Leto IX, St. 248 LJubljana, 21. oktobra 1928 Cena 2 Dfn Uredništvo • UvMana, Knatlora ultca ftter. 5/L Tckcton fe. ao7* tn ««04, ponoči tudi «034. Rtkapial •• mm mfoj«. Po4rv2aid: Maribor, Aleksan Iti) - Celje, Aleksandrova Dnevnik za-gospodarstvo, prosveto in politiko lana k. ii.lti . Praha tisio r&ilaJ Wtcn.Nr. to^^u 1 LJubljana, 20. oktobra Ko je vstopila SLS v vlado, zlasti pa, ko je dr. Korošec postal ministrski predsednik, je Škotov list pisal, da nais Slovence vsi zavidajo. In res je bilo nekaj naivnežev, ki so mislili, da bo sedaj vsaj ena ali druga stvar Slovenije prišla v povoljnejši tek, ker je y vladi človek, ki jo dobro pozna. Vsi bi v interesu naših krajev prav radi zabeležili vsaj kak malenkosten uspeh. Vsi klerikalni poslanci in njihovi listi, oblastni odbori in občine imajo besedo. Ali so našli kako večjo zaslom-fro ta čas v vladi?? Ali so za svoje kraje kaj dosegli? Kako gre centralna administracija, odkar stoji pod vodstvom g. dr. Korošca? Kako se otvar-jajo krediti, dele podpore, rešujejo akti? Katere zadeve so prišle vsaj za korak naprej? Soglasna je sodba vseh gospodarskih krogov, socijalnih in kulturnih delavcev, da še nikdar niso bili sprejemam in odklanjani na tako nelep način kakor sedaj. Edino v ministrstvu narodnega zdravja, tako se glase poročila, se še najde prijazno uho (t. j. seveda dr. Stampar, ki tam slej ko prej kakor granitni velikan drži, brani in ustvarja). V prometu velesrbska struja, upravna rezistenca, v trgovini znana lenoba, v prosveti, v šumah znani demokratski šlendrijan in enostavno mišljenje, da »extra Serbiam non est vila«. G. Korošec sprejme eno ali drugo de-putacijo. »Ja. ja, bomo že.« A dosledno vse ostane le pri besedi. Na me-moranda, dopise, intervencije se sploh ne odgovarja. Dr. Korošec obravnava vsa vprašati, j a z diletarotsko površnostjo.. On sam je upravno in gospodarsko brez globljega znanja, površen, ker je vzgojen izključno kot političen človek, brez ustvarjajoče in organizu-joče sposobnosti. Pri tem je cinično komoden in zanemarja vse konkretno delo. da ne govorimo o podrobnem delu. Mnoge akcije se razbijejo često na njegovi zavidanja vredni brezbrižnosti. Vrh tega pa hegemonisti vsakemu prečanu, zlasti pa Hrvatom in Slovencem, dajo čutiti, da je od njih odvisen in da ga smatrajo za hlapca. Tu zlasti nj:so izvzeti klerikalci, ki jih smatrajo za moralno manj vredne pomožne četa, o katerih kar odkrito govore, da hočejo v kalnem ribariti in ropati po strankarskih bojiščih. Ugled Slovencev je manjši, nego je bi! kdaj prej in vsa SLS na tihem priznava, da je bilo svoječasno lažje pod sopriti-skorn SDS kako stvar spraviti naprej, nego danes, ko imaio sami predsednika in ministra, zato pa nečuven odpor in zaničevanje velesrbskih elementov, katerim niso kos. Kako pa naj jim bodo, ko pa so od njih odvisni! Ko se je pred kratkim pred širokim forumom vršil razgovor o neenakostih v postopku napram prečanom, zlasti Slovencem, so Srbijanci s smehom pripomnili, naj Slovenci zdaj kar molčeč saj imajo predsednika . . . Vsa struktura sedanje vlade, ako jo objektivno proučimo, je taka, da za naše kraje ne more roditi drugega, nego nova bremena. Sloneč na dveh strastno srbijanskih strankah, kjer je he-g^mom stični čut zrastel do ekstaze, ne more po svojih eksponentih, ministrih in uradnikih, v državnih ukrepih pokazati drugega, nego razpoloženje, ki jim je v srcu: Srbiji groš, prečanu knof. Udeležba JMO in SLS je udeležba najetih nosačev brez globljega vpliva. Ker je reprezentanca SLS vrhu tega slabotna in v svojem vrhu komodna in površna, ni niti tis1® drobtin, ki sicer v takih žalostnih kombinacijah padajo Z mize. Taka je prava situacija. To v srcu in r domačem krogu priznava SLS sama. Pardon, pozabili smo nekaj: gospod Smodej je dobil »orden« . . . Konflikti v Or juni Split, 30. oktobra č. Z ozirom na sPor, ki le nastal v »Orjuni«, je bivši okrožni komi-lar »Orjune« v Osijeku Gruber izjavil, da je najbolje, ako »Orjuna« svoje uniforme in generale spravi v muzej in ako namesto počasnega umiranja preide takoj v KDK ter sledi tako vzgledu vojvodinskih Orju-našev, ki jih je Dobroslav Jevdjevič razpustil in odvzel zaprisege. Z ozirom na spor v dalmatinski »Orjuni« je narodni poslanec dr. Prvislav Grisogono iz Splita izjavil, da nima KDK ničesar skupnega s tem sporom v »Orjuni« in da izjava, ki jo je podal dr. Bulat, ni v nobeni zvezi s katerimkoli predstavnikom KDK Kar se tiče poziva Kornelija Colnaga, oblastnega načelnika »Orjune«, ki je potom splitske mestne »Orjune« poslal Orjunašem poziv, naj sprejmejo v uniformi člane beograjske »Orjirne« Dimitrijeviča. Radojloviča in Beliča, izjavlja oblastni odbor »Orjune« v Splitu, da je to Colnago ukrenil samovoljno, kar je nadalmi razlog, da izvaja vse posledice po takem zadržanju napram oblastnemu odboru »Orjune« v Splitu. Nove vesti o intervenciji Nj. Vel kralja Senzacijonalne informacije in napovedi zagrebških „ Novosti". - Ko bodo dani pogoji, bo kralj inicijativno posegel v razplet državne krize Zagreb, 20. oktobra, č. Današnje »Novosti* objavljajo naslednje telefonsko poročilo iz Beograda: «Vaš poročevalec je imel priliko raz-govarjati se z osebnostjo, ki je zelo dobro informirana o naziranjih Nj. Vel. kralja glede krize, ki jo preživljamo. Ta osebnost je izjavila vašemu poročevalcu tudi tole: Razume se, da se Nj. Vel. kralj zelo živahno interesira za razvoj razmer m odnošaje v državi sploh, sedaj pa še posebej. Nj. Veličanstvo pojmuje svoj visoki poklic z veliko resnostjo in globokimi čustvi svoje odgovornosti pred zgodovino. Istotako ni tajnost, da so dogodki od 20. junija globoko pretresli kralja. Danes je Nj. Veličanstvu pred očmi predvsem to. da se odstrani iz skupnega življenja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda vse ono težko in bolestno, kar preprečuje srečno, mirno in normalno državno življenje in razvoj. kar so tako Hrvati, kakor tudi Srbi in Slovenci s svojimi velikimi stoletnimi žrtvami končno zaslužili bolj, kakor katerikoli drugi narod. Naš državni in narodni problem ni preprost in enostaven, temveč je zelo kompliciran in mnogostranski. Vendar pa je iz vsega tega jasno razvidno, da je hrvatsko vprašanje središče in glavni del tega problema in da ni samo politično ter gospodarsko, temveč je ob- enem tudi psihološko vprašanje. Zato se pri rešavanju naše težke krize ne sme iti mimo tega, temveč je treba iti naravnost k cilju, ki obstoji v tem. da se hrvatsko vprašanje difnrtivno odpravi z dnevnega reda in se naša državna zajedn-ica uredi sporazumno tako, da bo s to ureditvijo zadovoljna ne samo večina Srbov, temveč tudi večina Hrvatov in Slovencev. To je sedaj najvažnejša stvar, dočim bo vprašanje izpremembe vlade, razpusta Narodne skupščine in novih volitev v Narodno skupščino, ki bi imela končno glasovati o novi državni ureditvi, postalo aktualno šele tedaj, ko bo v tej najvažnejši stvari dosežen sporazum. To spričo poostrenosti odnošajev med strankami, ki so trenutno v vladi jn opoziciji, nj lahko, niti enostavno. Obstoji pa načelna pripravljenost pri Nj. Vel. kralju, da s svojo intervencijo in svojo avtoriteto olajša to delo, ko bo zato pravj čas, t. j. ko se izpolnijo za to gotovi politični in tehnični pogoji. Ta živa želja Nj. Vel. kralja je izven vsakega dvoma, kakor tudi niegova dobra volja, da v okviru svojih ustavnih pravic pomaga, kolikor je od njega odvisno, pri končni uredJtvi državne za-iednice. To bo dokazala tudi bodočnost. Naša domovina ie hvala Bogu dovolj velika in je v nie.i prostora, da bodo srečni in zadovoljni tako Hrvati, kakor Srbi in Slovenci.« Savčič pripravlja tla za gospodarsko vlado Nadaljevanje posvetovanj z Aco Stanojevičem. - Simpatičen odmev v Srbiji - Nasveti prijateljskega inozemstva Beograd, 20. oktobra, p. Tekom današnjega dne se je g. Miloš Savčič ponovno sestal z Aco Stanojevičem v njegovem stanovanju ter imel z njim dolgotrajno konferenco. Kakor je izvedel vaš poročevalec iz najbližje okolice gospoda Savčiča, je ta konferenca rodila pozitivne rezultate v toliko, da je prišlo med obema do temeljite izmenjave misli v pogsedu na politično situacijo v državi. Kakor se zatrjuje, je stavil Aca Stanojevič dalekosežne predloge, ki pa so zaenkrat le še njegovo osebno mnenj. Definitiven odgovor bo dal Aca Stanojevič v treh dneh po predhodnem razgovoru s svojimi strankarskimi prijatelji. G. Savčič je nocoj odpotoval iz Beograda po privatnih poslih in se vrne čez tri dni, nakar se bo ponovno sestal z Aco Stanojevačem. V beograjskih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da dela Miloš Savčič na sestavo vlade gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi izdelala obsežen gospodarski program za finančno sanacijo in gospodarsko konsolidacijo države, delala na pomirjenje duhov s strogim in nepristranskim izvajanjem zakonov ter pripravila tla za nove vo'itve in reviziio ustave. Pozornost vzbuja v beograjski javnosti, zlasti pa v režimskih krogih vest. da dobiva Miloš Savčič zadnje dni od radikalskih in da vid o-vičevskih organizacij iz notranjosti Sr- Skrivnostni samomor mornariškega oficirja Novi Sad. 20. oktobra, n. Kakor smo poročali, je včeraj izvršil samomor mornariški kapetan Vladimir Matijevic, ki si je na du-navski obali pognal tri strele v prsa. Našli po ga pristaniški delavci, ki so poklicali dežurnega kapetana in dežurnega vojaškega zdravnika. Pri samomorilcuso našli ^ismo na njegovo ženo, vendar pa so preiskovalne oblasti izjavile, da je pismo docela privatnega značaja. Samomor kapetana Matijeviea je vzbudil po mestu razne komentare. Mati-iievič je bil zadnjih 14 dni neprestano v svojem stanovanju in ni nikamor zahajal. Govori se. da ie bil v prijatelji? xih odnošaji^ 7 Dragutinom Pimovičem. ki je bil prH nekaj dnevi aretiran zaradi vohunstva. Zato se sumi. da ie Matijevičev samomor v zvezi 3 to aretacijo. Grozeča poplava Save Sremska Mltrovlca, 20. oktobra 6. Radi veti kega deževia k Sva« ta.ko narasla, da je treba ra'6'jTtatii z nevarnostjo poplave. Beograd, 20. oktobra p Vsled deževnesra vremena pnoSIilh tednov m hudHh no+ivov ob zgornjem tolku Save in njenih pritokov i* Sava v sipodmtem svojem toku močno mairastla im se le bati, da bo Sava od Sremske Mibroviee do izliva v Dnnaiv pri Beogradu prestopila bregove nn poplavila rodovitna polja. Trgovinska Dogajanja s ČSR Praga, ?0. oktobra h. V preteklem tednu so se nadaljevala poj?aiar katere odvesti rešilna postaja. V dopoldaa« skih urah so demonstrantie rnr-•.-< ulične demonstracije, med katerimi so na grmadi sežigali liberalne liste in vzklikali proti prosvetnemu ministru. Policija je de* monstrante razgnala. Estov koncem vali krivdo za poškodova« pustošenja še le po 20 minutah. Koncem izjavlja, da se ne bo zadovoljil s tem, da bi bili dijaki kaznovani z neznatnimi de« anmimi globami, temveč trdi, da bo dvignil tožbo zaradi nasilja proti zasebnim o«se* bam. Razen tega bo zahteval odškodnino tudi od policije ker je s svojo pasivnost« jo omogočila opustošenja Koncem zahteva dalje, da je treba za odškodnino prijeti tu* di starše demonstrantov. Predavanja na tehnični visoki šoli so bila zaradi včeraj« njih :zgredov do nadailjnega ustavljena. »Nikdar več, tudi za milijon dolarjev ne!" Tako pravi y Evropi naseljeni American, ki je potoval z »Grofom Zeppelinom« v Ameriko. — Demanti dr, Eckenerja Newvork, 20. oktobra, d. Američan Friderik Gilfilan. ki stalno biva v Lucernu, »e je vozil z cGrofom Zeppelinomj oreko Oreana. Ko je izstopil v Lakehurstu, je izjavil nekemu novinarju: cNikdar več. udi zi mili!on dolarjev neb Nato ie prosil za kozarec vode in pripovedoval dalje: <2e prvi dan nam je zmanjkalo mineralne vode. Naslednjega dne so nas posvarili, naj štedimo s pitno vodo in že tretji dan nam je pošla, tako da smo se morali zadovoljiti z vodo za umivanje. V ponedeljek opoline tudi te vode ni bilo več. Dvakrat sem že doživel katastrofo na morju, toda nikdar nisem bil v takem položaju, kot tedaj, ko je bila poškodovana stabilizacijska ploskev * Grofa Zeppelina>. Divjal je pravi orkan. Sedeli smo ravno pri zajtrku ko je zrakoplov zavozil v vihar. Prvi del zrakoplova se je nagnil proti morju. Naš krmar je obrnil zrakoplov tako naglo navzgor, da so potniki. sklede, stoli in mize zletele na kup. Smešno bi bilo, če bi tajil, da nas ni bilo strah. Bati smo se nehali šele tedaj, ko smo zagledali ameriško obalo. Dasi se je mjštvo izkazalo izredno junaško, ko je popravljalo poškodbe na zrakopovu, jie bila vožnja za- radi pomanjkanja spanja in stalnega strahu prav malo zabavna. Polet preko Nemčije, Francije in Sredozemskega morja je bil krasen. Vreme je bilo izredno toplo in vse je šlo v redu. V ostalem pa mislim, da Zeppelini še dolgo ne bodo postali praktična prometna sredstva izzvzemši kratke proge. Kabine je treba zmanjšati, dalje je nemogoče vzeti s -eboj živila, ki jih je treba šele kuhati V resnici smo jedli samo konzerve, ki so jih segreli na električni peči. Smola je hotela, da aam jie zmanjkalo tudi vina. Vse, kar sem rekel, naj ne pomeni kake kritike dr. Eckenerja in njegove pc«idke. Vsi so se obnašali junaško in so storili vse, da nam prihranijo neprijetnosti. Kljub v^e-mu temu pa bom v bodoče potoval samo 8 parniki. Zrakoplov je danes še preveč i?ko-moden, da bi lahko pritegnil povprečnega potnika. Washington. 