Stev. 15. V Mariboru 12. aprila 1883. Tečaj XVII. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravniiitTu v dijaškem semenišča (Knabcnseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 6 kr. — liokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Štajerskim Slovencem. (Dr. Jož. Vošnjak, državni poslanec.) Šestoletnica, katero letos obhajajo notranje-avstrijske dežele, v katerih prebiva večina Slovencev, bode slovenskemu narodu ne samo prijetni povod, svojemu preljubljenemu vladarju skazati neomahljivo zvestobo in uda-nost, ampak mu bede prvikrat omogočila, pred vsem svetom pokazati , da od Spielfelda do Adrije je zemlja slovenska. Na K ranjskem, kjer so vsi občinski odbori od glavnega mesta ljubljanskega do poslednje vasi narodni in kjer je, izvzemši Kočevsko, cela dežela slovenska, se ne da zatajiti ali umetno zakrivati narodnosti značaj. Na Štajerskem razmere niso tako ugodne. V mestih prevlada še zmirom nemški ali bolje rečeno nemškutarski element s fanatično-nemškovalnimi župani, le večina okrajnih za-stopov in odbori kmetskih občin so slovenski. A ravno v kmetskih občinah in slovenskih trgih prebiva nad 400.000 Slovencev in taka množina se ne da prezirati, tem manj, ker so Slovenci od nekdaj najzvestejši Avstrijci in bodo prihiteli od vseh stranij in najdaljneje vasi, da vidijo in v obličje spoznajo svojega cesarja in gospoda. „Slovensko društvo" v Mariboru je vže pri dveh shodih, v Celji in v Šoštanji, dobilo nalog preskrbeti, da bodo Slovenci dostojno praznovali šeststoletnico. Tačas še ni bilo znano, ali se bode cesar zvuuaj Gradca mudil še v katerem drugem kraji na spodnjem Štajerskem. Zdaj pa se vč, da cesar ne gre naravnost iz Gradca v Ljubljano, ampak da mej potom ustavi v Mariboru, v Ptuji, v Slovenski Bistrici, kjer si hoče ogledati vojaške postaje, in v Celji. Tudi v Spielfeldu bo izstopil, da se pelje v Strass in morda v Padgono, v Pragarskem pa na ogrsko progo v Ptuj. Iz postaje slovensko-bistriske se pelje v mestice; najbrže bo vlak postal za trenotek v Poličanah, v Laškem trgu m gotovo na Zidanem mostu. Štajerski Slovenci bodo te&aj imeli na mnogih krajih priliko pozdravljati svojega vladarja. „§^yVensko društvo" pa bi imelo prete-žavno naiogo, ko bi moralo samo skrbeti za dostojno jHfdeležbo Slovencev na vseh teh krajih. Treba je, da se povsod postavijo lokalni odbori, kateri imajo pred vsem skrbeti, da se pri predstavah Slovenci ne prezirajo. Cesar pride v torek 10. julija proti večeru v Ljubljano. Za Štajersko ni še znano, koliko časa se misli muditi v vsacem kraji. Najbrže bo 9. julija v Mariboru, v Ptuji, 10. v Sloven skej Bistrici in v Celji, kjer ostane gotovo več ur, ker si bo tudi ogledal erarično cinkovo tovarno. V vseh krajih, kjer se cesar ustavi, vzprejme zastopnike dukovništva, državnih in avtonomnih oblastij, potem razna društva, na primer: gospodarska, dobrodelna, sploh vsa ra-zun politiških, obiskuje navadno šole in cerkev in pregleduje vojake. V Spielfeldu se bo zbiralo ljudstvo iz vseh sosednjih župnij, n-.