Štev. 3. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Delava zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Železničarji so zborovali! Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, strokovna organizacija železničarjev, v kateri so organizirani vsi železničarji, delavci in nameščenci, ki se zavedajo, da so ljudje^ ki samostojno delajo, je imela v nedeljo, dne 8. februarja 1931 v Mariboru v prostorih »Pri roži« svojo plenarno sejo. Že čas sam, v katerem je zborovala ta plenarna seja, je pomemben. Železničarji se dobro zavedajo položaja in tako so bile vse razprave res na višku ter so železničarji, organizirani v našem savezu, sklenili koristne sklepe, koristne za železničarje, a koristne posebno še za železničarski proletarijat. Okoli 85 delegatov podružnic, člani centralne uprave, zastopniki iz Hrvaške, Bosne, Krajine in Srbije so prisostvovali tej seji, premotrili delo saveza v preteklem letu in napravili sklepe za bodoče akcije. Zastopniki sodružnih organizacij so pred prehodom na dnevni red pozdravili železničarsko zborovanje in sicer so pozdravili konferenco sodr. Petejan za Strokovno komisijo v Mariboru, za »Svobodo« s. Teply, za URSSJ s. Krekič, za Delavsko zbornico v Mariboru s. Ceh, za cestne železničarje s. Kren iz Ljubljane in končno je govoril tudi predstavnik Poštarjev, ki so bili posebej povabljeni, da prisostvujejo konferenci. Plenarni seji je bilo predloženo skrbno izdelano poročilo centralnega tajništva, iz katerega je razvidno, da je štel Savez v preteklem letu 5000 članov, ki so kljub težki situaciji, koja je nastala za! bojevnike svobodne organizacije železničarjev, vztrajali v vrstah saveza, vedoč, da bo končno njihova vztrajnost in zvestoba kronana z uspehom in zmago in da je železničarjem moči pomagati samo z organizacijo, ki je zgrajena na e-naki podlagi, kot so sorodne organizacije v ostalih velikih evropskih državah. S. Stanko je orisal delo na agitaciji za širjenje savezne organizacije in zapreke, ki so se stavile tej agitaciji na pot. Nasprotniki so vodili pod firmo nacijonalizma in patrijo-tizma najogabnejšo borbo proti Savezu in njegovim funkcijo-narjem. Veliko članov je na lastni koži občutilo gonjo, ki je v zadnjih letih postala še mnogo jačja kakor poprej. Savez je skušal z živo agitacijo, s številnimi shodi, pa končno tudi s tiskom — saj je v preteklem letu izdal nič manj kakor 65.000 izvodov slovenskega in 52.000 izvodov hrvaškega »Železničarja« — pridobivati nove člane in zanesti smisel za pravilno razumevanje organizacije v najširše mase naših železničarjev. Pri tem delu pa ni pozabil na obdržanje zvez s svobodnimi strokovnimi organizacijami v naši državi, zavedajoč se, da usoda železničarjev zavisi v mnogočem od položaja, v katerem se nahaja ostalo delavstvo. Žive stike je obdržaval Savez tudi z internacionalno transportno federacijo. Savez je izvršil v preteklem letu številne intervencije kakor: za spremembo zakona o državnem prometnem osobju, za uvedbo delavskega pravilnika, za spre-aientbo pravilnika o vdznih ugodno-stih, za spremembo pravilnika o spo-ohi prinadležnostih in o službeni ^eki, ureditev prejemkov nastav- Ijenccv in njihovih službenih doklad, izplačilo diferenc delavstvu, spremembo zakona o pridobitni pravici na penzijo, ukinitev odtegljaja za Nabavljaluo zadrugo in ukinitev kuluka, akcijo proti brezplačnim dopustom in redukcijam osobja, izenačenje staroupokojencev in prevedbo kronskih rentnikov ter izvajanje 8-urnega delavnika. Živahno delo je razvil Savez tudi na gospodarskem polju z ustanovitvijo Gospodarskih poslovalnic v Ljubljani in v Mariboru, nadalje je Savez odločilno zastopan v raznih konzumnih in denarnih zadrugah ter humanitarnih društvih. V preteklem letu je Savez podelil številnim članom pravovarstvo, ko so iskali zaščite v službenih zadevali pred disciplinskimi in rednimi sodišči. To poročilo pa se ne nanaša samo na ozko omejeno ozemlje Slovenije, ampak na teritorij domala cele države. Poleg državnih železničarjev pripadajo Savezu tudi železničarji industrijskih prog. Vse te akcije Saveza in pa njegova briga za pravice članstva so zahtevale velikih financijelnih žrtev, ki jih je bilo treba pokriti izključno le s prispevki Saveza, kateri pa pri vsem tem ni zanemaril tudi ne humanitarne plati organizacije. V zvezi s tem poročilom je bil stavljen delegatom predlog za spremembo pravilnika. Sprejet je bil predlog za reorganizacijo članskega prispevka za gotove nekoliko boljše plačane kategorije članstva, na drugi strani pa bodo regulirane podpore na način, d'a bo o-mogočeno izdatnejše podpiranje v resnici podpore potrebnih. Sklepe glede spremembe pravilnika bomo sukcesivno objavljali ter otvorili o njih javno razpravo ter se bodo izvedli šele v kasnejšem času. Zelo važno vprašanje je nastalo v zvezi s potrebo reorganizacije Saveza, kojemu bi se priključili vsi delavci in nameščenci vseh prometnih panog, vštevši poštarje, brodarje, pomorščake, cestne železničarje in šoferje. O tem vprašanju je podal lep in stvaren referat s. Krekič, ki pa j c priporočil Savezu, d'a naj se kot vodilna organizacija v bodoči federaciji omeji na to, da podpre inicijativo, ki mora priti iz vrst za organizacijo v poštev prihajajočih strok in ne obratno. Sklenjeno je bilo, da savez dela na ustvaritvi federacije savezov transportnih organizacij, na katero so že pristali mornarji iz Splita. Zelo važen referat je obdržal s. Pongračič o splošnem gospodarskem položaju in železnicah. Referent je v svojih stvarnih izvajanjih orisal neposreden vpliv silne gospodarske krize na železnice in na občutne posledice, ki zadenejo v prvi vrsti vse železniško osobje. Na tisoče železniških vagonov je stavljenih izven prometa, številni tovorni vlaki so ustavljeni. Uprava pa skuša z redukcijo osobja, z redukcijo plač in na isti način kot delajo to privatna podjetja, rešiti vprašanje krize. Kriza na železnicah se ne da lečiti parcijelno, ampak le na ta način, če se poživi vse ostalo gospodarstvo. Naše železnice gospodarijo z letno 1 milijardo 600 milijonov dinarjev pasive, upoštevajoč, da bi mo- rali z dohodki amortizirati tudi glavnico 19 milijard, kolikor znaša vrednost našega celokupnega železniškega omrežja. Kot privatnimi podjetjem, tako tudi železniški upravi primanjkuje denarja in zato se tudi ne vrše izplačila že davno v plačilo zapadlih prejemkov nenastavljenega železniškega osobja, n. pr. delavskih razlik. Vendar pa je treba imeti pred očrni, tako predlaga od s. Pongrači-ča predložena in od seje sprejeta resolucija, da reševanje krize in gospodarstva železnic sploh ni mogoče reševati brez osobja niti proti železniškemu osobju. Zato se bo Savez z vso odločnostjo boril za čim-večii vpliv osobja v upravi. O nastavljencih in delavcih ter njihovih zahtevah je referiral s. Stanko, naštevajoč vse akcije, ki jih je vodil Savez v preteklem letu in povdarjajoč vse tež-koče, ki so jih morali železniški nastavljene} in delavci prenašati večkrat baš radi napačnega, oziroma neenotnega tolmačenja obstoječih zakonov in uredb ter je predlagal h koncu sprejetje tozadevnih resolucij, v katerih se ponovno omenja vse one še neizpolnjene točke poročila, za katerih uresničenje se bo Savez v bodočem: letu boril. 11 koncu je podal poročilo o potrebi kulturnega sodelovanja Saveza V uvodniku smo objavili poročilo o poteku plenarne seje, ki se je bavila z vsemi aktualnimi vprašanji ter je sprejela dalekosežne sklepe. Ožji odbor USŽJ je pooblaščen, da organizira enoten nastop vseh železničarskih organizacij in da se izvede skupna intervencija v Beograda pri vseh merodajnih instancah v prvi vrsti glede najnujnejših zahtev kot: izplačila delavske diference, službene doklade neekseku-tivnemu osobju, tolmačenja delavskega pravilnika zlasti glede penzij-skega fonda, doplačil, trošnin, sprejema starih delavcev v penzijski fond, priznanja stalnosti temi delavcem. Nadalje glede priznanja voznih ugodnosti upokojencem, ukinje-nja redukcij ter prevedbe kronskih rentnikov v dinarsko valuto. Na plenarni seji so bili med drugim sprejeti sledeči sklepi in resolucije : Resolucija k točki: »Delavci in njih zahteve.