20. oktobra, (be.) Dr. Eckener demantira vesti o ustanovitvi družbe za zgradbo Zeppelinov s kapitalom 14 milijonov dolarjev. Dr. Eckener je izjavil, da je šlo le za razgovore glede ustanovitve velikopoteznega zračnega prometa med Ameriko in Evropo. Tri velike letalske nesreče Nad ledenikom Jungirau je padla z letala neka potnica. — Veliko nesrečo v Ameriki je zakrivil potnik, ki je iz strahu zagrabil za krmilo. — Nesreča v Londonu. — Usoda drznega angleškega letalca Ziirich, 30 oktobra s. V petek popoldne se je dvigmil vojaški pilot- Mauerhofer z neko potnico, da bi preletel Alpe. Ko je bilo letalo nad ledenikom Alletsch. ie zašlo v izredno močan vihar, kj je letalo neusmiljeno premetavalo. Kc se je pilotu posrečilo spravni letalo v normalen položaj, je opazil, da je letalo rruiogo lažje in da je potnica padla raz sedeža za opazovalca v globino. Še isto popoldne je bila odposlana pomožna ekspedicija, ki je tekom današnjega dopoldneva našla truplo pone-sreoenke na ledeniku. Atlantic, City, 20. oktobra g. Junkersovo letalo »WHI 33«, ki je popolnoma slično letalu »Bremen«, je med poletom nad mestom padlo iiz višine 220 m na zemljo in se težko poškodovalo. En potnih je brl ubit, sedem pa le tako težko ranjenih, da mi upanja, da bi okrevali. Kakor domnevajo, je nastala nesreča zaradi tega, ker je eden izmed potnikov naenkrat iz strahu zagrabil za krmilo tn tako povzročil padec. Letalo se je zrušilo pred ženami potn kov. Da je zakrivil nesrečo edtm izmed potnikov s tem, da je hote ali nehote prijel za krmilo, sklepajo iz besed, ki jih govore težko ranjeni potniki v deliriju. in s katerimi vedno ki če-jo nekega moža, naj odstram roko s krmila London. 20. oktobra g. Letalo, ki ga je vodila pikvtinja z neko potnico na krovu, se je zrušilo v bližinj Londona na zemljo, pri čemer sta bili obe potnici težko ranjeni. London, 20 oktobra s Prekooceanski letalec Macdomald ie izgubljen Njegova zaloga bencina je morala biti že včeraj izčrpana. Brez dvoma je postal Macdonaid žrtev, svoje predrznosti. Smrtni padec dveh otrok iz 13. nadstropja Newyork, 30. okt. s. Ga. VValdraann. hči ameriškega milijarderja Guggenheima, ki se je ponesrečil pri katastrofi «Titanica» v letu 1912., je odšla s svojima dvema otro« koma na streho 13 nadstropnega nebotič« nika, da bi lahko otroci bolvideli me» sto. Posadila je otroka na nizko ograjo, kjer sta izgubila ravnotežje in padla glo* boko na streho sosednega poslopja. Bila sta na mestu mrtva. Mati se je onesvestila. Za povečanje varnosti v rudnikih London, 20. okt. (1« ) Pred kratkim je predlagala vlada Franciji načrt za sodelo« vanje med uradnimi organizacijami obeh držav, ki se bavijo z vprašanjem organ i za* cije večje varnosti v premogovnikih Fran« cija je predloge sprejela in zadevni načrt je bil tudi izveden. Na angleški strani se bo bavil s tem vprašanjem rudniški raz* iskovatai odbor, ki bo uredil tehnično stran zadeve. V ta namen se bodo izmenjale in* formacije glede vzrokov rudniških nesreč v obeh državah in zadevna poročila bodo objavljana. Zopetna odgoditev Narodne skupščine Okrnjeni parlament se je včeraj sestal k novemu zasedanja, a se takoj po konstituiranju vnovič razšel za 14 dni Beograd, 20. oktobra, p. Danes se je začelo novo redno zasedanje Narodne skupščine. Takoj po izvolitvi predsedstva je bila Narodna skupščina zopet odgodeBa za 14 dni. Vlada zagovarja ponovno odgoditev s tem, da hočejo poslanci sodelovati pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini, pravi vzrok pa je iskati v nesoglasju v vladi radi dalmatinskega agrarnega zakona, pa tudi v tem, da vlada ni pripravila za redno zasedanje nikakega gradiva Današnja seja Narodne skupščine Je bila prav za prav samo seja vladne večine. Izmed opozicije se je udeležil seje samo en Nemec kot opazovalec, dočim so se vsi zemljeradniki in ostali člani nemškega kluba absentirali. Seja je bila zgolj formalnega značaja. Proti pričakovanju seja ni bila otvorjena s kraljevim ukazom, marveč je bila izvršena samo izvolitev novega skupščinskega predsedstva. Seja je izjemoma pričela samo s polurno zamudo. Predsedstvo je prevzel kot najstarejši poslanec radikal Jovo Selič, ki je apeliral na poslance, naj vrše svojo dolžnost. Nato je sledila volitev. 2e pri volitvi predsednika se je pokazali razdvojenost v vladnih vrstah, ker so bile oddane tudi prazne glasovnice, če tudi niso bili navzoči poslanci opozicije. Prazne listke so oddali radikalski nezadovoljneži. Za predsednika je bil izvoljen bivši predsednik radikalskega kluba Iliia M i h a j -I o v i č, ki velja za nekakega nevtralca in posrednika med obema radikalskima taboroma. Zanj je glasovalo 171 poslancev, 13 glasovnic je bilo praznih. Ilija Mihajlovič se je zahvalil za zaupanje ter naglašal, da hoče biti nepristranski in da hoče vršiti svojo dolžnost kar najbolj korektno. Obžaluje, da opozicija ne sodeluje ter ižraža nado, da pride končno do nujno potrebnega sporazuma in sodelovanja. Nato je sledila volitev ostalih članov predsedstva. Izvoljeni so bili vsi dosedanji funkcijonarji in sicer: Za 1. podpredsednika demokrat Milan K u j u n d ž i č, za FI. podpredsednika pa musliman dr. Halibeg H r a s n i c a Tajniki so: klerikalec B e d -j a n i č, demokrat S t e v č i č in radikala Walter in Jovanovič. Predsednik je nato sejo zaključil z izjavo, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom in da bo šele takrat s kraljevim ukazom otvorjeno redno zasedanjb. V vladnih krogih se doznava, da bo sklicana prihodnja seja šele 3. novembra. Razhod poslancev Beograd, 20. okt. p. Zaradi odgoditve sej Narodne skupščine je nastopilo v Beogradu popolno politično mrtvilo. Poslanci so tekom dneva in z večernimi brzovlaki odpotovali na svoje domove. Skupščina bo po vsej priliki imela prihodnjo sejo šele 3. novembra, ko bo prečitan kraljev ukaz o otvoritvi novega rednega zasedanja. 27 oktobra bo imei poslanski klub demokratske stranke širšo sejo, kateri bodo prisostvovali tudi člani širšega glavnega odbora. Skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji je sklican za 22. oktobra ob 5. popoldne. Novopečeni klerikalni nacijonalisti Nacijonalizem in patrijotizem SLS do prve prihodnje spremembe režima. — Prave klerikalne zasluge za Slovence in Slovenstvo. Doživljamo vesela presenečenja. Odkar je SLS zopet v vladi, kupujejo njene organizacije velike državne zastave, slave državne priredbe in pišejo o enem narodu. Tudi o Jugoslovenstvu se že nekaj čuje in naenkrat je škofovo glasilo užaljeno, ker ne priznavamo SLS za nacionalno stranko. SLS se ie doslej tega priimka branila in zaradi demago' gije gojila bolj «ljudsko» kakor narodno firmo. Naenkrat se cedi patriotizma in monarhizma. Nam je prav tako. Le bojimo se, da bo spreobrnenje trajalo samo do prve vladne spremembe. V velikem članku je dala SLS pribiti svoje zasluge za naš narod. Ako ie to vse, kar se tu našteva, je za stranko, ki ima od nekdaj večino zastopniških mandatov v Sloveniji, bore malo. Prav s težavo so iskali njene zasluge v predvojni dobi, še težje pa v povojni. Vmes je ostala doba svetovne vojne, kjer je «Siovenčev» člankar našel le eno zaslugo SLS: »rešitev slovenske živine*. Da je SLS pridno hujskala v krvavi boj, proglašal vojno za sveto, da je njen vodja dr. Natlačen pod kande-labrom imel znani hujskaški govor o nožu. ki ga je treba bratom v srce po* gnati, da se je škof Jeglič in vsa delegacija SLS nečuveno izpostavljala za Avstrijo in Nemčijo, to je «S'ovenec» pozabil omeniti. Med tem so klerikalni župani vršili gerozne rekvizicije živine, rnnogokje krivično in nepotrebno, radi česar je ljudstvo obubožalo. Za stotine miPjonov je šlo »slovenske živine» in SLS, dasi na Dunaju mogočna vojna stranka, ni preskrbela zadostnega plačila. Pohvaliti se z rekvizicijami. je res predrznost, ki je je sposobna samo SLS. Kaj pa pred vojno? Pleteršnikov slovar. latinsko-slovenski slovar, šentvid-ska gimnazija! To so vse «velike» nacionalne zasluge SLS. Prazno hvalisanje z razmeroma malimi darovi škofa iz bogatega cerkvenega imetja, pač ne more odtehtati ogromnih žrtev slovenske inteligence za slovensko knjigo sploh in za šolske knjige posebej. Šentvidska gimnazija je bila osnovana kot cerkve-no-strankarska naprava za vzgojo fanatične duhovščine. Nihče ni dal zraven ničesar iz svojega, ampak le iz cerkvenega imetja. Izsekane gornjegrajske šume, radi kojih je obubožalo tamošnie ljudstvo, so veliko zlo. Avstrija je dobro vedela, da šentvidska gimnazija ni nobena narodna opasnost za Nemce, ampak sredstvo za duševno suženjstvo S'ovencev. Istočasno je SLS izdala celjsko gimnazijo, češ, da je Celje za Slovence «fremdes Gebiet». Kdor primerja to, kaj je Strossmayer storil za svoi narod, z malimi, bolj iz strankarske zagrizenosti nastalimi pokloni škofa Jegliča, bo z obžalovanjem prosil škofovo glasilo, naj neha pisati o tem. Bolj mikavno pa bi bilo zasledovati vso slovensko literaturo od prvih po-četkov; zgodovina naše literature nam kaže. kako so klerikalci ves čas. kjer in kadar so mogli, uničevali vsak njen samostojen napredek. Kar je pravega kulturnega dela. ie storjeno kljub oviram ki iih je dela'a SLS a ne z njeno po-močio ali celo od nje same. Zadružništvo je delo naprednih Slovencev pod vodstvom bratov Vošnja-kov. Šele ko so Vošnjakove posojilnice in komunalne hranilnice že cvetele, je prišla SLS. a ta ne iz idealnih razlogov. Ok'enila se je zadružnega dela. da z denarnimi mrežami zajaše in zveže slovenskega kmeta. Komandirala je duhovnike v zadruge, k? niso delo Ijud- zadruge, v resnici pa so blagajne politične duhovščine pod rizikom ljudstva. Biio bi prav lahko pogreti spomine na veliko število težkih polomov, ki so šli na kožo ljudstva. O majniški deklaraciji bomo imeli še priliko pisati. Saj je znano, da je vsa SLS bila proti vsakemu narodnemu gibanju, dokler ni nastopila velika verjetnost antantine zmage. Tedaj so se tabori iz taktičnih razlogov podelili, a tudi tabor, ki je napadal v zadnjih časih vojne dr. Šusteršiča, ni nikoli mislil na kaj drugega, nego na nekako katoliško avtonomijo v Avstriji. A bil je od naprednjakov končno hočeš-nočeš gnan naprej. Kaj pa je SLS delala po vojni? Ko se je država komaj urejevala, ko še ni imela mej in zunanje sigurnosti, je vodila svojo akcijo proti njej in njeni ureditvi. Ko pa je država zagotovljena in zavarovana in je prišel čas za obračun s hegemonističnimi elementi, ki jo ogrožajo, je SLS preskočila na drugo stran. Ko je šlo za to, da se oslabi in omili centralizem, je bila SLS v taboru negativne politike in streljala v hrbet prečanskim demokratom, ki so se borili za decentralizacijo. Vse je storila, da se niso oblasti prej aktivirale. Potem pa, ko so bili dani s pristopom HSS v aktivno politiko vsi pogoji, da se zlomi