležje naj bi skrbel bližnji Vegrad, žal pa je to oskrbovanje bolj slabo in neredno. Domačini, zlasti člani krajevne organizacije Zveze borcev NOV (teh je še okoli 60, aktivnih pa polovico manj, kajti pri mnogih je prisotna visoka starost, bolezen in onemoglost) želijo, da bi okolica spomenika bila stalno lepo urejena ter da bi tam uredili manjši park, ki bi bil namenjen sprehajališču. Ljudje, ki so darovali življenja za našo svobodo, si pač zaslužijo lepo urejeno okolje, kar bo v ponos tudi celotnemu kraju! » EKIPA KS STARO VELENJE VINKO POŽEG, predsednik skupščine KS Staro Velenje MIRO HUDOVERNIK, predsednik sveta KS Staro Velenje JOŽICA PAVLIC, tajnica KS Staro Velenje FRIDERIK CAMLEK, predsednik KK SZDL KS Staro Velenje STANE HUDALES, predsednik KO ZB NOV in {Predsednik Gasilskega društva Velenje ALOJZ Stih, sekretar Krajevni organizacije ZKS v KS Staro Velenje DANI CAS, predsednik KO ZSMS v KS Staro Vele- nje in FRANC PECECNIK, poveljnik Gasilskega društva Velenje in še ostalih 1500 občanov (812 volilcev), ki bolj ali manj tesno in pristno živijo ter tudi kaj naredijo za svojo krajevno skupnost. Prisotni so tudi zunanji sodelavci, medtem ko se domačini ne odrečejo »gosto-1 vanja« v drugih krajevnih skupnostih. j OBISKALI SMO ROJSTNI KRAJ VELENJA - KS^ pomif STARŠE? Stane Hudales, predsednik Krajen društva Velenje, sicer pa »otrok«] »Sedanje Staro Velenje kot rojstni Bil je prvi dan avgusta, le- tošnjega leta seveda. Da ne bo pomote za zanamce, ki bodo morda imeli več časa za branje, kot današnji »mravljinčarji« tega sveta, pisali smo leto 1980! Za med- klic, ki je nastal sredi velenj- skega gradu, samo še 20 let in zapisali bomo ali bolje BODO leto s čarobno števil- ko 2000! Pa preidimo na pe- sniško navdihnjene stavke v drobni knjižici, ki jo je popi- sal Ivan Stopar in kjer se uvod začne dobesedno ta- kole: • Kot samoten čuvar na mrtvi .straži .se vzdiguje ve- lenjski grad nad naseljem, čigar ime je v zadnjem času postalo simbol sodobnega industrijskega mesta, nove- ga življenjskega utripa. Kot čuvar .starodavnega izročila, ki je globoko v svojo notra- njo.st zaklenil vedno.st o sno- vanju in nehanju preteklih dob, .se je ogrnil v molk in le sončni žarki, ki .se v poletnih dneh poigravajo (tudi ob na- .šem obisku so .se, torej ugo- tovitev drži! - op. p.) po nje- govih belih stenah (žal .so bolj slabo bele in omet krep- ko odletava! - spet opomba p.), mu tu in tam izvabijo smehljaj..." Preskočimo nekaj vrst in beremo: »Kdaj je velenjski grad na- stal, ne moremo natančno ugotoviti. Prvič se omenja leta 1275, že prej pa v listinah zadenemo na enako imeno- vano naselbino, čeprav je ta bržkone mlajša...« Z nepogrešljivim kolegom Tonetom Tavčarjem, ki je poskrbel za vizualno pred- stavitev rojstnega kraja da- našnjega Velenja, sva se ustavila sredi gradu. NATAŠA NATEK, ki skr- bi za strokovno vodstvo po muzeju, najprej prijazno od- slovi manjšo skupino (isto- časno sledi vabilo za ponov- ni ogled, ker je takrat zmanj- kalo elektrike!), nato pa sprejme naju: »Zaposleni smo štirje: Božo Mohorko kot vodja, Janko Goričnik in Jože Hudales kot kustosa ter jaz.« Odpro se dokaj masivna manjša grajska vrata in vsto- pi z ogrnjenim suknjičem ter rahlo zadihan ALOJZ ZA- VOLOVSEK, akademski sli- kar, sicer pa trenutno vodja razstav v Kulturnem centru, pod katerega spada tudi osrednja kulturna točka KS Staro Velenje Velenjski grad: »Komaj čakam, da grem v »penzion«, saj zdaj delam vse drugo, kot svoje osnovno delo. Rad bi spet risal." O .sebi ne govori, pove pa o delu Kulturnega centra, ki je v letošnjem juniju in juliju pripravil tri petkove večere, ki so sicer v mestu, na povr- šinah velenjskega gradu. So še druge akcije, o tem pa na drugem mestu. Cas je, da se spustiva z gra- du (ponujeno pivo je imelo pravo grajsko temperaturo!), mimogrede izza obzidja ogledava spodaj ležeči mo- gočni kompleks Gorenja in za njim bodočega Šaleškega »morja« ter obstaneva sredi srca sedanje Krajevne skup- nosti Staro Velenje. Med ostarelimi, tudi zanimivimi hišami so namesto zelenic večinoma »posejani« šopki sodobne dobe - avtomobili. Ljudje, ki so včasih sredi te- ga trga lahko v miru »bučni- ce luščili«, zdaj potrojeno pa- zijo, da jih ne bi kakšna plo- čevinka ošvrknila! SRCE, KI DOBIVA PREMALO KRVI... V navadi je že, da pred obi- skom vsake krajevne skup- nosti v velenjski občini naj- prej obiščemo predsednika Občinske konference SZDL Toneta Šeligo. Pa ne zato, da bi dal napotke ali kaj podob- nega, temveč da bi podal oceno »utripa« v eni izmed celic občinskega velenjske- ga življenja. To je center nekdanjega starega Velenja, za katerega bi lahko rekli, da nismo ni- koli našli dovolj sredstev za obnovo, lepšo podobo in boljše počutje! Tu namera- vamo napraviti »v starem mestnem jedru majhno obrt- no dejavnost!« Zametki so od čevljarja do krojačev in kleparjev pa drugih, žal pa vse to še ni dovolj. Tudi z arhitekturnega vidika bo tre- ba marsikaj spremeniti. Največji problem starega mestnega jedra je neurejen prometni režim, zato bomo v bodoče največ delali na ure- ditvi prometnega krogotoka mimo starega Velenja, zlasti pri odcepu za Polzelo. Posebna značilnost Stare- ga Velenja so vrednostni kulturni spomeniki, kot na prvem mestu velenjski grad s številnimi zbirkami pa cer- kev Sv. Marije in še kaj. Ce govorimo na eni strani o »starem« Velenju, »c in materi« današnjega ' nja, kjer so številni pom' ni starinski objekti, p Staro in novo: levo gasilski dom, ki je namenjen celotnemu Velenju, desno najimenit- nejša stavba - velenjski grad s številnimi dragocenimi eksponati. Vmes na travniku smučarske skakalnice, ki pa v zadnjih zimah bolj počivajo, saj ni snega. Središče nekdanje občine (levo je bila nekdanja ol danes center krajevne skupnosti Staro Velenje, je vi prav v tem prometnem čepu odcepi cesta proti Polzel pripravili obvozno cesto in tako naj bi sicer idilično: smrdi po izpušnih plinih... Na prostem ob velenjskem gradu je razstavljena tud vabljiva igrača za otroke. Prav botovo bi kazalo za i ustrezno zavarovati in tudi opremiti s podatki, kaj dO VELENJE U OTROK A OSTARELE ganizacije ZB NOV KS Staro Velenje in predsednik Gasilskega anega dela Velenja, kije rojstni kraj »novega« Velenja: fii moralo biti spomenik Novemu Velenju!« *vba, danes ima v njej prostore krajevna skupnost), >>>besedno zatrpano z vozili. Da bo nesreča še večja, se i^ajša prehod na savinjsko stran. Po programu bodo Jova zadihalo v prijetni nekdanji romantiki, ki zdaj )!' strani prav v tej krajev- ll^upnosti beležimo obilo ?^embnega združenega ^ ^ot Gorenje, Veplas, ti- skarno REK, RSC s številni- mi tozdi, Vegrad, KOC, Merx pekarne in drugo. Zal NIT sodelovanja med krajevno skupnostjo, ki se zaradi svo- je »starosti« ubada z določe- nimi težkimi problemi in združenim delom NI NAJ- BOLJŠA. Premalo je kon- kretnih pogovorov, ki bi ko- ristili obojim.« »Stari« del Velenja, kjer je bilo rojeno novo Velenje, ima verjetno največ proble- mov od vseh krajevnih skup- nosti v velenjski občini. Ni- ma tudi šole, vrtca, ima pa velenjski grad in gasilski dom! V zadnjem času so v Starem Velenju postali zelo aktivni, žal pa še vedno ne znajo izkoristiti vseh možno- sti, ki jih imajo. Prešibko po- vezovanje oz. sodelovanje z združenim delom smo že omenili. Prisotna je »ogrože- nost« v primerjavi z razvo- jem ostalih krajevnih skup- nosti! Starejša generacija je vezana na Staro Velenje, no- va, mlajša na novonastajajo- či naselji v isti krajevni skupnosti Trebuše, Za-' grad... Medsebojnega sode- lovanja je bore malo... Premalo pozornosti v kra- jevni skupnosti posvečajo tudi ureditvi kraja... Imajo nekaj črnih točk, ki jim niso v ponos... Lahko bi sklenili: nekaj so naredili, nekaj dela- jo, veliko načrtujejo in tudi potrebujejo. Med prioritetni- mi nalogami je premestitev prometa, ohranitev starih stavb, razvoj obrti, toplifika- cija, odstranitev črnih točk itd. Želijo, da bi center uredi- li po vzorcu ohranjanja sta- rih mestnih jeder v Celju, Kamniku, Skofji loki... Se- veda vsega ne bodo zmogli sami, potrebna je pomoč. Tudi pomoč tistih, ki so se razvili ob njihovi pomoči!!! STARO VELENJE MORA POSTATI BISER POD GRADOM! In kot pravi do- mačin, krajan STANE HU- DALES, »SEDANJE STA- RO VELENJE KOT ROJST- NI KRAJ BI MORALO BITI SPOMENIK NOVEMU VE- LENJU!« V »starosti« so problemi najhujši in »reševalne table- te« najdražje. Zal bo treba hi- tro vgrizniti v to jabolko, pa čeprav je že narahlo prizade- to... Z obeh strani... Kaj če- mo, tudi to je problem »mla- dosti« in »starosti«! P. s.: o KS Staro Velenje bomo pisali tudi v naslednji številki Novega tednika. Tema bo nadvse zanimiva: kako so velenjski gasilci do- bili med drugimi številnimi priznanji tudi diplomo pa- peža I /--^ Tokrat sta sredinski strani pripravila TONETA VRABL in TAVČAR FRIDERIK CAMLEK je predsednik Krajevne konfe- rence SZDLJ v KS Staro Ve- lenje: »Mi bi bolj spadali h krajevni skupnosti Velenje Levi breg. Zakaj? Dobili bi več denarja! Pri nas je veliko združenega dela, žel pa ne dobimo tistega, kar potrebu- jemo za naše akcije. Res pa je, da v neke konkretne raz- govore nismo šli... Zlasti ze- lo »trdo« je Gorenje... Že res, sami so v težavah, ven- dar... Največji problem je denar, kajti pri nas, ko je vse staro, obnova veliko stane. Iz A programa zadnjega samo- prispevka smo dobili 150 sta- rih milijončkov za preusme- ritev prometa skozi Staro Velenje oz. za pripravo reta- vizacije starega središča. To pa je malo, krepko pre- malo!« STANE HUDALES je pred- sednik KO ZZB NOV in predsednik Gasilskega društva, sploh pa mož, kot domačin izredno dobro poz- na probleme in razvoj kra- ja: »Včasih je bilo v našem kraju štirinajst gostiln in se- dem čevljarjev pa so vsi do- bro živeli. Danes je recimo samo en čevljar za celotno Velenje in še ta se v glavnem ukvarja z izdelavo ortoped- skih čevljev. Prav in dobro bi bilo, da bi v naši krajevni skupnosti uredili več manj- ših lokalov za drobne obrtne dejavnosti, kajti tega pri nas močno primanjkuje. Tudi fa- sade hiš bi morale ostati takšne, kot so v originalu, žal pa je že veliko spremenjene- ga. To pa je zato, ker vsak dela kar hoče in po svoje!«, NATAŠA NATEK že tretje leto skrbi za strokovno vod- stvo ob ogledu številnih zbirk na velenjskem gradu, kjer se skrivajo številne re- snične zanimivosti in dra- gocenosti, vredne ogleda: »V prvi polovici letošnjega leta smo imeli okoli 10 tisoč obiskovalcev, kar je približ- no toliko kot lani v istem ob- dobju. Največ jih je seveda bilo v času zaključka šolske- ga leta in ob različnih prazni- kih. Velenjski grad počasi tudi obnavljamo, zdaj pa bo za približno dve leti zaprta zbirka v okviru slovenskega rudarskega muzeja, ki jo bo- mo povsem preuredili. Pri tem sodelujejo vsi slovenski rudniki, saj gre za slovensko rudarsko zbirko. Skratka, vedno se kaj pomembnega dogaja!« ALOJZ ZA VOLO VŠEK, akademski slikar, je vodja razstav in petkovih kultur- nih večerov v velenjskem Kulturnem centru, v čigar okrilje spada tudi velenjski grad s svojimi številnimi zbirkami: »Letos smo tri tra- dicionalne petkove večere v juniju in juliju pripravili na velenjskem gradu. Prvič so nastopili pevski zbor Gore- nja in igralec Jurij Souček, drugič kvintet trobil in tret- jič pantomimik Andres Val- des. V knjižnici imamo zdaj' zanimivo razstavo plakatov, ki so v obdobju 76-80 vabili na kakršnokoli kulturno pri- reditev v naši občini. Raz- stavljenih je okoli 60 plaka- tov. Programa za jesensko sezono še nimamo. „ i oprema, ki je trenutno ] ^'"eic bolj poskrbeti, ga i KAMNITI VODNJAK SREDI ARKAD V publikaciji VELENJSKI GRAD piše Ivan Stopar na strani 26: »Skozi vhodna vrata pridemo v majhno vežo, ki se na južni strani odpira na arkadno dvorišče. Prehod je polkrožno sklenjen, kamniten slavolok s posnetim robom. Na vzhodni strani je v steni zdaj zazidana strelna lina ključaste oblike, strop pa, ki je še prvoten, je sestavljen iz lesenih tramičev. Dvorišče ima obliko nepravilnega trapeza in je tlako- vano z rečnimi oblicami. Na zahodni, severni in vzho- dni strani ga obdajajo arkade, ki obtekajo poslopje v vsej njegovi višini, južna stran pa je prosta... V steno je vzidana heraldična plošča z napisom... Arkade počivajo na nizkih toskanskih stebričih. Arkadni hodniki so v pritličju in nadstropju svodeni s križnimi grebenastimi oboki ter tlakovani z opečnimi tlakovci. Pod arkadami ob severnem traktu je kamnit vodnjak.