65 VODNAT ZAHOD IN JUG V LETU 2016 Discharges of Slovenian rivers in 2016 Igor Strojan letu 2016 je bila vodnatost rek na zahodu in jugu nekoliko več ja kot v drugih delih države. Največ vode je preteklo po Idrijci v Podroteji, najmanj po Savinji v Velikem Širju (slika 1). Najbolj vodnati meseci so bili februar, marec, maj, junij in november, najmanj pa april, julij, september, oktober in december (slika 2). Reke so najbolj poplavljale januarja, februarja in novembra, ko so se razlivale v treh zaporednih koncih tedna. Manjša razlivanja so bila tudi v drugih mesecih leta. Več inoma so se reke in hudourniki razlivali na območ jih vsakoletnih in pogostih poplav, največ poplavnih dogodkov je bilo na zahodu države. Poplavne razmere v januarju so bolj podrobno opisane v poroč ilu o visokih vodah, ki je objavljeno na ARSO spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/poroč ila in publikacije. GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 1,03 1,01 0,85 PODBOČ JE 0,98 1,10 0,95 0,97 1,28 1,08 0,97 0,95 Č ATEŽ VIDEM 0,86 0,86 RAKOVEC RADENCI 1,11 CERKVENIKOV MLIN 1,13 PODROTEJA 1,52 DOLENJE 1,15 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2016 in povpreč nimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2016 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the long-term period V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 66 Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) meseč nimi pretoki leta 2016 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izrač unana kot povpreč ja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2016 Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo č asovni razpored pretokov v letu 2016 (slika 3). Sušno obdobje je bilo najbolj izrazito septembra in oktobra. Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2016 ter srednji (zelena linija) in mali (rjava linija) povpreč ni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku Figure 3. Daily discharges in the year 2016 and mean (green line) and low (brown line) discharges in the long term period 1971–2000 on the river Sava near Hrastnik 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 2,8 3,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Razmerja pretokov Qnp/sQnp Qsr/sQsr Qvk/sQvk Dolgoletno povpreč je 1970-2000 0 200 400 600 800 1000 1200 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pretoki (m 3 /s) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 67 Slika 4. Pretoki rek v letu 2016 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2016 Kronološki pregled hidroloških razmer Januarja je bila meseč na vodnatost rek v celoti gledano povpreč na, nekoliko manj vodnat je bil vzhodni del države. Več ji del meseca so imele reke male in srednje pretoke, sredi meseca so reke narasle v več jem delu države. Ob dveh zaporednih visokovodnih konicah, ki so bile višje kot obič ajno v tem letnem č asu, so najprej poplavljale Vipava in kraške reke Krka, Ljubljanica in Kolpa s pritoki, kasneje pa predvsem Soč a in Dravinja ter druge manjše. V naslednjih dneh so reke upadale in imele ob koncu januarja ponovno več inoma male in srednje pretoke. Po povpreč ni vodnatosti decembra in januarja, je bil zadnji del zime nadpovpreč no vodnat. Februarja so imele reke v celoti 2,7 krat več je pretoke kot v primerjalnem dolgoletnem obdobju. Najmanj vodnati sta bili reki Drava in Mura, najbolj pa Idrijca in druge reke jugozahodu. Reke so imele na zač etku februarja male pretoke. Devetega februarja se je vodnatost rek najbolj poveč ala v zahodni in osrednji Sloveniji. Vipava, Idrijca, Reka in naslednji dan tudi Ljubljanica so poplavljale na območ jih pogostih poplav. Namoč enost tal Notranjskega in Dolenjskega