« Plenarna seja USŽJ po zaslišanju referata o položaju delavcev konstatira: da se je položaj delavcev tako pri državnih prometnih napravah, kakor tudi na industrijskih železnicah v preteklem letu zelo poslabšal. Z novim delavskim pravilnikom so se ukinile mnoge stare ugodnosti delavstva ter poslabšali pogoji za pridobitev stalnosti, starostno zavarovanje, podaljšala službena doba, ukinili delavski zaupniki glasom določb zakona o zaščiti delavcev, poostrile disciplinske določbe. Pravilniki sporednih prinadležnosti za delavce niso uredili izplačevanja nočnih doklad, trošnin ter je nerešeno vprašanje delovne obleke. Upokojenim delavcem se namerava odvzeti vozne ugodnosti ter se jih je popolnoma izločilo iz bolniškega zavarovanja. Na dnevnem redu pa so v sredi zime redukcije delavstva, pošiljanje delavcev na brezplačen dopust, s čimer se jih je z družinami vred obsodilo na lakoto in bedo. Konferenca s protestom ugotavlja, da državne prometne naprave delavstvu do danes še niso izplačale diferenc iz leta 1923, dasi ie M kredit že pred več meseci odobren. Železniški delavci tudi niso zavarovani za slučaj brezposelnosti ter jih vsled tega redukcije še boli zadenejo. Plenarna seja konstatira, da državne prometne naprave vse pomanj- s kulturno organizacijo »Svobodo« prof. Teply, pozivajoč konferenco, da naj zlasti tudi posveti svojo pažnjo vprašanju delavskega tiska. Končno je imel kratek referat o potrebi zadružnega udejstvovanja železničarjev predsednik Saveza s. Korošec. Stavil je za vzgled delo svobodnih železničarskih organizacij v inozemstvu, ki imajo baš na tem polju zaznamovati velikanske uspehe. Navzoči delegati so se zelo živahno udeleževali debat in so vkljub izčrpnimi referatom bili podani številni in zelo umestni predlogi. Zlasti razveseljivo pa je bilo slišati delegate, ko se je vodila razprava o spremembi saveznih pravil, kar znova dokazuje, kako silno važnost polagajo naši zavedni železničarji na dobro in solidno zgradbo svoje organizacije. Pozno zvečer je predsednik s. Korošec zaključil sijajno uspelo konferenco z vzklikom: Naj živi Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije!, kar so navzoči železničarji sprejeli z navdušenim odobravanjem, pritrjujoč predsednikovim izvajanjem, da bodo šli kot en mož na deio za izvršitev sklepov te važne konference, ki naj bo zopet nov in važen mejnik v boju naših železničarjev za svoje pravice in za pravice celokupnega delavstva. kljivosti budgeta prevale na rame delavstva neoziraje se na to, da vsled redukcij trpi redno popravljanje prog, kar ima za posledico povečanje števila nezgod. Plenarna seja nalaga USŽJ v dolžnost, da: 1. na merodajnih mestih pri Ministarstvu Saobraćaja, predsedstvu vlade ukrene vse potrebne korake, da se delavcem diference iz leta 1923 takoj izplačajo ter odobri potreben naknadhi kredit in ukinejo brezplačni dopusti ter redukcije delavstva pri progovnih sekcijah in kurilnicah, postajah in skladiščih. 2. Da se spremeni pravilnik o voznih ugodnostih v toliko, da zasigura upokojencem iste vozne ugodnosti, ki so jih imeli v času upokojitve, dalje vozne ugodnosti adoptiranim otrokom in izstavitev ukoričenih legitimacij onim delavcem, ki so morali prekiniti železniško službo vsled kadrovskega roka ter imajo skupno že tri leta vračunljive službe. 3. Da se spremene pravilniki o sporednih prinadležnostih in službeni obleki v toliko, da se tudi delavcem zagarantira delovno obleko, nočne doklade in primerne trošnine. 4. Da se vse delavce, ki so bili že člani penzijskih fondov, imenuje stalnim in prevede v novi penzijski fond ne glede na njih starost ter ukine doplačilo diference v ta fond vsaj do leta 1923. Razpišejo naj se čimpreje volitve skupščine Penzijskega fonda in da delavstvu možnost soodločevanja pri sestavi statutov penzijskega fonda. 5. Pristopi naj se k izmenjavi dosedanjih določb delavskega pravilnika ter zagarantira delavstvu najmanj vse one pravice, ki jih je že imelo, zniža starostna doba na 30 let ter uvede avtomatično napredovanje in vsaj paritetne disciplinske komisije. 6. V bolniški blagajni naj se zasigura delavstvu „izplačilo hranarine vse dni v mesecu ter možnost nadaljevanja članstva tudi po upokojitvi. 7. Železniškemu delavstvu naj se zasigura vse. pravice, ki jih delavstvu garantira zakon o zaščiti delavstva. «..Delavstvu naj se z dogovori med uprav&mi zasigura vozne ugodnosti tudi v inozemstvu. 9. Končno naj se interv.»"i“cl ,nlf* rodajnih mestih v Beotrr“0“- ,z, poseben zakon, s kpt«,1Jm sf. , obrezalo podjetja privatum 'železnic, ki sluzijo javnemu prometu, da bo dalo osobju vedno najmanj one pravice v pogledu prejemkov, obleke itd., kakor jih imajo državni železničarji. Isto naj velja tudi za železnice državnih rudnikov. Centralni odbor naj ukrene vse korake, da se čimpreje spopolni organizacija na industrijskih progah ter sklene s podjetniki primerne kolektivne ugovore. Zaključki plenarne seje. Resolucija: Nastavljene! in njih zahteve. Plenarna seja USŽJ po zaslišanju referata o položaju nastavljencev in upokojencev konstatira: 1. da se do danes še niso spiremenile pomanjkljive in nejasne določbe zakona o drž. prom. osobju ter se te določbe stalno tolmačijo v škodo uslužbencev, 2. da še vedno ni rešeno vprašanje staroupokojencev, prevedbe rentnikov v dinarsko veljavo, pač pa se upokojencem z raznimi novimi pravilniki kratijo dosedanje pravice, zlasti vozne ugodnosti, 3. da se vse železničarje neoziraje se na njih starost obremenjuje z dajatvami za popravo cest. da še ni ukinjen odtegljaj za Nabavljalne zadruge, , 4. da je sistem uvedenih službenih doklad nezadovoljiv in do danes še niso spremenjeni pravilniki sporednih prinad-ležnosti in službene obleke. Plenarna seja nalaga odboru saveza v dolžnost da: 1. predloži na merodajnih mestih v rešitev predloge za izmenjavo zakona zlasti glede vračunanja vseh let pri nastavitvi’, ukinjenja položajnih Plač, uvršče-nja v kategorije po strokovni izobrazbi ter spremembe zakona o pridobitvi pravice na penzijo, , . 2. urgira rešitev izenačenja staroupokojencev in prevedbe rentnikov ter zahteva povrnitev dosedanjih voznih ugodnosti upokojencem, 3. zahteva ukinitev odtegljaja za Na- bavljalno zadrugo in znižanje obremenitve za kuluk in omejitev do največ 55. leta starosti, , ,, , 4. izplačilo službenih doklad vsemu osobju, tudi skladiščnemu, vozopiscem, transiterjem, telegrafistom, in svetilničarjem ter odobritev službenih doklad tudi administrativnemu in računskemu osobju. Resolucija k točki: Savez, kulturne organi-zacije in zadružništvo. Plenarna seja USŽJ je z odobrenjem vzela na znanje dosedanje delo ožjega odbora USŽJ na kulturnem in zadružnem polju ter po zaslišanju referata sklene sledeče smernice za nadaljnje del«' na teh poljih: 1. Osnuje se naj poseben fond, iz katerega naj se podpirajo razne delavske kulturne organizacije, Cankarjeva družba in Svoboda, ter omogoča v onih krajih kjer obstoje dobro razvite podružnice saveza, pa ni na razpolago delavskih knjižnic, ustanovitev železničarske knjižnice, ki naj služi vsemu delavstvu dotič-nega kraja. 2. Centralni odbor, oblastni odbori, kakor tudi vsi podružnični odbori naj gredo od moža db moža na delo za pridobivanje novih naročnikov »Cankarjeve družbe«, revije »Svoboda« ter naj opo- | zarjajo vse člane na važne naloge delavskega tiska in jih pozovejo, da delavski tisk podpro z naročanjem delavskih listov. 