« 14. stran - NOVI TEDNIK St. 31 - 7. avgust 1980j SKOMARJE KMALU ŠE KMEČKI TURIZEM Jože Kovše na Skotnarju bo nwd prvimi odprl kmečki turizem Kmečki turizem na juž- nem delu Pohorja je še ve- dno v povojih. Čeprav se je nekaj kmetov odločilo, da bodo uredili prostore za kmečki turizem, stvari le ne potekajo tako gladko. Prav potruditi smo se morali, da smo našli kmeta, ki bo med prvimi ponudil sobe gostom, oziroma se bo začel ukvarjati s kmečkim turizmom. Kmetija Jožeta Kovšeta le- ži na južnem pobočju Pohor- ja, na Skomarju, ki je od Zreč oddaljeno približno 10 km. Družini Kovše pravi- jo domačini kar pri Medve- du. Kot je dandanes problem delovne sile na vseh kmeti- jah jim tudi pri Medvedovih ni neznan, saj vse delajo sa- mi. Jože, žena Terezija, oče Alojz in mama Alojzija, otro- ci Božo, Janja in Tomo pa se z dobrimi nameni, da bi po- magali, vrtijo okoli odraslih. Ko smo obiskali Medvedove, so bili takoj pripravljeni za razgovor, čeprav so imeli polne roke dela. Najprej je stekla beseda o kmetiji in slabem vremenu, ki jim je letos prav pošteno nagajalo. Stroji in mehaniza- cija v takšnih razmerah prav malo koristijo. Zadovoljni pa so s sodelovanjem z Kmetij- sko zadrugo Zreče in njeno pKJspeševalno službo. »Lani so pri nas izvedli gnojilni poizkus. Kmetijska zadruga nam je dala zemljo v analizo in na podlagi analize so nam svetovali umetna gnojila, ki so za zemljo pri- merna. Kmetijska zadruga je dala polovico gnojil, polovi- co pa mi. Rezultati gnojilne- ga poizkusa so dokazali, da se tudi v višjih predelih lah- ko več pridela«, je pripove- doval Jože. Ugodna lega kmetije in vzpodbuda kmetijske zadru- ge so Jožeta pripravili k te- mu, da je začel urejati hišo za kmečki turizem. Leta 1977 se je končno odločil, da se bo kljub delu, ki ga ima na kme- tiji dovolj, začel ukvarjati še z kmečkim turizmom. »Beseda jo dala besedo«, pripoveduje Jože, »pri Kme- tijski zadrugi Zreče sem za- prosil za kredit. Odobrili so mi 20 starih miljonov kredi- ta. Kljub temu, da je to dokaj velika vsota, sem več kot po- lovico prispeval sam, saj je predračun že takrat znašal 45 milijonov.« Staro hišo je preuredil, pri- zidal, prej neuporabno pod- strešje pa je uredil za 15 lju- di. Sedaj potekajo še zaključ- na dela in pozimi bo lahko sprejel že prve goste, ki so željni svežega zraka, miru in življenja nekoliko drugačne- ga kot so ga sicer vajeni v mestih. »Mislil sem, da bomo prve goste lahko sprejeli že letos poleti, delo na kmetiji pa nam jemlje čas in tako zsdc- Ijučna dela, ki morajo biti opravljena, trenutno stojijo«, je povedal Jože. »Velik pro- blem pa je tudi z delavci, tež- ko jih je dobiti, poleg tega pa nas pošteno .vlečejo za nos'. Nič novega ni, če na kmeti- jah nihče noče več delati, vsak ima pač raje prosti čas in malo dela.« Pri urejanju sob je Jože de- lal veliko sam. Tako mu je bilo ohranjeno nekaj jeze nad obrtniki. Sedaj se pri- pravlja na zimo, ko bodo pri Medvedovih nastanili prve goste. »Gostom, ki bodo pri nas nastanjeni bomo nudili dva dnevna obroka, zajtrk in ve- čerjo. Pozimi, ko bodo ljudje hodili smučat na Roglo, bo- do imeli kosilo na Rogli. Za nas, ki bomo s turizmom šele začeli, bo to čisto idealno«, sta povedala Jože in Terezi- ja. Žena Terezija zatrjuje, da bo gostom ponudila pristno domačo hrano. Zima je čas kolin, tako bo- do gostje lahko dobili krva- vice, pečenice z zeljem, žgan- ce z mlekom in štruklje. Skratka, same dobrote, ki si jih človek, ki iz dneva v dan živi ob zrezkih, zaželi. Da pa bo vse skupaj še bolj kmeč- ko in domače, bo pekla še dober domač kruh. Tisti, ki si bodo zaželeli ne- kaj dni kmečkega življenja, se bodo lahko čez nekaj me- secev oglasili pri Medvedo- vih na Skomarju in se naužili dobrot. MARJANA MATIJEC Jožetovi otroci: Božo. Janja in Tomo, kljub svoji mladosti poskušajo pomagati očetu pri delu Kovšetova domačija VSAK KUPEC IMA SVOJO CENO Kmetovalci si želijo in včasih tudi zahtevajo trdne odkupne cene za živino in kmetijske pridelke. Še vedno pa se dogaja, da kmet mora stopiti k sosedom spraševat, po čem je moč prodati to ali ono stvar. Tekočih poročil o cenah je zelo malo in še na tista se ni moč zanesti, saj skoraj vsak odkupovalec ima svojo ceno, ki jo spreminja, kakor njemu najbolj ustreza. Prodajalec mladih pitanih juncev je dobil odgovor, da živinorejska poslovna skupnost Slovenije pripo- roča vsem klavnicam in mesni industriji, naj plačujejo mlado pitano govedo po enotnih cenah, in sicer 37 din za kilogram žive teže prvovrstne živali ali 66,07 din pri obračunu kupnine po mesu. Tako govedo torej mora imeti mesa za 56% žive teže. Na blagovni borzi v Novem Sadu pa taka goveda plačujejo po 46 din kilo- gram z obračunom 5% kala in prašiče po 38 din z 2% kala. Razni odkupovalci prihajajo h kmetom s cenami, ki se gibljejo od najnižjih do najvišjih tu navedenih. Kako naj živinorejci torej vedo, katera cena je prava ? Za njih je boljša višja, za mesarje nižja. Zato mesarji iščejo živino po najnižji možni ceni - več plačajo le takrat, ko je drugače ne bi dobili. Še sreča za kmetovalce - če tak nered, kot ga imamo pri odkupu živine, sploh lahko imenujemo srečo za koga! - da si odkupovalci, ki pridejo iz raznih krajev, navijajo cene. Vzroki za to so znani: premalo dogovarjanja o pita- nju in oddaji živine ter neizpolnjevanje težko dogovor- jenega, če kdo drug ponudi za pitanca več. Znane so tudi posledice: omejeno pitatfje, saj kme- tovalec nikoli ne ve, koliko bo dobil za pitanca, ko bo ! zrel za klavnico. Vzlic temu se odpravljanja težav ne lotimo na pra- vem mestu. Govorimo o uvajanju dohodkovnih razme- rij, ko naj bi živinorejci in mesarji dobili ustrezen delež \ iz med seboj povezane proizvodnje - delamo pa, kot da i bi se jih bali. Od sedanjega nereda do pravih dohodkovnih razme- rij je velik korak. Ni pa nemogoč, le sedanje navijanje cen z nerazumljivo konkurenco je treba odpraviti. Švedska je večja od Jugoslavije, pa odkupijo osem do devet desetin vse klavne živine in prodajo toliko mesa po enotnih zadružnih cenah. Vse odkupijo območne zadruge in zakoljejo v najbližjih klavnicah, saj med njimi ni konkurence, meso pa pošiljajo v prodajalne ne glede na občinske ali kake druge meje. Ali mi nismo sposobni za tako dogovarjanje in ure- sničitev dogovorjenega ? Ali se morda našim kmetovalcem in mesarjem in še komu, Id ima svoje prste zraven, zdi, da bi pri takem redu v kmetijski in živilski proizvodnji ter oskrbi z živili postalo življenje preveč dolgočasno, ko bi jim zmanjkalo tehtnih in žolčnih razprav o teh »vpraša- njih*? JOŽE PETEK. »VINO 80« Strokovno ocenjevanje pijač v okviru mednarodnih vino- gradniškovinarskih sejmov v Ljubljani je postalo prava »olimpiada« pijač, saj na njih sodelujejo proizvajalci iz vsega sveta. Vsekakor je VINO 80 tudi letos dokazalo, da je ver- jetno največja tovrstna prireditev v svetu. Letos so glede števila vzorcev vin dosegli še poseben rekord, kar 1279. Za pravo predstavo še podatek, da je bilo na 3. svetovni razstavi v Sofiji letos spomladi udeleženih »le« nekaj nad 800 vzor- cev vin. Ljubljanske vinarske medalje in diplome so vse bolj cenjene v svetu. UM 18. KMETIJSKI SEJEM GORNJA RADGONA VEC RAZSTAVUALCEV Letos tudi Sovjetska zveza in Filipini Pomurski sejem v Gornji Radgoni ima že 18-letno tra- dicijo. Letošnji 18. Mednaro- dni kmetijsko živilski sejem bo v času od 23. do 31. avgu- sta. Organiziran bo na 50.000 kvadratnih metrih razstavne površine, od tega 9000 kva- dratnih metrov v paviljonih. Na prostoru, ki je že v celoti razprodan, bo razstavljalo okrog 600 razstavljalcev iz 15 držav, od katerih letos prvič nastopata tudi Sovjetska zveza in Filipini. Od ostalih držav pa naj poleg Jugoslavi- je omenimo še preko 130 na- jKJvedanih razstavljalcev iz Avstralije, Poljske, Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Švice, Združe- nih držav Amerike, Švedske, Danske, FrcUicije, Belgije in Nizozemske. Pa če smo že pri nekakšni predstavitvi sejma: lani je sejem obiskalo več kot 150.000 kmetijskih delavcev in kmetovalcev ter ostalih, tako iz Jugoslavije kot zamejstva. Ta številka radgonski sejem uvršča med najbolj obiskane sejme v Ju- goslaviji. Predvsem moramo poudariti, da pomeni rad- gonski kmetijski sejem zgle- dno sodelovanje treh sosed- njih držav: Jugoslavije, Av- strije in Madžarske. Tako bo letos imela sosednja prija- teljska Madžarska svoj dan v svojem p>aviljonu. Predstavi- la se bo z gosF>odarskimi do- sežki ter bogatim progra- mom iz narodno-kulturne zakladnice, ves čas sejma pa bo gostom na voljo madžar- ska kuhinja. Posebej kaže omeniti po- membne razstave v »režiji« Živinorejske F>osIovne skup- nosti in Zadružne zvezo Slo- venije; to pa so: razstava go- veje živine vseh pasem, ple- menskih svinj, ovac in perut- nine, ocenjevanje in razstava mesnih proizvodov, prikaz dosežkov na perutninarskih farmah, ocenjevanje in raz- stava vin zasebnih proizva- jalcev ter prikazi kmečkega doma in okolja ter racional- nega koriščenja kmetijskih površin. Letošnja novost bo- sta tudi perutninarska raz- stava in razstava mesa, mle- ka in mlečnih izdelkov. Ves čas sejma bodo delo- vale posebne svetovalne in strokovne službe za razna področja kmetijske proiz- vodnje, organizirana bodo številna predavanja, posve- tovanja, demonstracije, de- gustacije in podobne priredi- tve. V realizacijo letošnjega 18. Mednarodnega kmetij- sko-živilskega sejma v Gor- nji Radgoni so pritegnili pre- ko 60 priznanih strokovnja- kov in številnih sodelavcev, saj sejem želi opravičiti svoje poslanstvo pospeševalca kmetiske proizvodnje in pri- delovanja hrane. MITJA UMNIK NAJVEČ USPEHA DOMAČINOM V Sentrup>ertu je bUo v soboto 8. področno traktorsko tekmovanje mladih zadružnikov. Tekmovanje so pripravili mladi zadružniki KK Hmezad Žalec. Kljub poletni vročini je tekmovanje potekalo zelo dobro, največ uspeha pa so dosegli mladi traktoristi iz žalske občine. Tekmovanje je obsegalo naslednje discipline: oranje, spretnostna vožnja s prikolico in teorija. Pri oranju je zmagal Vinko Zupane iz Dobriše vasi; pri spretnostni vožnji Boris Serdoner iz Zgornjih Grušovelj; in pri teoriji Stanko Jezernik iz Založ pri Polzeli. Ekipno so zmagali mladi iz Petrovč v sestavi: Vinko Zupane, Branko Arzenšek in Alojz Kramer, druga je bila ekipa iz Šempetra, tretja pa iz Polzele. Posam'^'"'^ ^^Jl^ najbolje orala Tatjana Zidanšek iz Slovenskih Konjic. Tekst in foto: T. TAVČAB NOVI TEDNIK - stran 15 18. DAN HMELJARJEV SKROMNO IN PO STAREM Starešina je Franc Oset, princesica pa Marjana Leniio. Vse skupaj se je pričelo že v petek dopoldne, ko je bila ob jezeru v Braslov- čah konferenca strokov- njakov za kmetijstvo in še zlasti hmeljarstvo, med tem ko je bila sobota že rezervirana za dobro vo- ljo in zabavo. Braslovčani so kar čudno gledali, ko se je zvečer zbralo na pri- reditvenem prostoru kakšnih 2000 zabave, ple- sa in pijače ter jedače želj- nih ljudi. Ti so se potem ob zvokih Šaleških fan- tov zabavali do zgodnjih jutranjih ur in pridno pol- nili blagajne organizator- jev prireditve. Že dopol- dne pa je bil v Braslovčah tradicionalni odbojkarski turnir, na katerem je zma- gala ekipa Kamnika. Prav tako tradicionalnih smu- čarskih skokov na pla- stični skakalnici ni bilo, ker so imeli braslovški skakalci druga tekmova- nja, prireditev pa je bila letos teden dni prej kot po navadi. Baje pa bi se vendarle lahko kdo pog- nal po lepi skakalnici, to- da smučarski klub je za to zahteval preveč denarja. Tega pa letos ni bilo toli- ko kot prejšnja leta. Sta- bilizacija pač. Samo z re- klamnimi oglasi so letos Braslovčani dobili nekaj deset tisočakov manj kot prejšnja leta. Sobota je bila še najbolj zanimiva v Hmezadovi dvorani v Žalcu, kjer je bilo prav tako tradicio- nalno srečanje sloven- skih hmeljarjev, ki ga pri- pravlja Poslovna skup- nost za hmeljarstvo SRS. Na slovesnosti so podelili priznanja za visok pride- lek v lanskem letu ter tri- deset priznanj zaslužnim hmeljarjem. Seveda je največ pozornosti vzbuja- la predstavitev nove prin- ceze ter hmeljarskega sta- rešine. Mladi zadružniki so se letos odločili in priz- nanje princeske podelili Marjani Lenko iz Trnave. Dosedanji starešina An- ton Šinkovec iz Sevnice pa je mačka predal v var- stvo novi starešini Fran- cu Osetu iz Drešinje vasi, ki se je zaobljubil, da bo svoje poslanstvo dobro opravljal. Zbranim go- stom, med katerimi je bil tudi Milovan Zidar, je o letošnji uspešni letini (vsaj izgleda da bo), do- brih pridelkih, dobri pro- daji na tuje (tudi na Ja- ponsko), ugodni ceni hmelja na svetovnem tr- gu ter o potrebah za pove- čanje hmeljskih površin, spregovoril predsednik izvršilnega odbora po- slovne skupnosti za hme- ljarstvo SRS ter predse- dnik jugoslovanske gru- pacije za hmelj ing. Vinko Kolenc. Po tem je bila na vrsti še zabava, na kateri so igrali Veseli hmeljarji. pozabiti pa ne gre tudi na- stopa odličnega moškega pevskega zbora iz Trnave, ki ga vodi Jože Skorjanc. V nedeljo dopoldne je bil v Braslovčah bolj ali manj uspešen nastop dre- siranih psov Kinološkega društva iz Žalca. Manj uspešen zato, ker je eden izmed dresiranih psov pošteno ugriznil v roko nekega vodnika. Tudi po- poldanska povorka, v ka- teri so organizatorji hoteli predstaviti dela v hmelji- ščih, je bila skromnejša kot prejšnja leta. V tek- movanju za zlato kobulo je nastopilo sedem parov, najbolj pa sta se v obira- nju hmelja, spoznavanju delov kmečkega orodja, spoznavanju rastlin ter plezanju po drogu, na vr- hu katerega so bile prive- zane klobase, izkazala Romana Kramer in Rudi Rehžu- iz Petrovč, ki sta tako osvojila zlato kobu- lo. Ostali tekmovalci so jih prav tako prejeli, ven- dar malce manjše. Povor- ko in tekmovanje si je ogledailo precej manj lju- di kot prejšnja leta. Vzro- ki: huda vročina, flosar- ski bal na Ljubnem in nič novega, zanimivega. Toli- ko več ljudi pa je bilo zato potem na veselici, kjer so imeli tudi srečolov, glav- ni dobitek - Sipov obra- čalnik pa je dobil obisko- valec, ki je kupil kar sto srečk. In še vseeno se mu je izplačalo. Skoda, da ni bilo več takšnih, ki bi imeli kaj, razen zabave se- veda, na 18. tradicional- nem praznovanju sloven- skih hmeljarjev. Sicer pa smo tudi zabave potreb- ni, mar ne? Treba pa je povedati, da si braslov- ško turistično društvo vendarle zasluži pohvalo za prizadevno delo. Izku- piček od obeh veselic bo- do namenili za svojo bo- gato dejavnost med JANEZ VEDENIK Slike; TONE TAVCAR Na sliki vidimo zmagovalni par v tekmovanju za zlato kobulo, ki je iz Petrovč Na sobotni slovesnosti v Hmezadovi dvorani v Žalcu je podelil priznanja hme- ljarjem ing. Vinko Kolenc ^ Kljub hudi vročini v Braslovčah ni manjkalo dobre volje MOSKVA: NEPOZABNI VTISI Znani celjski športni dela- vec Franc Ramskugler je te- den dni prebil na OI v Mosk- vi in Kijevu z žensko ekijK) ŽRK Velenje, ki jo je klub- sko vodstvo nagradilo za le- tošnje usF>ehe na tekmova- njih. Velenjčanke so namreč najprej osvojile naslov član- skih prvakinj Slovenije, pr- vakinje so bile tudi rriladin- ke, članice pa so najo v pr- vem letu sodeloveinja v II. ZRL osvojile častno peto mesto. Ti uspehi Velenjčank so tesno povezani tudi s Francem Ramskuglerjem, ki je uspešno treniral ligaško moštvo. Kratek pogovor z njim pa nam razkriva nepo- sredne vtise enega redkih udeležencev kot turistov iz širšega celjskega področja na OI v Moskvi. Kako je bilo na OI v Mosk- vi? »Vtisi so enkratni. Po treh urah leta z Iljušinom smo bili iz Beograda v Mosk- . vi. Nastanjeni smo bili v ho- telu Sevastopol. Z avtobu- som smo se vozili tudi po uro in pol do prizorišča različnih tekmovemj. Bili smo prve dni pričetka iger v Moskvi. Ogledali smo si tekmovanja v košarki (M), rokometu (m + ž), boksu, in nogometu. Športni objekti so funkcio- nalni, arhitektonsko estetski in v njih so odlični pogoji za tekmovanja. Odtod tudi kva- litetni rezultati športnikov in športnic. Vsak objekt zase predstavlja »športno lepoti- co«. Enkratni ambient je vsekakor centralni stadion Lenina, name pa so še veli- častnejši vtis napravili sta- dioni za male športe. Gledal- ci in igralci imajo v vseh dvo- ranah pristen stik.« Kakšno je bilo vzdušje na OI in v Moskvi? »Prve dni OI ni bilo na pri- zoriščih tekmovanj še prave- ga vzdušja, ki smo ga npr. vajeni pri nas. Pozneje so ^e gledalci sprostiU, navijanje je bilo športno, tribune pa precej prazne. Vstopnic pa ni bilo možno dobiti. Posa- mezne agencije so namreč pokupile vse karte, pa jih ni bilo na prostem tržišču. Pr- vič sem bil v Moskvi. Ogle- dali smo si celoten Kremelj, muzej Borodinske bitke in še večje število znamenito- sti. V mestu je bilo čutiti olimpijski utrip na vsakem koraku. Tudi cene so bile te- mu primerne. Maskoto MI- SO si lahko dobil povsod v trafikah in drugih prodajal- nicah spominkov, vendar po dokaj visoki ceni 9 rubljev! V samih športnih dvoranah je bila organizacija tekmo- vanj na izredni višini, prev- zame pa te tudi ohmpijski ceremonied pri proglasitvi posameznih rezultatov. To so enkratna doživetja, ki se ne dajo opisati. Treba jih je osebno doživeti!« Kaj pa kvaliteta v športnih igrah? »Ogledali smo si vrsto tek- movanj v športnih igrah. Opazne so bile veUke razlike v kvaliteti med boljšimi in slabšimi udeleženci. Med slabšimi udeleženci ni bilo čutiti napredka v tehniki, več je bilo znanja v taktiki in fizični pripravljenosti. Bolj- še ekipe, 5-6 ekip pri vrhu, so pokazale lep napredek v kolektivni igri, pa tudi v tak- tiki. Razočarali so nas naši rokometaši, rokometašice pa so nas presenetile prav ugo- dno v vsem, kar so pokazale na teh igrah. Lepe vtise smo odnesli tudi iz Kijeva. To je mesto p£U"kov in zelenic. Na celotnem mestnem področju je nad 55 odstotkov zelenih površin!.To je izredno"lepo mesto z odlično klimo, pa tu- di naše bivanje je bilo tu od- Učno.« Pa športnice - rokometaši- ce Velenja? »Bile so nad vsem izredno navdušene. Lepa poteza klubskega vodstva s takšno nagraditvijo bo vsekakor služila še večji povezanosti igralk s klubskim vodstvom, večji angažiranosti pri vadbi in tekmovanjih. Z uspešnim nastopanjem v II. ZRL se bodo poizkušale v novi tek- movalni sezoni oddolžiti klu- bu za vloženo investicijo!« Ženski rokomet v Velenju pa ima resnično globoke ko- renine v množičnosti in ob tej raste tudi kvaliteta. Na šolah in v SSD je nad 100 pionirk pri strokovni vadbi (5. in 6. razred) s petimi sku- pinami v selekcij ski vadbi, tu je še zrela skupina pio- nirk, 20 po številu, pa 15 mla- dink in 17 članic. Nad 150 aktivnih igralk, ki bi naj tudi v prihodnjih letih skrbele za kvaliteto ženskega rokometa v tem rudarskeni mestu. KAREL JUG ŽEPNE LEKARNE O lekarniški nočni dežtimi službi, ki je ukinjena na vsem celjskem območju, smo že pisali. Lekarnarji ta svoj ukrep utemeljujejo z ustalitvenimi prizadevanji, s potrebno strokovnostjo pri izdaji zdravil - skratka, z vrsto dejavnikov, ki so močno odmaknjeni od porab- nika. Ljudje sami si pomagajo na več načinov, obi- čajno pa so prisiljeni počakati jutra in šele potem pohitijo po potrebna zdravila. Ponekod, redko sicer, pa je to vrzel, že zapolnila zdravniška služba. V zdravstvenem domu v Laškem imajo majhno priročrio lekarno z zdravili, ki so na zalogi za približno pet dni. Najnujnejša zdravila pa nosi s sabo dežurni zdravnik. Isto smo videli v zdravstveni postaji v Ločah, kjer tudi imajo mini lekarno. Poleg tega pa je zdravnik dr. Božo Pahljina izdal na tipkanem listu papirja najnuj- nejša navodila, ki jih naj koristijo oboleli ljudje takrat, ko ne morejo do zdravnika ali zdravil. Zdravila pa dobe samo pri njemu ali po njegovem navodUu pri medicinski sestri. Spet imamo opravka s prilagodljivostjo dani situa- ciji, ne manjka pa tudi dobre volje - a samo pri ljudeh, ki svoj poklic opravljajo s srcem in ne gledajo na to, da jim te žepne lekarne prinašajo dodatno delo in obre- menitev. ZDENKA STOPAR 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgustjfit DA NE BO ŠLO V POZABO KOVAŠKI MEH ŠE PIHA Najstarejša kovačnica na Slovenskem Ob potoku med Zrečami in Skomarjem je bilo včasih polno vodnih žag, mlinov in kovačij. Tu je cvetela tudi tr- govina z lesom in vsak trgo- vec z lesom je imel svojega kovača. Kovaštvo je bilo v teh krajih pod Pohorjem ena od glavnih panog. Dobrih iz- delkov zreških kovačev so se posluževali predvsem kmet- je. Kovači so jim podkovali konje, izdelovali ojnice za vozove, razno orodje, skrat- ka vse kar je kmet potrebo- val za svoje delo. Cas, predvsem pa elektri- ka so temeljito spremenili podobo teh krajev. Kovačij, mlinov, in žag ni več. Tam kjer so nekoč pihali kovaški mehovi, mleli mlini je ostalo še nekaj kamenja in strohne- lega lesa. Edini kovaški meh še piha v Ošlakovi kovačiji. Kovačija Ignaca Ošlaka v Skomarju pri Zrečah je ena najstarejših kovačij, na samo v Skomarju temveč tudi v Sloveniji. Kovačija je stara približno 300 let in je začetek vse kovaške industrije v Zrečah. »V tej kovačiji delajo že štirje moji rodovi,« pripove- duje Ignac. »Koliko vem iz pripovedovanja, je prvi tukaj koval Straussov kovač. Ko- vačija pa je temelj kovaške industrije v Zrečah. Človek, ki je ustanovil tovarno je bil lastnik Štajerske industrij- ske družbe. Njegovega ime- na ne vem, vem pa da je pri- šel iz Pulja. S seboj je pripe- ljal dva inženirja in eden od teh se je zaposlil v Zrečah, drugi pa v Muti. Da pa si niso delali prevelike konkurence so se dogovorili katere izdel- ke bodo izdelovali." Kako dobro je cvetelo ko- vaštvo v Zrečah, dokazuje veliko povpraševanje po nji- hovih izdelkih. Vozili so jih tudi na sejme v Krapino. Iz- delke so natovorili na voz in sicer tako, da so motike zlo- žili v punt (25 motik), sekire pa v škatle, ki so imele stan- dardizirane dimenzije. Na pot so krenili že ob treh po- poldan, da so prispeli na- slednje jutro na sejem. »Izdelki so bili zelo kvali- tetni,« pripoveduje Ignac, »vsaka sekira ki je bila izde- lana pri nas je imela žig. 2e takrat pa je imel kupec mož- nost izdelke reklamirati. Ka- kovost, na primer so preiz- kušali na kamnu." Delo v kovačnici je zastalo po koncu druge svetovne vojne. »Mislim, da so s temi ukre- pi naredili več škode kot ko- risti. Saj kmetje vedno rabijo sekire, cepine, lopate, indu- strijski izdelki, pa po kvalite- ti močno zaostajajo za izdel- ki, ki jih izdelujem jaz,« mo- druje. Delo kovača je zelo zahtev- no, zahteva mnogo natanč- nosti. Za žarjenje železa ima tri peči in sicer: peč na oglje, koks in antracit. »Za izdelavo vsakega oro- dja morajo biti druge kle- šče,« opozarja Ignac, »sicer so izdelki nekvalitetni in tu- di delo je bolj nevarno.« Se vedno, za svoje potrebe žge oglje. Delo je zelo zamu- dno in zapleteno. »Posebno je treba paziti pri tlenju lesa,« je povedal Ignac. Ignac je ponosen na svojo kovačijo. Po vojni je delal v Kovaški industriji Zreče, se- daj, ko je upokojen, se je zo- pet lotil stare obrti. »Obdržal bom tradicijo dokler bo mo- goče,« pravi, »žal mi je samo, da nihče od treh sinov ni ho- tel postati kovač. Težko in zahtevno je delo kovača.« MARJANA MATIJEC V kovačiji Ignaca Ošlaka še vedno piha kovaški meh. Pa ne bo več dolgo, saj nihče od sinov ni hotel postati kovač. 31 STANOVANJ V ŠMARJU V šmarski občini trenutno gradijo 67 novih stanovanj. 31-stanovanjski blok raste v Šmarju, v Rogatcu gradijo 12 stanovanj, v Kozjem pa 24. Stanovanja gradi delovna organi- zacija Ingrad Celje, del sredstev za gradnjo pa je prispevala samoupravna stanovanjska skupnost. Sicer pa se tudi v Rogaški Slatini pripravljajo na gradnjo dveh novih stanovanj- skih blokov. Ki jih bodo predvidoma dogradili v prihodnjem letu. DS 140 POSLOVNO-STANOVANJSKI BLOK V Slovenskih Konjicah so z izgradnjo »140 poslovno-stanovanjskega bloka« pridofc številna stanovanja. Te dni se vseljuje sto stanovalcev, med njimi 31 v solidarnost stanovanja. Predvidevajo, da bodo ostali dobili ključe v naslednjih treh mesecih. Stavba je bila zgrajena po sistemu gradnje za trg, gradil pa jo je INGRAD, temelj organizacija Slovenske Konjice. ^ ALI ŽE VESTE,, SKOK ČEZ NERETVO Neretva je nenavadna reka. V svojem gornjem toku, tam pri Jablanici, se razširi v pravo jezero, ka- terega obrežja so oddalje- na drugo od drugega več kot tisoč metrov, v svo- jem spodnjem toku, pri Mostarju, pa je mogoče največjo hercegovsko re- ko preskočiti. Kraj se imenuje Skakcila, leži pa nekaj kilometrov od Mo- starja. Tu je reka utesnje- na med skale, teči mora skozi dva ozka precepa, na nekaterih krajih je ši- roka samo meter in jo je mogoče zlahka preskoči- ti. Zato pa je na tem kraju Neretva od deset do dvaj- set metrov globoka in ze- lo deroča, nevarna. Kdor bi padel v ta procep, bi si težko rešil glavo. Voda bi ga povlekla v globino in ga daleč naprej izvrgla na površje. Skakala je lepa, toda tudi nevarna. POGAČA Nenavaden dar narave je mogoče videti blizu va- si Nerezišče. Leži na poti proti tako imenovani pu- stinji Blaci. Gre za ka- mnit most, imenovan po- gača. Ime je dobil po po- gači, ki je podobna kole- su. Zelo lep je, redek in vreden ogleda. HERAKLEJ NA STRAŽI Nad Splitskim zalivom na otoku Braču so še ka- mnolomi, ki so jih upo- rabljali v rimskih časih. V njih so lomili kamen za Dioklecijanovo palačo. V tej pustinji se vidijo strme, kot z nožem obre- zane skalnate stene, na katerih je delo prenehalo pred 1500 in več leti. Na eni izmed skalnatih sten je vklesan lik Herakleja, sina Zevsa in Alkmene. Rimski kamnolomi so bi- li namreč posvečeni bogu Herakleju, mitološkemu junaku, ker je bil prav on zaščitnik kamnosekov in vseh drugih, ki so delali v kamnolomu. Čeprav je fe- lief star vsaj 1600 let, je še dokaj dobro ohranjen. Na srečo je vklesan v živo steno, sicer o njem ne bi bilo niti sledu. V ROGAŠKI GRADI JO OBVOZNICO V Rogaški Slatini pospešeno gradijo prvo etapo obvo: ceste od Tekačevega do Zagaja. Gre za 2200 metrov ceste jo v glavnem financira krajevna skupnost, sredstva zanje so po sporazumu prispevale vse rogaške delovne organ cije. V tem času so zgradili že polovico trase ter opravili njej zemeljska dela in ju utrdili s tamponskim slojeni rogaški krajevni skupnosti računajo, da se bo v financira druge etape obvozne ceste vključila Republiška skupnos ceste. Skupaj bo po zaključnih obeh etapah gradnje dc nekaj več kot šest kilometrov. §t. 31 " ^- avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 FRAN KOCBEK . Jutri mineva petdeset let odkar je umrl ^pionir sloven- skega planinstva« Fran Koc- bek (26. 1. 1863 - 7.8. 1930) kot piše na skromni spominski plošči na njegovi rojstni hiši. Ob njegovi 115 letnici rojstva .s<> mu jo odkrili lenarški pla- ninci (1. 10. 1978). Rodil se je na Ločkem vrhu pri Bene- diktu v Slovenskih goricah. Tu je preživel rano mladost. V Mariboru je končal učitelji- šče in dobil prvo složbeno mesto v Žalcu. Tu je v času svojega sedemletnega služ- bovanja oblezel vse okoliške hribe v družbi Frana Roble- ka. Naslednjo službo je opravljal le kratek čas v Reči- ci ob Savinji in nato vse do svoje upokojitve (31. 