krasa se je poveč ala in ob naslednjih padavinah nekaj dni kasneje sta Krka in Ljubljanica poplavljali, kraška polja pa so se ojezerila. Padavine so poveč ale pretoke tudi na vzhodu države, kjer sta se v manjšem obsegu razlivali Dravinja in Sotla. Krka in Ljubljanica sta v manjšem obsegu poplavljali do 21. februarja. V naslednjih dneh so pretoki rek upadali vse do konca meseca. Pretoki rek so bili poveč ini najmanjši 2. in 3. februarja ter največ ji 10. feb- ruarja. Srednji meseč ni pretoki so bili med največ jimi februarskimi pretoki v dolgoletnem obdobju. 0 200 400 600 800 1000 1200 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) GORNJA RADGONA BORL+FORMIN 0 100 200 300 400 500 600 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) VELIKO ŠIRJE RAKOVEC 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) SUHA PODBOČ JE 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) SOLKAN DOLENJE PODROTEJA 0 100 200 300 400 500 600 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) RADENCI DRAVINJA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 68 V prvi dekadi marca so imele reke veliko vodnatost. Na kraških rekah in kraških poljih so bile presežene opozorilne poplavne vrednosti. Po površinah vsakoletnih poplav sta se razlivali Krka in Ljubljanica ter voda na Planinskem polju. Vodnatost rek in ojezerjenih kraških polj se je okvirno po desetem marcu prič ela postopno zmanjševati. Pretoki rek so v nadaljevanju vse do konca meseca več inoma upadali. Ob koncu meseca so bili pretoki rek mali in ponekod srednji. Marca je bila vodnatost rek v celoti okoli trideset odstotkov več ja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V severnem in vzhodnem delu države so bili pretoki rek nekoliko manjši kot drugje. Najbolj vodnata je bila Ljubljanica, najmanj pa Sava v zgornjem toku. Najmanjši meseč ni pretoki so bili povpreč ni in tudi visokovodne konice so le malo presegale povpreč ne visokovodne konice iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. V celoti je bila aprila vodnatost rek okoli 40 odstotkov manjša kot v dolgoletnem obdobju. Po Soč i, Savi in Dravi je pretekla obič ajna količ ina vode, vodnatost na drugih rekah je bila podobna najmanjšim aprilskim vodnatostim iz dolgoletnega obdobja. Najmanj vodnate so bile reke v južnem delu države. Reke so imele največ jo vodnatost na zač etku meseca, nato so se pretoki več ji del meseca zmanjševali in se poveč ali zadnje dni aprila. Najmanjši meseč ni pretoki so bili v povpreč ju č etrtino manjši kot navadno. Največ ji pretoki so bili več inoma med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju. Maja je bila vodnatost rek v celoti okoli 20 odstotkov več ja kot v dolgoletnem obdobju. Pretoki rek so porasli v zač etku in sredi maja. Ob prvem porastu se je najbolj poveč ala vodnatost manjših vodotokov ob Pohorju in Kozjaku, ob drugem pa so padavine na zahodu najprej poveč ale pretok Vipave, nato pa tudi Ljubljanice in Krke, ki so se razlile na območ ju pogostih poplav. Opozorilni pretok sta presegli tudi Mirna in Bistrica. V naslednjih dneh je vodnatost rek upadala, pretoki so bili ob koncu maja mali in srednji. Junij je bil okoli 19 odstotkov bolj vodnat kot obič ajno. V celoti je bila vodnatost rek na zahodu in jugu države več ja kot drugje. Visokovodni konici Vipave in Idrijce sta bili med najvišjimi v dolgoletnem junijskem obdobju opazovanj. Pretoki so se najprej poveč ali 12. junija, ko sta se razlivali Branica in Vipava v zgornjem toku. Pretok Branice je bil med najvišjimi v dolgoletnem obdobju opazovanj. 