-mških in slovenskih, z duhovenstvom, učiteljstvom in šolsko mladino. Tjakaj spadajo vse župnije in šole do Pesnice. V Mariboru utegne cesar prenočevati. Prebivalci mariborskega, sv. lenarškega, slovenj egraškega in marenberškega okraja se bodo sprejema v Mariboru udeleževali. V Pragarskem je središče za občine iz polja in nekatere pod Pohorjem: Fram, Zgornja in Spodnja Polskava. Na slovenje-bistriškem kolodvoru bode čakalo duhovenstvo s prebivalstvom in šolsko mladino črešnovske in laporske fare, v S 1 o v e n s k e j Bistrici pa bo shod za južne Pohorce do Konjic. Ker spadajo Konjice pod okrajno glavarstvo celjsko, bo menda oficijelni sprejem vseh konjiških oblastij v Celji. V Ptuji bo zbirališče za ptujsko in ljutomersko okrajno glavarstvo, v Celji za celjsko s šoštanjskim okrajem, v Zidanem mostu pa za sevniški in breški okraj. Iz tega načrta se vidi, kje bo treba lokalnih odborov in kje se ima zbirati ljudstvo vsakega okraja. Povsod bodo tisočerni slava-in živio klici kazali cesarju, kako srčno udani da so Slovenci Njemu in Njegovej preslavnej rodbini, kako srečne se čutijo, da mu morejo izjaviti svojo hvaležnost in popolno zaupanje v njegovo očetovsko skrb za vse narode. — Slovenski poslanci pa šolska postava. Zavoljo šolske postave, ki je bila 1. 1869 od nemških liberalcev sklenjena in zavoljo katere bilo je uže toliko plačevanja, godrnjanja in prepirov, pride še ta teden v državnem zboru do živahnih razgovorov in velevažnega glasovanja. Nemški kmetje na Štajerskem, spodnje in gornje Avstrijskem, Salcburškem, Tirolskem in Predarl-skem izvolili so skoraj same konservativne može v poslance za državni zbor. Tem so pri volitvah naložili, naj jim bremena in stroške in sitnobe olajšajo, katerih jim nalaga 81etno šolanje otrok, katero zaukazuje liberalna šolska postava, zlasti pa naj se da ljudskim šolam verski značaj nazaj, haj se odpravi brezverstvo. Izvoljeni poslanci so se res tega precej poprijeli v državnem zboru. Toda nekaj je ministerstvo naučno nasprotovalo, največ pa liberalna večina v go-sposkej zbornici. Po časi se je minister Stremajer vendar pobral z ministerskega sedeža. V gosposko zbornico pa je polagoma ¡minister grof Taaffe pozval tolike konservativnih gospodov, da so tudi tam liberalni Schmerlingovci smuknili v manjšino. Po tako nadelanej poti bilo je mogoče spraviti skupaj večino za prenaredbo šolske postave. Delo je v roke vzela vlada in podpirala tako, da so prenaredbe sprejete v obeh zbornicah za prvi začetek. Vendar zadujo besedo ima še zbornica poslancev. Sedaj se mora cela ta šolska borba dokončati in završiti ali proti kmetom ali njim po željah. Naši slovenski poslanci so iiže javno svojim volilcem izrekli, da bodo glasovali nemškim konservativcem v pomoč in za od gosposke zbornice uže sprejete prenaredbe in olajšave šolskih bremen. G baron Goedel je to storiti obečal jeseni v Slov. Gradci, g. dr. Vošnjak pa letos v Šo-štanji. Da je g. Herman jednakih mislij, to je uže itak dovolj znano. Slovenski poslanci pa tukaj zelo lehko glasujejo tako, kakor želijo nemški konservativci. Nagibajo jih namreč v to "najvažnejši uzroki politični in narodni. Nemški konservativci so vsi cesarju na vsak način in vseskozi zvesti Avstrijani. Oni ne marajo ne za Bismarka pa ne za njegovega Viljelma, oni poznavajo le avstrijanskega cesarja. Ob enem so verni katoličani in so ravno zavoljo tega radi pravični drugim narodom, tudi Slovanom. Oni obsojujejo zaničevanje drugih narodov-za nemški „šulverein" nimajo nič penez in želijo, naj bi se Nemci in Slovani v Avstriji med seboj porazumeli. Totili konservativnih Nemcev poslanci držijo v najvažnejših vprašanjih vselej s Slovenci, Cehi in Poljaci. Vsled tega je mogoče bilo nemške liberalce v manjšino potisnoti m marsikaj doseči, kar bi sicer bilo nemogoče: n. pr. postava zoper oderuhe, olajšava vojaške postave, češko vseučilišče itd. Nemški konservativci so toraj najboljši zavezniki in poslanci naši jim toraj sedaj lehko vrnejo, da so Slovanom v korist vže večkrat glasovali. Na dalje pomislika vredno je, da bi konservativni