i hegemonija i centralizem, je SLS izdala svoje volilce in se prodala Vele-srbstvu. Reorganizacija finančne službe Te dni izide v ^Službenih Novinahs uredba o reorganizaciji finančne službe, za katero je dobil finančni minister pooblastilo v finančnem akonu za leto 1928./29. Prvi načrt te uredbe je že pred tremi leti izdelal pokojni dr- Šavnik, sedaj ga je predelal in definitivno redigiral drž. podtajnik Dušan Letica. Z novo uredbo se skoro popolnoma unificira finančna služba v državi, težišče finančne uprave je položeno v finančna ravnateljstva. Finančnih direkcij bo 14: Ljubljana (za ljubljansko in mariborsko oblast brez Merlji-murja). Zagreb. Split. Bamialuka, Novi Sad, Osijek. Beograd. Sarajevo, Mostar, Niš, Kra-gujevac. Skoplje, Bitolj, Podgorica. Tem direkcijam bodo podrejene vse davčne uprave (po novem zakonu o neposrednih davkih), dalje carinarne, okrajne finančne kontrole in katastrske uprave. Finančnemu direktorju bo podrejen tudi državni pravobrani-telj (finančni prokurator). Poleg finančne prokurature se kot samostojen urad ukine torej tudi davčna administracija v Ljubljani, okrajni finančni ravnateljstvi v Ljubljani in Mariboru, direkcija katastra v Ljubljani in oblastni inšpektorat finančne kontrole. Finančni direktor bo nameščal dnevničarje v mejah otvorjenih kreditov, bo odločal o popravilih državnih poslopij do 20.000 Din, o nabavkah in popravilih za magacinsko in carinsko službo do 50.000 Din, o carinskih odškodninah privatnikom do 20-000 Din, o nabavkah pisarniškega materijala, o nabavkah za kurjavo in razsvetljavo, sa zavarovanje blaga, o najemninskih pogodbah do 50.000 Din. Direkcija bo razdeljena v 5 delov: oddelek za računovodstvo, oddelek za neposredne dave, oddelek za trošarine, takse in finančno kontrolo, oddelek sa carine in končno oddelek sa kataster in državna posestva. Proslava desetletnice ČSR v Romuniji Praga, 20. oktobra, (pr.) Časopisje prisrčno pozdravlja odlok romunske vlade, da pe v ljudskih in srednjih šolah praznuje ieset-letnica ustanovitve češkoslovaške države s predavanji in slavnostmi. cPrager Presse> povdarja vedno bolj prisrčne razmere med - - ---- ..— cbema državama, ki so plod tesnega sod>lo- stva, ampaik so le pravno in formalno vanja Male antante. Celjske občinske zadeve Sinoči se je vršila redna mesečna občinska seja, na kateri so se obravnavale med drugim naslednje zadeve: Rešilo se je več prošenj glede sprejema v občinsko zvezo, odo. glede zasiguramja »ste. Pri teu priliki je priporočal obč. odbornik dr, Hrašovec, naj bi se poizvedbe glede desetletnega nepretrganega bivanja v mestni občini izvrševale z največjo strogostjo, ker kaže praksa, da je prošenj za sprejem v domovinsko zvezo vedno več od takih strank, odn. občin za stranke, ki padejo pozneje v brerne mestne občine. Prizi- vi proti odmerjeni kazmi radi cestarine se odklonijo, pač pa upoštevajo prošnje za znatno znižanje te kazni. Pravni referent in klub SDS s Posebnim predlogom se izrečeta proti ukinitvi meroizkusnega urada v Celju. Ministrstvo za obrt in trgovno namerava namreč prenesti njegove agende v Maribor. V predlogu SDS kluba se povdarja zlasti, da obstoja meroiakusni urad v Celju že nad petdeset let, da obsega ves južni del mariborske in severni del ljubljanske oblasti in da bi bila ukinitev tega urada v Celju na veliko škodo obrtnikov in trgovcev v tam okolišu. Prava,- referent povdarja, da je bil meroizkusnJ urad v Ce jju vedno aktiven. Zupanu so naročili, da izpo-shije Pri ministrstvu za obrt in trgovino s stvarnimi podatki opustitev te občut ne nakane za vse okraje, ki so spadali doslej pod meroizkusni urad v Celju. Finančni referent ooroča, da se Je mest ni občini celjski po večletnem trdem boju posrečilo dobiti od ministrstva financ kal-dermdne v znesku Din 683.2S8. S tem zneskom se bo popravilo Savinjsko nabrežje, Razlagova ulica in Krekov trg. Vojaška oblast namerava premestiti smodnišnico iz bližine celjskega okol. pokopališča v mestni gozd, v tako zvano Gabrovko. Občinski svet da tozadevno dovoljenje, ne prevza me pa nobenih nadaljnih varnostnih obveznosti, kakor jih zahteva vojaška oblast. Nadalje se izreče proti pobiranju državnih davščin po mestni občini, kakor se to vrši v gotovih pokrajinah naše države. Finančni referent poroča o prošnji celjskega Aero-kluba za subvencijo, ker si hoče urediti aerodnom na Ježovnikovem travniku v Levcu. Prostor dobi zastonj za najnujnejšo ureditev pa rabi 100.000 Din. Predlaga naj se prošnja odkloni. V imenu kluba SDS govori obč. odbornik dr. Kalan za podporo. Naloga Aero-kluba je velikega patrijotskega značaija. Ureditev aerodroma v bližini Celja je pa tudi v korist obrtnikov im trgovcev ter tujskega prometa. Zrakopiovstvo ima veliko bodočnost pred seboj. Mar ibor se je tega že v polni meri zavedal, ker je votirai občinski svet večji znesek za ureditev aerodroma. Celje mora paziti, da ne bo popolnoma izločeno iz zračne linije, da se mestu ne bo pripetilo kaj stičnega kakor Slov. B strici, Konjicam in Vranskemu, ki so odklonili gradnjo železnice mimo teh krajev z obzirom na voznike. Predlaga v imenu svojega kluba skromno podporo 20.000 Din. ki se naj vstavi v proraoun za leto 1929, izplača pa, ko bodo dela že izgotovljena. Proti subvenciji se izražata v nadaljni debati še obč. odbornika Komavli in Posavec. Pri glasovanju je propadel dr. Kalanov predlog z vsemi glasovi večine in socijalistov. Gg. Matič in Andenvald, ki sta vsled dolgotrajne bolezn,; za vsako delo nesposobna, morata pa vzdržavati svojo rodbino, prosita za stalno mesečno podporo Za Matica predlaga fin referent v imenu odseka mesečno 700 Din, pri Andenvaldu pa je mnenja, da je dosedanja podpora Din 50 zadostna. Za Andervvalda se s stvarnimi raz logi toplio zavzame obč. odb. dr. Hrašovec ter predlaga zanj 300 Din mesečne podpore. Predlog propade z 12 proti 11 glasovom. prošnja se Pa odkaže ubožnemu svetu. Iz gospodarskega odseka se reši več mana važnih zadev. Sprejme se nadalje na znanje pravilnik o poslovanju in agendah posameznih uradov, ki imajo posla z mest niim oskrbništvom. Ta dela večini očividno veliko preglavico kljub raznim nadzornikom z vrst več ne, ki naj bi nadzorovali njegovo poslovanje.' Uslužbencem elektrarne se dovoli na leto do 120 kw brezplačnega električnega toka za razsvetljavo. Športnemu klubu, ki bo razširil v mestnem parku svoj tenis prostor ter ga uredil tudi za zimsko drsališče, se bo montirala na prostoru, kakor hitro bo ta urejen, ena svetiljka. Prošnja za podporo se odkloni. Inštalacijska dela na mestnem vodovodu pri Vitanju se oddano obrtniku Gradtu. Pri slučajnostih predlaga obč. odbornik dr. Hrašovec v imenu svojega kluba in socijalistov, da se obrne županstvo do justič-ne uprave, ji naj očita škandalozno stanje, v katerem se nahajata poslopje in svet za poslopjem starega okrožnega sodišča ter naj sporazumno z justično upravo skrbi za dostojnejšo zunanjost tega dela celjskega mesta Ako bi blo poslopje zasebna last, bi bila občinska oblast gotovo lastnika že zdavnai prisilila, da bi poskrbel za lično zunanjost. Tako pa so gotovi deli že za življenje nevarni, svet za okrožnim sodiščem pa v naravnost škandaloznem stanju. Predlog je odobril ves občinski svet, na kar je župan zaključil sejo. Habsburška monarhija se bliža svojemu koncu Nepozabni zgodovinski dnevi pred 10 leti. - Manifestacije po jugoslovenskih mestih. - Združitev Poljakov. -Brezuspešna pomoč Nemčije Javnost živi poplnoma pod mogočnim dojmom proglasa Narodnega Veča in pod smrtno obsodbo, ki jo je Wilsono-va nota izrekla Avstriji. Jasno je že vsem črnogledim omahljivcem, skeptikom in boječnežem. da stopa -na plan toliko zaželjena svobodna in samostojna Jugoslavija. Po naših mestih se že vrše manifestacije in Ie še močne posadke ne puste navdušenju do popolnega razmaha. V Zagrebu, kjer vojaštvo napram civilnemu ljudstvu nima premoči, se ljudstvo zbira na trgih in manifestira odločno za narodno stvar. Narodno Veče je izdalo proglas na narod, naj bo njegovo navdušenje znak velikega veselja nad doseženo svobodo, zato pa se naj tudi giblje v zakonitih mejah, kar bo dokaz* da zna naš narod ceniti svobodo in da je je vreden. Manifestantje se v svojem obhodu ostavljajo pod okni sabora, kjer zboruje Narodno Veče. in po deputacijah izjavljajo najvišji ljudski oblasti vdanost in pokorščino. Bana Mihaloviča kličejo v Budimpešto na posvetovanje, on pa ne čuti v povabilu več ukaza kot nekdaj, temveč odklanja poziv, češ da ima v Zagrebu važnejšega posla. Na Dunaju se vrše zadnja predrevo-lucijska posvetovanja med Cehi in Ju-gosloveni za enoten postopek. Uradni Dunaj pa je pobit in ne pričakuje več ničesar od kronskega sveta, ki ga je sklical cesar Karel. V centralnih uradih se ustavlja vse delo in je položaj v prehranjevalnih uradih nadvse kritičen, ker so Čehi in Poljaki odrekli vse dobave živil za Avstrijo. Ministrski predsednik Hussarek označuje položaj s sledečimi obupnimi besedami: »Na obzorju se opaža zarja gladu.* Kljub temu še vedno besediči o cesarjevem manifestu glede federalne preureditve države, ki ga je že vse pozabilo in prešlo preko tega na dnevni red. Nemšlki Narodni svet se je na svojem zasedanju izjavil za samoodločbo narodov in na tem temelju zahteva, da se Nemški Avstriji dodele vsi avstrijski kraji, kjer bivajo Nemci. Med drugim zahtevajo zase vse češke Nemce, naše Kočevarje in celo nekatere nemške kolonije v Vzhodni Galiciji. Zahteve naci-jonalistov krepko podpirajo nemški socijalisti. Glavna skrb a'pskih Nemcev pa je prehrana, ki je odvisna samo od dovoza iz bogatejši so ripravljenj oskrbovati z živili Dur toda hočejo tozadevna ^vgdjanja voditi samo z mestno občijno. nikakor pa ne z vladnimi organi. Krakovska poljska univerza in poljski škofe iz Galicije priznavajo za svojo najvišjo oblast Regentski svet v Varšavi in se mu v vsem podreiaio. zahtevajoč združenje razdeljene Poljske. Na vseh frontah je položaj neizpre-menjen in se vojske centralnih sil neprestano umikajo. Iz Zagreba poročajo o močnih nemških četah, ki hite na pomoč proti zmagoviti jugoslovenski vojski. Nemško vojaštvo izvaja v S'avo-niji nasilne rekviziciie. Srbija je osvobojena vse do Paračina. Zopet požig na Gorenjskem Zločinska roka je zanetila ogenj pri posestniku Valantu na Lescah. — Škode za 200.000 Din Lesce, 20. okt. Zločinska tolpa, ki s požigi strahuje vso Gorenjsko, zlasti pa kranjski okraj in blejski kot, še vedno ne miruje. Ni še minilo teden dni, ko je v Zagorici pri Bledu izbruhnil velik požar, ki je uničil bogato in ponosno kmetijo nekega tamošnjega posestnika, že se Je v minuli noči pojavil rdeči petelin na strehi posestnika Josipa Valanta, po domače Pogačarja, na Lescah številka 13. Goreti Je začelo okoli 2. ure zjutraj gospodarsko poslopje, kjer so bile nakopičene velike zaloge sena in slame. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje in kmalu tudi na stanovanjsko hišo. Prvi je požar opazil Valantov sosed, ki je zbudil domače, a nato naglo pozval gasilce na pomoč. Silno naglo so prihiteli gasilci z Lesc, Begunj, Breznice, Hlebca in Radovljice in vsi takoj stopiil v akcijo. Po dolgem, več ur trajajočem, napornem gašenju se je gasilcem posrečilo, da so ogenj udušili in rešili predvsem stanovanj- sko poslopje in vse sosednje hiše pred katastrofo. ^ Kljub temu je škoda ogromna. Gospodarsko poslopje je pogorelo skoraj do tal, ostalo je samo tramovje in nekaj sena, ki pa ni več za rabo, ker je popolnoma premočeno. Poleg sena in slame je zgorela mlatilnica z motorjem vred. slamoreznica, čistilnica in različno drugo gospodarsko orodje. Valant ceni škodo na najmanj 2X).000 dinarjev K sreči so gasilci rešili tudi živino, vozove in avtomobil, kateremu je pa zgorela streha. Valant je zavarovan skoraj za ves znesek, kar je res sreča in skoraj da izjema med našimi kmeti, ki še vedno niso po vojni primerno povišali zavarovalnin. Skoraj ni dvoma, da je tudi ta požig izvršil zločinec, ki že dolgo uganja svoje orgije. To dokazuje tudi dejstvo, da so blejski orožniki baš te dni prejeli anonimno pismo, da bo na Bledu v najkrajšem času še štirikrat gorelo. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Tožba proti min. predsedniku tir. Korošcu Novinar, ki mora sodnim potom iztirjevati svoj zaslužek. — Krščanski socijalizem v praksi Slavnostni večer ge. Danilove Ob številni udeležbi občinstva (bila bi lah« ko še boljša) se je vršila snoči v oper. gle* dališču predstava Čapkove »Tajne dolgega življenja*, ki si jo je izbrala ga. Avg. Dani« lova za 401etnico svojega udejstvovajnja na slovenskem odru. O Čapkovem delu sa« mem in o njegovi uprizoritvi bomo še ob« širneje poročali. Ga Danilova je bila ta večer deležna vsega priznanja, ki ji gre za dolgoJetno, težko in uspešno delovanje v prospeh naše gledališke umetnosti. Pred za« četkom predstave ji je intendant g. Oton Župančič na odprtem odru, ob burnem odo« bravanju občinstva in zbranih stanovskih kolegov, izročil odlikovanje, ki ga ji je po« delil Nj. Vel. kralj ob njenem jubileju. Ravnatelj g. Golija je v kratkih potezah orisal njeno delo in ji častita! v imenu gle« dališke uprave. Sledile so častitke v ime« nu Udruženja gledaliških igralcev in dru« gih naših kultu Tih organizacij, g. Dreno« vec je med drugim prebral toplo pismo, ki ga je jubilantki poslal nje stari bojni to« variš na gledaliških deskah, g. Hinko Nu» čič. Slavljenka je prejela mnogo krasnih vencev tn darov ter se je vidno ganjena zahvaljevala za vse izraze priznanja in sim« patij ob svojem jubileju. Maribor. 20. okt. Včeraj se je pri mariborskem okrožnem sodišču vršila zanimiva prizivna razprava v tožbi znanega novinarja g Frana Pirca proti članom konzorcija »Straže«, to se pravi, proti ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru dr. Korošcu ter narodnemu poslancu g. Vladimirju Pušenjaku. Gre za 2400 Din. Novinar Franjo Pire je namreč v letih 1922 in 1925 sodeloval pri dr. Koroščevem listu »Straži«, kier Je posebno mnogo pisal o stanovanjskih vprašanjih ter prinašal listu po izrecnem naročilu glavnega urednika Januša Golca poročila o političnih zborovanjih, zlasti o takratnih shodih dr. Bože Markoviča, ki Je kot kandidat zboroval v Mariboru in okolici. »Straža« je tedaj na dolgo in široko eksploatirala Markov^čev nastop proti demokratom in je potrebovala za to točnega informatorja o njegovih shodih. Ko pa je g. Pire predložil članom konzorcija račun za svoje delo in gospodom predočil, da kot poklicni novinar ne more nikomur zastonj garati, ni nihče hotel nič slišati o plačilu. Gospodie so se začeli izgovarjati, da člankov nihče ni naročil in da nikdo ni obljubil plačila. Končno so trdili da g. Pire ni novinar in da ni več član organizacije ter da mu tudi zaradi tega ne gre plačilo. Ko pa so končno številni mariborski novinarji potrdili, da je Pire eden najstarejših poklicnih novinarjev ne glede r.a njegovo članstvo in da mora vsak list ne glede na dogovor plačati poklicnega novinarja, se je ministrski predsednik dr. Korošec z g. Pnšeniakom zabarikadiral za Izgovor zastarelosti terjatve, češ da Je Franjo Pire prepozno tožil. Okrajno sodišče Je res tožencu dr. Korošcu in Pušenjaku priznalo, da je del terjatve že zastarel in ie revni novinar na ta način izgubil del tožbe za 1400 Din proti bogatemu ministrskemu predsedniku dr. Korošcu in narodnemu poslancu Pušenjaku. Vendar pa je okrajno sodišče obsodilo dr. Korošca In Pušenjaka, da morata kot bivša člana konzorcija »Straže« nerazdeljeno plačati novinarju Pircu za honorar Din 100 s 5% obrestmi od 18. februarja 1925 naprej. Pa še proti tej tožbi sta se ministrski predsednik dr. Korošec in oostenec Pu-šenjak pritožila, češ da nista dolžna plačati Pirca. ker nista naročila člankov in obljubila plačila. Nista pa ugovarjala, da Pire ne bi bil sodeloval. Zaradi tega se je včeraj vršila prizivna razprava pri okrožnem sodišču. Prizivni senat je sklenil, da se razprava preloži in da bo o tem, ali je bilo Pircu obljubljeno plačilo pri »Straži«, prihodnjič še enkrat zaslišan msgr. dr. Jerovšek, ravnatelj Ci-, »rilove tiskarne, in še nekaj drugih, zlasti novinarskih prič. Ne glede na končni izid procesa pač zadeva sama dovoli drastično kaže krščanski socijalizem g. dr. Korošci v praksi. Občni zbor Nogometnega saveza Zagreb, 20. oktobra, č. Jutri se bo vršila 11. redna glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza. V Zagreb so prišli že danes delegati beograjskega, subo-tiškega, sarajevskega, spitskega. osiieške-ga in skopljan. podsaveza, jutri dopoldne pa bodo prispeli delegati iz Ljublane. Pričakuje se, da bo jutrišnja skupščina JNS mnogo bolj burna kakor so bile dosedanje, ker se bo ra njej večinoma razpravljalo o novem tekmovalnem načinu za državno prvenstvo, o izpremembi § 17. saveznih pravil in o osnovanju novih podsavezov, oziroma lig. Razen tega se bo razpravljalo tudi o obligatnem letnem športnem odmoru za igralce, kskor tudi o predlogu za prenos sedeža JNS iz Zagreba v Beograd. Delegati beograjskega in skopljanskega nogometnega podsaveza bodo razpolagali s 140 pooblastili, splitski podsavez s 23. ljubljanski, subotiški, sarajevski in osiješkei podsavez pa z okoli 60 pooblastili. Iz Zagreba bo 76 glasov, tako da bo šlo pri vsakem glasovanju le za par glasov. Železniška nesreča v Romuniji Bukarešta, 20. oktobra g. V KSšnevu se je pripetila daires večja želeanKka nesreča. Lokomotiva osebnega Vlaka j« skočila s tira ter zavo-ziita na peron. Neka ženska je bila ubita. dv<* dffnigli osebi pa težko ranjeni. Hmeljski trg Žatec, 20. oktobra h. V preteklem tedum je bi* na dež«M prodanriih zopet nekaj sto meterskih stotov bmeifta. Nakupovalo se je brez presledka, dasi nekoliko počasnejše. Povpraševalo se }e v glavnem za prvoivrstmo in boljše blago. doč*m so bile srednje in sflabše kakovosti plasirane potom tttzemsflrih sklepov. Dosedaj je na deželi produ -n;4i okoK 70% tatošnje žetve. Cene so bile danes 2000 do 2100 Kč za 50 kg prvovrstnega hmelja. Te cene so bile trdne. Slabše kakovosti so plačevali po 1700 do 1900 za 50 kg, pri čemer so ponudbe presegale povpraševane. tako da so se te cene le težko držaie. Naši Kraji in ljudje Grozovit političen umor na Jesenicah Pravnik Ciril Hristovič iz Južne Srbije - žrtev makedonstvujuščih Najdba trupla ob cesti. - Zagonetka zločina. - Prihod trojke na Jesenice. - Kako in zakaj je bil umorjen Ciril Hristovič? Jesenice, 20. oktobra. Prebivalstvo Jesenic in okolice je danes dopoldne silovito razburil zagoneten umor, ki ie bil izvršen preteklo noč med Jesenicami in Hrušico tik nad državno cesto, ki vodi proti Kranjski gori. Na Jesenicah se govori samo o tem umoru, po cestah hite na krai strašne najdbe ljudje z vseh strani. Prihajajo peš. pa tud.i na vozovih in posebno še na kolesih in motociklih. Nič čudnega! V tem najbolj obljudenem industrijskem kraju na Gorenjskem že od leta 1920 ni bil izvršen noben umor. Senzacija pa je tem večja, ker se še ni poleglo razburjenje zaradi nedavno odkritega misteri-joznega umora pod Babiim zobom, a okoliščine najnovejšega zločina so še bolj skrivnostne. Strašna najdba finančnega stražnika Finančni organ, ki ie prošlo noč vršil službo, je našel zjutraj okrog 4. tik ob državni cesti pri nekdanjem Korenčano-vem kamnolomu truplo mladega človeka s prestreljeno glavo in p^smi. Mrtvec ie oblečen v skorai novo svetlo-rjavo obleko, vrh katere nnsi temnoriav površnik. Lepa rjava svilena srajca z moderno samoveznico in rjava karirasta čepica, svetlorjavi čevlji z novimi suknenimi ga mašami, posebno pa še inteligenten, gladko obrit obraz pričajo, da je umorienec iz boljše rodbine. Postave ie precej velike. Ko je finančni stražnik ogledal truplo 5n se zazrl v njegov suhljati obraz^ s kratkimi pristriženimi brki in dolgimi črnimi lasmi, je takoi sklepal, da je mrlič tujec in da ie padel kot žrtev zločina. Pohitel je obvestit orožnike, ki so mrliča preiskali in pri njem naš'i legitimacije. iz katerih ie razvidno, da je umorienec jurist Ciril Hristovič, rojen leta 1907 v Radovištu v Makedoniji Po dognanjih prvega ogleda so orožniki takoj sklepali, da je roparski umor izključen, ker na umor.iencu razen obeh ran, povzročenih od strelov, ni videti nobenih drugih znakov nasil;a. dočim se ie v listnici nahajalo nedotaknjenih 600 Din. Da razkrijejo misteriiozno zadevo, so orožniki takoj uvedli poizvedovanja. Nekateri Jeseničani so videli Cirila Hristoviča. ko je prejšnji večer dopotoval z brzovlakom, ki privozi iz Ljubljane na Jesenice okrog 23. V njegovi družbi ie bil še nekj drugi gospod, s katerim sta se skupno podala iz kolodvora. Kakor ie razvidno iz voznih listkov, kl so jih našli med listinami umorjenca. se je poko.ini Ciril Hristovič peljal iz svoje domovine do Beograda, kjer je vzel nov bilet do Zagreba in v Zagrebu zopet novega do Ljubljane ter končno od Ljubljane do Jesenic. Ali ga ie tovariš spremljal na vsej poti, se zaenkrat seveda še ni dalo dognati, kakor tudi še ni pojasnjeno, kam sta po prihodu na Jesenice krenila izpred kolodvora. Upravičena pa je domneva, da gre_ za akt osebnega maščevanja, za politični umor, kakršni so med makedonstvuju-ščimi na dnevnem redu. Bržčas ie morilec pripravil svo.io žrtev do tega. da sta odšla skupno iz svoie domovine in da je morilec po dobro premišljenem načrtu odvedel žrtev na skrajni konec države, kjer jo ky na postaji Laze iz cisterne v steklene balone solitrovo kislino, ki posta« ne skrajno opasna. če pride v dotiko z zra« kom. Pretakanje se je vršilo prve dni pod nadzorstvom strokovnjaka. Neumljivo pa je, zakaj se iz cisterne natočena kislina ni takoj odstranila s postaje. Zadnje dni, tako tudi 19. t. m., so de» lavke tovarne, sama mlada dekleta iz okoli« ce, razredčevale to kislino. Pri tem delu se je okrog 16. ubil en balon te kisline De« lavke so v strahu izgubile prisotnost duha, vendar so poskušale na vse načine omejiti razširjenje tekočine. Ker je pa kislina pri« šla pod ostale balone, so ti začeli drug za drugim eksplodirati. Tekočina je razvila strupene pline po vsej okolici, tako da je obstojala nevarnost, da se zaduše stanoval« ci postaje in okoliških hiš. Veter je pline zanesel celo do postajališča Jevnica, od« nosno še dalje do postaje Kresnice, ki je oddaljena od mesta nesreče okrog 9 km. Prebivalci na drugi strani Save, ki so opazovali rdečkast dim, zakrivajoč vse po» stajno poslopje, so bili mišljenja, da gori« ta postaja m vas Laze. V kratkem času sta bili poklicani gasil« ni društvi iz Dolskega in Dola, ki sta pri« hiteli na mesto nesreče in skušali požar, oziroma pline udušiti. V nevarnosti je bi« lo predvsem tovorno skladišče postaje, v katerega neposredni bližini se ie zgodila nesreča. Pri nesreči je hudo ponesrečila mlada delavka Marija Marela, ki so jo z vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico Naualjnja opasnost je minula šele okrog 18. zvečer, ko so že vsi napolnjeni baloni popokal1 in zgoreli. Sreča v nesreči je, da je pihal precej močan veter, ki je razred« čil in razpršil pline, ker sicer bi morali vsi prebivalci v okolišu postaje Laze poginiti zaradi zastrupljenja s plinom. Katastrofa je med prebivalstvom povzro« čila pravo paniko. Vse je bilo prepričano, da bije zadnja ura. Preko kraja nezgode proti Dolskem u niso mogli, na drugo stran pa zopet ne, ker je veter odnašal pline pro» ti Jevnici in v hrib. Če je plin zalotil koga na prostem, se je moral prizadeti vreči na tla, da se je ognil zastrupljenju. Umevno je, da si ni nihče upal na prostor, kjer so zadnja pariška in dunajska moda v vtiour šifonu, volnenem georgetu, crep satenu, kakor tudi bla?o v vseh modernh varjacijah za izdelavo ob ek ravnokar dospelo. P. MAGDIČ Ljubljana baloni eksplodirali V nevarnosti so bili tudi vlaki, ki so v tem času pasirali kraj katastrofe, med tem tudi dunajski brzi vlak. Kakor že omenjeno se je pri katastrofi ponesrečila mlada delavka, ki se je z naj« večjim naporom komaj privlekla do posta« je in klicala na pomoč Obžgana je bila smrtno nevarno po nogah. Neumljivo je, zakaj tej nesrečnici po« staja ni nudila pomoči, ki ji je bila po« trebna, niti je ni s prvim vlakom spravila