3. Vsi odbori naj opozarjajo organizirane člane, da je njih dolžnost, da postanejo člani delavskih zadrug in delavskih zadružnih ustanov, katere naj u-pravljajo in vodijo organizirani delavci. Vse člane USŽJ se poziva, da pristopijo kot člani k »Gospodarski poslovalnici« ter tako omogočijo čim hitrejši razvoj te železničarske zadruge. 4. Železničarji, člani saveza, naj nalagajo eventuelne svoje prihranke v zadružnih posojilnicah, da s tem podpro in razširijo delovanje teh zadrug in jim o-mogočijo vršenje zadružnih nalog. 5. Železničarje se poziva, da pristopijo kot člani k zadrugam »Delavskih domov« v posameznih krajih, ki naj bodo oporišče strokovnemu pokretu. Resolucija k točki Splošni gospodarski položaj in železnice: Plenarna seja zastopnikov USŽJ. ki se je vršila dne 8. in 9. februarja 1931 v Mariboru, je po zaslišanju referata o splošnem gospodarskem položaju in o posledicah gospodarske krize za železnico in železničarje konstatirala: Splošna gospodarska kriza že več let otežkoča eksistenco večine človeštva. Glavni vzrok te krize tiči v nesorazmer- V 1. številki smo objavili poročilo o govoru dr. Topalovića, ki ga j c imel dne 22. dec 1930 v Zagrebu m kjer je obračunal z žoltimi klevetniki. Iz tega referata je izpadel zelo 'važen del, ki ga sedaj objavljamo1. S. Topalovič je izjavil še sledeče: « Obrekovalna kampanja proti socija-listični delavski internacijonali. Medtem žolti nesramno napadajo tudi Socijalistično delavsko inter-nacijonplo. Pravijo, da je agent Nemčije in da Nemčija naše delavstvo poziva, da — izdajalo našo državo! Ako danes nekdo v Evropi čuva mir, je to baš v prvi vrsti Sooijali-stična delavska internaeionala v Zü~ richu in Internacionalna sindikalna zveza v Amsterdamu. Ti dve delavski internacionali pobijata fašizem v Italiji, v Nemčiji in v Avstriji. ju med produkcijo in konzumom. Omejena poraba produciranih dobrin vpliva neugodno na položaj prometa, ker zmanjšuje obrat dobrin in tako tudi njegove dohodke. Železnica skuša doseči ravnovesje med dohodki in izdatki tudi s poslabšanjem delovnih pogojev in plač pri vsem železniškem osobju: v prvi vrsti z odpuščanjem vedno večjega števila začasnih uslužbencev in delavcev, s pošiljanjem na daljše brezplačne 'dopuste, podaljševanjem delovnega časa ter z zmanjšava-njem plač in ostalih prejemkov onim, ki jih obdrži v službi. Zakon o. d. s. o., pravilnik o pomožnem osobju kakor tudi vsi pravilniki, ki regulirajo delovne in plačilne odnose železniškega osobja, vsebujejo odredbe, ki omogočajo različno tolmačenje predpisov o pravicah osobja. nestalnost itd. Vsled tega nima železniško osobje danes stalnosti v službi niti gotovosti, da mu sedanji materijelni prejemki ostanejo zasigurani. Konštatirajoč vse to ter upoštevajoč dolžnosti, ki jih mora železnica vršiti, da se produktivnost razvije, plenarna seja zastopnikov USŽJ ugotavlja, da dosedanje metode saniranja finančne krize naših železnic, ki se izvajajo v poslab-ševauju delovnih in plačilnih pogojev železniškega osobja, niso dosegle dobrih rezultatov, niti jih bodo kdaj dosegle. Še več! Takšne metode gospodarsko krizo še bolj poslabšujejo. Finančni položaj železnice se s tem še bolj poslabšuje, ker vrši svojo funkcijo v vedno manjši meri, kakor bi jo za oživitev gospodarstva in za ozdravitev gospodarske krize vršiti morala. Mesto dosedanjih metod za rešitev železnice in finančne krize, plenarna seja zastopnikov USŽJ predlaga sledeče: 1. Z dobro organizirano in zamišljeno gospodarsko politiko naj se olajša gospodarski razvoj države in preprečuje vsako poslabševanje življenskega standarda vsega mestnega in vaškega prebivalstva, v prvi vrsti delavstva in kmeta. V to svrho je nujno potrebno, da se ustanovijo centralni in banski gospodarski sveti, v katerih bi bili vsi važnejši zastopniki Kapitala in Dela, ki bi izdelali splošni državni gospodarski program in ki bi našli praktične mere za čim hitrejši razvoj našega narodnega gospodarstva. Državna železnica zamore s svojo politiko nuditi takemu delu ogromne usluge. 2. Ker zavisi od razširitve prometne mreže razvoj narodnega gospodarstva, je potrebno, da prometno ministrstvo čim preje najde kredite in začne graditi proge, ki so že odobrene. 3. Splošno znano dejstvo je, da so v največji meri vzroki gospodarske krize v zmanjšanju kupovalne sposobnosti širokih delovnih množic. Zato se zmanjševanje mezd in plač delavcem in nameščencem splošno smatra kot zločin napram narodnemu gospodarstvu. Ker gre praksa železniške uprave za tem, da se plače in prinadležnosti železniškega osobja zmanjšajo, smatramo za potrebno, da povdar-jamo, da je to zgrešena pot ter zahtevamo v imenu našega narodnega gospodarstva, da naj se plače in prinadležnosti vseh železniških uslužbencev in delavcev povišajo in ne znižajo. Ravno tako smatramo kot veliko napako vsako odpuščanje železničarjev in pošiljanje na začasne dopuste. Zastopniki USŽJ smatrajo, da bi števila zaposlenih nameščencev in delavcev, ako bi se vsa dela za potrebe železnice organizirala in izvajala ter vršila v državi in ne v inozemstvu, no bilo treba zmanjševati nego celo povečati. Predlagajoč zgoraj navedeno, plenarna seja zastopnikov USŽJ upa, da bo našla razumevanje in uvaževanje teh predlogov, in to tem bolj, ker smatra, da je to edina pot k zboljšanju. Konferenca istočasno poziva vse železničarje, da se še bolj in še močnejše strnejo v vrste svoje strokovne organizacije in da se za zaščito svojih pridobitev in svoje eksistence čim bolj živo zavzemajo. Samo tedaj, če bomo po številu in po duhu močni, bodo naši predlogi vzbudili pozornost in upoštevanje. Naj živi zavednost železničarjev! Naj živi Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije! Vprašamo se: Kdo je ta, ki fašizmu ne pusti, da bi prišel preko Alp? Kdo je ta, ki mu ne da, da bi dobil vsaj en dinar posojila? Io delajo socija-listične stranke sveta! Kdo je ta, ki drži Starhembcrga in avstrijske »Heimwehrovce«, da se ne pridružijo Italiji in da jih vseh ne zbere njihov šef Mussolini ter bi tako navalili na nas?! Pod kontrolo jih drže avstrijski delavci, ki ne dovolijo, da bi se ustvarila fašistična zveza. S tem je varna tudi naša država. Ta zasluga se mora priznati avstrijskim delavcem, kajti oni čuvajo svojo svobodo ter delajo s tem tudi za našo svobodo. In čc bi v Nemčiji ne bilo 8 milijonov socijalistov, ki tega ne dovolijo, bi se vrnil bivši kajzer Viljem in bi fašizem iz Italije zagospodoval nad Nemčijo.’ A to je zasluga tistih, s katerimi svobodne strokovne organizacije naše države I sodelujejo in s tem, po obrekovanju: j žoltih, vrše — izdajalstvo. Mi moramo urediti svoje odno-šaje, moramo dvigniti produkcijo. Zato je potreben naši državi in našemu narodu mir. Glavni napad na mir vrši fašizem' celega sveta. S tem mora računati tudi mednarodna politika naše države. Samo ti žalostni žolti tipi v naši državi žele služiti fašizmu. Napadli so in rušijo že mir in red celo v državnih delavnicah. Nastopajo tam kot nekaka vrsta šefov. Prosto se sprehajajo po delavnicah, ne delajo ničesar in zahtevajo za to že tudi plačo. Celo vsiljujejo se kot nekakšna kontrola. Niti svojih šefov se ne boje; govore, da so višji, kadijo predrzno cigarete pred šefi v pisarnah in tolčejo s pestjo po mizah, ako se jirn v vsem ne ugodi. Za tiste odgovorne šefe delavnic, ki po njihovih željah sklicujejo privatna zborovanja v delovnem času in nasilno pošiljajo delavce na ta zborovanja ter izdajajo državni denar za potrebe privatnih organizacij, so polni hvale. Mi medtem pričakujemo, da bodo takšni šefi pozvani na odgovornost in kaznovani po zakonu. Energično odbijamo obrekovalne provokacije! Socijalistično delavsko interna-cijonalo v Ziirichu. so imenovali kot navadno agenturo Nemčije, okrog katere se pri nas zbirajo samo na-cijonalni izdajalci. Vsi ti, ki so sodelovali dolga leta borbe za našo državo, vsi ti so — govore žolti -tuii agenti. In