12.1921) v Gornjem gradu kot naduči- telj. Sedanja gornjegrajska šola nosi njegovo ime. Kocbek je bil dober peda- gog in plodovit pisec pedago- ških člankov. Kmalu po usta- novitvi S^venskega planin- skega društva (SFD) je skli- cal 20. avgusta 1893 sestanek v Mozirju, kjer so se dogovo- rili za ustanovni občni zbor. Tako je bil 28. abgusta 1893 ustanovni občni zbor SA- VINJSKE PODRUŽNICE SFD. Na njem je bil soglasno izvoljen za prvega načelnika in podružnico vodil polnih 34 let. Za seboj je pustil dolgo vr- sto člankov o planinskih ko- čah, novih poteh, podzem- skih jamah, o občnih zborih in še kaj. Samostojno je izdal VODNIK ZA SAVINJSKE FLANINE IN NAJBLIŽJO i OKOLICO(1894). Njegovo ] znano delo so SAVINJSKE I ALFE (1926) v katerih je po- \ rabil tekom let nabrano geo- \ grafsko. turistično, zgodovin- sko, botanično in folkloristič- no gradivo z bogatimi avto- biografskimi in literarnimi beležkami. Dolga leta je ure- jal planinski koledar. Le ma- lo kdo ve. da so leta 1903 izšle njegove SAVINJSKE FLA- NINE. ki jih je založil A. Cvenkel v St. Fetru v Sa- vinjski dolini. Deset let po ustanovitvi jih je izdala Sa- vinjska pcdružnics SFD. Na njega spominja Kocbe- kov dom na Korošici, ki ga radi obiskujemo. Fredlog za poimenovanje prvotne Koc- bekove koče je predlagal Aškerc. Na zboru markaci- stov je bilo dogovorjeno, da se stara pot mimo prvotne koče na Ojstrico letos obnovi. BOŽO JORDAN PLANINEC TRANSVERZALEC Leta 1976 so planinci PD Železničar Zagreb uvedli po- sebne značke Planinec-tran- sverzalec. Za devet lokalnih in eno republiško transverza- lo prejmejo planinci poseben rdeč znak, za osemnajst lo- kalnih in dve republiški značko druge stopnje in za 27 lokalnih in tri republiške značke tretje stopnje. Med dobitniki iz Slovenije pred- njačijo planinci PD Zabuko- vica. Osvojili so enajst značk tretje stopnje in tri značke druge stopnje. Po osvojenih značkah so na tretjem mestu v Jugoslaviji in prvi v Slove- niji. Na 18. mestu so planinci PD Železničar Celje (tri znač- ke tretje stopnje in ena druge stopnje), člani PD Polzela pa so osvojili tri značke tretje stopnje in so na 24. mestu v Jugoslaviji. Med planinci s celjskega območja je še pla- ninec iz Velenja. FRANCI JEZOVNIK ŠALEŠKA POT Šaleško planinsko pot so odprli leta 1974 in od takrat do danes jo je prihodilo že več kot 700 pohodnikov. To je še toliko bolj razveseljivo, saj pot obsega znana področ- ja iz NOV. Precej zaslug za to ima tudi Vodnik, ki nas sez- nani s Šaleško dolino, zgodo- vino tega p>odročja, opozarja nas na posamezna področja iz NOV, na pomnike ob poti, geografskimi razmerami in kraji. Skratka Vodnik je izje- mno dober in zanimivo bi bi- lo izvedeti, če bo kaj podob- nega kdaj dobila tudi Savinj- ska pot. FRANCI JEZOVNIK ZA VAŠ KRA TEK ČAS Vodoravno: L mesto v ju- govzhodni Sloveniji, sredi- šče Bele krajine, 9. palmove- mu listu podoben omament, 16. smer v umetnosti, ki stre- mi za upodabljanjem resnič- nosti, 17. tiskovina, obrazec ki ga je treba izpolniti, 18. zarebmica, 19. Danilo Svara, 20. ravna linija, 21. predstav- nik republikanske svobode v starem Rimu, Cezarjev na- sprotnik (Mlajši), 22. krilo rimske legije, 23. na poseben način zvito slano E>ecivo, 25. norveški slovničar (Ivar), 26. spretnost, smotrnost, 29. ko- lo, ki je zelo tanko v primer- javi s premerom, 32. prip>a- dnica Avarov, 33. japonski široki pas za prevezovanje kimona, 36. nekdanji ugand- ski voditelj (Idi), 37. ime slo- venskega fizika in publicista Cermelja, 39. kemijski sim- bol za aluminij, 40. mitološki letalec, 41. zdravljenje bolez- ni, 43. uvodna orkestralna skladba, 45. cerkveno izob- čenje, 46. uspavalo. Navpično: 1. pisano zna- menje, 2. star španski kova- nec, 3. stara japonska pre- stolnica, 4. vzklik pri biko- borbi, 5. osebni zaimek, 6. ju- dovski duhovnik, ki je pripe- ljal Jude iz sužnosti, 9. nek- deuiji celjski atlet, rekorder v skoku s palico (Roman), 8. Jarc Miran, 9. steza, cesta, 10. nadav, naplačilo, U. Ljud- ska milica, 12. potomec belo in čmopoltih staršev, 13. kra- tica grške vojaške organiza- cije, ki se je bojevala proti fašistom, 14. umorjena ame- riška filmska igralka (Sha- ron), 15. židovsko moško ime, 17. priprava za metanje kamnov, prača, 20. berilo, 23. namizno pregrinjalo, 24. tve- gana napoved, 25. kratica ameriškega združenja za standarde, 26. letoviško me- sto na otoku Krku, 27. zna- čaj, etos, 28. viteško zaščitno oblačilo, 29. oblika ženskega imena (Katarina), 30. prero- ško znam.enje, 31. italijanska denarna enota, 33. ostrivec, 34. italijansko pristanišče, 35. država v jugozahodni ■Aziji, 37. desni pritok Drine, 38. Goethejeva mati, 40. nek- danji japonski telovadec, 42. Peter Eržen, 43. vzklik, 44. kemijski simbol za radon. REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V PREJŠNJI ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: ŠKRAPLJA, CORDOBA, KREISLER, BAKROREZ, IKAR, AŽ, TARA, TELO, SAD, DNEPER, PILAT, PROKOPJEVSK, MAMON, SKELET, ATE, ERIK, AREA, AD, ARAL, KARAMBOL, ANDAMANI, AMAL- GAM. ODALISKA. ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 19 PRED MOLLENDSKIM PRISTANIŠČEM "Dežela zločincev, zbogom! Ne bi več marala priti sem, f^ti za največji inkovski zaklad ne! Dežela si, ki v njej vlada čutnost in molče dobra čustva.* Takrat sem tako - in to upravičeno - zapisala v svoj dnevniic. Sedela sem na kovčku na krovu Imperiala in si Ogledovala sopotnike. Med njimi je bilo največ Indijancev s Popotnimi culami, s kurami in udomačeno papigo, z sešteto otrold in s svežnji posteljnine, ki je, ko sojo razgr- ^i, spremenila krov v pisano paleto. Bila sem brez postelj- ^^^e, edini sedež, ki sem ga imela na voljo, je bil moj ^ovček, tega pa sem postavila v edini še prosti kotiček na Krovu - v bližino določenega prostora, ki so ga obiskovali ^a^o moški. Dekleta in ženske so brez sramu uporabljale ^nano nepogrešljivo posodo, ki sojo izpraznjevale čez ladij- sko ograjo. Nekateri otroci so drug drugemu obirali uši - ^^netno je bil to še spomin na daljne inkovske čase, ko je ^oral vsak otrok vsak dan prinesti vaškemu starešini dva- ^jst uši, da bi se že zgodaj privadili koristnemu delu. , Cez nekaj so nam prinesli kosilo - vprašljiv vrč, poln še dvomljive juhe, in jo nalili v posodo, ki jo je imel vsak s ^t>o. Jaz sem imela samo skledico z mojega špiritnega ^uhaZniiTca, saj nisem vedela, da moraš na tej ladijski liniji P^^nesti s sabo posteljnino in jedilno posodo, zato sem ^bila le malo juhe s koščkom kosti, in nadzornik me je P^^ej vprašal če želim za posodo, ki bi mi jo posodili. Posebej plačati. Lahko pa bi dobila za razmeroma nizko ^/lo tudi boljšo brano, toda vse to je splavalo po vodi ker imela denarja. Pet dolarjev, ki sem jih premogla, mora/a prihraniti za Panamo. V ZALIVU PRED PANAMO Ob petih mi je Luis Ramirez preskrbel kopel. Ob šestih pa je postalo na ladji nemirno, kajti prikazal se je čoln z nuneno zastavo. Na krov je stopil ameriški zdravnik, za njim pa je prišel potem še policijsld inšpektor s svojim spremstvom. Preveč sem bila obupana, da bi mogla jokati. To bi tudi zaradi pregleda oči ne bi bilo dobro. Od tega pregleda je bilo odvisno moje življenje; trdno sem bila odločena, - če mi zaradi denarja, potnega lista ali iz zdravstvenih razlogov prepovejo vstop v Panamo, skočim pred uradniki v zaliv, ne glede na to, ah so v njem morski psi ali ne. Vse na svetu raje kot pa vrniti se v Peru... Pet Južnoameričanov, neki žid, neki črnec in jaz smo imeli stopiti na kopno kot potiniki s krova. Nihče imed njih ni znal angleško. Pokazati so morali, koliko imajo s seboj denarja, na sploh pa so ravnaU z njimi kot z živino. Poja- snila sem uradniku, da sem bila zaradi študijskega potova- nja okoU sveta prisiljena hraniti denar in da sem name- njena na Japonsko. Moja angleščina je bila taka kot mora biti, in zato sem bila človek. »Imate dovolj sredstev?* Pritrdila sem. Bi jih radi videU? Ampak uradnik si je gotovo misUl, kdor potuje na Japon- sko, mora že imeti denar, in v moje olajšanje se je obrnil proč. Vizum, zaradi katerega sem se bila tako pritoževala, ker sem morala tako drago plačati, je bil kljub starosti še veljaven, in ko je zdravnik prijel trepalnice in privzdigrul veko, so bile moje oči, ker štirindvajset ur nisem bila potočila ne ene solze, videti zdrave. Spodaj na pristani- škem pomolu je stal še en uradnik in še vnovič pregledoval potne liste. Pravkar je prešteval glave ljubic nekega boga- tega Sevemoameričana ki je potoval Icar s šestimi ženami; vse bile videti kot Mont Blanc. Nič čudnega, da je štel uradnik ženske kot nekoč pravljični junak svoje repe in da se število očitno ni nikoli ujemalo. Prerinila sem se tik do montblanške skupine, zdrsnila v njen tok, drsela v njem proti uradniku vedno bliže in bliže, nazadnje po razoru velikank smuknila mimo njega, prišla tako do izhoda in bila na prostem. Stala sem na tleh Združenih držav Amerike med angle- ško govoročimi ljudmi in smela znova začeti graditi priho- dnost. S petimi dolarji v žepu. Kljub temu mi še na misel ni prišlo, kaj šele da bi si to želela, da bi nameravano potovanje opustila in se vrnila domov poražena. PRI TREH GRACIJAH Iskanje stanovanja je bilo izredno naporno, kajti v pre- kopni coni so smeli v pravljično lepih in z rožami bohotno obraslih hišicah stanovati samo pri prekopu zaposleni ura- dniki. Spodaj v mestu je bilo sicer veUko praznih, a le malo opremljenih sob. Če sem našla kako sobo, je bila veliko predraga za mojo denarnico. Sele v Avenidi B sem našla dvorično sobico, ki sem jo lahko vsak dan sproti plačevala, in sicer po petdeset centov za noč ali tri dolarje na teden. Precej sem plačala za teden dni vnaprej, da bi me ne težila skrb za stanarino, si dala prinesti prtljago ter se poslovila od Luisa Ramireza in posadke na ladji Imperial, ki mi je bila zelo naklonjena. Moje tri kot uvelo listje rumene gospodinje, ki jih je življenje premikastilo, kit jesenski veter premikasti listje, so prebivale v drugem nadstropju lesene hiše skupaj z očetom, Id je bil njegov poglavitni opravek, tako je vsaj kazalo, sedeti v določenem prostoru, z bratom, ki ni zaslu- žil nič in je vedno hodil okoli z odprtimi usti, in s čisto mladim bratom, čigar naloga je bila, tako je bilo videti, vzdrževati družino. Bil je zastopnik Singerjevih šivalnih strojev. Kljub revščini pa so imele moje rumene gracije malo kuharico, ki je bila za dva odtenka temnejša od njih. Na mesec so ji dajali .šestdeset pesov (pol dolarja), spala pa je na kuhinjskih tleh na cunjah. Kadar sem šla po deseti uri po vodo, sem videla, tako kot gora leži na cunjah, čez njo pa lazijo veliki tropski ščurki. Poleg nje sta ležala še dva služabnika - dva mala čmčka, dekletce devetih in deček dvanajstih let; z njima so ravnali kot z živino, ju pretepali z bičem in priganjali k vsakovrstnemu delu. Kadar sta dobila ostanke hrane, sta, sedeč na pragu moje sobe, jedla iz istega lončka in namesto pribora uporabljala svoji tački. Take čmčke še čisto majhne poberejo iz kake posode za smeti, kamor jih je vrgla njihova črna mati, in dokler toliko ne odrastejo, da lahko uidejo, morajo pri takih rednikih, kot so bile moje tri gracije, opravljati vsa težka dela. Pozneje postanejo ti dečki pogosto tatovi, dekhce pa pocestnice. Zgodaj zjutraj so pripravljali klobasice iz melase. Razme- roma poceni so kupili gostosladkomi sok in ga doma na verandi gnetli. Včasih, kadar se n^vo testo preveč prije- malo, so poljuvali na dlani, da bi ga lažje vlekli. Odkar sem to videla, nisem več jedla zlato rumenih klobasic, ki so jih naložene drugo vrh druge, prodajah po ulicah mladi fantje. Naslednji trije tedni so mi ostali v spomunu kot mora - ne sicer tako zelo srhljiva kot groza in večne nevarnosti v Peruju, bila je nekam motna kot hoja po močvirju, polnem strupenih rasthn in naključnih krokodilov. V prvi vrsti me je morila vročina. 18. stran - NOVI TEDNIK št. 31 - 7. avgust 19»^ še zadnji poizkusni meti pred disciplino Skish obtežilnik RIBIŠKO TEKMOVANJE V PETEROBOJU DOSEŽENI ODUČNI METI Svetovno prvenstvo bo septembra v Unzu v soboto so se ob Soštanj- skem jezeru zbrali ribiči iz Avstrije, Švice, ZR Nemčije in Jugoslavije, toda ne zato da bi namakali trnke, tem- več so se pomerili v petero- boju. Ta pa obsega: - Kombinacijo, to je met muhe v cilj in daljavo, - Met obtežilnika v da- ljavo, - Skish obtežilnik. - Arenbierg obtežilnik in - Skish muha. Dopoldne so se pomerili v dveh, popoldne pa v treh dis- ciplinah. Največ znanja so prikazali tekmovalci prve ekiF)e Zgornje Avstrije in zmagali, sledi jim prva ekipa Bavarske in ekipa Slovenije, katero so zastopali Soštanj- čana Rudi in Vlado Mešič ter Celjan Franc Rebevšek. Če- trto mesto je osvojila druga ekipa Zgornje Avstrije, peto pa druga ekipa Bavarske, še- sto ekipa Srbije, sedmo pa ekipa Hrvaške. Doseženi so bili odlični re- zultati, saj je muha letela 51 metrov daleč, obtežilnik, 7,5 gramov težak, pa celo 71 me- trov. Med domačimi tekmo- valci sta se najbolje izkazala Franc Rebevšek v disciplini Arenbierg obtežilnik in Vla- do Mešič v Skish obtežilnik, kjer sta osvojila vseh sto možnih točk in v teh discipli- nah zmagala. Omeniti velja še disciplino Skish muha, kjer je bilo doseženih kar šest stotic, eno izmed njih je dosegel tudi tekmovalec iz Srbije Zivorad Simič. Vodja tekmovanja, več- kratni republiški prvak Ka- rel Polutnik je o tovrstni športni panogi povedal: »To je športna zvrst, ki ni- ma finančne podpore druž- be, ampak jo vseeno posa- mezniki na celjskem območ- ju gojijo že 25 let. Zadnja tri leta so naši tekmovalci naj- boljši v državi. Ta oblika tek- movanja dopolnjuje ribiča pri športnem ribolovu.