v bolnico, nad čemer se je zgražalo potu« joče občinstvo. Nesrečo je zakrivilo dejstvo, da mladih delavk ni nihče nadzoroval pri tem opas« nem poslu. Na odgovor naj se pokličejo oni, ki so to zakrivili, saj niso bile ogrože« ne samo tri delavke, nego vse prebivalstvo okolice. Odgovorne činitelje opozarjamo, naj ukrenejo vse potrebno, da se v bodoče ne zgodi še kaj hujšega. Sreča našega rojaka v Ameriki Semič, 19. oktobra. Letošnjo trgatev v naših vinsk h goricah smo dokončali že pred 14 dnevi. Ne bodo se uresničili naši upi na izborno kapljico, lahko pa zatrjujemo, da bo tudi letošnje vince dobro, četudi se tukai ne razumemo na ono kletarstvo, pri katerem igrajo tobak, beljakovina in sladkor glavno vlogo. Vsak kupec ki pride k nam. ie lahko uver-jenj da bo kupili pristno kapljico. Četudi nudi Semič mnogo naravnih krasot, vendar se malokdaj zgubi kak turist k nam. Vse pohaja le na Gorenjsko in turisti. ki so oblezli gorenjske hribe že več stokrat, se ne spomnijo lepe. a zapuščene Belokrajine. Upamo, da bo postalo v tem pogledu bolje, kakor hitro bo dozidan Trdinov dom v Semiču, ki bo imel udobna prenočišča in bo opremljen s prav modernim konrfortom. Na čelu tega pokreta sta gg. Janko Ogulin, graščak na Vertači, in Anton Sever, trgovec v Semiču. Na Vertači imata gospod in gospa Ogulin dva ljuba gosta in sicer Mr Konda in njegovo gospo, rojeno Ogul;n. nečakinjo g. Ogulitia, ki je bila svoiečasno učiteljica na Crešnjevcu Mr. Konda je v pravem pomenu besede »selfmademan« im se ima za svoje ogromno premoženje zahvaliti samo delu svojih rok in svojemu bistremu umu. Podal se ie leta 1882. tedaj pred 46. leti. kot mlad fant v Severno Ameriko in sicer v sedanjo državo Kansas. ki je bila takrat še indijanska rezervacija. Ni silil v tovarne ali rudokope. kakor to dela pretežna večina naših izseljencev, ampak izbral ie pravo pot in delal najprvo na farmi. Ameri- o j gospod! Vi prevarite svojo gospo, ako ji ne poiasnite, kake koristi vsebuje ..ZEPHIR" peč. ki je edina stalno goreča peč za kurjavo z drvmi, ki z 10 kg drv greje eno sobo 24 ur, večja peč greje tudi 3—4 sobe ravnotako. Brezplačen opis pošlje na zahtevo: ZEPHIR TVORNICA PECI, Subotica. 189 Samoprodaja v Ljubljani E. Breznik i Fritsch. Cuvaite ^e ored slabimi Dotvorbami! ška država ie odkupila od Indijancev ogromen kompleks dežele po i dolar oral. ter ga prodajala izseljencem Po I in četrt dolarja Naš mladi Konda ie kupil 150 oralov. Nekaterim priseljencem ki so tudi nakupili neobdelano zemljo, je delo presedalo: prodajali so zemljo za vsako ceno in tako je danes Konda Posestnik "farme, ki obsega 2600 oralov, ki io obdeluje 12 mož. seveda z vsakovrstnimi poljedelskimi stroji. Največji driiiček pa mu obeta farma 650 akrov v New Mexki Standard Oil Gonnpanv te odkrila na tej farmi petrolei in plačuje Kondi 12 dolarjev najemnine od akra Ker se na tem zemljišču eksplnatira vsak dan več petroleja ie samo ob sebi umevno, da bo dobi! Konda. akc ga proda, zani ogrorno svoto G. Kondi ki je prišel po dolgih letih v domovino, da si ogleda svoj rojstni kraj n ki je presenečen o napredku, ki ga vidi v Sloveniji, želimo mnogo zabave in najlepših vtisov. Jllloitoi atelje ]! Šare vabi cenjene dame na poset za zimsko in družabno sezono. — Cene skrajno ugodne. i -m Miklošičeva c. — Pražakova ul. 15./III. Spomini na nekdanje štrukljeve sejme Poljane, sredi oktobra. V nedeljo bomo praznovali vsakoletno žegnanje — tako zvani štrukliev seiem. Danes se ta nedeliia malo razlikuje od drugih nedeli v letu. Vse drugače pa ie bilo pred 50 leti in še prej. ko ie bila žegnan-ska nedelja eden naivečjih naših orazn;-kov. predvsem za fante in dekleta. Za ta praznik se je vse pripravljalo. Največ so seveda imele opraviti matere, zakaj nobena imovitejša hiša ni smela biti vsaj ne brez bobov (krofov). Vse druge skrbi pa so »trle« za ta dan fante in dekleta. Fant brez šopka na žeg-nanskj praznik ni bil fant. Šopek pa ie moral dobiti od svoje ljubice ali vsaii od nekega dekleta. Moral ie imet za klobukom prav za prav dva šopka, suhega in svežega od mženkravta. Suhi ie bil majhen z zlatim ali srebrnim želodom v sredini, obkrožen s primernimi lističi in drugim lepo-t čjem. Večer pred želino pričakovanim Drazn-kom je bil posebno pomemben Ko se ie opravilo domače delo in so povečerjali. tedaj so se zbrali fantje sredi vasi na mostu. Tu so nekai časa prepevali ootem pa jo drug za drugim popihali pod okna svojih deklet, da Prejmejo iz njihov h rok pripravljeni šojiek in po vrhu še nekaj vršičkov roženkravta. Brez tega okraska fantu skorai ni bilo priti v nedeljo na vas in v cerkev. Kmalu j>o polnoči se je včasih pričelo pritrkavanje, ki je trajalo po več ur. Ta posel ie bil za noč pred žegnanjem pridržan fantom kot nekaka stara fantovska dolžnost Da ni manjkalo streljanja s topiči, se razume. To streljanje se le pričelo že v soboto popoldne in je trajalo še drugega dne do popoldneva. Nabava smodnika je bila zopet stvar fantov in deklet. Na žegnansko nedeljo samo je starejši Ob sprejemu maršala Francheta d' Espereya na ljubljanskem kolodvoru. 3 Radovedneš: He, he! Kaj so tile tudi pod maršalom Franketom prebijali solunsko fronto?. «JUTRO» §t. 248 Nedelja 21. X. 1928 | do 260; baški, pomladni, 68/69 kg 285 do I 290. Oves: baški in slavonski 250 — 252.5. J Turščica: baška, za december - Januar 260 — 265; za marc - april 287.5 — 292.5; za april - maj 292.5 — 295. Moka: baška 357.5 — 367.5; c2, 337.5 do 847.5; <5» 317.5 — 827.5; <6» 270 — 280. I Dunajska borza ta kmetijske proizvode j (19. L m.) V skladu z mirnimi notacijpmi na j inozemskih borzah tudi dunajska borza ne kaže nikakib sprememb. Konsum je dalje rezerviran. V turščici in ovsu so ponud.iiki I zaradi prijaznejše tendence v inozemstvu zahtevali viššje cene. Glede na slab promet I so uradni tečaji ostali nespremenjeni. 0 uporabi umetnih gnojil v I jeseni Jesenska uporaba umetnih gnojil se pri nas Pred zimo vedno bolj uveljavlja. Mnogi kmetovalci se zavedajo važnosti umetnih gnojil, s katerih pomočjo zvišajo svoje pridelke. Pri vseh poljskih rastlinah se namreč uporaba umetnih gnojil izplača, posebno če jih trosimo v jeseni. Načelo pri uporabi naveden h gnojil, ki bolj počasi učinkujejo (apneni dušik, Tho-masova žlindra, kalijeva sol), je, da ne smejo Priti nerazkrojena v dotiko z nežnimi deli mladih rastlin, odnosno semenja. Da se temu ognemo, smo torej primorani, trositi ta gnojita v jeseni običajno vsaj 5 do 6 dni, preden sejemo ozimino (v izjemnem primeru tudi po setvi); važno je, da pokrijemo gnojila z zemljo, zlasti apneni dušik, ki rad uhaja v zrak. Zadnjega trosimo vedno ob suhem nevetrovnem vre-I menu. Paziti moramo, da nam ne zanaša veter prahu po telesu, odnosno v obraz. Dcbro je, če si roke in obraz namažemo prej z mastjo in tudi oči zavarujemo s pri-mern mj očali. Izkazalo se je, da ie mnogo bolje, če gnojimo tudi z apnenim dušikom I težkim ilovnatim zemljam jeseni, peščeni-nam pa v dveh obrokih, in sicer polovico v I jeseni, ostalo pa pomladi. Apneni dušu'k se v zemlji izprane ni v lahko raztopljivi amonijak in soliter, kate-I rega zadnjega zavžijejo potem korenine I rastlin. Učinek dušika sa hitro pozna na rastlinah, ki postanejo bolj teranozelene, bohotno rastoče in krepke. Ne sme se tudi podcenjevati v, apnenem dušiku nahajajoče apno kot gnojilo. Apno vpliva vedno ugodno, ker fizikalno izboljša zemljo, pa tudi na življenje koristnih bakterij v zemlji ima ugoden učinek. Mnogi kmetovalci v naprednih deželah zatirajo i apnen m dušikom plevel na njivah (repico, ogrščico itd.), pa tudi živalske škodljivce (ogrce, strune, bramorje), ki poginejo, če le pridejo v dotiko s tem gnojilom. Vprašanje je, koliko umetnega gnojila potrebujemo za 1 ha (10 mernikov poset-ve). Prj ozimini računamo n. pr. za pšenico, rž, ječmen 150 do 250 kg apnenega dušika, 250 do 400 kg Thomasove žlindre in 100 do 150 kg kalijeve soli. Navedena gnojila lahko skupaj zmešana trosimo, povle-čemo in pokrijemo z zemljo. Tako gnojena ozimina se dobro vkoreniči. se bolje obra-ste ter postane vztrajnejša proti vremenskim nezgodam. Le superfosfat se mora trositi pomladj (zase vsaj 14 dni po apnenem dušiku). Tvornica za dušik Ruše proizvaja v novejšem času mešanico apnene-ga dušika, superfosfata in kalijeve soli, ki jo imenuje »nitrofoskal Ruše*. Tega g.ioji-la je vzeti na 1 ha ozim ne najmanj 500 kg. Trosimo ga lahko v jeseni ali pa zgodaj pomladi. Tudi za okop a vin e (krompir- koruzo, peso) je bolje sedaj gnojiti. Zemlja se mora globoko preorati, nakar se raztrosita po brazdah Thomasova žlindra in kalijeva sol. Apneni dušik je potem trositi zgodaj po-ro/adi ter takoj podbranafi. Na vrtovih, kjer nam primanjkuje hlevskega gnoja, lahko uporabljamo tudi na sličen način umetna gnojila. Zlasti zeljnatim rastlinam prija-jo umetna gnojila, predvsem apnen; dušik. Na vrtovih potrebujemo od 250 do 450 kg apnonega dušika, 150 do 250 kg kalijeve soli in 300 do 400 kg Thomasove žlindre. Nitro-foskala pa je vzeti vsaj 600 do 800 kg na ha, če hočemo doseči istj učinek Za vinograde in hmeljske nasade je posebno apneni dušik izredno važno gnojilo. Vinska trta in hmelj sta trajni, glciboko vkoreničeni rastlini, k' izrabita vsa dana jim gnojila. Osobito dušik izrabita popolnoma. Njegov učinek se pozna tudi v drugem letu. Najbolje je, če trcsimo umetna gnojila sedaj v ieseni pred zimskim oko-pavanjem. Gnojilo je trositi pri teh rastlinah vsaj peden proč od trt v vrste, kjer ga potem pokopljemo; le v izrednih primerih gnojimo trtam tudi pomladi, preden oživi narava. Na 1 ha vinograda, odnosno hmeljskega nasada vzamemo 300 do 400 kg apnenega dušika in prav toliko kalijeve soli ter Thomasove žlindre. Zelo dobro se je obneslo v vinogradih mešano gnojilo »nitrofoskal«; vzetj ga moramo vsaj 600 do 800 kg na ha. Za gnojenje travnikov in pašnikov se uporabljajo pri nas najrazličnejša umetna gnojila. Običajno trosimo sedaj v jeseni Thomasovo žlindro in kalijevo sol, pomladi pa tudi apneni dušik. Ce smo travnike potem pomladi dobro pobranali, smo si lahko uspeha gotovi. Glede množin je vzeti apnenega dušika vsaj 250 do 350 kg, kalijeve soli 200 do 350 kg, Thotnascve žlindre pa od 350 do 400 kg na 1 ha. Za travnike primerna množina »nitrofoskala« je 600 kg. Tudj sadnemu drevju moramo gnojki sedaj v jeseni, deloma s hlevskim gnojem, pa tudi z umetnimi gnojili. Glede načina gnojenja smo povedali pri vinogradih. Tudi kar se tiče množin, velja isto. Poudarjam, da je treba gnojila pod kapom okoli dreves en korak proč od debla v krogu podkopati. Izborno se je obnesel za gnojenje sadnega drevja »nitrofoskal« (600 kg na i ha). Podal sem na kratko način in uporabo umetnih gnojil sedaj v jeseni. Ker so se umetna gnojila pocenila, priporočam kmetovalcem. da jih uporabljajo v čim večji meri, kajti na ta način bomo dosegli večie Pridelke. % Fr. K. Gospodarstvo Davčna statistika Slovenije 420 milijonov Din vplačil n* posredne in neposredne davke. Iz pravkar izišie publikacije Zbornice za I TOI v Ljubljani «jša-mo našo visoko pasivno trgovinsko bilanco s češkoslovaško, bo gotovo prav neugodno uplival na potek pogajanj. Ni izključeno, da je predlog čeških agrarcev v zvezi z vrtečimi se pogajanji in da se hoče na la način preprSiti, da bi Češkoslovaška nri^nla na tozadevne koncencije napram Jugoslaviji. = Izplačilo 13. kupona 4 % agrarnih obveznic. Dne 1. novembra bo zapadel v plačilo 13. kupon obveznic 4 % posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini od 1. 1921. Kupone bodo izplačevali davčni uradi, finančna delegacija, Poštna hranilnica in denarni zavodi. Žrebanje sastavnih listov in komunalnih zadolžnic bivše Kraniske deželne banke. — Dne 15. t. m. s je vršilo 18. žrebanje 4 pol desetih, so se postavili fantje pred cerkvijo. Ta čas so se pričela zbirati tu brhka dekleta v narodnih nošah, v širokih krilih, židan h robcih na oprsju, s pečami na petelina na glavi V cerkvi so se postavili ob klopeh bcAj zadaj, na desni fantje, na levi dekleta. Pri kosilu, ki je moralo biti večje in boljše, niso smeli manjkati štruklji. po katerih je naš praznik tudi dobil ime. Popoldne pa je moralo biti kaj razveseljevania s plesom. Morda celo leto ni bil ta in oni gospodar v gostilni, a ta dan je moral iti navadno z družino po beb in dati za polič ali celo za bokal. Starejši možje in matere se pač še spominjajo teh lepih časov in šeg, ki jih danes, ko se tudi dežela modernizira, ni več . . .