poslanci ne bili več izvoljeni, če svojim kmetskim volilcem ne prinesejo domov prenarejeno in polajšano šolsko postavo. Brez nemških konservativcev pa so slovanski poslanci preslabi. Nemški liberalci bi zopet prišli na vrh in potem : joj! Ti bi nas po zgledu kralja Ahaba ne več s palicami ometali, ampak s škorpijoni pretepali. Na dalje kažejo skušnje, daje 81etno šolstvo Slovencem na Štajerskem in Koroškem na veliko škodo. Pospešuje ponemčevanje. Nemškutarski prvak, celjski Glantschnigg, je predlanskim shodu liberalnih Nemcev v Ptuji vedeti dal: „če se nima v šolah dalje nemčiti, potem 8letnega šolanja treba ni". To je dovolj jasno! Učiteljem bodo prenaredbe najmanje kaj predrugačile pač pa zlasti kmetskim ljudem bremena mnogo olajšale. Otroke bodo lehko po J 2. letu iz šole jemali, če so uže dovolj podučeni, pa ne bodo več kaznovani. Okrajni glavarji ne bodo več mogli toliko siliti na širjenje starih pa na stavljenje novih učilnic. Na verski nauk in versko vzgojevanje otrok bodo tudi učitelji morali gledati in Judov in luteranov ne bodo več pošiljali kot učitelje katoliškej deci. Vse to želi tudi slovenski kmet. Kdor pa hoče svojega otroka po 8 let v šolo pošiljati, slobodno mu! In zato ni opravičeno, da meščani ropotajo v peticijah, prošnjah zoper prenaredbo šolske postave in prav abotno je, če Prib oldski baron Hakelberg kmetskih podpisov lovi. Gotovo ne vlovi nobenega pametnega, neodvisnega moža. Kajti pametni kmetje uže sami vedo, kde jih čevelj tišči in so to svojim poslancem, dr. Vošnjaku iu baronu Goedelnu, tudi uže razlagali. Slovenski poslanci toraj prav lehko in z mirno vestjo glasujejo z nemškimi konservativci za potrebne prenaredbe in olajšave v šolskej postavi. Gospodarske stvari. Na kaj morajo kupu deteljnega semena letos posebno paziti. Znano je, da je lansko leto pridelek semena rudeče ali slovenske detelje zelo slabo se ob-nesel. Ne le v našem cesarstvu, tudi zvunaj na Nemškem so malo prida deteljnega semena pridelali. Za tega del bodo semenski kupci morda po Amerikanskem semenu segli in tega svojim odbirateljem ponujali in priporočali v nakup. Ali seme Amerikanske detelje se v naših krajih slabo obnese. Košnja take detelje je v drugem in tretjem letu silno pičla. Kdor si hoče toraj letos deteljnega semena, kar ga je v Evropi pridelanega, dobiti, naj toraj ne gleda preveč na ceno. Rajši par krajcarjev več plačati in kaj zanesljivega kupiti, kakor pa ceneje za slabo blago denar zameta-vati. Tudi po veči kaljivnosti Amerikanskega semena se kupec ne sme dati premotiti. Letos bode kaljivnost semena amerikanske detelje dosti veča od one domačih sort. Mogoče, da doseže 90°/n med tem ko se bode kaljivnost domače detelje okoli 80% sukala. Tudi po zvunajnem pogledu se kupec ne sme dati premotiti. Naj je zrno trde in gladke lupine, to ne sme k prenaglemu nakupu vzva-biti. Sicer je res, da je seme, v kterem je veliko sivozelenih ali rujavih zim zlasti če so ta še nagrbančena. sumljivo in da se je takega semena treba ogibati. Blago črstve žoltovioličaste barve je seveda najboljše in zaslužuje, da se mu pred drugim prednost daje. Vendar se mora pa tudi v poštev jemati, da je lansko leto mnogo deževalo in tedaj požeto semensko deteljo pogosto zmočilo, da je toraj seme tudi malo manj jasne in lepe barve, vkljub temu pa vendar še lahko dobro kaljivo. Toraj živa, črstva barva ni za vse skoz in skoz zanesljivo znamenje, da je seme na vsak način dobro. Dostikrat se primeri, da ima tudi najlepše blago na pogled 30—50°/o nekaljivih zrn v sebi, ki trda ostanejo in ne poženejo. Le natančna, stvari primerna preskušnja blaga, kakoršne so v uradih, v kterih se semena preskušavajo, le taka preskušnja je popolnoma zanesljiva. Letos bi se take preskušnje z deteljinim semenom ne smele v nemar puščati od strani tistega, kteri se hoče veče škode obvarovati. Tudi se je treba pri nakupu podvizati, kdor noče, da se mu poreče: „Tistim, ki pridejo prekasno, so ostanki dobri". Delo v vinogradih med letom. 