14. ju- nija sta ob reki Vipavi hudourniška potoka ogrožala naselji Vrtovine in Budanje. Naslednji dan so se na območ ju vsakoletnih poplav razlivale Vipava, Ljubljanica in Krka. Dan kasneje je opozorilno vrednost presegla Logašč ica in nato 17. junija Drava, ki se je na območ ju vsakoletnih poplav razlivala v spodnjem toku. Nekaj dni kasneje se je na vzhodu države razlila Dravinja. Hudourniška voda je poplavljala v vasi Bukovec nad Zg. Polskavo. 27. junija moč nejši naliv na območ ju reke Reke ni povzroč il razlitij hudourniških voda. Julija je bila vodnatost rek v celoti okoli 40 odstotkov manjša kot obič ajno. Vodnatost Mure in Drave je bila nekoliko nadpovpreč na. Reke so imele več ji del meseca več inoma male in srednje pretoke. Ob moč nejših krajevnih padavinah se je vodnatost poveč ala predvsem na manjših vodotokih. Sredi meseca so se pretoki rek predvsem na severu in vzhodu države poveč ali do velikih pretokov. Ob poveč anem dotoku iz sosednje Avstrije sta se v manjšem obsegu razlivali Mura in Drava. Mura je poplavljala znotraj protipoplavnih nasipov, Drava se je razlivala ob strugi na najbolj izpostavljenih mestih. Avgusta je bila vodnatost rek več inoma manjša kot navadno v tem mesecu. Nadpovpreč ni so bili le pretoki Mure in Drave ter Save v zgornjem in srednjem toku. Pretoki rek so bili več ji del avgusta mali in srednji. Pretoki rek so prehodno porasli dvakrat, 11. in 23 avgusta. Vodnatost se je ob tem ponekod poveč ala do velikih pretokov. Ob koncu avgusta so poplavljali hudourniki. Septembra je bila vodnatost rek v celoti več kot pol manjša od dolgoletnega povpreč ja. Srednja meseč na pretoka Drave in Mure sta bila podobna povpreč nim septembrskim pretokom. Predvsem v prvi polovici meseca so imele reke sušne pretoke, ki so bili več inoma manjši kot je to obič ajno za ta letni č as. Korita presihajoč ih rek so bila suha. 17. septembra so se pretoki rek prehodno poveč ali. Visokovodne konice so bile majhne in pretoki rek so bili že po nekaj dneh ponovno mali. Oktober je bil hidrološko suh mesec. Srednji meseč ni pretoki rek so bili v povpreč ju 36 odstotkov manjši v dolgoletnem obdobju. Do 20. oktobra je bila vodnatost rek več inoma mala, nato sta v naslednjih Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 69 dneh sledila dva porasta rek, pri katerih pa so bile visokovodne konice več inoma manjše kot navadno, le visokovodna konica na Kolpi je bila 21. oktobra podobna obič ajnim oktobrskim visokovodnim konicam. Novembra je bila vodnatost rek velika. Srednji meseč ni pretoki rek so bili v povpreč ju okoli 60 odstotkov več ji kot v dolgoletnem obdobju. Reke so poplavljale v treh zaporednih koncih tedna. V soboto 5. novembra zveč er in v noč i na nedeljo 6. novembra so najprej moč no porasle reke na območ jih Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja, na Bovškem in Bohinjskem. Visokovodni konici Trebuše in Idrijce sta imeli 30–50 letno povratno dobo. Moč no sta porasli Vipava in Kolpa. V nedeljo so se razlivale Soč a, Ljubljanica in kasneje Krka. Soč a je imela v Kršovcu 20–30, v Solkanu pa 10–20 letno povratno dobo. Vodostaj Bohinjskega jezera se je povišal za 2,2 metra. Med 11. in 14. novembrom so se ob mešanici snega in dežja reke v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji razlivale na obič ajnih poplavnih območ jih. V petek zveč er 11. novembra se je na Dolenjskem najprej razlila Mirna. Ponoč i so sledila razlivanja drugih rek v južnem, osrednjem in vzhodnem delu države. V soboto zjutraj so v manjši meri poplavljale Ljubljanica, Dravinja, Rogatnica, Mestinjšč ica ter Krka, anto so č ez dan opozorilne pretoke presegle še Pesnica, Polskava, Temenica in zveč er Sotla. V nedeljo sta se še vedno razlivali Ljubljanica in Krka. Tretji zaporedni konec tedna so reke poplavljale na obič ajnih poplavnih območ jih na več mestih po državi. Najbolj izpostavljeno je