____ Lačni tatovi Ljnbljana, 20. oktobra. Ker je zunaj na deželi zmanjkalo dela in so pospravljeni poljski pridelki, se je nateplo v teh dneh v Ljubljano nešteto ubogih delavcev, ki pa tudi v mestu ne najdejo tapo-slenja in kruha. Mizerija teh ljudi je velika. Saj stradajo včasi celo suhega kruha. Naval sestradancev na razne ljudske kuhinje je čedalje večji, ni pa mogoče ustreči vonoči nimajo kam položiti glave, se iščejo v hladnih nočeh in se tudi najdejo. Želodec tirja svoj tribut, zate ni čuda, da se porodi v teh okoliščinah ideja, ki ni v soglasju z obstoječimi zakoni. Mncže se vlomi v razne branjevske barake in tatvinam ni kraja. Danes ponoči je bil zopet izvršen lak vlom v branjevsko barako Amalije Habune-kove v Kolodvorski ulici št. 34. V temni noči sta preskočila vrtno ograjo dva lačna neznanca, ki sta se vtihotapila v drvarnico za barako. Izpodkopala sta zid ter tako splezala v barako, kjer sta si privoščila klobas, kruha in razne mesnine. Česar nista mogla pojesti kar v baraki, sta zavila v večji zavoj, nakar sta jo po isti poti ubrala zopet na ulico. V grmovju pa sla v naglici pozabila več primitivnega vlomilskega orodja, kakor klešče, železno spenjačo, vrtalnik ter nekaj Žice. Okrog grmovja sta pri begu raztresla tudi več koščkov čokolade, ki so jih zjutraj našli policijski organi. Lačna tatova sta napravila lastnici barake za okroglih 2300 Din škode. Jekleni Friderik potuje s kočijo v Rim Ljubljana, 20. oktobra. Berlinski izvošček cZelezni Gustav». ki je spomladi absolviral svojo vožnjo iz Berlina v Pariz, je bil po povratku v Berlin deležen velike slave, ki j(e šla po vsem svetu in o njem so čitali tudi v kopališču Reinerz v Nemški šleziji. Uganili so marsikako in slednijč so pri nekem gostilniškem pogovoru sprožili tudi to misel: Imamo tudi mi znamenito fijakarsko rodovino, ki voza po mestu že dobro stoletje. Povabili so v gostilno 721etnega izvošoka Frica Ochmanna in napeljali pogovor, kako bi se počutil na potovanju v Rim. Očka Ochmann ie nekaj ča?a premišljeval, končno pa pristal za ceno primerne nagrade. Dne 24. septembra je očka Ochmann na-pregel v že prastaro kočijo dva iskra v ranča in se vsedel na kozila, dočim sta v Itočiio sedla oba sinova Rihard in Friderik. Zavozili so na Glavni trg, kjer so dali sebe, kočijo in konja fotografirati, nakar sta vranca potegnila po bedi cesti iz Reinerza proti Glatzu. V primernem tempu je šla nadaljnja pol proti Mitfelwaldenu, Landskronu v Moravsko Tribovo. kjer so bili že na Češkoslovaškem in dalje proti Brnu, ]>a zopet čez mejo na Dunaj. Pot se je vlekla, zvezana z raznimi prijetnimi in neprijetnimi avanturami, čez Semmering na zeleno Štajersko v 'ira-dec. Tamkaj so pogumne potnike jeli strašiti nekateri prenapeteži. češ: v Jugoslaviji vam bo pa trda predla 1 Nu, potniki so navzlic vsem slabim prerokovanjem zasedli zooet svoja mesta in oddrčali proti Mariboru. Rili so kaj prijetno presenečeni, kajti tako prisrčnih sprejemov, kakor so jih doživeli baš v Sloveniji, na vsej poti ni bilo. Iz Maribora so se odpeljali v sredo doooldne in prispeli s svojim originalnim vozilom danes okrog poldne v Ljubljano, okrašeni z raznimi znaki in zastavicami. Ustavili so se šele nasproti kavarne Evropa, kjer so jih takoj obsuli radovedni Ljubljančani, ki so sicer vajeni vsakovrstnih globetrotterjev, a takih vendar še niso videli. Očka Ochmann z belo brado in pristnim fijakarskim polcilindrom je takoj uvidel, da jih je pot privedla med prijazne ljudi in je pričel s ponujanjem razglednic, na katerih je naslikana vsa originalna skupina. V zabavnem pogovoru t novinarji je izjavil stari možiček, da so prepotovali d oglej 620 km. Pot, ki jo imajo pred seboj, pa meri le nad 2400 km. Pohvalil se je. da mu potniški štrapaci ne morejo do živega, ker je pač korenina, saj kočiiaži že svojih 50 let. Vfanca sta sicer nekoliko shujšala, vendar pa ne kržeta posebne utrujenosti. Vrnitev ni terminirana. vsekakor pa se starček nadeja, do se bo povrnil v Reinerz v pravem triumfu. Pot vodi iz Ljubljane v Italijo, kjer se bo Ochmann ustavil v Gorici ter nato nadilje- RAZSTAVO„T1SK 7admi dan! Kinematografski nakup stavbišča za litijski Narodni dom _ Litija, 20. oktobra V Smartnem pri Litiji smo se že lep čas pečali z mislijo, kako bi prišel Sckol in druga napredna društva do udobnejših prostorov Sedanji prostori starega Sokolskega doma niso dovoljevali društvom zaže-Ijenega razmaha. Po daljših orizvedbah smo zaznali, da bi menda prodal posestnik M., ki ie doma na oni strani bogenšperskega klanca, svojo parcele ob cesti med L't:jo in Šmartnim. »Kot nalašč — Izredna Prilika za nas!« smo reM in šli na delo. Včeraj zarana sta io že mahnila dva naša odbornika do g. M. pod Javorjem. Mož. ki nj ravno potreboval gotovine, se je končno le vdal prijateljskemu pogovarjanju in je pristal na to. da bo prodal svojo parcelo Smarskemu društvu za zgrad.bo Sokolskega doma. Kupčije pa odbornika še n:sta sklenila, niti nista položila »are«, ker sta hotela pristanka na seji upravnega odbora. Komaj pa sta se vrnila oba Sokola ,v Šmartno, in sta vsa navdušena povedala sokolski družini, da dobe prepotrebno kulturno trdnjavo, se ie ta novica razširila kot blisk po vsem okolišu. Prišla je seveda tudi na uho — »prijateljem« Sokola. Nasprotniki sc takoj uvideli, da jim nov dom ne bo v korist, zato so se nekateri od nasprotne strani kar stoje domenili, da je treba Sokolom kuočijo skvaritl. Nekaj trenutkov nato ie Ivan. ki so ga komandiral« za ta posel Iz vrst Orla, ie sedel s potrebno pričo na vozu In le pognal, z denarjem v žepu. Iskra konjiča proti bo-genšperškim serpentinam Prostor bo naš! Se še zaklical v slovr, — in že se ie videl samo prah, ki je zavil urnega prekupčevalca. Naši pa tudi niso držali rok križem. O Ivanovem pohodu so bil' brzo obveščeni, fzprevideli so. da Je oblak prahu, ki se je pokadil za niegovim zapravljivčkcm. oblak nesreče za nanredno stvar v Smartnem. Možgani in dejanja so delovala nato s pravo kinematografsko brzino. Ivana ki je ta čas že poganjal konje v breg. je trebalo prehiteti. Par trenutkov nato je že tudi eden Izmed agilnih Šmar-skih narodnih delavcev z eno roko vlekel svoi avto iz garaže, z drugo si ie nadeva! očala. Šlo je kot bi bilo namazano, in se menda tud' Eiija ni vozil hitreje, kot je brnel naš avto, ki ie vozil pooblaščence Sokola. Sredi klanca. ba§ pri VVlndischgratzovem gradu na Boigemšperku so došli »polbratim-sko<. komisijo, k: je udarjala pc utrujenih konjičih Naši so švignili mimo kot — misel in že so ostali oni zadaj za Sokoli. Razdalja se je čim dalje boli večala . . . Motil pa bi se. kder b: mislil, da so se eni drugi zdaj vrnili Videli so. da konjska vprega v tekmi z avtom nič ne zaleže, zato so zavili brž v grad. kjer so prosili nujno za knezov avto . . . Naši so medtem s prijaznim kmečkim očanc&m zakliučili kupčijo, cn le spravil kupnino v žep. in čaše so zažvenketale na zdravje bodočega Narodnega doma v Šmartnem. Tedaj pa so v dobrovoljno druž bo planili zamudniki. Kar v ene. je godel vsak svojo Eden je ponudil 500, drugi 1000 Din več ne glede na ceno ... pa je bilo že prepozno. »Kar sem dejal, to bom tud.; dal« — je amjgrtil kmet in prekinil vsako nadaljnie barantanje. Nato pa niso »oni« nič rekli, nič dejali, ampak sc kar šil . . . dobra in oKusna > LIN.s I PLESA tn teptal* 1" 1« največja nesreča u »t«ro V 'Tl.Ti^T ln mlido. V 84 urah aarta- s S 1 X ' vimo !«pa f^S? iB) ljaj. »rhPi. hraste in nf>!>na- ^^^ po t «ESPARCETTE» o<1 11 ~ . flr. Dorrainc & Cie, Pariz. Lasje bo'lo ozdraveli in zopet bujno zr&stli. Za u«peh garantiramo Garnitura 60 Din. — CENTIFOLIA. koz. metUki »svod, Zagreb. Ilira it. ST. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! 226 Revmatične bolečine? Pritisk krvi na mišična vlakna povzroča vnetje in dolgotrajne bolečine. Z upora I Sloan s Linimenta se krvni pritisk zmanjSa in — vnetje izgine. Sloan's Liniment ~odsbxuyuje 6o&či/m $4 < PRI REVMATI7MU,QTEKLQST! PREUTRUJENOSTI PREHLA JEM JU Domače vesti Cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine za ta mesec, vljudno prosimo, da store to zaradi reda v upravi prihodnje dni tedna. UPRAVNIŠTVO »JUTRA« * Odlikovanje. Kralj Aleksander ie odlikoval z redom Sv. Save 2. razreda Pierra L. Margetona, pooblaščenega ministra in šefa tiskovnega oddelka v francoskem ministrstvu za vnanje zadeve. * Izprememba v državni službi. Namestnik upravnika podkovske šole v Ljubljani Stanko Arko je po potrebi službe kot veterinar premeščen k sreskemu poglavarstvu v Preku s sedežem v R^bu. * Napredovanje naših mornariških pilotov. Imenovani so: poročnik boinega broda 1 razTeda Anton Lenarčič za diplomiranega pilota, poročnika fregate Slavoljub Piki in Fran Koziak za diplomirana hidropilota rezervni zrakoplovni podporočnik Stanko Trček za diplomiranega izvidnika, zrakoplovni narednik Alojzij Horvat za vojaškega pilota in mornariški narednik Anton Mekinc za letalskega fotografa. * Nov šef presbiroia. S kralievim ukazom ie Dimitrije Terzioašič imenovan za šefa P*es.biroja pri ministrstvu za vnanje zadeve. * Premeščenja v finančni kontroli. V finančni kontroli so premeščeni: podinspek-tor Josip Erjavec iz Dolnje Lendave k okrajni upravi v Ljubljani: podlnspektor Fran Gomerčič iz Zagreba k okraini upravi v Kranju: komisar Fran Repolusk iz Srbske Cerkve k okraini upravi v Dolnii Lendavi: komisar Miodrag Jovanovič iz Beograda k okraini upravi v LJubljani: komisar Ivan Pažon iz Maribora k okraini upravi v Krškem: komisar Jakob Kaiser od mariborskega oddelka k tamkajšnji okraim upravi m komisar Josip Ziberna od oddelka finančne kontrole v Ljubljani k okrajni upravi v Štipu. * Oblastni zbor SSJ za liiibliansko oblast se bo vršil U novembra 1928 v Luibljan? Na dnevnem redu so taktična, politična in orar?nizaciiska vprašanja * Okrožni urad za zavarovnnie leiavcev v Ljubljani razpisu ie na svoiem ambulato-T!>u v Kranju službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso z letno plačo 000 dinarjev. 10% doplačilom in pripadaiočirrr rodbinskimi dokladami Prošnje naj se do 13. novembra t. I. vlože pri gori omenjenem ifacln Naiboii uaodno nudi Jesenska in zimska oblačila i. Maček specljalna kotifekclla za gospode In deco ALEKSANDROVA CFST4 12. * Poroke. Poročil se je danes g. Janko Kramar, trgovec iz Moistrane. z gdčno. Minko V e b e r j e v n, uradnico Vzajemne zavarovalnice v L.rubliani. Obilo sreče! — Poročil se je na Brezjah g. Ivan Lev-stok, veletrgovec iz Rakeka, sin uglednega trgovca iz Sodražice. z gdčno Nado Picljevo Mlademu paru obilo sreče! — Danes se bo poročil g. Viktor Sterle-k a r. državni uradnik, z edčno. Miko M a rt in če vo. hčerko znanrea lesneca ifdustrijca in posestnika — Iskreno čestitamo! * Rapallo. Osmo obletnico rapallskega dne bodo obhaiale vse podružnice Jugoslovanske Matice v Sloveniji dne 10 in 11 novembra t I. z raznimi spominskimi govori in predavanji primernim? igram? in recitacijami ter z nabiraniem prispevkov z* miake onstran meie Podrobne programe izdelajo posamezne podružnice same Vendar prosimo vse krajevne faktorje in organizacije. da sodelujeio pri teh prireditvah in da tam. kier ne obstoiaio podružnice Ju-goslovenske Marice, sami organizirajo primerne prireditve Podrobnega navodila "rim ra zahtevo oošlie pokraiinski odbor Jugo-slovenske Matice v Liubliani Vse roiake brez razlike stanu in strankarske pripadnosti pa prosimo, da žrtvuieio ta dan vsak vsaj par dinarjev za trpeče roiake tam preko. ki iih kruti fašizem tepta In zatira že deseto leto — Pokra iinski odbor Jugoslo-venske Matice v Liubljani. * V zahvali po pokojnem g. Ferdinandu Polaku Iz Kranja, ki smo k> objavili v »Jutru« 20 t m., ie pomotoma izostal ves zadnii odstavek, v katerem izreka žalujoča rodbina najtoplejšo zahvalo zdravniku g dr Božidarju F a i d i g i za skrb in požrt- vov?