glejte, to so govorili pred najvišjimi vojaškimi osebami te države, na svečani manifestaciji! A mi vprašamo: Glavni zaupnik v kurilnici Ljubljana II gor. kol. s. Repanšek Jakob je dobil 14. avg. 1930 službenim potom odpoved službe kot začasni delavec, dasi je bil že K) let stalen in nad 10 let član fonda. Za njega je pravilnik takoj stopil v veljavo, medtem ko za dopust delavcev kar ni mogel stopiti v veljavo ter sc je vedno porabljal izgovor: Ne morete dobiti novega dopusta, ker še niste prevedeni na novi pravilnik. Ker je bil s. Repanšek glavni delavski zaupnik ter vsled tega tudi zaščiten, direkcija ni imela pravice mu Strokovniki pri direktorju. V zadnji številki smo objavili poročilo o intervenciji naše deputacije v Beogradu v vprašanju zadev strokovnikov, katere kategorije merodajni faktorji v Beogradu sploh ne poznajo ter se vsled tega ni čuditi, da je potem ta kategorija take udarjena. Na drugi strani pa je ta kategorija dobro poznana ljubljanski direkciji in se za to upravičeno čudimo, da v treh letih ni bilo mogoče urediti njih vprašanja ter morajo sedaj čakati na stalnost in izgubljati na prejemkih. Da se njih zadeva čimpreje uredi, so se zastopniki strokovnikov oglasili še pri načelniku mašinskega oddelka in pri g. direktorju dr. Borku ter mu razložili težak položaj, v katerem se nahajajo in ga zaprosili, da na merodajnih mestih v Beogradu izposluje, da bodo lahko s 1. I. 1931 imenovani stalnimi. Pojasnili so mu, kako je pretežna večina njih skozi tri leta prejemala dosti manjše prejemke, kakor jih je imela pred nastavitvijo, kako morajo vršiti ob nedeljah in praznikih službo brezplačno, kako so njih iDo službenih letih dosti mlajši kolegi postali že davno stalni, imajo predpisan odpovedni rok, boljše plače, plačano čezurno delo, kar vse nastavljeni strokovniki nimajo. G. direktor je deputacijo strokovnikov zelo prijazno sprejel in jim' zagotovil, da bo tudi on ukrenil sedaj, ko gre službeno v Beograd, da se upravičenim željam strokovnikov ugodi ter definitivno uredi njih službeno razmerje. Prevedba delavcev. Prevedba delavcev je sedaj v pretežni večini že izvršena izvzemši delavnice Maribor, ki pa bo tudi v kratkem gotova! Pri prevedbi je nastopil zelo čuden slučaj, Ja se delavcem ukinja one pravice, ki so jih posedovali že deset- in desetletja in ki so na primer južno-železničarjem zagarantirane tudi z rimskim akordom. Vsi delavci na pr., ki so nastopili železniško službo po 33. letu svoje starosti, so postali čez noč zopet začasni, izgubili pravico na dopust ter se jih - lahko vsak čas postavi na cesto s 7-dnevnim odpovednim rokom. Lahko si predstavljamo razburjenje teh starih delavcev, ki naj na en mah zgube vse dosedanje pra- Kthr so zastopniki te izdajalske; finternadionale? Ali se sme tako govoriti o Macdonaldu, sedanjem pred: sedniku in Arturju Hendersonu, sedanjem ministru zunanjih zadev britanskega imperija?! Mar se sme to< reči o Emilu Vanderveldu, bivšem, belgijskem ministru, znanemu prijatelju naše države?! In to so, glejte, zastopniki hiter.-nacijonale. In glejte, tu v Zagrebu, se je našla nekakšna ničla, ki obrekuje takšne ljudi! Da žali ljudi*, ki zaslužijo vsako spoštovanje_______ in da izrekajo take žalitve tudi pred visokimi vojaškimi osebami naše države. Teh visokih oseb ne dolžim, ker one niso mogle vedeti, kij' bodo, te ničle govorile. Ali tem ničlam m bilo dovolj blatenja Macdonalda,. Hendersona, Vandervelda, De. Brou-ckera, ki predstavljajo delavsko politično internacijonalo. Govorili so celo, da smo mi s tem, da simo v naši strokovni internacijonali v Amsterdamu, istotako izdajalci.. A kdo je zastopnik te internacijonale? Tam je Leon Jouhaux, član francoske delegacije pri internacijonalnem biroju dela pri Društvu narodov, v katerem dela in ki ga predstavlja poznani prijatelj našega naroda Albert Thomas. In tc ljudi taka ničla imenuje nemškim agentom in odpadnikom svojega naroda. Mi moramo dobiti zadoščenje zbog teh fašističnih napadov. Komur je drag Mussolini, evo, naj gre v Italijo! Komur je drag Starhemberg, naj gre v Avstrijo! Komur je drag Hitler, naj gre v Nemčijo! Našo državo, ki je ustvarjena v velikih revolucijonarnih borbah, treba obraniti pred fašističnim blatom. odpovedati službo, ker ni zagrešil nobenega delikta, ki bi opravičeval upravo, da mu sme odpovedati službo. S. Repanšek je seveda vložil tožbo proti upravi ter je pristojno ljubljansko sodišče sedaj izreklo razsodbo, da je direkcija dolžna plačati s. Repanšku plačo za ves čas, dokler je bil brez službe. S. Repanšku k temu uspehu čestitamo, čestitamo mu tudi k temu, da bo dobil odmerjeno pokojnino ter upamo, da se bo še nadalje aktivno udejstvoval v vrstah našega saveza kot dober agi-i tator. vice ter postanejo brezpravni začetniki. Čudno se zdi tem delavcem in čudno .se zdi sploh vsem železničarjem, kako se v urejeni upravi tako lahko pozabi na razne odloke, razglase itd. ter se podpisnike teh postavi na laž oziroma diskreditira. Zahteva uprave napram uslužbencem je bila in je: Delaj po predpisih, spoštuj naredbe in zakone! Isto pravico ima delavstvo zahtevati od uprave, da spoštuje zakone in naredbe! Dolžnost nadzorne oblasti pa-je, da vsakega kršitelja naredb in zakonov pozove na odgovornost! Vse osobje bivše južne železnice je bilo na podlagi sklepa ministrskega sveta od 3. in 22. avgusta 1923 podržavljeno. Vsemu osobju je bilo z odlokom, pov. br. 3 od 31. avg. 1923, ki do danes še ni bil razveljavljen in ki sploh ne more biti razveljavljen, s podpisom tedanjega ministra saobraćaja dr. V. Jankoviča zagarantirano: »Osobje če zadržati sva prava 1 prinadležnosti, koje je uživalo pod upravom društva južnih železnica!« Gospodje, ali se tako spoštujejo odredbe, da sc je sedaj starim delavcem vzelo stalnost, ukinilo dopust, kar so uživali desetletja? Vložili smo na merodajna mesta predstavke, da se ta krivica odpravi ter razlaga pravilnik tako, da se vse delavce, ki so si po dosedanjih predpisih že pridobili stalnost in pravico na dopust, prevede kot stalne delavce! Člen 128 delavskega pravilnika jasno odreja, da se mora onim uslužbencem, ki so na dan uveljavljenja pravilnika že bili člani obstoječih fondov, vračunati ves čas priznanega članstva v teh fondih s tem, da plačajo za ta čas razliko vplačane članarine po starem in tem pravilniku penzijskega fonda. Torej jasno je, da morajo vsi dosedanji člani penzijskih fondov avtomatično postati člani novega fonda. Sprejem v fond, ki je automatičen, pa se izvrši obenem s priznanjem stalnosti, ki jo predvideva čl. 59 in 60 delavskega pravilnika ter mora biti tudi vsakemu lajiku jasno, da predvidevajo prehodne odredbe vedno gotove izjeme, zlasti v slučajih, kjer se službeni pogoji in predpisi poslabšajo, ter navadno zagarantirajo vsem delavcem, ki so na dan uveljavljenja novega pravilnika ali Za svobodo strokovnih organizacij. Sodrug Repanšek dobil zadoščenje. Važno za železničarje. j zakona že v službi, one pravice, ki so jih že imeli. Tako predvideva delavski pravilnik. da vsak d-lavec obdrži najmanj svojo dosedanjo plačo, čeprav bi po čl. .42 pravilnika moral dobiti manjšo. Enako garantira \sein delavcem sprejem v fond, če so že člani dosedanjih fondov, čeprav ne izpolnjujejo predpisov pravilnika. Apeliramo pri tej priliki na ljubljansko železniško direkcijo, da že v lastnem delokrogu. pozivajoč se na pr. na svečano izjavo dano v letu 1023 in na dcsedaj povsod obstoječo prakso, pridobljenih ugodnosti. posebno še, če niso finančnega značaja. osobju ne krati, olajša težak položaj vseh prizadetih delavcev ter jim prizna tudi stalnost in s tem v zvezi pravico na dopust Delavci, ki vrše stalno službo nastavljen-cev, dobe službene doklade. Z zakonom o izmenjavi zakona o drž. prometnem osobju je bil ukinjen čl. 26 zakona. ki določa, kdo ima pravico do ekse-kutivne doklade. Skoraj v istem času pa je izšel delavski pravilnik, ki določa v čl. 7, da dobi oni dne viličar, ki vrši službo regu-lisanega eksekutivnega nastavljenca, doklado v izmeri 20 odstotkov svoje dnevnice analogno čl. 26 zakona, vendar ta doklada ne sme biti večja kot bi jo prejemal, če bi bil nastavljen. Ker je bila za nastavljence med tem ukinjena eksekutivna doklada ter so bile uvedene nove službene doklade, je direkcija pri izplačilu prejemkov za januar prizadetim dnevničarjem že ukinila 20 odstotno eksekutivno doklado v znesku po Din 45. - ter jim je prvič nakazala službeno doklado in sicer sedaj le za 25 dni. V bodoče bodo seveda dobili celo službeno doklado, ki znaša za zvaničnike 11. kategorije po Din 160.