bilo poreč je Vipave. V drugem delu noč i na soboto, 19. novembra, so se najprej razlile Vipava in nekatere reke na območ ju Idrijsko Cerkljanskega hribovja. V soboto so ponekod poplavile reke na Goriškem, zlasti v Goriških Brdih in Posoč ju. Soč a v Solkanu je imela največ ji pretok okoli 1760 m3/s in Vipava v Mirnu 351 m3/s. Ponekod so razlivale tudi nekatere manjše reke na Gorenjskem. V noč i na nedeljo in v nedeljo so se razlivale Vipava, Ljubljanica, Krka, Kolpa in Sava v Zasavju, ki je v nedeljo zjutraj na Jesenicah na Dolenjskem dosegla pretok 2069 m3/s. Krka je imela v nedeljo popoldan največ ji pretok 205 m3/s. V manjšem obsegu so se razlivale tudi nekatere manjše reke na Dolenjskem in v Suhi krajini. Ljubljanica in Krka sta se na obič ajnih mestih razlivali tudi v ponedeljek, 21. novembra. Slika 5. Vipava pri vodomerni postaji v Mirnu, 19. novembra 2016 Figure 5. River Vipava at the water level station Miren on 19. November 2016 Po vodnatem novembru so pretoki rek v decembru upadali. V hidrološko suhem decembru je v povpreč ju po koritih rek preteklo le nekaj več kot tretjino obič ajne količ ine voda. Nekoliko bolj vodnati kot druge reke sta bili Mura in Drava. Najmanjši pretoki so bili decembra v povpreč ju polovico manjši, največ ji pretoki pa petkrat manjši kot obič ajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 70 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 0,83 0,52 0,32 PODBOČ JE 0,30 0,38 0,44 0,35 0,43 0,34 0,34 0,43 Č ATEŽ VIDEM 0,32 0,13 RAKOVEC RADENCI 0,22 CERKVENIKOV MLIN 0,26 PODROTEJA 0,27 DOLENJE 0,20 Slika 6. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2016 in povpreč nimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 6. Ratio of the December 2016 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period Primerjava znač ilnih pretokov z obdobjem Največ ji pretoki so bili leta 2016 v povpreč ju manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Več je kot obič ajno so bile visokovodne konice na Dravi, Soč i, Idrijci in Krki. Največ letnih visokovodnih konic je bilo zabeleženih novembra. Februarja so imele najvišje pretoke Krka, Ljubljanica in Reka, julija pa Drava in Mura (slika 7 in preglednica 1). Srednji meseč ni pretoki rek so bili v celoti pet odstotkov višji kot v dolgoletnem obdobju. Največ vode je preteklo po Idrijci v Podroteji, najmanj po Savinji v Velikem Širju. Idrijca je bila 52 odstotkov bolj vodnata, Savinja pa 15 odstotkov manj vodnata kot obič ajno (slika 7 in preglednica 1). Rek so imele več inoma najmanjše pretoke julija. Mura, Sora in Vipava so bile najbolj sušne decembra (slika 7 in preglednica 1). Najmanjši pretoki na obravnavanih merilnih mestih v letu 2016 so bili v povpreč ju 32 odstotkov višji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 71 Slika 7. Letna povpreč ja največ jih (Qvk), srednjih (Qs) in malih (Qnk) meseč nih pretokov leta 2016 na različ nih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajoč ih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajoč ih pretokov v dolgoletnem obdobju 1971–2000. Figure 7. Average of large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) monthly discharges in 2016 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN R AZM ERJA PRETO KO V Qvk 2016 1971 - 2000 0,0 1,0 2,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN RA ZM ER JA PR ETO KO V Qsr 2016 1971 - 2000 0,0 1,0 2,0 3,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN RA ZM ER JA PR ETOK OV Qnp 2016 1971 - 2000 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 72 Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2016 in znač ilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2016 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA Qvk nQvk sQvk vQvk 2016 1971–2000 m 3 /s dan m 3 /s m 3 /s m 3 /s MURA G. RADGONA 535 15.7. 