>inn neco nolrn?n?Va Jfaarobne spcmen ke osnažite za Vse svete: kamenite z mag-žia zemljo, kovina "te posrebrite s trpežnim Bendalinom (stekl 8.— Din). DROGERUA GREGORIČ. LJubljana, Prešernova ulica 5. * Družba sv. Cirila In Metoda je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji ter vsestranske podpore zelo potrebna. Zato kupujte Ciril Metodove razglednice, narodni kolek in računske listke. Vložite tudi »mal dar« v družbeni nabiralnik! * Nove razglednice. Za Miklavža, božič in novo leto je izdala Jugoslovenska Matica osem novih prav originalnih in zelo okusnih razglednic v trobarvnem bakro-risku. Naprodaj so po 1 Din pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih trafikah in trgovinah v Ljubljani in drugod Rojaki, kupujte in zahtevajte povsod te razglednice, ki so domač izdelek in ki v vsakem oziru prekašajo tuje in pogosto manjvredne razglednice. S •em podpirate tudi našo Jugoslovensko Ma-*?co Oglejte si RAZSTAVO „TISK" * Sejmi. V Krškem se bo vršil Lukežev sejem za živino in kramarsko robo v torek, 22. t. m. — V Studencu nad Sevnico se bo odslpj vsako leto vršil na dan 30. iktobra živinski in kramarski sejem. * Na zagrebški univerzi vpisanih 4000 slušateljev. Inskripcija slušateljev na zagrebški univerzi je bila 15. oktobra zaključena. Na sedmih fakultetah je bilo vpisanih 3700 slušateljev. Ker je bilo tudi na ekonomski komercijalni visoki šoli. ki ima čin fakultete inskribiranih nad 300 slušateljev, ie v Zagrebu že sedaj nad 4000 vi-sokošolcev. Največ slušateljev ie vpisanih na pravni in filozofski fakulteti, znižalo pa se je število slušateljev medicine radi dragega študiia in poslabšanih izgledov v zdravniškem poklicu. * Subvencije narodnim gledališčem osta-četa oa smrtno poškodoval' Mož je par ur po-z.neie podlegel poškodbam. * S flobertovko ustrelil tovariša. Pri pekovskemu moistru Banovu v Baški Topoli ?e bilo uslužbenih več mladih fantov Ko so v sredo nonoči bili zaposlen? v pekarni, e ISletm Miio Oarič vzel svojo flobertovko ter se ipral r njo. ne vedoč. da ie nuška nabasana. Pomeril ie na svojega tovariša Petra Naniira ter sprožil. Nanjira. ki je bil zadet v glavo, so prepeljali v bolnico, kjer Ma preje natreti z NIVEA-CBENE potem dve mrnut? čakati (medtem nadaljevati t oblačenjem), potem se namilit« m obrnil Cudiji se boste. ka6»!ti te®a občutka ne boste rmeli, da Vam Je koža napeta, kar se Vara je dozdaj zdelo neizbežno. Za Važo kožo je tako britje pravi bfozor. je naslednjega dne umrl. Garič ie bil aretiran, a še istega dne izpuščen na svobodo • Ubila spečega moža. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču je bila predvčerajšnjim na štiri leta težke ječe obsojena Tahiba Hirkič, ki je z revolverjem ustrelila svojega spavaiočega moža. ga odnesla v šumo in truplo skrila v listju. Živela je z možem v večnem prepiru. • Starec oropan za mnogoletne prihranke. V selu Starčevu pri Mitrovici živi stari Paja Radosaj. Četudi je eden najpremož-neiših seljakov je živel prav skromno in štedil tako prikrito, da niti domačini niso vedeli, kako je bogat Privarčeval je nad 57 000 Din V eni zadnjih noči pa so doslej neznani storilci vdrli v niegnvo stanovanje. prebrskali vso hišo in našli tudi prihranjeni denar Niegov sin Mate. ki ie spal v šupi. je slišal nek hrup. a ni mislil, da so v hiši roparji, ker sta pri hiši dva huda psa. Ker pa hrup ni ponehal, ie odprl vrata, da pogleda, kaj se v hiši godi. V tem trenotku pa je nekdo začel streljati nanj. nakar se je zopet umaknil v šupo Na klicanje na pomoč so prihiteli sosedje, a medtem so tudi že izginili roparji z bogatim plenom. Paja izjavlja, da sta vdrla v njegovo stanovanje dva moška v vojaški obleki, oborožena s puškami Orožniki so uvedli izs'edovanje drznih roparjev • Umor zaradi 65 dinariev. V Baškem Monastiru je bil seliak Ivko Štefanov dolžan svoiemu sosedu Pavlu Mervičeviču 65 dinarjev Ta ga je večkrat opominjal na dolg, a plačila ni dobil. Zato ga je Mer-vičevič priiavil občini, ki je oba pozvala v svoi urad Ko sta prišla, ie Štefanov potegnil nož in je Mervičeviča dobesedno zaklal. o •N !N Di. / [ se je vrnil ter zopet redno ordi* nira od 9. — 11. in od 2. — 4. popoldne, Aleksandrova cesta 7., vhod Beethovnova ul. 9'1. Oo treh čep c lepih vzorcev pridete, če kupujete športne čepice pri A. PRESKERJU na Sv. Petra cesti. Če kupite dve. ste si že prihranili za tretjo. «JOK» proti kaši ju in hripavo-sti se dobi v vsaki lekarni in drogeriji * Vsakomur, ki potuje v Zagreb, se priporoča novootvorjena, okusno opremljena restavracija »Valjak« (štajerska vina), Ma-rovska ulica 10, v prelazu kina »Balkan«. Velika izbira najboliših štajerskih vin ter izborna kuhinja. Lastnik Gjuro Valjak, ustanovitelj mariborske Grajske kleti. 2012 * Volnene nogavice in pletenine v veliki izbiri se dobiio pri tvrdki Karel Prelog v Liubliani 2.35 * Tkanina »ETERNUM«. glavna zaloga za lugoslavijo pri J. Medved, manufaktura. 185 * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika »ovarna los. Reich. * Trgovci, pozor! Sortirana zaloga mešanega blaga se proti zelo nizki kupnini in na-lemnini v prometnem kraiu poleg farne cerkve takoj odda Vprašanja na. Dr. Ipa-vic Maribor. Gosposka 46. 2»i42 * Plesne šole in plesalci dobe najmodernejše eramnfonske plošče za ples pri Ivanu Bonaču, Ljubljana, gramofonski oddelek, v Šelenbursovi ulici. Nova velika zaloea Cene nizke. 202*» * Sanbol za desinfekcijc za časa nalezljivih bolezni dobite v vseh lekarnah in dro-gerijah. 2038 ITO — zobna oasta najboljša! * Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah, gorečici, slabostih, glavobolu, miglianju pred očmi, slabih živcih, pomanikaniu spanja, oslabelosti. oevoUi do dela Vam preskrbi prirodna grenčica »Franr Josef« odprto felo in olajša obtok krvi. Poizkusi na vseučiliškvh klinikah so dognali, da so al-kohulisti ki so trpeli na želodčnem l.aiaru. s staro preizkušeno vodo »F_anz losef« v kratkem dobili zopet sUis' do jed' '">,>bi se v vseh lekarnah, drogerijai se bosta objavila pozneje. Učnina mesečno 15 Din. za diiake in delavce 10 Din. u— SK Svoboda. Danes ob 10 dopoldne bo v garderobi pri Kovaču v Šiški sestanek prve garniture. u— Drugi avtobus na progi Ljubljana -Vrhnika bo obratoval odslej redno ob nedeljah Vozil bo vsako uro od Ljubljane do Brezovice In nazaj. u— Opozorilo delavcem in delodajalcem. lavna borza dela v Liublian? se bo v četrtek, dne ?5 in v petek dne 26 oktobra selila iiZ dosedanjih uradnih prostorov v Čopovi uHci nasproti O. U. Z D., vsled česar se navedena dneva za stranke ne bo uradovaio P n interesenti naj blagovolijo vzeti to na znanie in v ravnanje! — Javna borza de!a v Liubljani u— Za gospodične uradnice. Večerni pouk za izvrševanje lastne garderobe bo uvedel modni atelje M. Šare, Ljubljana, palača Pokojninskega zavoda, Miklošičeva -Pražakova ulica 15/111. Prijave se sprejemajo celodnevno. 2037 Prlmar j ir. Ur. D.« zopet redno ordinira od 11-1 (liubljiina, Hamenskega ui. 4 it. Bile sedal u Ounaj^i cesti lal Ljubljanska kredčtna banka u— Tečaj za damsko in mo&ko krojaško prikrojevanje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani v zimskem času. Interesenti, krojači in kroiačice, naj prijavilo svojo udeležl>o v pisarni Urada za pospeševanje obrti na Krekovem trsu št. 10/L, kjer dobe tudi natančnejše informacije. O pričetku tečaja bodo pravočasno pismeno obveščeni. u— Plesna šola na Taboru ob nedeljah zvečer nudi začetnikom, kakor tudi že ruti-niranim plesalcem temeljit pouk v vseh plesih Za začetnike-ce. je pričetek pouka točno ob pol 20, url. Pouk telošmih plesnih novitet se vrši po diplomiranem plesovodji g. K o š i č k u. 2040 u— Nedeljske popoldanske družbe plesne vaje, ki bodo danes !n vsako n®de»io od 3. do 7 popoldne v veliki dvorani Kazine, nudijo naitemeljlte;ši oouk vseh letošnjih plesov, kakor tudi iajprijetne.išo po-ooldannško zabavo. Vršile se bodo pod strokovnim . vodstvom plesnega mojstra z. lenka. ki bo pričel danes š poučevanjem najnovejšega tanga - ar gen fina. Začetniki (-ce) za foxtrot in valček točno ob 3 popoldne. Posebne plesne ure vsak dan v balkonski dvorani Kazine. 2036 Dekliške plašče obleke, bluze, predpasnike za male in velike, najbolje in prav poceni, kupite pri tvrd*i getihar l Vclepič, Jfestnl trg 13 u— Plesna vaja SK Grafike se danes, dne 21. t. m. in v nedeljo dne 28. t. m. ne vrši u— Danes popoldne plesna vaja v hotelu ^Bellevue«. 2017 u— Specialist za ženske bolezni in porod dr. Benjamin Ipavlc v Mariboru. Gosposka ulica 46, zopet ordlnira od pol 10. do pol 12 in od 3. do 4. popoldne. 2041 u— Štirje ruski doktorji filozofije na naši .univerzi Prve dni p. mes. je promoviral na filozofski fakulteti ljubljanske univerze ruski študent Peter U s za doktorja naravoslovja (zoologije). To je že četrti ruski doktor ljubljanske univerze Prvi je promoviral Vasilij Isajevič, drugi Vadim Do-livo - Dobrovolski, tretji pa Anatolij Špa-kovski, vsi trije za doktorje filozofije Do-livo Dobrovolski, bivši asistent zoološkega zavoda na naši univerzi je moral žal v prerani grob. Doslej je položilo na naši univerzi diplomske izpite 20 ruskih študentov. Mlademu doktorju, ki se ni strašil truda in je kljub težkim gmotnim razmeram dovršil študije, iskreno čestitamo! u— Poskus samomora. Natakarica v znani ljubljanski gostilni Pepca je poizkusila sinoči izvršiti samomor v svojem stanovanju na Mestnem trgu. Pila je lizol, a je gostilničar še pravočasno opazil njeno namero ter nesrečnici iztrgal iz rok stekle-ničico, da ni izpila vse tekočine. Takoj poklicana rešilna postaja je prepeljala obu-panko v splošno bolnico, kjer so ji, kolikor ie znano, rešili življenje. Vzrok obupnemu činu je baje nesrečna ljubezen. u— Tatovi se boje mraza. Kakor še marsikdo, so v skrbeh, kako se obleči za prerokovano zimo, ki pa si znajo pomagati iz zadrege. Predsnočnjim je prijavil tatvino obleke posestnik Ivan Leveč iz Oberij. V niegovo hišo se je vtihotapil pri belem dnevu tat. ki mu je ukradel iz sobe siv moški površnik in suknjič v vrednosti 800 Din. u— Razkrito sleparstvo. V neki okoliški opekarni so prišli na sled raznim nepoštenim manipulacijam, ki jih je zagrešil vodilni uradnik. Gre za večje svote. Preiskava je v teku in bo zaključena na policiji šele po zaslišanju kakih 20 prič. u— Prijet ptiček. Ob priliki nočne kontrole gostilniških gostov v nekem prenoče-vališču v Floriianski ulici le prijel policijski organ že od poletja sem zasledovanega 201etnega bivšega krojaškega pomočnika Pavla Premka iz Doba, ki se je poleti tekom kopalne sezone udejstvoval ob Gruberjevem nabrežju ter kradel kopalcem ob Ljublianici obleke. Premk ima na vesti kakih pet tatvin raznih oblačil v skupni vrednosti nad 2000 Din Deloval je v družbi z nekim Niaksom V., ki pa se nahaja še na svobodi in se spretno izogiblie aretaciji. u— Policijski drobiž. Včeraj zjutraj je bil aretiran neki Janez M., ki se je hotel preskrbeti za zimo s toplo odejo, pa jo je »snel« iz nekega hleva Toda prišli so mu na sled. Pojasnjena ie bila tudi tatvina oljnatih barv v mestni občini ter je bil v zvezi s to tatvino aretovan mlad dijak. V zapor je morala tudi vlačugarica Marija K., kateri se je pridružila še neka Micka ki se je nameravala pogostiti brezplačno v gostilni. V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki- 1 tatvina površnika, 1 izgred v javnem lokalu, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 2 prekoračenja policijske ure, 3 prestopki predpisov o zaniraniu trgovin ter 7 prestopkov cestno - policijskega reda. a— Komercialni tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti, ozir. izpopolniti svoje trgovsko znanje. Poučevali se bodo trgovski predmeti, jeziki, stenografija in strojepisje. Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tiskarna. Sodna ulica 20. 