6. Kolitev. Prva kop, kolitev in prva vezatev (s šibicami) je trojno delo, ktero hoče biti zaporedoma ter brez odlašanja opravljeno, kajti v ravno prekopano zemljo da se kol glo-beje poriniti, da ga potem vihar ne more omajati ali pa podreti, in vezačice, količem za petami, lahko enega pokličejo, ako bi se našla trta brez kola. Narboljše kolje je mecesnovo, kostanjevo, jesenovo, rožnikovo od mačke; — leskovo in jelovo ni trpežno, hrastovo se na solnci rado usloči. Kol naj bo kratko ošpičen in to na obeh konceh, če je kalan. K nizki trti, zlasti grobanici postavi se nizek kol, k visoki trti visok kol in sicer mimo koreninic, tedaj 1 dm. od trte na gornjo, v strminah pa na dolenjo stran in pa navpik! Tu pa tam rabijo mesto dragega kolja debelo žico ali drat, ki je od stebriča do stebriča napeljana, ktere se trta se svojimi viticami oprijemlje. V takih vinogradih je trsje v vrstah nasajeno. 7. Vezatev druga vrši se z namočeno rženo slamo, kadar so mladike že kakih 5 dm. dolge. Po potrebi veže se tudi še v tretjič. Med cvetjem in pa, kadar je grozdje „v moki", ne daj si med trsjem nobenega posla. (Dalje prih.) Telegrafni urad potrebuje za telegraf v južnem Štajerskem in Dalmaciji na leto 2000— 4000 telegrafnih štang borovih 7— 11 metrov dolgih, 145—170 milimetrov ob zgornjem konci v prerezu debelih. Med Slov. Bistrico in Što-rami jih bodo še namakali v bakrenem vitri-jolu. Ponudbe pismene sprejema c. k. poštno ravnateljstvo v Gradci do 10. maja t. 1. Sejmi. 16. aprila Kozje, 19. aprila Gradec. 20. aprila sv. Ilj pri Slov. Gradci. Dopisi. Iz Konjic. (V olitev v okrajni za-stop.) Dne 10. marca imela je kmetska skupina volitev v okrajni zastop. Pri volitvi ste se razločevale dve stranki: Narodna in liberalna. Narodna stranka se je v hiši g. Druž-koviča sešla, 10 kandidatov postavila. In ti so bili: Peter Dobnik, Janez Rudolf, Martin Vi-vot, Rok Crešnar, Matija Jurše, Juri Zorko, Jernej Gradišnik, Matija Fijauš, Juri Lesko-var in Franc Koprivnik. Vodili so nas č. g. Anton Slatinšek iz št. Jungerte, in tudi vsega spoštovanja vredni g. Dr. Anton Prus, ker so še celo svojega pisarja dali, da nam je listke hitreje ko mogoče ponatisnil, ker nam je že čas kratek hodil. Tako smo potem vsak s svojim listom šli na volišče, pa smo že volitev v komisijon zamudili, in je uže liberalna stranka za mizo sedela. Sicer nam pa ta zamuda nič ni škodovala, ker smo tako še celo od one stranke imeli svojega moža v komisijonu in ob enem smo tudi bili popolnoma zložni. Na tanko ob 10 liri začela se je volitev in primerilo se je, da je liberalna stranka koj od začetka blizo 20 glasov imela. Mislili so vže, da je zmaga jihova. Ali prevarili so se, takoj se je zasuk-nil drugi veter, in pride narodna stranka na vrsto in zaporedoma zložno volila, in ker so vsi stanovitni ostali, se ni ne eden gori imenovanih kandidatov poizgubil. Po dokončani volitvi je g. župan Jarnej Gradišnik svojo besedo povzdignil rekoč: možje, nisem hotel več v okrajnem zastopu biti, pa na prigovarjanje volilcev sem zopet nastopil, pa to rečem gospodje, ako ste Nemci, bodite Nemci, ako ste pa Slovenci, bodimo