« K tem velja dodati, da bo prihodnji mesec svetovno prvenstvo v Linzu, Avstrija, in da bodo barve Jugoslavije zastopali trikratni državni prvak Vlado Mešič, Rudi Mešič in Franc Rebevšek. Ribiška družina Šoštanj je tekmovanje dobro pripravila in izpeljala ob Ribiškem do- mu, kjer imajo edini v Jugo- slaviji tudi poligon za suhe discipline. Tovrstna tekmovanja bi morali v prihodnje večkrat organizirati, v domači zased- bi, in ostale ribiške družine bi se morale začeti ukvarjati s to športno panogo, ki je malo znana, a vendar zanimi- va in razburljiva. F.B. Tekmovalci ekipe Slovenije, kateri bodo zastopali tudi barve Jugoslavije na SP. Od leve: Rudi Mešič, Vlado Mešič in Franc Rebevšek ALPINIZEM TUDI DOMA VEUKE STENt V preteklem tednu nekaj skrajno težkih vzponov Končno se je prižgala tudi za severne stene v Julijcih zelena luč. 21. julija je bila po hudem neurju Triglavska stena krepko zasnežena, kar so občutili tudi celjski tečaj- niki, ki so 22. plezali Sloven- sko smer in izstopili na vrh v skoraj zimskih razmerah. Dan pred sneženjem sta iz- koristila Jože Zupan in Fran- ček Knez ter ponovila Ljub- ljansko smer VI., v zaho- dnem delu Triglavske stene. 26. 7. že v lepem vremenu sta Aco Pepevnik in Bojan Srot kot prva letos preplezala znano Aschenbrennerjevo smer v Travniku VI. 27. 7. je Zupan s soplezalko ponovil Vzhodno smer v Triglavski steni, dan nato pa v navezi s pripravnikom še »moderno« smer - Raz mojstranških ve- veric s Sfingi - ocena VI., A3. 28. 7. je Zupan v solo vzponu ponovil še Dolgo nemško IV. V Savinjskih Alpah je bilo prav tako živahno, alpinisti so v glavnem plezali severne stene, v vzhodnih in južnih je bilo neznosno vroče. 26. 7. sta Kolar in Skale ponovila Debeljakovo v Mali Rinki, 27. pa Cajzek Lojze in Born- šek Jože ter Golob Dušan in Tučič Jaka (AO Maribor) smer Modec Rezek v severni steni Ojstrice V./IV. Isti dan sta Cajzek in Tučič ponovila še Levo v Dedcu - V., Cvetka Trček in Zvonka Spiler pa Vzhodno v Mali Rinki. 29. 7. je bilo zopet živo v Dedcu, tokrat tudi v najtežji smeri - Stopar Aleš in Bojan Srot sta namreč ponovila Raz Dedca VI, ki že 30 let upravičeno nosi to visoko oceno. Kljub težavam v steni sta isti dan ponovila še De- sno v Dedcu - V., 30. 7. sta bila v Razu Pepevnik Aco (ki se vedno bolj približuje vrsti najboljših plezalcev pri nas) in Bojan Sprogar (AO Zasav- je). Aco Pepevnik je isti dan opravil še solo vzpon v Desni smeri - V. 2. 8. je sedem alpinistov pomagalo pri oskrbi Koroši- ce, pri čemer so tovorih hra- no prek Vodol na postojanko in kasneje plezali v Dedcu in Vršičih. Smiljan Smodiš in Andrej Vanovšek sta pono- vila Herletovo smer v Ojstri- ci, Marjana Sah in Cvetka Debeljak pa sta v hudi pripe- ki ponovili Raz Stejerske Rinke, z izstopom preko Gla- ve, IV./III. Isto smer je op,, vil v solo vzponu tudi (;| Debeljak. 3. 8. sta Jože 2, pan in Marjana Sah ponovi Direktno v Štajerski Rinh VI./V. Kakor je vreme dolge) dne hudo nagajalo z dežje in snegom, je sedaj v sevj nih stenah prijetno in go, ne samevajo, na prisojn straneh pa je že skoraj pt več poletno. Nekaj navez bo odpravilo v kratkem še tuje gore, najverjetneje Francijo ih italijanske Dol mite. Q Vaje v ledu na letošnjem tečaju pod Grossglocknerjen ZDRAVILNE RASTLINE LUČNIK Lučnik, znan tudi kot papeževa sveča (Verbascum) je zdravilna rastlina, ki jo ljudska modrost priporoča kot bogat vir zdravilne sluzi. Rod lučnikov je zelo raz- širjen v Evropi, Aziji in severni Afriki, ter spada v družino črnobinovk. Pri nas sta pomembna dva lučnika in sicer drobnocvetni (V. thapsus L.) in vele- cvetni lučnik (V. thapsiforme Schrad). Prvi ima dolgo socvetje in pokončno steblo do dva metra visoko; drugi je ne- koliko manjši in ima cvetove, ki so dva- krat večji kot cvetovi prejšnje vrste. Obe vrsti imata velike, na obeh straneh z dlačicami gosto porasle liste. Gost puh, ki porašča liste, dobro ščiti rastlino pred močno sončno pripeko in prehudim iz- hlapevanjem vode. V socvetju imajo go- sto nagneteni cvetovi po tri belo dlako- ve prašnike in po dva gola prašnika. V Sloveniji raste 13 vrst lučnika. Skoraj vse so dvoletnice, ki razvijejo v prvem letu samo listno rožico, v drugem letu cvetijo, po dozoritvi plodov pa odmrejo. Cvetijo od junija do septembra ter raste- jo na slabi zemlji, po rečnih naplavinah, gozdnih parobkih, lepo uspeva pa tudi na dobri zemlji (po vrtovih). Zdravilna je cela rastlina. Nabiramo liste in cvetove od junija do konca avgu- sta in sicer vsak dan dopoldan, pa le ob lepem in suhem vremenu. Cvetovi so tedaj lepo razprostrti in lepo zlatorume- ni. Sušimo v senci ali v peči ali sušilnici. Ker pa cvetovi zelo hitro vežejo vlago, jih moramo hraniti v dobro zaprti vreč- ki. Ne smejo spremeniti barve in potem- neti, ker se na vlagi kvarijo in zgubijo na vrednosti. Rastlina vsebuje precej grenčin, sapo- nine, sluzi, sladkorje, v sledovih eterič- na oljarumeno barvilo krocetin in flavo- noide. Ce sedaj pogledamo vse te našte- te snovi, vidimo, da ima ljudsko zdravil- stvo precej »srečno« roko pri določanju zdravilnih rastlin. Rastlina je priznana tudi v lekarni, kjer se uporablja za sesta- vo najrazličnejših čajnih mešanic, tako za izkašljevanje, kot za vneta prebavila. Rastlina je primerna za zdravljenje vseh vrst bolezni dihal, hripavosti, kašlja, bronhialnega katarja, prisotni saponini in grenčine pa blažijo bolečine pri vne- tih prebavilih. Iz lučnika si lahko pripravimo čaj, tinkturo, olje in mleko. Vse te pripravke je potrebno pred uporabo precediti sko- zi platno, ker dlačice, s katerimi je pora- sla cela rastlina, dražijo grlo. Najpomembnejša je uporaba lučnika za pripravo prsnega čaja za izkašljevanje in sicer vzamemo po 25 g cvetov lučni- ka, materine dušice, korenin belega sle- za, listov žajblja in trpotca. Tri velike žlice te mešanice prelijemo s pol litra vrele vode, in pustimo stati eno uro, da se ohladi, ter zasladimo z žlico medu. Tako pripravljen čaj pijemo večkrat na dan, dokler tegobe v pljučih ne izginejo. Ce je bronhitis trdovraten, pijemo vsake pol ure po dve žlici čaja. Ce nas boli grlo, pa grgramo s čajem, oziroma pri vnetem grlu in nosu izpiramo nasno in ustno votlino večkrat na dan. Ljudskao zdravilstvo pa priporoča sveže lučnikove liste, ki smo jih dobro zmečkali kot oblogo za sončne opekline, nezdravo kožo, za zdravljenje lišajev itd. Cvetove lučnika lahko prelijemo z mle- kom (ena proti deset) in se pije čez dan po skodelicah zoper vnetje prebavil, zo- per zlatenico ter za obloge ran, ki se nočejo zaceliti. Sveže cvetove in drobno zrezane liste uporabimo za pripravek domačega sirupa in sicer vzamemo plast cvetov in listov in jih damo v visok koza- rec. Cez nasujejo za cm debelo sladkorja in nato zopet plast listov in cvetov.. • zadnja plast je sladkor. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo za štirinjast dni na sonce. Dobimo odlično domače zdravilo za izkašljanje in za pomirjenje vnetih prebavil. Lučnikove cvetove lah- ko namočimo tudi v dobrem žganju (20%) in tako dobimo sredstvo, ki blago- dejno vpliva na revmatično obolele sklepe. Ce si pripravljamo šentjanževo olje. lahko dodamo šenjanževim rožam še pest ali dve svežih lučnikovih cvetov ip nato dobljeno olje uporabljamo za uži- vanje in za vtiranje v obolelo kožo. BORIS JAGODIC ROJSTVA ŽALEC: rojstev ni bilo ŠMARJE PRI JELŠAH: Rodila se je 1 deklica ŠENTJUR PRI CELJU: rojstev ni bilo. POROKE ŽALEC: Poročili so se: MARTIN KUDER iz Vrbja in MILENA JURSE iz Dreši- nje vas; ANDREJ ARNSEK iz Dobriše vasi in PAVLA OGRAJENSEK iz Žalca; ANTON BISTAN iz Zahom- ca in MARIJA CESTNIK iz Golnika; IVAN GRABNER iz Ceplje in ANA CUKJATI iz Limovc; VLADO STOR- MAN iz Prebodla in DRAGI- CA REMSAK iz Prebolda; GVIDON KREVH iz Velenja in IVANKA ROBIDA iz Bralsovč; KARL KUNSTEK iz Ločice ob Savinji in VE- RONIKA ŽNIDAR iz Lo- pate. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročili so se 3 pari. ŠENTJUR PRI CELJU: Poročili so se 4 pari. SMRTI ŽALEC: Umrli so: Jožefa ZELOVSKI roj. TURNSEK, 84. Zagreb; Leopold MOS- NIK, 79, Tešova; Jakob KRK, 81, Matke; Alojzija REMIC, 75, Vransko. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: ANA ZALOŽNIK, 40, Orehovec; Janez KRAJNC, 75, Kozje; Štefan BABIC, 87, Gradišče; Jožefa OGRIZEK, 67, Žagaj pod Bočem; Franc KOSTANJ- SEK, 84, Drensko rebro; Vincenc BRGLEZ, 62, Bab- no gora; Pavlina BABNIK, 74, Ljubljana. ŠENTJUR PRI CELJU: Umrli so: Amalija MLA- KAR, 80, Podgorje; Neža AMBROŽ, 82, Hotunje; Ma- rija KOPRIVC, 77, Podpeč nad Marofom. 31 - 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 ^5 16 DNI DO MEP 80 PRIČAKUJEMO ZLATO! ^ reprezentanci Celjana Janžek In Medved yse hitreje se približuje ko bodo v hali Golovec .j^ifare naznanile slavnost- ^ začetek IX. Mladinskega evropskega prvenstva v ko- ^fci. Medtem, ko organiza- torji hitijo s takorekoč zad- njimi pripravami za uspe^ pO izvedbo tega doslej naj- večjega tekmovanja v Ce- lju, pa se petnajst mladih fantov že dalj časa pospeše- no pripravlja za nastop v naSi državni reprezentanci, l(j bo na prvenstvu v Celju poskušala osvojiti zlato me- daljo- Med petnajstimi mladinci sta tudi dva člana KK Libela Celje MATJAŽ JANŽEK in ROBERT MEDVED, ki sta lani že uspešno nastopila v naši kadetski državni repre- zentanci ter pomagala do osvojitve zlate medalje. Ka- ko pa bo letos in ali se bosta oba uvrstila v ekipo za na- stop pred domačim občin- stvom, kajti v reprezentanci bo 12 igralcev, pripravlja pa se jih 15! Pred odhodom na zaključne priprave na Oto- fec sta oba celjska reprezen- tanta v spremstvu sekretarja organizacijskega odbora MEP 80 Vilija Sustra obiska- la našo redakcijo ter sprego- vorila o pripravah, načrtih in željah. ROBERT MEDVED, 202 cm, letos je končal tretji letnik Tehnične šole v Ce- lju: »S pripravami za nastop v Celju smo začeli že 25. juni- ja v Poreču, kjer smo bili 10 dni, zatem pa smo se preseli- li na Vlašič in v Sarajevo, kjer smo bili 19 dni. Zdaj smo na Otočcu, zadnje dni pred prvenstvom pa bomo preživeli v Celju ali okolici ter odigrali tudi nekaj tekem.« MATJAŽ JANEZEK, 194 cm, je letos končal gi- mnazijo: »Trener reprezen- tance je Luka Stančič, nje- gov pomočnik pa Janez Dr- varič. V Poreču je pomagal tudi znani jugoslovanski ko- šarkarski strokovnjak Aca Nikolič. V Poreču smo imeli taktične priprave, na Vlapi- ču in Sarajevu kondicijske, zdaj pa je na vrsti žoga in .piljenje' taktičnih variant.« Ste doslej bili brez žoge? ROBERT in MATJAŽ: »Ja, samo na Vlašiču smo enkrat ali dvakrat igrali mali nogomet.« Ste vsi zdravi oz. se je v dosedanjih pripravh kdo poškodoval? ROBERT in MATJAŽ: »Zdravi smo vsi, poškodoval pa se je samo trener Luka Stančič. Na vso srečo samo lažje. Nogo!« Kaj mislita o celjskem na- stopu? ROBERT: »Smo v zelo tež- ki skupini, kjer so poleg nas še favoriti za medalje Italija- ni in Sovjetska Zveza! Zlasti Italijani so baje odlično pri- pravljeni. Bomo videli!« MATJAŽ: »Od celjskega nastopa pričakujemo samo najboljše, kajti drugače je bolje, da se sploh ne pojavi- mo. Igrali bomo za osvojitev zlate medalje!« Zaključne priprave? ROBERT in MATJAŽ: »Potovali bomo po Sloveniji in igr£ili prijateljske trening tekme.« Kako ocenjujeta nastop Roka Kopitarja v Moskvi? ROBERT: »OdUčen je bil in veljajo mu vse čestitke.« MATJAŽ: »Odlično in istočasno škoda, saj je bil ta- ko bUzu medalje!« Naši košarkarji (pogovar- jali smo se po tekmi z SZ in pred finalom, tako da oba mlada celjska košarkarja takrat še nista vedela za ve- lik uspeh - zlato medaljo!) v Moskvi? ROBERT: »To so virtuozi, kaj vse delajo Kičanovič, De- li bašič in ostali...« MATJAŽ: »Omenjena de- lata pravi ,agadir', tako tudi ostali. Dolgo ne bomo imeli takšne generacije.« Kakšno je vzdušje v ekipi, kakšen je umik dnevnega treninga? ROBERT: »V ekipi smo vsi enotni in zdaj nihče ne izstopa. So sicer ,odtenki', vendar se vse lepo preliva in dopolnjuje.« MATJAŽ: »Vsak dan vsta- jamo ob 6,45 in ob devetih imamo prvi trening. Po kosi- lu ,lovimo sanje', sledi tre- ning, nato pa branje, šahira- nje, poslušanje glasbe, vse je O. K.