—. za služitelje pa po Din 150.— mesečno. Premije v kurilnicah za december se bodo izplačale! Začetkom februarja je zavladalo med kuriiniškim osobjem veliko -razburjenje, ko izplačanih premij, katere je zaslužilo že z-decembrom 1930. Zal je danes Položaj delavstva tak, da mora računati z vsako paro ter sleherni delavec svojo plačo že davno preje, predno jo dobi, točno razdeli, v kake namene jo bo porabil. Zato je presenečenje -prvega .še veliko večje, ko ne dobi onega zneska, na katerega je računal ter sc mora skrivati pred svojim, trgovcem, mesarjem, pekom itd., kateremu mora ostati dolžan kljub dani besedi, da bo prvega tak znesek plačal. Trgovcu kar ne gre v glavo, če mu začne ubogi delavec razlagati, da nenadoma ni dobil izplačanih premij in ga^ prosi, da naj mu zaupa še za en^ mesec. Gotovo zelo trpi ta delavec na ugledu, kar ni združljivo s predpisi raznih Okrožnic in narecib, da mora tudi delavec varovati ugled svoj in prometne naprave. Po daljšem času je sedaj ljubljanska direkcija le izdala nalog, da se v kurilnicah premije za december izplačajo ter je upati, da bodo do 15. februarja izplačane. Ni pa še rešeno vprašanje izplačila premij za januar 1931 in za bodoče, ker mestna kontrola pri ljubljanski direkciji noče odobriti nadaljnjega izplačila, pozivajoč se na odredbe čl. 43 novega pravilnika, ki predvideva premije na osnovi posebnega odobrenja generalne direkcije. Ljubljanska železniška direkcija je že stavila svoje predloge v Beograd ter je upati, da bo to vprašanje v kratkem ugodno rešeno. Predlaganje dokumentov za sprejem v delavski penzijski fond. Vsi delavci, dosedanji člani provizij-skih fondov (tudi oni, ki so bili stari preko 36 let) in vsi oni, ki imajo po novem pravilniku pravico na sprejem v arovizijski fond. morajo takoj vložiti potom službenih jedinic sledeče dokumente s prepisi: 1. rojstni list, 2. domovnico, 3. vojničko ispravo, 4. učno spričevalo (ako so profesijo-nisti), 5. dosedanji dekret penzijskih fondov. Dokumente, ki so v tujih jezikih, morate prestaviti, a overoviti jih mora službena jedinica brezplačno. Službene doklade. AB so res drugi predpisi v zagrebški direkciji? Ker je ljubljanska železniška direkcija ustavila nadaljnje izplačilo službenih doklad strokovnikom, svetilničarjem, vozopiscem, skladiščnemu osobju iu ostalim kategorijam, ki preje niso spadale podi čl. 26 zakona (baje ker kontrola pri ljubljanski direkciji nalogov ni hotela vidirati), smo se obrnili po informacije na druge direkcije ter doznali, da na pr. zagrebška direkcija službene doklade redno izplačuje, dasi veljajo tam ravno isti predpisi kot v ljubljanski. Svetovali bi torej kontroli v Ljubljani, da se obrne do svojih zagrebških kolegov po potrebna tolmačenja. Generalno direkcijo pa bi ob tej priliki opozorili na svoječasni odlok ministrstva, da se imajo vse zadeve nujno, najkasneje v roku enega meseca, reševati,, medtem ko čaka prizadeto osobje sedaj že četrti mesec na izplačilo teh doklad. Rešitve iz Beograda pa še ni! Kolkovanje vlog, prošenj in spisov. Glede kolkovanja vlog je izdala direkcija okrožnico, iz katere posnemamo sledeča navodila: V členu 231. pod točko 3., 4. in 11. taks ^ v Pristojbinskega pravilnika so sledeča določila: Noben spis (vloga, prošnja, itozba itd.), zavezan taksi, ki se izroča obl n*° državnim, kakor tudi avtonomnim *fy.om in uradnim osebam, se ne sme ni opremljen po zakonu s pred-■c no takso, ter se mora takoj vrniti do- tični osebi, da prilepi predpisano takso. — Spisi brez takse ali z nezadostno takso, ki prihajajo po pošti, se vpisujejo v posebno beležnico, ter se takoj vrnejo vložitelju s pozivom, naj plača predpisano takso, in z obvestilom, da se ne bo vršilo uradno poslovanje, dokler se ne položi po zakonu zadostna taksa. Iz cit. določb sledi, da odgovarja za morebitne nerednosti nepravilnega kolkovanja uradna oseba, ki sprejme vlogo, in uradna oseba, ki rešuje vlogo. — Preje omenjeni člen 231. izrecno določa pod točko 11., da se kaznuje uradnik, ki vzame v delo predmet ali spis, za katerega ni zadostno ali nikakor plačana ali prisojena predpisana taksa, s trikratnim zneskom neplačane ali premalo plačane ali prisojene takse. Vloge, označene v čl. 112. Zakona o državnem prometnem osobju, niso zavezane taksi. Taksno oprostitev vlog. prošenj in potrdil državnih uslužbencev določa 'podrobneje čl. 6. točka 9. zak. o taksah. Telegrami iz tar. post. 271. zakona o taksah so zavezani taksi z Din 5.—. K temu določa čl. 33. točka 7. in 9. taks in pristojbinskega pravilnika: Ce se pošiljajo pritožbe, vloge in zahteve brzojavno, mora pošiljatelj telegrama predpisano takso prilepiti na telegram, uradnik pa, ki odpravi telegram, potrdi to pod pošiljateljevim podpisom. Telegrafski uradnik ne odgovarja za premalo položeno takso. Taksa za vse priloge, ki se dodajo prošnjam, vlogam, pritožbam, tožbam in vobče pismeni ali protokolarni vlogi, a niso po drugem zakonitem predpisu zavezane posebni večji taksi in tudi ne oproščene plačila takse, znaša Din 2.—. Po členu 22. taks. zakona sme vsakdo, od katerega oblastvo neutemeljeno pobere takso ali pristojbino ali večjo, nego je treba, ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, v 90 dneh od dne, ko je bila njegova taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati povračilo takse ali pristojbine od generalne direkcije posrednjih davkov. Prošnje za povračilo sc vlagajo pri onem obiastvu, ki je pobralo neutemeljseno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. — Po preteku tega roka izgubi pravico do povračila. Opozarjamo tudi. da so duplikati zavezani ' taksi z Din 20.—, urgence pa z Din 5.—. pa otežkočuje s politiko visokih carin, ki jo vodijo upniške države. Te težkoče krepe tendenco zapravljivega eksporta (v izgubo)! Razveljavljenje ali vsaj znižanje vseh iz vojne izvirajočih plačilnih obveznosti bi bil nedvomno pripomoček, s katerim bi se težkoče svetovnega gospodarstva olajšale. Ni dvoma, da se javno mnenje tudi v Zedinjenih državah za popust v vojnih dolgovih, toda le pod tem pogojem, če se evropske države odločijo za mednarodno razorožitev. In neglede na to, je jasno, da politična nemirnost poostruje gospodarsko krizo ter da more zagotovitev varnega miru le potom mednarodne razorožitve omogočiti ozdravljenje svetovnega gospodarstva. Enakomerna varnost za vse države se ne more doseči z zopetno oborožitvijo razoroženih držav, ampak samo z znatno razorožitvijo še ne-razoroženih držav. Komisija priznava, da kakor vsaka posamezna država, tudi evropska državna skupnost potrebuje ustanovitev nekega mehanizma, ki bo omogočil revizijo nje ustave. Najnujneje pa komisija svari pred fašističnim imperijalizmom Italije, češ, da bi taka revizija mirovne pogodbe vrsto držav prisilila k zvezi, ki bi utegnila biti nevarna miru. Kazoč na to nevarnost, kazoč na težko italijansko gospodarstvo in na težke gospodarske posledice po nemških septemberskih volitvah, izjavlja komisija, da je odprava fašističnih diktatur in stremljenj po diktaturi predpogoj pomirjenja Evrope, brez katerega ozdravljenje svetovnega