popolnoma Slovenci na slovenskih tleh. Kaj mislite, dragi bralci, kak odgovor da je na to bil! Za „Pohorce" so nas imeli. Same jeze in sovraštva do nas, niso vedeli potem druzega kakor psovati in grditi nas, za kar smo se jim le smejali. Najhujši bil je Loški Ludvik Miiller. pa le naj psujejo nas. Novo izvoljeni zastopniki so same poštene duše pravični in zvesti Slovencem. Ravno zato smo jim zaupanje dali. Nemčurji ne zaslužijo nobenega. Kdo in od kod pa je Miiller? „Pohorec" ni, iz Krajne tudi ni, slovenski domoljub tudi ni. S svojimi stariši je iz nemškega „Reicba" privandral, in je silno zagrizen sovražnik Slovencev. Ravno zato smo pa njega in privržence iz okrajnega zastopa izbacnili. Nikdar več ne smejo na konja vplezati in v okrajni zastop prijahati. V teržki skupini se je dne 8. in 9. marca strašansko zoper Dr. Antona Prusa agi-tiralo pa vendar je bil izvoljen in ko bi ne bil izvoljen, pa bi ga kmetske skupine izvolile. Tako upamo, da bode naš okrajni zastop po časi popolnoma naroden in slovensk, kar vsak rodoljub iz srca želi! Bog daj. Kmet slovenski. Od Malenedelje. (Slabo vreme —celjski lisjak — učitelj). Komaj smo se grdega vremena znebili pa ga zopet imamo. Delo povsod zaostaja, v goricah pa na polji. Kaže toraj na pozno leto. Celjski „lisjak" ali „papir prijatelj" pač ne ve, kaj pisari o slovenskih posojilnicah. Za božjo voljo gospod Glančnik, li ste tako nevedni ali tako neumni, da še kmeta za tako priprostega imate, kakor da bi on ne znal iz svojega lastnega prepričanja ali se posojilnice brigajo kaj za kmeta ali ne. Ali menda ni resnično, da se od časa, ko so nastale posojilnice, menje kmetov od nemških „Spar-kass" na boben devlje? Ne mislite g. Glančnik, da je kmet tako neumen, kakor vaš sinek „kmečki prijatelj na papirji". Najbolj pa menda vas in vaše črne nemškutarske pristaše še bodejo slovenske menjice, zavoljo kterih ste slo-bodno brez skrbij za nas kmete, — ker mi kmetje smo brez lisjačkega poduka itak zadosti o posojilnicah poučeni. Končno še imam omeniti, da nas je vrli gospod nadučitelj Srečko Pire zapustil zavoljo vednega „špikanja" od neke strani, ter se preselil v trg Veržej. S tem gospbdom izgubi naša fara ne samo vrlega in v svoji stroki veščega učitelja marveč narodnega moža poštenjaka. Naj mu bode s tem cele naše fare očitna zahvala izrečena. BožičTonč. Iz Spitaliča. (Kmetske zadeve. — Razne stvari.) Da kmetski stan leto za letom propada, to niso krive samo slabe letine, marveč tudi mnogo druzih vzrokov. Eden teh vzrokov je gotovo ta, da kmet ne more svojih pridelkov, ali celo ne, ali pa po silno slabi ceni prodati; posebno kar zadeva vinogradni pridelek. Celo leto se vbogi kmetic trudi in upanje stavi na svoj vinograd, da ga bode v jeseni vsaj deloma „rešil" Ali kaj pomaga potem, ako mu Bog milostno res podari nekaj veder vina, ker ga pa prodati ne more; ako je pa vendar tako „srečen" da ga proda za kakih 13—15 gld. polovnjak (kakor je lani pri nas bilo) pa mora prehoditi svojih deset far, predno ga izpeča. Marsikteri kmet pa svoje vino doma popije, nemogoč ga prodati, ali pa rajši da bi ga „šenkal", a denar za obresti, davek in druge stvari pa naj vzame potem če ima kje? Ako je pa potem primoran, svojo živino do naslednjega repa prodati, tedaj je uže „ta zadnja". zakaj živinoreja je gotovo prva podlaga kmetijstvu. Kaj pa je vzrok tako slabi ceni vinstva? Gotovo nesrečno žganje pa umetno narejeno vino ali „kunstwein". Poglejmo: krčme, v katerih se vino toči, so večjidel prazne, a tiste „kamre" ali žganjarije, so skoro pa