« Obema mladima celjski- ma reprezentantoma, kot tudi vsem ostalim košar- karjem, ki bodo nastopili za naše barve v Celju, želimo uspešen nastop, čimvečje polnjenje nasprotnikovega koša in seveda uvrstitev v finale ter osvojitev zlate medalje. TONE VRABL REKLI SO BREZPLAČNO JIH UČIJO PLAVANJA TOMO VOZLIC, pred- sednik smučarskega društva Prebold: »V teh lepih dneh smo na baze- nu v Preboldu pripravili prvi tečaj za neplavalce. Udeležilo se ga je 40 pred- šolskih otrok iz Prebolda in okolice. Zanimivo je, da je pri nas tečaj zastonj, poučujejo pa naši vadite- lji. Ce bo lepo vreme in topla voda bomo v teh dneh pripravili še drug tečaj. T. TAVČAR mochsa. tocvaapctbehhbim ahaaemmsechmm bo/ibUJOM reaip coioaa ccp. 4>0T0 B. KpynKO POZDRAV IZ 01V MOSKVI Se pred zaključkom letošnjih olimpijskih iger smo v naše uredništvo dobili razglednico iz daJjne Moskve, ki so jo poslale članice Rokometnega kluba Velenje. Igralke so v zadnjem prvenstvu v II. zvezni ligi osvojile odlično peto mesto in jih je za nagrado vodstvo kluba poslalo za teden dni na ogled 22. olimpijskih iger. Z njimi je bil tudi trener ekipe, sicer pa znani športni delavec v Celju, Franc Ramskugler. Razgovor z njim objavljamo na 15. strani. Rokometašicam Velenja hvala za pozornost in želja, da bi v novem prvenstvu bile še boljše, kot lani. .............................. ................................. XyRABL MEP 80 - ZGODOVINA CEUSKE KOŠARKE 3 NAČRTNO DELO - USPEH Iz republiške lige do I. B zvezne lige Kljub visoki kvaliteti celjske košarke, zlasti pri članih, pa Celjanom v vseh 35-letih ni uspelo niti enkrat osvojiti na- slov članskega republi- škega prvaka! Iz enotne republiške lige se je članska ekipa večkrat selila v deljeno republi- ško ligo. V svojih vrstah pa je članska ekipa imela v ob- dobju 1950-1960 zveneča imena igralcev: Janko Spacapan, ki se je odlično uveljavil kot trener v Ce- lju in Storah, Branko Cretnik, ki je uspešno na- daljevcd svojo igralsko pot v Ljubljani in bil tudi državni reprezentant, od- lične atlete in državne re- prezentante Igorja Zu- pančiča, Romana Leska, Mirka Kolnika, Boris Malgaj in Adrijan Levstik sta uspešno nadaljevala svojo igralsko pot pri Olimpiji, Rudi Pur se je od igralca razvil v odlič- nega zveznega košarka- škega sodnika, Tone Gor- šič je E)ostal vodilni stro- kovnjak v državi v roko- iietu. Sicer pa obdobje okrog leta 1960 ni bilo v tekmovalnem smislu bo- gato za Celjane. V tistem obdobju so za Celje na- stopali - Božidar Bolka, ^ihi Ratej, Edi Smid (ki kasneje nastopal za Olimpijo), Leon Leskov- ^ek. Vili Suster, Rudi ^avšer Jože Cernoša, Franc Šeligo, Andrej Bo- Mile C epin. Marko ^orko in Zvone JProdan. Leta 1969 je bila celjska članska ekipa prvič blizu II. zvezne lige, vendar so v odločilni »tretji« tekmi v Ljubljani izgubili s kranjskim Triglavom in s tem možnost nastopa na kvalifikacijah v Trbov- ljah. Načrtno delo pa je le popeljalo Celjane v II. ZKL. Bilo je v letu 1972, ko so v republiški ligi do- segli 2. mesto in se na kvalifikacijah v Splitu uvrstili v II. ZKL. Klub je takrat vodil zaslužni predsednik ing. Jože Ger- šak, trenerske posle je opravljal Mile Cepin, med igralci pa so izstopali To- ne Sagadin, Rudi Jerič, Zmago in Miloš Sagadin, Slavko Tomašič, Borivoj Župančič, Marjan Lesko- var, Matjaž Ramšak in Dušan Erjavec. Po dveh letih nastopanja v II. ZKL so v »tretji« tekmi izgubili srečanje z ljub- ljansko Ilirjo in s tem članstvo v tej ligi. Vrnili so se v republi- ško ligo in leta 1976 so se vrnili ponovno v II. ZKL pod vodstvom novega trenerja Zmaga Sagadina. Od tega leta dalje so stal- ni člani II. ZKL, kjer so bili najprej šesti, nato tretji, lani drugi in letos 1980 so si z 2. mesto v tej ligi priborili največji po- vojni uspeh - članstvo v novoustanovljeni I. B ZKL. Ta uspeh so Celju priborili igralci - Haupt- man, Gole, Janžek, Pi- pan, Tovornik, Polanec, Medved, Prodan, Stefa- nec, Kramperšek, Du- brovski, Unverdorben, Kralj in Kidrič. To je per- spektivna ekipa s pov- prečno starostjo 19,8 let. Uspeh pod vodstvom tre- nerja Milana Cepina ni bil presenečenje, pač pa re- zultat večletnega trdega dela vseh igralcev, večje- ga števila trenerjev, kjer se je vključil v delo tudi pomožni trener Zrinski, pa požrtvovalnega dela klubske uprave. Omeniti velja, da je KK Celje večkrat spreminjal svoje ime. Nekaj let so na- stopali kot Kovinotehna, sedaj pa kot Libela. Mladi igralci so prav v zadnjem letu prevzeli nase veliko breme in odgovornost v tem zahtevnem tekmova- nju, ki so ga ob izkušenih igralcih starejše generaci- je opravili nadvse zado- voljivo, j^j MODELARSTVOl ZNOVA NA PRVENSTVU 5 tremi modeli v Mostar Obiskali smo lično delav- nico Ljudske tehnike EMO v Gaberju, tam kjer imajo modelarji EMA svoj sedež. Kljub poletni vročini smo v delavnici našli znanega celjskega modelarja, več- kratnega državnega prvaka in enega od naših najboljših jugoslovanskih modelarjev Branka Leskovška. Pri- pravljal je svoje tri modele, s katerimi bo nastopil od 26. do 30. avgusta v Mostarju na letošnjem evropskem pr- venstvu v jedrilicah F 1 A. Branko Leskovšek je letos izbran v državno reprezen- tanco skupaj s Tonetom Vi- denškom iz Ljubljane ter Ra- dom Blagojevičem iz Zrenja- nina. To si je priboril z zma- go v lanskem letu na treh ve- likih tekmah in to na tekmo- vanju Bratstva in enotnosti v Glanuču v BIH, na Štajer- skem pokalu v Celju in na pokalu republik v Zagrebu. Letos pa je Branko Leskov- šek osvojil na treh tekmah (frugo mesto in to na pokalu BIH v Cakovcu, na republi- škem prvenstvu v Metliki in na državnem prvenstvu v Pančevu. O samem prvenstvu, ki bo v Mostarju, nam je Branko dejal: »Do sedaj sem sodelo- val na dveh evropskih pr- venstvih. Tako smo leta 1974 in 1976 osvojili prvo mesto med ekipami. Sam pa sem bil enkrat tretji. Leta 1978, ko je bila naša reprezentanca četrta, nisem sodeloval, ker sem bil v JLA. Danes imamo dobro ekipo. Modelov ima- mo dovolj, toda vse je odvi- sno od taktike in priprave v psihičnem pogledu. Zlasti letos bo konkurenca v Mo- starju močna, kajti nastopili bodo tudi sovjetski tekmo- valci, ki imajo odlične mode- le in močno ekipo. Vsega skupaj bo 19 ekip. Seveda si želimo, da bi uspeli kot eki- pa in osvojili eno od treh pr- vih mest. Med posamezniki si želim uvrstitev med naj- boljšo deseterico, pa čeravno bo to težko doseči. Zavedati se namreč moramo, da do- mačini pričakujejo uspeh naše vrste, kar je nova obre- menitev za Yse.« Bremko Leskovšek bo imel v Mostarju sedem startov^ Želimo mu, da bi njegov mo- del v vseh sedmih jktizkusih ostal v zraku po 180 sekund. To bi mu prineslo visoko uvrstitev. J. KUZMA NOV USPEH NOGOMETAŠEV Nogometaši Kladivarja so ob praznovanju občinskega prazni- ka Jesenic nastopili v tem mestu in odigrali prijateljsko tekmo proti domači conski ekipi. Po za- nimivi in kakovostni tekmi so zmagali Celjani z rezultatom 3:0. Strelci za celjsko ekipo so bili Hasanbašič, Mujič in Savič. V ekipi Kladivarja, ki se resno pri- pravlja za novo sezono so prika- zali dopadljivo igro Bojanovič, Plevel. Naprutnik, Kroflič, Zlata- novič in Nedeliskovič. NA KRATKO NOVO STRELIŠČE V REČICI Strelsko društvo Dušan Pože- nel iz Rečice pri Laškem te dni praznuje delovni uspeh. S pro- stovoljnim delom so strelci sami izgradili novo strelišče za malo- kalibrsko orožje in zračno puško. Svečana otvoritev bo 16. avgusta ob 10. uri. Teden dni popreje - 9. avgusta bo tu veliko meddruš- tveno tekmovanje v streljanju z MK puško in pištolo proste izbi- re. Nastopilo bo 40 ekip iz Slove- nije. VINKO LAVRINC ŠAHISTI INVALIDI ŽALCA TRETJI žalski invalidi šahisti so so- delovali na mednarodnem ša- hovskem turnirju v Sobcu. V svoji tretji skupini so osvojili odlično tretje mesto. V ekipi so nastopili Marjan Crepan, Sreč- ko Habe, Anton Leskovšek, ki je bil edini neporažen v tej skupi- ni in najboljši šahist v ekipi, ter Jože Grobelnik. Vsega skupaj je nastopilo 150 šahistov iz treh dežel. JOŽE GROBELNIK PRVAK ČSSR NA VRANSKEM Na Vranskem je gostovala najboljša čehoslovaška ženska vrsta nogometašic, ki je odigra- la prijateljsko tekmo proti vete- ranom Vranskega. V zanimivi tekmi, katero si je ogledalo 500 gledalcev, so zmagale gostje 3:2 (1:1, 0:0). Odločitev je padla šele po streljanju enajstmetrovk. Sodil je zelo dobro Banko iz Go- milskega. MILAN BRIŠNIK PLAVALCI NEPTUNA DRUGI Pionirska plavalna ekipa celj- skega Neptuna je v nedeljo sode- lovala na plavalnem mitingu na Jesenicah. Mladi celjski plavalci so dosegli lep uspeh. V kategoriji mlajših pionirjev so osvojili dru- go mesto med ekipami. Med po- samezniki pa so najboljši rezultat dosegli Borut Kramer in Judita Tkavc, ki sta zmagala v plavanju na 50 metrov prsno. Prvi je dose- gel rezultat 46,8, Judita pa 50,8. Drugi mesti sta osvojili Tanja Fermentin in Senja Ljubša ter četrto mesto Mojca Anderle. J. KUZMA NOV USPEH TRIM TEAMA Te dni gostuje v Celju švi- carska rokometna ekipa Stafa iz Ziiricha s svojo mladinsko in člansko eki- po. Nastopila je v Celju, Petrovčah, Storah in da- nes še v Grižah. Gostje so odigrali dve srečanji tudi v Celju. Mladinska ekipa Aera je premagala svoje sovrst- nike z rezultatom 23:13. Najboljši v celjskem moš- tvu so bili Medved 6, Manček, Guček in Ma- hnič po štiri. Pri gostih pa sta bila izvrstna Feldman in Mussli. Članska ekipa Trim tea- ma je premagala goste z rezultatom 26:23. V do- mačem moštvu so bili najboljši Luskar 7, Mesa- ric 6 in Levstik 5 zadet- kov. Pri gostih se je odli- koval ZaUinger s šestimi zadetki. Srečanje je zelo dobro vodil Bogdan Po- valej iz Celja. J. KUZMA 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 7. avgust iQ| PLAVANJE CEUSKIDELHNI Mladih plavalcev v Celju dovolj Te dni smo obiskali celjski plavalni bazen Neptuna, kjer je zelo živahno. Ob trenerjih Petru, Aleksandru in Bredi je kopica mladih plavalcev, pravih plavalnih delfinčkov, ki so se z mokrim elementom spoznali že pred leti, toda tokrat šele pričeli z resno vadbo in treningom. Morda bo med njimi čez nekaj let priplaval novi Toplak, Vrhovšek ali celo novi Petrič. Kdo ve?! Izbrali smo petorico njih, da nam povedo, kaj je za njih plavanje in kako se pripravljajo za plavalca. Edvard Pertinač: »Star sem komaj osem let. Prvič sem zaplaval pri svojih še- stih letih. Sedaj pridno va- dim že dobrih trideset dni. Tudi nastopil sem že in to na odprtem prvenstvu Celja ter preplaval 50 metrov prosto v času 1:01,0. To ni najboljši rezultat, toda saj je šele zače- tek. Za sedaj treruram le še plavanje v prsnem in pro- stem slogu. Za delfina še ni- mam dovolj moči. Toda tudi tu se bom potrudil.« Peter Podsedenšek, mlaj- ši: »Sem sicer smučar, toda poleti mi je najljubša zabava v vodi. Čeravno sem star šele deset let, plavam že peto le- to. Z rednimi treningi sem pričel šele letos, kajti lansko leto sem bil bolan in pol leta nisem smel v vodo. Najraje plavam prsno in prosto. Tudi letošnji rezultat 59,2 na 50 metrov prsno je kar dober. Ta mesec bom še pridno va- dil, pozimi pa v malem ba- zenu.« Peter Podsedenšek, sta- rejši: »Sem eden od treh tre- nerjev pri plavalnem klubu Neptun. Trenutno skupaj z Aleksandrom Hraševcem in tovarišico Bredo vadimo z 58 pioriirji in pionirkami. Šte- vilni mladi plavalci so prvič v vodi. Toda kljub temu ima- mo številne talente, ki bodo šele pokazali svojo vrednost čez nekaj let. Prvi pogoj za to pa je zimski bazen. Brez nje- ga si ne moremo misliti pra- vega prodora celjskega pla- vanja med najboljše sloven- ske plavalce, ki so vodilni v Jugoslaviji.« Metka Žafran: »Stara sem dobrih ^eset let. Plavam že dolgo in zlasti mi odgovarja prosti slog in hrbtno plava- nje, čeravno pri slednjem še nisem ujela pravega ritma. Treningi niso težavni in so prav zabavni. Resno treni- ram šele dobrih trideset dni in mislim tudi v bodoče na- daljevati z vadbo. Želela bi, da bi dosegla v plavanju uspeh. Moj najboljši rezultat pa sem zabeležila v prsnem plavanju in to na 50 metrov z rezultatom 0:59,0.« Robi Kristan: »Vsak dan dvakrat, in to dopoldne od 8. do 9. in popoldne od 18. do 19. ure redno vadim. S plava- njem pa sem pričel p>otem, ko smo učenci četrtih razre- dov imeli redno pregledno plavanje v malem bazenu posebne osnovne šole. Po re- dnem treningu, ki je trajal dobrih trideset dni, sem že odplaval v prsnem slogu na 50 metrov 1:01,0, kar mi je dalo novih moči za vadbo in v bodoče se bom posvetil plavanju v delfinu.