gospodarstva ni mogoče. Komisija se zaveda, da je motnja trgovskih odnošajev s Sovjetsko unijo, s Kitajsko in Indijo tudi vzrok mednarodne gospodarske krize. Zahteva zaraditega iznova obnovitev normalnih diplomatskih odno-šajev in pospeševanje gospodarskih odnošajev vseh držav s Sovjetsko unijo; dejansko podporo pri naporih indijskega in kitajskega delavstva, delavstva v kolonijah, da se izboljša delavski neizmerno slabi življenski položaj; pa tudi, ker je nacijonalna osvoboditev temelj, iz katerega vzniknejo gospodarske in socijalne sile, da se podpre borbo za nacijonalno osvoboditev teh narodov. Komisija se ne vdaja prevari, da bi se popolnoma odpravila nezaposlenost z zmago nad kapitalističnim družabnim redom in uvedbo socija-listične družbe ter poživlja vse strokovne in politične delavske organizacije vseh dežel, da vodijo najener-gičnejši boj za cilje mednarodnega delavskega gibanja, Sama štednja. Letošnje leto so se začele v večjem obsegu izvrševati redukcije na območju ljubljanske direkcije. Edinica za edinico jc prejela obvestila, da primanjkuje kredita in povsod se je redukcija izvršila v glavnem na račun delavstva. Vse progovne sekcije v ljubljanski direkciji počivajo po en dan ter se tako že itak mizeren zaslužek progovnih delavcev v najhiujši zimi zmanjša za Din 24.— do Din 44.—, kar pri nizkih delavskih plačah dosti pomeni. V kurilnici je več mlajšim delavcem odpovedana služba. V materijalnem skladišču, Maribor, je vodstvo že 25. novembra 1930 izdalo okrožnico, glasom katere se bo dajal vsem delavcem prisiljen brezplačni dopust, do konca budžetnega leta, t. j. do. 31. marca 1931, ker je baje skladišče preielo za tekoče leto Din 100.000,— manj kredita. Delavci naj bi torej v čaisu do 1. aprila 1931 vzeli vsak po 17 dna brezplačnega dopusta, oni, ki so na sistemiziranih mestih, pa ne bi delali ob nedeljah in bi jim bila za nedelje plača ukinjena. Delavci morajo -na. ta način prispevati za »pomanjkanje kredita« mesečno po Din 100.— do Din 200.'—, Še slabše se godi na postajah. Po nalogu direkcije so izdale nalog o štednji ter je n. pr. neka mala postaja, ki nima v staležu skupno 5 delavcev, primorana, da pri 5 delavcih iprištedd mesečno 30 dnevnic, torej mora vsak delavec iti 6 dni mesečno na brezplačen dopust. Že skozi par let so hodile po postajah ko-misija za komisijo, določale število uslužbencev, stare pravice osobja so kopnele kot spomladi sneg, izginili so prosti dnevi, turnusi 12-24 so se spreminjali v turnuse 24-24, 8 urni delovnik se je spremenil v 10 urni delovnik brez vsake odškodnine. Rednega dopusta delavci niso mogli več izrabiti in ko je bila služba že Pot iz krize. Smernice socijalistične internacijonale in Mednarodne strokovne zveze z ozirom na svetovno gospodarsko krizo. Pet dni dela tedensko dovolj! Socijalistična in strokovna amsterdamska internacijonala sta na komisijski seji dne 21. in 22. januarja 1931 v Curihu v Švici, ki so se je udeležili iz Nemčije Naphtali in Spliedl, iz Avstrije Oton Bauer in B. Kautsky, iz Francije Jouhaux, iz Anglije M. A. Citrine in Gillies-sklenili naslednje smernice z ozirom na veliko nezaposlenost: Produkcijski aparat svetovnega gospodarstva je po vojni silno narasel. Toda izdelki, ki se producirajo, se ne morejo prodati. Kupičenje profita je zadoščalo, da se je produkcijski aparat v malo letih z neverjetno naglostjo izpopolnil in povečal, ni pa naraščanje mezd zadoščalo v istem času, da bi se bil konsum množic v enaki meri povečal, kakor je bila povečana produkcijska zmožnost industrije in kmetijstva. To nesorazmerje med produkcijsko zmožnostjo in konsumom, temeljni vzrok krize, izvira predvsem od tod, ker so dobički, ki se večinoma kupičijo in porabljajo za povečanje in izpopolnitev produkcijskega aparata, hitreje naraščali kakor mezde, ki so se po večini konsumirale, porabljale za preživljanje. Zniževanje mezd tega nesorazmerja ne more omiliti, ampak le poostriti. Če podjetniki vsake dežele skušajo vzdržati konkurenčno zmožnost s tem, da znižujejo delavske mezde, proti podjetnikom drugih dežel, je posledica takih poizkusov le padanje konsuma med množicami na vsem svetovnem trgu, torej samo poslabšanje mednarodnega prodajnega trga. Komisija smatra zaraditega, da je nujno potrebno, da se delavsko gibanje v teh razmerah z vso silo in po vseh deželah upira zniževanju mezd in plač. Racijonalizacija je produktivnost dela v malo letih znatno dvignila. Toda zaradi tehničnega razvoja in intenzivnosti dela se nezaposlenim delovnim silam ni nudila zaposlitev v drugih produkcijskih panogah. Njih delovna sila je neuporabljena. Ne-obhodno potrebno je zato, prilagoditi delovni čas tako znatno povečani produktivnosti dela. Komisija meni spričo ogromne nezaposlenosti po svetu, da je sedaj primeren in neodložljiv čas, da se uvede borba za petdnevni delovni teden (štirideset ur dela na teden) mednarodno. Razentega se mora delovni trg razbremeniti tudi z delavskimi dopusti, kjer še niso uvedeni, in z zvišanjem starosti šolske obveznosti ter organizirati nakazovanje dela. Komisija je ugotovila, da omejevanje državnih izdatkov v času gospodarske krize ne zmanjšuje nesorazmerja med produktivno zmožnostjo in konsumom, ki je pravi vzrok krize, ampak le čimvečja poraba sredstev za produktivna javna dela: V vsaki državi je ustanoviti narodni odbor, ki ima nalogo izdelati primeren investicijski program za daljšo dobo ter pripraviti potrebna dela in naročila za slučaj najhujše nezaposlenosti. Ta metoda enakomernejše zaposlitve bo tembolj učinkujoča, čimbolj bosta udeležena država in občina na celotnem gospodarstvu. Komisija zahteva s poudarkom, da morajo dobivati nezaposleni in delno zaposleni, dokler in kolikor časa traja njih nezaposlenost in jim ni zagotovljena popolna zaposlitev, podporo. Delavsko gibanje poživlja komisija povsod, kjer podjetniki rujejo proti podpiranju nezaposlenih, k najodločnejši obrambi. Zahteva po vseh državah ustanovitev naprav, ki bodo jamčile nezaposlenim pravico do potrebnih življenskih pomočkov. Napredujoča organizacija narodnih in mednarodnih kartelov in monopolov nedvomno tudi podaljšuje krizo s tem, da umetno utrjuje visoke cene in z izvajanjem dumping ekspertov desorganizira svetovni trg- Komisija poživlja zaraditega delavske stranke k boju za javno kontrolo nad vsemi monopolnimi družbami in nad določitvami cen ob sodelovanju strokovnih organizacij in strokovnih zadrug; na enak način naj se podrede mednarodni karteli posebnemu mednarodnemu gospodarskemu organu pri Zvezi narodov. Poglobljenje protekcijonizma po vojni je jako mnogo pripomoglo k desorganizaciji svetovnega gospodarstva. Sklepi komisije nalagajo delavskemu gibanju vseh dežel dolžnost, da zahteva od svojih vlad takojšen pristop h konvenciji o carinskem premirju ter primora vse vlade, da prično takoj pogajanja za te konvencije, ki jih je predlagala angleška vlada, po katerih bi se carinske postavke za različne vrste blaga mednarodno znižale. Tudi deflacijska politika v raznih državah je krizo poostrila. Neenakomerna razdelitev zlata v svetovnem gospodarstvu je med elementi, ki motijo svetovno gospodarstvo. Komisija zahteva: učinkujočo kontrolo vlad nad novčaničnimi bankami, udeležitev zastopnikov delavskih organizacij na vodstvu teh bank, tesno sodelovanje novčanič-nih bank, izpremembo BIZ v organ mednarodne kreditne politike, pobijanje izseljevanja kapitala iz dežel, ki so ubožne na kapitalu, ter mednarodno kreditno politiko s ciljem enakomerne porazdelitve zlata. Desorganizacijo svetovnega gospodarstva povečajo tudi ogromna plačila, ki jih Nemčija plačuje na račun reparacij svojim upnikom, da jih potem odračunajo ameriškim Zedinjenim državam kot vojni dolg. Realna vrednost vseh teh plačil se je pa jako zvišala, ker so padle cene blaga. Ta plačila se trajno ne bodo mogla odračunavati drugače kakor v blagu. Plačevanje teh bremen se prenapeta, teđai pride še nov odlok, odlok o brezplačnih dopustih s pristavkom, da mora biti delo redno izvršeno, sicer —! Ubogi skladiščni delavec, ki {e bil že doslej preobremenjem z delom, naj dela v bodoče vsak po 6 dni, mesto 8 ur kar po 14 ur dnevno in to brez vsake odškodnine za čezurno delo! Ujedinjeni savez je ipredložil na merodajnih mestih nujne intervencije, da se odo- Obvestila pripravljalnega odbora. Vse članstvo obveščamo, da so pravila za samostojno podtužnico cestnih železničarjev že vložena pri politični oblasti ter se bo vršit retini občni zbor, čim bodo pravila potrjena. Kandidatna lista za volitve delavskih zaupnikov je postavljena in ker ni bilo v določenem času vložene nobene protiliste, so izvoljeni vsi naši zaupniki. Atesečna članarina znaša Din 12.