273 735 1205 DRAVA BORL+FORMIN 971 14.7. 251 640 2292 DRAVINJA VIDEM 117 12.11. 71,1 151 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 504 7.11. 278 717 1490 SOTLA RAKOVEC 78,0 13.11. 52,0 155 264 SAVA RADOVLJICA 394 7.11. 208 411 687 SAVA ŠENTJAKOB 680 6.11. 442 861 1422 SAVA HRASTNIK 1092 20.11. 786 1202 1668 SAVA Č ATEŽ 1728 20.11. 1005 2034 3267 SORA SUHA 290 6.11. 147 329 687 KRKA PODBOČ JE 305 20.2. 217 289 356 KOLPA RADENCI 538 23.12. 355 669 949 LJUBLJANICA MOSTE 198 16.2. 206 282 405 SOČ A SOLKAN 1686 6.11. 747 1391 2066 VIPAVA DOLENJE 144 15.6. 78,2 152 192 IDRIJCA PODROTEJA 247 6.11. 96,0 184 304 REKA C. MLIN 124 10.2. 83,3 182 305 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 158 103 153 221 DRAVA BORL+FORMIN 286 164 284 483 DRAVINJA VIDEM 9,6 5,9 11,2 20,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 37,6 29,2 44 62,5 SOTLA RAKOVEC 8,0 5,1 9,3 13,1 SAVA RADOVLJICA 41,8 30,4 43,1 53,8 SAVA ŠENTJAKOB 80,8 61,2 85,1 104 SAVA HRASTNIK 174 132 158 188 SAVA Č ATEŽ 258 183 272 359 SORA SUHA 20,8 13,5 19,3 24,4 KRKA PODBOČ JE 50,6 31,7 51,9 78,6 KOLPA RADENCI 56,3 35,1 50,7 65,6 LJUBLJANICA MOSTE 54,0 35,7 55,6 72,5 SOČ A SOLKAN 115 60,9 89,8 116 VIPAVA DOLENJE 13,9 8,9 12,1 15,2 IDRIJCA PODROTEJA 12,5 6,4 8,2 10,4 REKA C. MLIN 8,8 4,2 7,8 12,1 Qnp nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 47,1 24.1. 45,3 62,1 81,7 DRAVA BORL+FORMIN 49,0 19.12. 78,9 164 299 DRAVINJA VIDEM 0,8 14.9. 0,6 2,1 4,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5,6 1.10. 4,7 9,5 15,2 SOTLA RAKOVEC 0,4 10.10. 0,1 0,9 1,8 SAVA RADOVLJICA 5,6 2.1. 5,0 8,4 13,3 SAVA ŠENTJAKOB 25,0 9.10. 19,1 27,1 35,3 SAVA HRASTNIK 45,0 2.10. 32,8 45,6 62,2 SAVA Č ATEŽ 61,0 6.9. 50,8 73,0 102 SORA SUHA 3,5 12.10. 2,1 3,8 5,3 KRKA PODBOČ JE 9,9 29.9. 6,2 10,4 17,7 KOLPA RADENCI 6,7 16.9. 3,5 5,8 9,1 LJUBLJANICA MOSTE 5,9 30.9. 4,1 7,7 15,6 SOČ A SOLKAN 19,0 6.1. 9,6 19,6 29,3 VIPAVA DOLENJE 1,2 4.9. 1,5 1,8 2,2 IDRIJCA PODROTEJA 1,4 12.7. 0,8 1,5 2,2 REKA C. MLIN 0,6 24.7. 0,2 0,6 1,2 Legenda: Qvk veliki (največ ji) pretok v letu 2016 nQvk najmanjši letni veliki pretok v dolgoletnem obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največ ji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v letu, srednja vodnatost rek v letu 2016 nQs najmanjši srednji letni pretok v obdobju, najmanjša letna vodnatost v dolgoletnem obdobju sQs srednji pretok v obdobju, srednja vodnatost v dolgoletnem obdobju vQs največ ji srednji letni pretok v obdobju, največ ja letna vodnatost v dolgoletnem obdobju Qnp mali (najmanjši) pretok v letu 2016 nQnp najmanjši letni mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največ ji letni mali pretok v obdobju Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 73 Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokonč no veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša meseč na poroč ila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/meseč ni bilten/). SUMMARY At the western and southern part of the country the discharges of the rivers were higher as at the other parts of the country. The hydologicaly wettest months were February and November (Figure 2). Rivers flooded mostly in January, February and November, but also in the other months. Most of the high level peaks of rivers appeared in November and were not among the highest if compared to the peaks in the long term period. Its statistical return period were mostly between one and five years. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Meseč ni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/ meseč ni bilten)