« Tako menijo celjski mlački, novi plavalni delfinčki, od katerih lahko dobre rezultate pričakujemo šele v prihodnje. Ko pa bo Celje dobilo na Golovcu zimski bazen, bodo lahko tudi ostali, ki danes stojijo ob strani, prišli v bazene in šele takrat bo mladi rod Celjanov v *ej športni panogi popol- noma zaživeL J. KUZMA LOVSKE Polha in njegovo življenje malo kdo pozna. To je pri- bližno enako kot s kukavico, katero preko poletja sliši skoro vsak gozdni obiskova- lec, vidi pa je nihče. Pri nas v Sloveniji pozna- mo tri vrste teh skrivnostnih živalic; navadnega, vrtnega in drevesnega polha. Dolg je do osemnajst centimetrov, zavaljenega života z velikimi očmi, kar potrjuje, da se hra- ni le v nočnem času. Njegov kožušček in košati rep sta si- vo pepelnate barve, tipalni brki pa sta precej dolgi in črni, medtem ko je po trebu- hu in tačkah snežno bel. Najraje se zadržuje v buko- vih in hrastovih gozdovih, velikih nasadih sadnega in orehovega drevja, s katerega plodovi se tudi hrani. Preko dneva spi tudi po več polhov skupaj v luknjah starih dre- ves, po podstrešjih obgoz- dnih hiš in po raznih zapu- ščenih gnezdih večjih ptic in veveric. Ženijo se v mesecu juniju in juliju, takrat ko si že opomorejo od zimskega spanja. Polh se namreč v pozni je- seni, ko se močno odebeli in zapade sneg, spravi v pod- zemski rov in zimo prespi. Če je prezimovališče večje, se jih nagnete v ta prostor tudi po več sto skupaj. So- proga tega zagonetnega sive- ga čudaka, skoti do štiri mla- diče in je vzorna mamica, ta- ko kot večina iz vrst glodal- cev. Krzneni plašči polhov so cenjeni tako doma kot v tujini, saj iz njih izdelujejo pokrivala z imenom polhov- ka, ter dolge in tričetrtinske ženske plašče. Pred drugo svetovno voj- no, ko sem nosil hlače še nad koleni, sem imel priliko iti na polšji lov v Gorjance s sta- rejšimi znanci. To so bili štu- dentje z univerze v Ljublja- ni, sicer pa Novomeščani, katerim je bil lov na polhe španska vas. Pri studencu Gospodična na Gorjancih je bila zgrajena lična planinska koča, manjši kopalni bazen, ter mize in klopi. Prostor za prenočeva- nje dvajsetih oseb smo le po- lovično zasedli, saj so bili tri- je odrasli mešani pari in jaz - lovec polhov. PO krajšem oddihu, ko se je sonce bližalo horizontu, so dekleta pripravila večerjo, jaz pa večji kup dračja, kate- rega sem potem, ko je nasta- la noč, zažgal. Iz nahrbtnika sem zložil na mizo petnajst polšjih pasti v obliki manjših lesenih škatel na jekleno vzmet. Znotraj sem vsako posebej nadrgnil z dišečimi hruškami, na sprožilno mesto pasti pa pri- trdil po krhelj dišeče in zape- ljive vabe. V jeseni se v gozdu kaj hi- tro zmrači, zato sem pasti imel nastavljene že ob 19. uri, prvi obhod in pobiranje plena pa ob 22 uri. Lovne škatle, ki sem jih namestil po nizko rastočih starih buk- vah, sem s karbitarico le s teška našel, saj tema okolje povsem spremeni, povrhu vsega pa še neprijetno skovi- kanje sove in lajanje lisjaka naredi človeka še bolj osam- ljenega, kot v resnici je. Toda korajža velja in v prvi rundi sem iz pasti pobral štiri tol- ste polhe. Naložil sem dračja na ogenj, da je kar prasketalo in se podal v kočo, kjer so spali prijatelji. Zadremal sem na stolu in kot nalašč me je zdramilo nekašno šelestenje, ko je bila ura tri zjutraj. Vzel sem luč in cekar in odšel na obhod številka dve. To pot se je plen od prejšnjega pre- cej razlikoval, vsaj po števi- lu. Enajst sivih samomoril- cev sem pobral iz lovnih ška- telj, ter pasti nastavil še za poslednjo rundo te ne pro- več tople in meglene noči. Ob šestih sem pobral vse lovnice v katerih je bilo še devet »kamikaz«, in na pra- gu koče zakričal: »Kdo bo je- del pečene polhe?« Nihče ni odgovoril. Le nekakšno brundanje se je culo, tako kot nekoč, ko sem v žlam- borju bezal polha s palico. Odiral sem polhe tja do de- sete dopoldne, prijatelji in prijateljice so se tajinstveno pogovarjali med seboj, ter se mi smejali. Danes, ko sem trikrat pol- noleten, dobro vem, odkod in zakaj je prihajal tisti šelest in škripanje pogradov. Men- da se je že v tistih časih zače- la nezadržna seksualna revo- lucija potomcev, izvenze- meljskih inteligenc. Ko sem slačil zadnjega si- vega čudaka, je prišel k nam naš dobri znanec, pok. aka- demski slikar Lado Lamut iz Novega mesta, ter me pri de- lu z okoljem vred narisal. Dekleta so odlično pripra- vila kosilo za vseh osem pri- sotnih. Takole se je glasil je- dilni list: štiriindvajset peče- nih polhov, prazen krompir, rdeča pesa v solati, kruh in deset litrov rdečega cvička iz Dolenje vasi pri Šentjerneju. Lov polhov v okolici Go- spodične je bil zelo uspešen in še bom šel ponje. Smejal pa se bom jaz drugim, ob škripanju pogradov in lovu sivih gozdnih škratov. PIŠE: SANDI UDERMAN DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM: Med tednom dežurata: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah dežura en zdrav- nik od 15. do 12. ure nasled- njega dne, ob nedeljah do 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do na- slednjega dne do 6. ure zju- traj. VETERINARSKA PO- STAJA: neprekinjeno dežur- stvo CELJSKE LEKARNE: Do sobote do 9. avgusta do 12. ure dežura lekarna Center, od sobote dalje pa dežura no- va lekarna na Tomšičevem trgu. TRGOVINE: V soboto. 9. 8. je dežurna samopostrežba Center v Stanetovi ulici. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica CELJE vabi k sodelovanju izvajalca prostih del in nalog in sicer: - izvajalca za opravlJan|e del: kontroliranje obračunov blagajne, opravljanje nalog s trezorskimi vrednostmi ter likvidiranje plačilnih instrumentov v izločeni delovni enoti - ekspozituri Žalec. Pogoj: usposobljenost na ravni srednje izobrazbe ekonomske ali splošne smeri; 1 leto ustreznih delov- nih izkušenj Kandidati za navedena prosta dela in naloge morajo biti moralnopolitično neoporečni, imeti morajo akti- ven odnos do razvoja socialističnega samouprav- ljanja. Pismene ponudt>e z dokazili o strokovni usposoblje- nosti, naj kandidati pošljejo na naslov: Služba druž- benega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Ce- lje. Trg V. kongresa 7 - referat za organizacijo in kadre. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vsak prijavljeni kandidat bo pismeno obveščen o odločitvi in izbiri prijavljenih kandidatov v 30 dneh od dneva sprejetja sklepa. PROMETNE NESREČE PREHITEVANJE PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM Iz Zidanega mosta proti Obrežju se je peljal z osebnim avtomobilom BOŽIDAR CU- JEŠ, 21, iz Tratne. Pred železni- škim podvozom je na zoženem delu ceste začel prehitevati to- vornjak, v tem pa je z nasprotne smeri pripeljal z motorjem BRANKO BIGLEZ. 26, iz Obrež- ja. Prišlo je do trčenja, kjer sta se težje poškodovala Biglez in sopotnik ANTON GERJOL, iz Rudne vasi. Škode je bilo za 25 tisoč din. V CESTNO OGRAJO IN JAREK Voznik osebnega avtomobila ROBERT BEZGOVSEK. 32. iz Maribora, je pripeljal z neprimer- no hitrostjo v blagi levi ovinek v Trnovljah pri Celju, kjer ga je za- neslo desno ter je trčil v vrtno ograjo, jo nekaj metrov podrl in obstal v jarku. Pri tem sc je težje poškodoval sopotnik SRETAN POPOVIč, 40, iz Celja. Škode je za 20 ti.soč din. ŠE EN POBEG Po desni strani cestišča je ho- dila skozi Prebold MARIJA DO- BRIHA, iz Dolenje vasi. Pri Tek- stilni tovarni je pripeljal na- sproti voznik osebnega avtomo- bila Zastave 750, ki je vozil pre- hitro in ga je v levem ostrem ovinku začelo zanašati ter je za- to zbil Dobrihovo na travnik. Voznik na kraju nesreče ni po- čakal, do zaključka redakcije pa so mu bili miličniki že na sledi. ZDRKNILI PO GOZDNI CESTI Po gozdni cesti v Hramšah je peljal z osebnim avtomobilom VINCENC GORJUP, 56, iz Vele- nja. V klancu je hotel prestaviti v nižjo brzino, kar pa mu ni uspelo, zato je začel drseti nazaj in se je prevrnil 50 metrov globoko ter obstcil na strehi. Voznik ni bil po- škodovan, sopotnik STANKO GORJUP iz Velenja lažje, težje pa sopotnica ANGELA POLAK iz Pesja. Škode je bilo za 40 tisoč din. ZARADI NEPAZUIVOSTI TRČENJE Po lokalni cesti Svetina - Ka- njuce se je peljal z neregistrira- nim motorjem IVAN JURKO- SEK, 43, iz Kanjuc. Ko je pripe- ljal v bližino gozda se je ozrl po sopotniku MARJANU JURKO- SKU, 13, iz Kanjuc. Zaradi tega ni opazil osebnega avtomobila IVANA TOFANTA, 27. iz Kom- pol, ki je takrat pripeljal z na- sprotne smeri. Prišlo je dtf trče- nja, kjer je bil voznik Jurkošek lažje, sopotnik pa težje poško- dovan. Škode je 15 tisoč din. PREVOZIL RDEČO (.(j Po Partizanski cesti v p^^- je pripeljal iz smeri Šoštanja ^ nik osebnega avtomobila 1^? KLAVCiC, 40, iz Podgorjj^ prevozil rdečo luč na semafoJ Na Partizansko cesto se je t^u vključeval v promet motoristi NEZ BELEC, 23, iz Pesjeg,^ katerega se je zaletel Klav(Ji|; ga zbil. Pri nesreči se je težj^j škodoval sopotnik na moto, IVAN BERICIC iz Pesjega. ^ TRČENJE V KRIŽIŠČU Do težje prometne nesre^, prišlo v križišču Foitove, q^ ske in Partizanske ceste v V(j nju in to zaradi izsiljeval, prednosti, pri tem sta bili 4 osebi lažje in ena težje poško^ vani, materialna škoda pa So soč din. Voznik osebnega avtomob| STANE SKAPIN. 27, iz Dobn«, vasi, je pravilno peljal po Foit, vi ulici in ker je na semafor gorela zelena luč je peljal g prej. Pri tem pa je z nasproi smeri po Partizanski pripeljji osebnim avtomobilom PRIMoj STRNISA, 34, iz Velenja inzatj Jal levo ter tako izsiljeval pr« nost Skapinu. Pri tem Je prjj do trčenja, kjer sta bila lazjep škodovana voznik Skapin njegov otrok Gregor, težje j sopotnica ALENKA ŠKAPI Povzročitelj nesreče ni bil | škodovan, materialne škode je za 50 tisoč din. Z MOTORJEM V AVTOBUS Po lokalni cesti iz Zagrada pi ti Radečam je peljal s tovornj kom BORISLAV GAJiC, 45, Brežic. Ko je pripeljal v de pregledni ovinek pri hiši št. 8j nasprotne smeri pripeljal po le strani z motorjem MARTIN R SI, 18, iz Zagrada in trčil v tov njak. Pri tem se je težko pošl doval in so mu v celjski boln nudili prvo pomoč. Škode je tisoč din. IZSlUEVAL ^ PREDNOST_^ ^ Po Aškerčevi ulici v Celju! peljal z avtobusom IVAN PR VOLNIK. 32, iz Celja. Ko je p peljal v križišče pri pošti je nasprotne neprednostne cest« nezmanjšano hitrostjo pripelj voznik osebnega avtomobi FRANC ZADRAVEC, 67, iz C Ija. Voznik avtobusa je poskus z zaviranjem nesrečo prepreči vendar je vseeno trčil v osefc avto, pri čemer se je voznik Z dravec težko poškodoval in je celjski bolnici. Škode je za< tisoč din. NEPREVIDNO PREČKANJE v Kamjeku pri Rogatcu je vi nik osebnega avtomobila nei ške registracije dohitel pei BOŽIDARJA BALAGOVIC 18, iz Krapine, ki je hodil po sV desni strani. Ko ga je voznik p čel prehitevati, pa je pešec ne« doma prečkal cestišče. Kljubi viranju ga je voznik zbil. pri' mer se je Balagovič težje poS* doval. iZSiUEVANJE V KRIŽIŠČU Po prednostni Kidričevi ul> v Velenju je zapeljal v križiš* Vodnikovo voznik kolesa naf možni motor V. M. iz Velenjall neprednostni Vodnikovi pa pripeljal voznik osebnega avl mobila VINCENC ŠTABUCJ iz Šoštanja, ki je zaprl pot sarju in se je le-ta zaletel v> ter pri padcu težje poškodov^ Voznik Stabuc je poškodoval" sam takoj odpeljal v velen? zdravstveni dom. ZBIL PEŠAKINJO iN POBEGNIL Iz Ljubnega proti Mozirju hodili štirje pešci. Ko so priš'' most preko Savinje v Radmi"! se je tja pripeljal tudi voznik* lesa na pomožni motor Al^ TKAVEC, 22. iz Šentjanža in" je vozil cik-cak, je zbil 16-1^'' I. B iz Lok, ki se je težje p«^" dovala, Tkavec pa je na kraju' sreče pustil kolo ter zbežal. P*, ga miličniki kaj kmalu izsled' jtjl^' 7. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 ENOVITO DO LEPŠE PODOBE NAŠIH CEST Najprej »osebna legiti- macija« Cestnega podjet- ja Celje. Delavci vzdržuje- jo 61 kilometrov magi- stralnih cest na celjskem območju, 481 km regio- nalnih cest, poleg tega pa v štirih občinah še občin- sko cestno omrežje. Ko- nec maja je bilo zaposle- nih skupaj 714 delavcev, od tega redno 561, ostali pa le sezonsko. Ko smo povprašali, kakšne so osnovne značilnosti sa- moupravne organizirano- sti, Cestno podjetje na- mreč sestavljajo štiri te- meljne organizacije zdru- ženega dela ter DSSS, so nam povedali, da gre predvsem za specializaci- jo, delitev dela, dokajšnjo tehnološko zaokroženost posameznih TOZD in do- kaj čiste odnose na po- dročju dohodkovnih od- nosov. Pred kratkim so izvedli tudi reorganizaci- jo delovne skupnosti skupnih služb in režijskih služb; tako je sedaj takale samoupravna organizira- nost: 1. TOZD: Vzdrževa- nje cest, 2. Gradnje, 3. As- falt-kamnolom, 4. Vzdr- ževanje in mehanizacija in DSSS. V Cestnem podjetju do- bro gospodarijo. Primer- java med letom 1978 in 1979 kaže, da se je celotni dohodek povečal za 35 odstotkov, dohodek za 32, čisti dohodek 36, osebni dohodki so se po- večali za 24 odstotkov in skladi kar za sedemdeset odstotkov. Tudi letošnje prvo polletje je bilo uspešno. Dohodek se je v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem povečal za 29 odstotkov, in čisti dohodek za 25, med tem ko so se osebni dohodki povečali za 12 odstotkov. Ob tem ne gre pozabiti te- ga, da so cestarji iz Celja po uspehih v sredini re- publiške lestvice, da so si prizadevni cestarji uredili na Lavi svoje sodobne de- lavnice ter cestno meha-. nizacijo, da pa so kljub ta- ko povečani materialni bazi po osebnih dohod- kih za zadnjem delu ce- starjev v Sloveniji. Sicer pa, kadar govori- mo in pišemo o celjskem Cestnem podjetju, ne mo- remo mimo nekaterih po- membnih uspehov. Ome- nimo le izgradnjo kamno- loma v Veliki Pirešici, ka- mnolom v Sibeniku in Cestno vzdrževalna baza v Šentjurski občini in iz- gradnjo Zave. Tu gre, kot smo že zapisali za obratne in poslovne prostore. Po- zabiti ne smemo izgrad- njo cest na Kozjanskem, pa ceste v Logarsko doli- no, vključno z mostovi in vseh večjih del v občini Celje. S posebnim pono- som pa omenjajo ceste maršala Tita v dolžini 20 kilometrov, ki je veljala devetnajst milijard di- narjev. Kakšna bodočnost Cestnega podjetja Celje? Vidijo jo seveda v svojem območnem prostoru. Bo- doči razvoj te delovne or- ganizacije naj ne bi prese- gal okvirjev, pač pa bi po- krival potrebe, ki so na celjskem območju, tako po vzdrževanju