—, katero prosimo, da odračunate redno začetkom meseca, da se blagajniku ne otežuje delo. Vse članstvo opozarjamo, da ne naseda raznim govoricam, ki bi jih kdo trosil med cestnimi železničarji radi našega saveza. Povdarjamo, da je savez strogo strokovna organizacija, katere pravila so odobrena od Ministarstva notranjih zadev ter je torej popolnoma legalna organizacija, član saveza je lahko vsakdo, brez ozira na njegovo versko ali politično prepričanje ali jezik, katerega govori. Ako bi Vam kdo pošiljal okrožnice, da se izjavite glede »Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev«, ali hočete biti še člani, te okrožnice zavrnite in se sploh ne -podpisujte nanje. Strokovni vestnik. V prihodnji številki otvorimo strokovni vestnik, v katerem Vas bomo seznanjali s . položajem, službenimi predpisi itd. cestnih železničarjev v inozemstvu ter z akcijami, ki jih oni podvze-majo za zboljšanje svojega položaja. Pripravljalni odbor. Mednarodna konferenca cestnih železničarjev. Internacijonalna transportna federacija v Amsterdamu, v kateri je včlanjena pretežna večina organizacij cestnih železničarjev, je sklicala za dne 22. in 23. febr. 1931 v Berlinu sejo mednarodnega sosveta cestnih železničarjev pod predsedstvom s. Döringa iz Berlina z dnevnim redom: 1. Konstituiranje sosveta. 2. Poročilo o delu v preteklem letu. 3. Razgovor in določitev mednarodnega programa zahtev cestnih železničarjev — referent s. Weigl iz Dunaja. 4. Organiziranje in upravljanje mestnega in predmestnega cestnega prometa. Posamezne organizacije, v prvi vrsti one iz Avstrije, Nemčije. Francije, Anglije in Belgije so stavile k tretji točki svoje predloge in je naša I. T. F. določila sledeči osnutek: 1. Delovni čas. Brezpogojno je varovati osemurnik. Preračunavanje delovnega časa za daljšo dobo (teden, 14 dni ali mesec itd;.) na ta način, da znašaj delovni čas na teden 48 ur ne glede na dolžino delovnega časa dnevno, se mora povsod preprečiti. Podružnica Videm-Krško je imela redni občni zbor 1. febr. 1931 v prostorih gostilne Ivačiča v Starivasi, kateri je bil dobro obiskan. Občni zbor je otvoril s. Richlij, nakar je sledilo poročilo tajnika in blagajnika, nato razrešnica starega odbora, nakar se je takoj volil nov odbor. Predsednik je s. Herzog Vinko, tajnik s. Richlij Iv., blagajnik s. Mokotar Ant., podpredsednik s. Simonišek Fr., nam. tajnika s. Radej Al., preglednika ss' Šerbec Mat. in Verstovšek Iv. Ostali odborniki: Jagodič Iv., Vodišek Fr. in Kukovičič Fr. Nato je pa referent centrale s. Mikec Fr. podal poročilo o delu v centrali, orisal je vse težkoče, ki jih ima centrala radi nepravilnosti pri prevedbi pomožnega osobja na nov pravilnik ter je poročal o vseh akcijah, ki jih je centrala podvzela za zboljšanje gmotnega položaja. Nato je bil občni zbor zaključen. Pristopili so tudi poslušalci z raznimi pritožbami, kako se grdo s psovkami zmerja delavce in jim figo kaže. Opazili smo tudi par železničark, ki se prav dobro zavedajo, da je potrebna močna organizacija; svarile so svoje može, ker niso organizirani in so zahtevale, da tudi oni pristopijo v organizacijo USŽJ ter upamo, da se vsi oni železničarji, ki so sedaj na napačni poti. spreobrnejo in začno hoditi po pravi poti prepričanja in da se organizirajo v USŽJ. Pri tej debati so tudi obljubili, da takoj pristopijo v organizacijo USŽJ. Tako naj se železničarji zavedajo, da bo tem več pravic, čim več bo moči in krepkih glasov. Borovnica. Na našem občnem zboru, ki se je vršil dne 1. februarja, smo se v prvi vrsti zbrali vsi starejši sodrugi, ki že po desetletja vztrajamo v organizaciji, ker se zavedamo, da brez skupnosti ni uspehov. Vzeli smo na znanje poročilo referenta centrale s. Ter-škana ter smo izvolili v celoti dosedanji odbor, ki je v letu 1930 v zadovoljstvo nas vseh vršil vse posle. Mi Borovničani bomo vztrajali v vrstah saveza ter smatramo za svojo prvo dolžnost, da bomo organizirali v vrste saveza tudi vse one, ki danes še stoje ob ' strani. bri direkciji potreben kredit ter ukine protizakonito podaljšanje delovnega časa. Do danes, žal, intervencije še niso uspele, zato poziva savez vse ostale železničarske organizacije, da združeno nastopijo za odpravo redukcij za spoštovanje osemurnega delovnika za zaščito delavskih pravic. čezurno delo. S kolektivnimi pogodbami in pragmatikami se mora določiti maksimalno število čezur, do katerega se sme delati čezurno delo ter naj se določi, da se sme čezurno delo vršiti le za dokončanje voznorednih voženj. Prosti dan. Po šestdnevnem službovanju naj ima vsak uslužbenec pravico do neprekinjenega prostega dneva v izmeri 36 ur. Odmori za jed in odpočitek. Neprekinjeni odmor med dvema turama mora znašati najmanj po 10 ur. Tekom vsake ture se mora določiti primerno število pavz (za jed). Pavze, ki nastanejo po voznem redu med vožnjo, je vedno vračunati v delovni čas. Prekinitev službene ture je nedopustna, izvžemši pavze za kosilo ali večerjo. Le tam, kjer prometne razmere neobhodho zahtevajo, se sme dopustiti krajše prekinitve (ker padejo v breme uslužbencev, zlasti, če stanujejo daleč od službenega mesta), vendar se mora stremeti za tem, da ne bo v turi v tem slučaju več kot ena prekinitev in ne daljša od dlveh ur. Dopust. Določiti se mora obvezen letni plačan dopust. Prejemki. Izplačevanje plač osobju naj se določi tedensko ali mesečno. Odklanjati je način plač z uvedbo premij, odnosno plače, ki bi se regulirale po dohodkih podjetja. Kjer danes v delavnicah obstoja akordni sistem, je povsod zasigurati osobju še minimalne plače. Napitnine je, v kolikor še obstojajo, odpraviti in določiti zadostne plače. Za nočno delo, delo v slučaju povečanega prometa radi prireditev, je določiti še poseben pribitek. Dokiada za dopust. Da se omogoči pravilna izraba dopusta, je zahtevati za do- pust poleg rednih prejemkov, še poseben prispevek, kot je že vpeljan v več modernih državah. Socijalno skrbstvo in varovanje zdravja. Osobje mora biti zavarovano za slučaj bolezni, mora imeti pravico do zdravil, zdravnika, zdravljenja v bolnici in do vseh prejemkov tekom, bolezni. Uvesti se mora povsod zavarovanje za starost in za slučaj nezgod v službi. Osobju je zasigurati službeno obleko in ga na vozu zadostno zavarovati proti vsem vremenskim, neprilikam. Za voznike je narediti take prostore, da zamore voznik med službo sedeti, kakor šoferji pri automobilu. Za sprevodnike je na ploščadah napraviti zaklopne sedeže, da se pri slabšem prometu lahko vsedejo. Na začetnih in končnih postajah morajo biti na razpolago umivalnice, milo in desinfekcij-ska sredstva ter higijenska stranišča. (Nadaljevanje sledi.) Zidani most. Občni zbor naše podružnice smo obdržali dne 31. jan. 1931 zvečer ob obilni udeležbi članstva, ki je vzelo na znanje delo centrale v preteklem letu, ki se je res zavzemala za zboljšanje gmotnega položaja nižjih slojev na železnici. Z zadovoljstvom smo vzeli na znanje akcije saveza za vozne ugodnosti delavstva, v