vsaki dan natlačene kmetskega ljudstva, katero pri kupici „šnopsa" telesno in duševno hira in — umira. O mnogokrat se pa žalostno prigodi, da nesrečni „šnopsar" domov idoč, nezaveden v kaki luži zaspi in kje se prebudi? — v peklenskem breznu! In ako pomislimo dalje, koliko se narejenega vina po mestih in trgih iztoči — čeravno, je sicer postava zoper pona-rejenje vina, ali kaj pomaga, le na papirji — potem ni čuda, da je naturno vino skoro čisto svojo ceno zgubilo. Ako bi torej vlada hotela djansko kmetskemu stanu pomagati, bi bil to eden prvih pripomočkov, da bi strogo prepovedala vse žganjarije in tudi vsako ponarejanje vina. Se nekoliko o tukajšnjih razmerah. Dne 18. marca je bil za našo občino Tolstivrh enoglasno zopet izvoljen dosedajni narodni župan J. Zorko. Upamo, da bode, kakor do sedaj, tudi v prihodnje slovensko uradoval ter neustrašeno stal na strani Slovencev. — Tudi srenjski odbor in krajni šolski svet z načelnikom vred šteje same poštene, narodne može. Naj javno torej izrečem, da naša fara sme ponosna biti, ker šteje precejšnje število narodno-zavedenih domoljubov a k večemu bi se utegnil najti le eden — nemčur. Naj še to omenim, da tukaj beremo veliko število časnikov, kateri romajo od enega čitatelja do druzega, ker si vsak svojih ne more naročiti. Srčno zahvalo pa moramo izreči g. dr. Prusu v Konjicah, ki nam blagovoljno posojuje „Slov. Narod" in „Siidst. Post". — Tukajšnji pošteni kmet J. Kukovič je bil zbog male bolezni dobil zdravila od Konjiške „šintnerce"; ali ko jih je nekaj povžil, je kmalu izdihnil svojo dušo; vsled tega so ga zdravniki raztelesili in, kakor sem slišal, nekaj znotrajnega mesa z zdravili vred v Gradec poslali, a „šintnerco" pa zaprli. Ali bo kriva spoznana ali ne, to še ne vemo. -k— Iz Dobrne. V tretji letošnji skupščini kmetijske podpodružnice je oskrbnik posestva Lemberg, gosp. Kraner, razlagal o cepljenji ali požlahtnovanji dreves. Besedam sledilo je vmes razkazovanje, praktični poskusi. Med ostalim je govornik povdarjal način, kako smo doslje navadno cepili, to je: v sklad. Toto cepljenje je odsvetoval kot za drevo najbolj nevarno, ker ga najhuje rani. Namesto tega je priporočal priprosto cepljenje v žleb. Z nožem se namreč cepič dvakrat zareže v dolgosti 2 in pol centimetra ali 1 palca, da se dobi podoba trivoglate zagvozde. V isti dolgosti se zareže divjak odspodaj navzgor tako, da se prireza cepičeva prilega v zarezo divjakovo ter jo povsod napolni. Na tretjej nezarezanej strani cepičevej naj bode eno oko ali popek. Pri ob-vezovanji moramo paziti, da tisto oko ostane nezakrito, nezamašeno, nezadelano; motvozič, s katerim je cepič k divjaku vtrjen, naj se ovija nad in pod omenjenim očesom, katero naj izmed zavoja moli, luka, gleda. Zakaj? Ce bi se zgornji del cepiča posušil ali kakor si bodi oškodoval, ostane vsaj spodnje oko celo in zdravo. Sklepoma je razlagal številnim poslušalcem in na srce pokladal, kako da sadjerejec ne sme drevesa pustiti samemu sebi. marveč ga mora obrezavati, snažiti, gnojiti, — oskrbovati. Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar uže nekaj časa bolehajo v trebuhu, vendar sprejemajo prošnike, med temi je bil slovensk kmet iz Kranjskega, ki je za odpust edinega sina od vojaščine prosil. Hotel je nemški govoriti pa ker ni gladko šlo, nagovorijo ga cesar prijazno slovenski, in sedaj razloži slovenski svoje želje. Želeti bilo bi, da bi tudi jihovi namestniki toliko slovenski znali. Cesarica je odpotovala na Nemško. Cehe in Dalmatince je razburil ukaz generalov Filipoviča in Jovanovi