in gradnji cest, načrtovanju, progra- miranju kot po upravlja- nju obstoječih in novoz- grajenih cest. Pogoji zato so podani. Materialni in drugi, treba se bo samo prilagoditi novim razme- ram. Dela bo treba v čim večji meri mehanizirati. To velja tudi za področje rednega vzdrževanja. V Cestnem podjetju so bo- do seveda prizadevali za to, da bodo stroški za vzdrževanje in gradnjo čim manjši, vendar ob tem kakovost del ne bo smela trpeti. Izredno pomemben je ENOVIT PRISTOP DO VZDRŽEVANJA CEST- NEGA OMREŽJA IN Do UKREPOV, KI SO PO- TREBNI ZA VAREN PROMET. Gre za promet na magistralnih, republi- ških in občinskih cestah, saj mnogokrat presegajo meje občin, območij in celo republike. Takšen pristop bo potreben tudi pri načrtovanju, progra- miranju in izvajanju del na cestnem omrežju. V tem trenutku je pomemb- no, kako bo vseh 66 slo- venskih občin našlo pri- merno ustrezen način do- govarjanja za financiranje teh del. To bo moral opre- deliti zakon o cestah, po- zabiti pa ne gre tudi sa- moupravnih interesnih skupnosti. Končno bo treba opre- deliti tudi pojem VZDR- ŽEVANJE. V celjskem Cestnem podjetju meni- jo, da je vzdrževanje vse, kar se na obstoječi cestni mreži dogaja. Kar se tiče financiranja, pa želijo, da bo zakon jasen in konkre- ten. Cestna služba bo mo- rala doživeti preobrazbo. In ob koncu še nekaj zanimivosti iz Cestnega podjetja Celje. Vso pozor- nost namenjajo družbe- nemu standardu in stano- vanjski problematiki svo- jih delavcev. Konec avgu- sta bodo v Celju znova pridobili 24 postelj. Gre za objekt na Lavi, kjer so pred tem že uredili 30 po- stelj za svoje delavce. Ta- ko da je skupaj z delav- skim samskim domom v Pirešici in posteljami za delavce v Cestno vzdrže- valni bazi Šentjur 120 po- stelj za delavce CPC (za operativne sezonske de- lavce in za delavce v zim- ski službi). Tudi za letni oddih je poskrbljeno. Delavci ima- jo možnost letovanja v Ci- žičih na Krku in v Gornji Savinjski dolini. Križišče celjske obvoznice V-2in poslovni prostori DSSS, TOZD vzdrževanje cest in TOZD Gradnje in nastajajoči objekt TOZD Vzdrževanja in mehanizacija s samskimi sobami. Kozjanskem CPC že po ustaljeni praksi zelo plodno sodeluje z mladinskimi] plovnimi akcijami. Najuspešnejše tovrstno sodelovanje je gotovo cesta maršala ] *'ta (posnetek je nastal ob svečani otvoritvi 1977. leta). SŽ DO ŽIČNA Celje - odbor za delovna razmerja objavlja naslednjo štipendijo: za šolanje na šolskem kovinarskem In metalurškem centru v Štorah - za poklic strojni ključavničar - 1 štipendija Interesenti naj pošljejo vloge za navedene objave odboru za delovna razmerja ali se osebno zglasijo najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko- splošnem sektorju, Ipavčeva ulica 20. GOSTINSKO PODJETJE CEUE TOZD »NA - NA« CEUE vabi k sodelovanju več KV NATAKARJEV za potrebe novega gostišča »TURŠKA MAČKA« pogoj: končana gostinska šola Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s po- skusnim delom 2 meseca. Kandidati naj predložijo pismene vloge na naslov: Gostinsko podjetje CELJE - splošno kadrovski sek- tor, Stanetova 27 - v 15 dneh od objave. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah In Slov. Konjice, na podlagi 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS št. 21/75) razpisuje dela in naloge NAMESTNIKA DPS pod naslednjimi pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj POMOČNIKA DPS pod naslednjimi pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj DVEH STROKOVNIH SODELAVCEV DPS pod naslednjimi pogoji: - visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri - 1 leto delovnih izkušenj FINANČNO - ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA pod naslednjimi pogoji: - srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjeva- nju pogojev naj kandidati pošljejo v 15/ dneh po objavi na naslov Družbeni pravobranilec samouprav- ljanja v Celju, Trg svobode 10/11 Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30; dneh po izbiri. Delovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC razširja svojo ponudbo v več trgovskih strokah, zato bomo vključili večje število novih delavcev. Ker bodo potrebni delavci naslednjih profilov objavljamo naslednje naloge in opravila: VEČ PRODAJALCEV različnih strok z 1 do 3 let delovnih izkušenj v stroki in opravljenim tečajem iz higienskega minimuma VEČ NATAKARJEV z 1 do 3 let delovnih izkušenj v stroki in opravljenim tečajem iz higienskega minimuma VEČ KUHARJEV z 1 do 3 let delovnih izkušenj v stroki in opravljenim tečajem iz higienskega minimuma VEČ MESARJEV oz. RAZSEKOVALCEV s 3 leti delovnih izkušenj v stroki in opravljenim teča- jem iz higienskega minimuma Interesente vabimo, da se prijavijo v 15 dneh po objavi na naslov TDO »SAVINJSKI MAG/^ZIN« ŽALEC, šlandrov trg 35, s pismeno vlogo in dokazili o izo- brazbi. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU IZ GRŠKE POPOTNE MALHE ATENSKO MRA VLJIŠČE PIŠE: 13 BRANKO STAMEJČIČ Ce o čem, potem prav o Atenah, res težko pišem. Preveč hitro in površno, bež- no minljivo je bilo naše biva- nje v tej večmilijonski pre- stolnici Grčije. V spominu je tako ostalo predv.sem nekaj bežnih vtisov s prenapolnje- nih ulic, v.scpris<)tna zane- marjenost in umazanija, j^ne- ča in nuzarcnska utrujenost. Kot pridni turisti smo si .se- veda ogledali nekaj največ- jih znamenitosti Aten. Brž- kone ni turistu, ki bi bil v Grčiji, pa se ne bi povzcpl na najbolj slovit giič v Atenah, na Akropolo. Tudi mi smo sledili nepregledni množici turistov in si ogledali sloveče spomenike Antike, ki jih je močno načel čas. Bili smo med zadnjimi, ki smo, za zi- darskimi odri sicer, a ven- dar, videli slovite Kariatide, .^est prelepih podpornih ki- pov templja Erehteon. 2e nakaj tednov zatem so vse te kipe odstranili in jih s tem rešili propada. Sodobna civi- lizacija s svojim hrupom in smradom, je bila namreč prehud sovražnik. Tempelj in Kariatide so propadli zara- di vpliva onesnaženega ozračja bolj kot zaradi vseh številnih naravnih ujem in Vojn v dolgih 2300 letih svo- jega obstoja. Celo znan bombni napad Morozinija le- ta 1687, ki je močno poško- doval največje in najlepše svetišče na Akropoli, ni na- redil toliko škode, kot one- snaženost ozračja. Ko smo si ogledovali prelepe ostanke bogate civilizacije in urno ter natančno delo strokovnja- kov, ki se res trudijo, da bi zanamcem te spomenike ohranili kar najbolje, smo si vsi po vrsti želeli, da bi skup- na akcija grške vlade in Unescoja uspela. Napredek je lepa, a hkrati kruta in uni- čevalna stvar. Dolgo smo .se- deli v skromni .senci .stiiro- davnih oliv na Akropoli. Ti- .sti dan je bila cela Akropola .še najbolj podobna ncskonč- neinu človeškemu mravlji- šču. Prerivanje turistov pa so budno opazovali čuvaji, ki jih je tu veliko in preprečili vsak poskus, da bi .se kdo najlepšim antičnim sveti- ščem preveč približal, ali ce- lo prestopil njihov prag. Spomeniki zlate dobe grške civilizacije, Perikleja in nje- govih sodobnikov, so pre- dragoceni - kot spomenik, zgodovina in kot turistična atrakcija, ki zliva v nikoli do- volj polne mošnje turistične- ga gospodarstva Grčije, lepe denarce. Zal nam je bilo, da ni bilo dovolj časa za še temelj itejši ogled tega dela Aten. Pose- bej smo si želeli sesti na se- deže antičnega, a nekoliko preurejenega Herodovega gledališča ob vznožju Akro- pole. Lepšega okolja za na- stop simfoničnega orkestra, ki je bil ta dan na vrsti, si res ni mogoče zamisliti. A kot ob vsej poti, je spet priganjal čas. Ker je bil ponedeljek, smo bili prikrajšani tudi za ogled v.seh atenskih muzejev, ki imajo ta dan počitek. Tako smo se pač sprehajali po uli- cah, .se ustavili ob grobu nez- nanemu junaku, kjer grški gardi.sti v narodnih nošah prav speklakularno menja- vajo stražo in slednjič zašli .še pod Lykavetos, najvi.šji grič v Atenah, ob vznožju ka- terega je me.sto res lepo in či.sto. Že na prvi pogled je bilo jasno, da smo prišli v četrt premožnikov. lA?pe hi- še, šir{)ke aleje, nikakršnega vrveža, zelo veliko policajev in drugih čuvajev ter prelepi vrtovi, ki jih sicer v Grčiji ni ravno na pietek vse to so bile značilno.sti, ki .so potrje- vale domnevo o bogastvu te četrti Aten. Zanimiv je bil .še sprehod po ulici ambasad, kjer je za- straženost posameznih di- plomatskih predstavništev kar preveč neposredno go- vorila o nemirnem svetov- nem položaju. Tudi v Pirej, ki se je že po- vsem stopil z Atenami, smo zavili in se sprehodili po nje- govih veselih in urejenih uli- cah. Iz te svetovne luke je nastalo pravo poslovno sre- dišče, ki mu podobo krojijo visoke stavbe svetovnih la- djarskih prevoznikov in tr- govcev. Atene so pravo vele- mesto. Povsem nepregledna je množica turistov, ki vsak dan gomazi po največjem antičnen spomeniku v Grčiji - atenski Akropoli. ALI ŽE \^ESfTE * * * j.. z ENIM SAMIM STRELOM V imivrovski pokrnjini v Makedoniji slovi Drn^nn D;i vidovski. lovec nnd lovci, po poklicu učitelj. Z onim su- mim .strelom jc ubil 200 kilo^rnmov tv^.kcgu me- dveda. Bil je to inedved- .<'kodljivec. ki je prebivuleetu povzročil veliko škode. GENERALI MED URAMI v narodnem muzeju vLju- Ijani hranijo med mnogimi urami tudi tri nenavadne in redke. Prva izmed njih je žepna, narejena iz lesa in vsa izrezljana. Ni znano, kdo jo je naredil, menijo pa, da je edinstvena na svetu. Je iz preteklega stoletja. Drugo uro. ki je podobna nogomet- ni žogi ali krogli, je konstrui- ral Jochan May iz Berlina. Ura visi na dolgi vrvi, poga- nja pa jo lastna teža. Kadar jo navijajo, jo morajo samo dvigniti. Številčnica je na- meščena na obdu krogle. V muzeju hranijo tudi tako imenovano nurnberško jaj- ce. Narejena je bila leta 1554. To je najstarejša žepna ura v Jugoslaviji. Ima samo en ka- zalec, namesto vzmeti jo po- ganja svinjska dlaka. Vsaka teh ur je vredna več kot stoti- ne in tisoče dragocenih so- dobnih ur. ZAJEC Z ROGOVI V lovskem domu v Vin- kovcih hranijo nenavadno trofejo: divjega zajca s srnja- kovimi rogovi na glavi. Kaj pravite o takšni trofeji lovci? Ni je imel niti baron Munch- ausen. To nenavadno trofejo je podaril Vinkovčanom spreten preparator. ki se je hotel na izviren način poro- gati lovcem - z bujno domiš- ljijo, ki v pretiranem popiso- vanju svo jih dogodivščin ni-r so poznali meje. NI VEČ RIB Blizu slikovitega Mestne- ga trga ima Ljubljana svojo Ribjo ulico. Je ena najstarej- ših ulic v Ljubljani. Starih ribičev, pa tudi rib ni več. Le iz bližnjih restavracij se kdaj pa kdaj zazna vonj po ribah, toda - morskih! PflAVS ms V HRAMŠAH i Ce se hočeš spočiti, naužiti svežega zraka in obdudo vati lepote narave, se podaj v enega izmed bisero^i slovenske zemlje - v Hramše nad Galicijo. Tam kra ljuje med žuborečim studencem in rumenimi kroS njami kostanjevih dreves, lična domačija družinicJ Zorana Vengusta, dobro znana aktivistom in borcert NOV. Zoran, ki je tudi znani lovec in vsestranski mojster ima svojstven hobi, da vzgaja pri nas redko uspevajo* rastline. Letos mu bo njegov trud bogato poplačani privzgojenimi figovimi drevesi, katera imajo 72 velikil sadežev (glej sliko!) Cez štirinajst dni pravi, bodo Ž« modre in godne za pokušino. Povsod okoli hiše s< jablane in hruške, ob zavetrni strani pa se raztezaj< dolge veje figovcev. Svojstven je pogled na tujca me< drevesi. Zoran pravi, da jih je najtežje prezimiti. "Zi zaščito pred zrnrzaljo, porabi vse krpe in cel voz pra proti mora pripeljati, da jih zaščiti. Pokriti pa jih mori še z nepremočjivo cerado, da so varne pred dežjem. J Pa to še ni vsa dejavnost našega Zorana. V ličfl delavnici izdeluje vsakovrstno leseno kmečko orodj^ katero ima po svoji konstrukciji stoletno tradicijo^ Lahko bi rekel - stara domačija in mladi ljudje, M verno prenašajo stoletne izkušnje in navade, danal njim rodovom. V. URSI^ NA CELJSKEM BAZENU TUDI2200 To, da ima Celje samo en bazen in da je to za sedanje potrebe že zdateč premalo, ni treba posebej pisati. Letošnja plavalna sezona se je zaradi slabega vremena izredno zavlekla, zato pa je v zadnjih dneh, ko je vreme izredr^o toplo, pravo »afriško«, na bazenu vsak dan več ljudi, kot bi jih bazen lahko sprejel. »Padel« je že tudi dnevni rekord, ki so ga zabeležili prejšnji četrtek, ko so registrirali v celem dnevu kar 2200 kopalcev! Ker pač druge možnosti za kopanje ni, gre tudi tako! Tisti, ki upravljajo s celjskim bazenom, pa se upravičeno jezijo na številne obiskovalce. Ob robu bazena oz. ograje, ki zapira kopališki prostor, so postavili celt) vrsto koškov za smeti. Zal pa so ti koški skoraj vedno popolnoma prazni, medtem ko kopalni mojstri zvečer, ko odidejo plavalci, pospravijo okolico bazena in naberejo za cele kup)e raznih odpad- kov. Saj, če bi bili zlobni, bi zapisali, tam kjer osel leži... TV-Foto: T. TAVCAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a-Glavni urednik Novega tednika i" Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik R^dia Celje Branko Stamejči^ Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka StopaT' Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. SteV žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina 22-360, 23-105.