bolniški blagajni, za preprečenje kuluka in proti redukcijam. Zidanmoški železničarji se dobro zavedamo vseh težav in ovir, ki jih ima naš savez pri svojem delu, dobro smo poučeni o namerah naših sovražnikov, ki jim je savez trn v peti in ki ga hočejo na vsak način uničiti. Ker vemo, da je savez edini branitelj železničarskih mas, bomo tudi z vsemi silami šli na delo, da se njegove vrste ojačajo, ker vemo, da s tem korakamo tudi k uresničenju delavskih zahtev. Izvolili smo odbor, kateremu predseduje naš stari so-drug strojevodja Jagrič Alojz, tajnik je s. Špegl Franc in blagajnik Jakoš Rudolf. Maribor I. Takoj po plenarni^ seji se je dne 9. februarja 1931 vršil občni zbor podružnice v delavnici, na katerem je poročal centralni tajnik s. Stanko in s. Kmet iz Zagreba. Vsi navzoči smo z odobravanjem vzeli na znanje poročilo s. Stanka — tako glede dela centrale, zlasti za diference, vozne ugodnosti, prevedbo starih delavcev, priznanja trošnin in delovne obleke, kakor tudi glede demagoških nastopov zvezarjev v Mariboru, ki mislijo, da je prišel čas, ko bodo strli vse, kar ne trobi v njih rog. Dobro nam je znan njih »nacionalizem« in njihove akcije; zato jim tudi zavedni železničarji obračajo hrbet. Znali se bomo braniti in nastopiti proti onim, ki bi radi ustvarili na železnici dvojno, vrsto uslužbencev, ene, ki bi smeli vse, a "druge, ki bi smeli le delati. Hočemo izvedbo obstoječih zakonov in predpisov tudi tam, kjer govore o pravicah osobja, hočemo res prave delavske zaupnike. Kakšni prijatelji so zvezarji, jasno sledi iz njih dela v centralnem odboru bolniške blagajne. Nas prav nič ne gane, če imajo v svojih vrstah razne visoke uradnike in načelnike, ker smo proti protekciji in klečeplastvu. Javno in odločno bomo nastopili vedno, če bo šlo za delavske pravice, ker smo in hočemo biti enakopravni državljani. Vztrajali smo v težkih časih, vztrajamo tudi danes, ker vemo, da naš pravični boj mora biti končan z zmago. S podvojenimi silami bodo šli vsi naši sodrugi na delo za ojačanje saveza, za pridobitev pravic. Proč z denuncijanti, razbijači pokreta, proč z onimi, ki vedno le groze! Nočemo nasilnih organizacij! Živele svobodne organizacije! Maribor II. Priliko, ko so se mudili v naši sredini zastopniki centralnega odbora in delegati iz raznih krajev, smo porabili za redni letni občni zbor, da tako tudi sodrugi iz drugih krajev zvedo, v kako težkem položaju se nahajamo. Dnevno se bojimo, da ne pride kaka nova redukcija. Zgubili smo pri premogu premije, proste dneve, v materijal-nem skladišču so večje redukcije; ta mesec je bilo vse ostalo delavstvo presenečeno, ko ni dobilo izplačanih premij za popravila strojev. (Med tem so bile premije že izplačane. Op. uredn.) Prišel je zopet udarec, da se starih delavcev, ki so bili stari nad 33 let, ko so prišli na železnico, ne prizna za stalne! Besede s. Stanka so naredile na vse prisotne globok vtis, ko jim je pojasnil delo organizacije ter vsa sredstva, katerih se more delavstvo posluževati, da si ohrani stare pravice in pribori nove. Medsebojno zaupanje in solidarnost je najmočnejši branik delavskih pravic, zato se moramo vsi okleniti našega saveza. Za predsednika smo izvolili zopet strojevodjo s.- Bibiča, izkušenega borca v delavskih organizacijah. Progovni delavci pišejo. Cenjeno uredništvo! Prosimo Vas, progovni delavci iz _____, da uvrstite v Vaš cenjeni list, kateri se danes edini še bori za pravice nas revežev, teh-le par besed radi naših dopustov: Po starem pravilniku smo imeli 15 dni dopusta, po novem: ga imamo celo do 20 dni, a žal. naš dopust vedno ostaja le na papiri m Lansko jesen smo hoteli iti na dopust, pa smo zvedeli — da je dopust ukinjen. Sedaj, če prosimo za dopust, dobimo odgovor, da ni kredita; če pa imamo nujne opravke, pa naj kar pustimo šiht, ali z drugimi besedami: Ce prosiš za dopust, ki ti po pravilniku pripada, d'obiš brezplačen dopust. Občni zbori. Tekom prihodnjih tednov se vrše občni zbori v naslednjih podružnicah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo dosedanjega odbora in razrešnica. 2. Poročilo delegata centrale o delu organizacije v preteklem letu, položaju železničarjev ter direktivah za bodoče delo. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Občni zbori se vrše po sledečem razporedu: DNE 22. II. 1931: NOVO MESTO ob 15. uri v prostorih gostilne Žic v Novem mestu. SLOVENJGRADEC ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Rup. DNE 1. IH. 1931: ZALOG ob 8.30 uri zjutraj v prostorih gostilne Sicherl v Zalogu. CELJE ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice. * Podružnice pozivajo vse članstvo, da se občnih zborov točno in polnoštevilno udeleži. Dolžnost slehernega sodruga je, da na občnem zboru sodeluje ter zlasti v sedanjih težkih časih stavi predloge za nadaljnje delo za zboljšanje položaja železničarjev! Čvrsto strnjeni v enotni fronti bomo vzdržali na naših postojankah, enotni pa bomo tudi zadosti jaki, da bomo zaustavili vedno zmanjševanje pravic in krenili navzgor na pot boljše bodočnosti! Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v mesecu januarju 1931 2294 obiskovalcem izposodila 5576 knjig, od teh 649 znanstvenih in 4927 leposlovnih, odnosno 2463 slovenskih, 306 srbohrvatskih, 2766 nemških in 41 drugih knjig. Vpisalo se je 99 novih članov. Dohodki od izposojnine in seznama so znašali Din 12.389. Napram decembru leta 1930 je promet znatno napredoval. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem mesecu 1075 obiskovalcem izposodila 1899 knjig, od teh 61 znanstvenih in 1838 leposlovnih, odnosno 588 slovenskih, 1172 nemških, 120 srbohrvatskih in 19 drugih knjig. Novih članov je pristopilo 54. Dohodki od izposojnine so znašali Din 3502.—. Napram decembru leta 1930 je promet napredoval. Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnici Delavske zbornice! Vse najboljše knjige dobiš v knjžnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru. Socialno-znanstvena, strokovna, tehnična, zdravstvena, potopisna dela ali lepe socialne, družabne, zgodovinske in druge romane ter povesti. Za štirinajst dni plačaš malenkostno izposojnino in imaš ob večerih ter ob nedeljah in praznikih naijlepše razvedrilo. Ljubljanska knjižnica je izdala nove tiskane sezname knjig, iz katerih se vidi, da je to gotovo najboljša javna knjižnica pri nas. Dosega tudi slične knjižnice v inozemstvu, če povemo, da vsak mesec nakupi 300—500 novih knjig, bo vsakdo vedel, da nima samo stare zaloge dobrih knjig, temveč da si redno nabavlja vsako lepo novoizišlo knjigo. Isto velja za mariborsko knjižnico. Okrog 5000 ljudi že obiskuje knjižnici Delavske zbornice. In koliko delavcev, koliko naših prijateljev še ni med temi obiskovalci! Profesorji, učitelji, zdravniki, ljudje vseh stanov si izposojajo knjige iz knjižnice Del. zbornice. Tudi mnogo delavcev. Vendar mnogo premalo. Delavci-možje, čitajte vendar dobre knjige, dajte, da jih bo čitala še žena in otroci. Ali ni mar mnogo lepše razvedrilo dober roman, nego posedanje in zapravljanje denarja po gostilnah? Saj vendar čutite, da se človekovo življenje ne sme izčrpati samo v tovarniškem delu, v jedi in pijači. Tako živi žival. Mi pa smo ljudje. Todla človek, ki ne misli, človek, ki nima nobenega duhovnega življenja, je slabši od živali. Kdor še ni vpisan v knjižnico Delavske zbornice, naj to čimprej stori. Vpiše se lahko vsakdo. Treba je le prinesti s seboj kako legitimacijo. Vpisnina znaša samo Din 2.—. Če hočeš, da doma izbereš in napišeš številke knjig, ki jih misliš brati, si kupi tiskan seznam knjig. Obsega 200 strani in stane komaj Din 10.—. Če sam ne utegneš vedno hoditi v knjižnico, gre lahko nekdo drugi namesto tebe: da knjižničarju številke in dolbi knjige. Delavci izven Ljubljane in Maribora si lahko izposojajo knjige na ta na