2028 a— Nove ln izbrisane obrtne pravice. Tekom enega meseca je bilo v Mariboru izdanih na novo 22 raznovrstnih obrtnih pravic, izbrisalo se jih je pa samo osem. a— Pokvarjena cestna ograja. Na Po* brežki cesti je med železniško postajo in gostilno Vogel ograja proti Dravi na več krajih tako poškodovana, da bi se na tej prometni cesti prav lahko, zlasti ponoči, zgodila nesreča. Ker bo ob Vseh svetih po teh cestah hodilo po več tisoč ljudi na po« kopališče in naprej, bi se morala poškodo« vana ograja vsaj do tedaj popraviti. a— Panika na ulici. Nekemu hlapcu sta se v Smoletovi ulici splašila v tovorni voz vprežena konja ter zdirjala Po Valvazor-jevi ulici. Ob tej divji in nevarni vožnji so pasanti zbežali na vse strani, a se na srečo ni zgodila nikaka nezgoda. Ko sta konja pridrvela v DvoFakovo ulico, se je eden zaletel v hidrant in oba s** obstala. a— Nezgode. V Rošpohu jt črnemu po estnikovemu sinu Andreju Šabcu p^del na desno roko kamen od preše. _ V Sel« niči je posestnik Ivan Folmajer, ko je obi« rai jabolka, padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — 70 letni prekajevalec Ivan Kurat je omedlel na ulici ter si pri padcu poškodoval glavo. Vsi trije ponesre« čenči so bili odpremljeni v bolnico. a— Policijska kronika v soboto pogreša običajnih tatov na trgu. Dozdaj se je izkazalo da se žepni tatovi pojavljajo na Glavnem trgu le ob slabem vremenu Ker pa je bilo to soboto krasno iesensko vreme, se je policijska kronika omejila le na 29 prijav, večinoma zaradi prestopkov cestno - policijskega reda in predpisov glede odpiranja in zapiranja trgovin ter gostilniških lokalov. a— Elektrifikacija mariborske okolice se Je vendar pričela zopet širiti. Včeraj se je izvršil oblastni komisionalni ogled za razširjenje električnega omrežja od Orehove vasi do Gornje Poljskave, kjer bo postavljen transformator. Omrežje bo izvedla fal- ska elektrarna sama. Komisija je progo odobrila. Na novi progi bodo električne luči zagorele že okrog Božiča, ker se je z delom že pričelo. Prav tako bo podaljšan tudi električni vod od Slovenske Bistrice do Konjic, ki ga bo istotako izvedla falska elektrarna. Iz Celja e— Proslava prebitja solunske fronte na celjskih šolah se je praznovala v soboto 20 t. m. s primernimi poučnimi in patriotič-nimi predavanji. Značilno za našo učno u-pravo je, da se je tako pozno spomnila tega zgodovinskega dogodka in da je šele po petih tednih odredila proslavo med šol-siko mladino. e— V celjski javni bolnici so umrli: 13. t. m. 721etna Ana Kolarjeva, zasebnica iz celjske okolice, 19. t. m. 271etni Žagar Jožef Bezovšek iz Bočne in 20. t. m. 641etni Franc Oberdi', posestnik od Sv Trojice. e— Promet z avtobusi na progi Konjice -Vojnik - Celje. Po odredbi velikega županstva se je na progi Konjice - Celje zaradi slabih mostov zabranilo prevažanje potnikov v večjih avtomobilih. Namesto s temi se bo vršil promet od zdaj naprej z manjšimi avtobusi. Razen tega se bo uvedla na progi Vojnik - Celje nova zveza s posebnim avtobusom po naslednjem voznem redu: Odhod iz Vojnika ob: 6.30. 8.15, 12 45, 17.30, odnod iz Celja ob: 7.45, 11.30, 16.10, 19.30. Z Jesenic s— Iz delovanja sokolskega društva na Jesenicah. Agilno sokolsko društvo na Je« senicah je sedaj v jesenski dobi pričelo s podvojenim delom. Večer za večerom se vežba močna četa mladih, krepkih telovad« cv, dalje telovadk, moškega in ženskega naraščaja. Vsi se intenzivno pripravljajo na akademijo, ki se bo vršila v proslavo 1. decembra. Telovadba moške dece se vrši v torkih in četrtkih d 17. do 18., žen« ske dece pa v sredih in petkih v istem ča> su. Dalje se je osnoval zimsko*sportni od« sek, ki je imel že več dobro obiskanih se« Stankov. Odseku je tudi poverjena naloga, da vežba mladmo v smučarstvu ter da pri* reja izlete in tekme. Tudi društvena godba na pihala dobro uspeva in prosvetni odsek se marljivo pripravlja na zimsko delo. Na programu so gledališke predstave, preda« vali.pa bodo predavatelji od ZKD iz Ljub« ljane. Vršile se bodo tudi filmske predsta« ve itd. Program je urejen tako, da se bodo vršile vsako sredo ali gledališke predstave, ali pa predavanja, h katerim imajo dostop tudi nečlani. Prva gledališka predstava bo v sredo, 24. t. m., z zabavno komedijo «Ostanek» (Scampolo). s— Davna želja po napredku stremečih Jeseničanov se bo vendar v kratkem ures* ničila. Tisto staro Štefucovo kovačnico, ki stoji sredi trga, nasproti bodočemu mogoč« nemu poslopju carinarnice, je kupil pod« jeten domačin, ki namerava zgraditi mo« derno dvonadstropno hišo, v katere prit« ličju si bo uredil veliko trgovino z delika« tesami, v prvem nadstropju pa bo imel lepo slaščičarno, ki jo Jesničani željno pri« čakujejo in bo gotovo uspevala. Iz Kranja r— Francoski krožek bo imel prihodnji torek ob pol 18. v gimnazijskem poslopju svoj redni občni zbor. Sestanek bo zelo va« žen za krožek, ker se bo razpravljalo o na« daljnem delovanju. Ako se bo pokazalo minimalno zanimanje, ki danes dejansko vlada, se bo sklepalo celo o razpustu krož« k a. r— Važno za hišne posestnike. V torek 23. t. m. bo posloval zemljemerec v pisar« ni okrajne katastrske uprave v zadevah evidenčnega zemljiškodavčnega katastra. Posestniki se pozivajo, da naznanijo vse spremembe v zemljiških zadevah in pred« lože potrebna dokazila. r— Za olepšavo Glavnega trga. Te dni je pričela mestna občina z obnavljalnimi deli pročelja in notranjih prostorov stare mestne hiše, v kateri se sedaj nahaja poli« cijska stražnica in v katero se bodo v krat* kem vselili orožniški oddelki. S tem in re* novirano Savnikovo trgovsko hišo bo znat« no pridobil Glavni trg na lepoti stavb in čistoči. Iz Litije i— Razstave tiska na ljubljanskem vele* sejmu se je udeležilo precej ljudi iz naše« ga okoliša. Vsi so se strinjali v sodbi, da je razstava zelo zanimiva in poučna. i— Prosvetni odsek delavske organizaci* Je bo priredil danes ob 5. popoldne v ve« liki sobi restavracije Pošta predavanje go« spoda Vladimirja Kravosa iz Ljubljane o novem Dunaju. Iz 7a*orja z— Javna tombola Kola jugoslovenskih sester z izredno bogatimi dobitki bo v ne« deljo 21. t. m. ob 2. uri. Tablice še v pred« prodaji na razstavi dobitkov dopoldne Bo« gati dobitki na (boljša reklama! 2043 z— Tombola Kola jugoslov sester se bo vršila danes ob 2. popoldne v Sokolskem domu. z— Pred zektjučkom stavke steklarjev. Začetkom tega tedna bo sklenjena med steklarji in podjetjem nova kolektivna po« godba. Kakor čujemo, bo v zagorski stek« Farni delo za enkrat še počivalo. Ce se bo >odjetje sporazumelo glede najemnine s TPD, bo podjetje steklarno tekom dveh let moderno preuredilo, sicer pa popolno« ma opustilo. Od zagorskih steklarjev bodo starejše zaposlili v Hrastniku, mlajše pa v Paračinu. I7 Tfk^uol^ t— Prijet tat v Hrastniku. Jože Končan je ukradel Francu Brečku novo obleko, Francu S-'".topu pa nikelnasto uro. Kon« čana so takoj po dejanju aretirali in od« vedli v sodne zapore v Laško. t— Iz stavbnega gibanja. Pri Delavskem konsumu si je zgradil hišo brivec g. Lisac. t— Odkritje spomenika učitelju Rainer* ju. Včeraj se je vršilo na Dolu zborovanje učiteljstva iz laškega sreza Učiteljstvo je ob tej priliki odkrilo spomenik svojemu lani umrlemu tovarišu Radu Rainerju, uči« telju v Hrastniku. t— Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani bo priredil v zvezi s tukajšnjo posvetovalnico za matere brez« plačen 14dnevni tečaj o negi dojenčkov za matere, žene in dekleta. Otvoritveno pre« davanje bo 26. t. m. ob 16. popoldne. Imel ga bo g. dr. Neuberger s predavanjem zdravstvenega filma. Kraj otvoritve se bo pravočasno objavil Iz Murske Sobote pk— *Ulica St. 15» je slabo prevedena burka, ki pa tudi v originalu nima pravega jedra. Nehvaležna kost, na kateri si kaj lahko polomijo svoje zobe tudi najambici« joznejši diletantje. Pravijo: kjer nič ni, tu« di davčno oblastvo ne more blizu. Našim neumornim sokolskim igralcem, ki so igra« li v četrtek v Murski Soboti to igrico, tudi Herkulovo delo ne bi pripomoglo do po« polnega uspeha. Hvala jim, vrlim možem in dekletom, med katerimi so prav dobri talenti. Potrudili so se za nas vse, da raz« gibajo nekoliko to monotono životarjenje, v katero smo uklenjeni. Da so morali agi« rati dogodke, ki so tako nje kot tudi nas pustili ravnodušne ni njihova krivda, am« pak naših malih razmer, ki ne dopuščajo zadostne izbire iger. pk— Nesreča. Po naključju se je obstre« lil s strelom iz revolverja neki okoliški uči« telj, ki so ga prepeljali v soboško bolnico. pk— Nalezljive bolezni. Škrlatica, sicer v skoro vseh primerih le lažjega značaja, še ni ponehala. V Soboti sami je deset bol« nikov. Trebušni legar se je pojavil v pe« tih primerih in sicer v Moščancih. Kovačev, cih, Boreči in Trcficovi. Griža pa se pojav« lja v Ivanoveih, Fokovcih in šulincih. Vse« ga skupaj je za grižo obolelo šest ljudi. pk— Pomanjkanje kolkov. V Murski So« boti te dni ni bilo dobiti kolkov. Ljudje, ki so prihajali po sodnih opravkih, so se morali brezuspešno vračati, ker se nekol* kovane vloge pri oblastvih ne sprejemajo. Ljudje pravijo, da je morda to prvi korak k odpravi taksnih davščin. pk— Mlado in staro se bo začelo v Mur« ski Soboti učiti plesanja, tudi najmoder« nejših plesov, v torek 23. t. m., ko bo prva vaja plesne šole. Šport Državno prvenstvo v hazeni Danes dopoldne ob 11. uri ns igrišču Ilirije Danes se odigra ob 11. na igrišču Ilirije prvo kolo tekem za državno prvenstvo v hazeni Kakor smo že poročali, nastopita v tej prvi tekmi, ki bo odločala, kdo od obeh današnjih tekmecev se bo kvalificiral za nadaljno tekmovanje, zagrebška Concordi* ja in naša Ilirija. Družini nastopita po naših informacijah v sledečih postavah: Concordija: Gršetič, CIaudi us, Ton kovič I, Radič, Tonkovič, Žnidarčič in Bobinsky. Ilirija; Černe, Bro= dar, Tratnik, Schifffer, Jermol, Bernik in Doberlet. V obeh družinah nastopi elita naših hazenašic, ki so opetovano z velikimi uspehi zastopale barve svojih klubov doma in v inozemstvu. Obema družinama gre za to, da z dana« šnjo igro omilita svoje neuspehe, ki sta jih doživeli v poslednjem času, ko sta morali prepustiti podsavezno prvenstvo svojima najopasnejšima rivaloma ASK«u in Mari« boru. • Dolžnost vse naše športne javnosti je, da poseti to najvarnejšo letošnjo tekmo in da navduši svoje hazenašice, da z vztrajno borbo zasigurajo »Ljubljani njeni moči od« govarjajoče mesto"**državnem prvenstvu. Tekmo vodi g. Vdglar iz Maribora. Nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja Dopoldne in popoldne na igrišču ASK Primorja Na prostoru ASK Primorje igrata danes ob 10.30 Reka : Krakovo iz I. B razreda, popoldne pa ob 14. rezervi Slovana in Her« mesa ter ob 16. L moštvi Slovana in Her« mesa. Tekma Slovan : Hermes je cd!r":!r>a za placement na III. mesto prvenstvene tabe« le. Ker je tretje mesto velike važnosti za obstoj enega obeh ,klubov v I. razredu v prihodnjem prvenstvenem letu, je pričako« vati, da bosta oba kluba nastopila dobro pripravljena in v najmočnejši postavi. Zanimiva bo tudi dopoldanska tekma Reka : Krakovo. Krakovo je v prvenstve« nem srečanju npričakovano zmagalo nad nedavno prvorazredno Slavijo s 3 : 0. V primeru, da zmaga tudi nad Reko, postane najresnejši tekmec za prvenstvo L B raz« reda. Tudi za današnje tekme je LNP storil vse potrebne korake, da bodo tekme po« tekle pravilno in v redu. Razpis medklubske kolesarske dirke Motokolesarski klub «Ilirija» razpisuje za prehodno darilo — poklonjeno o priliki proslave 401etnice slovenskega kolesarstva, po bivših članih «Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887» medklubsko kolesarsko dir« ko v nedeljo dne 28 oktobra t. 1. na progi: Ljubljana « Trebnje « Ljubljana; (km 100) Start in cilj pri km 3 na Dolenjski cesti, obrat pri km 53 Starta se ob vsakem vre« menu ob 11. dopoldne. — Prijavnina 5 Din Darila: Zmagovalec prejme prehodno darilo K. S. B. L. 1887 in kolajno, drugi, tretji, četrti in peti kolajne, ostali vozači, ki dospejo 40 minut za prvim na cilj — časovno kolajno. Splošna določila. Branitelj prehodnega darila iz leta 1927. je g. Joso Šolar. Vozi se po dirkalnem pravilniku kotur. Saveza SHS. Pravico starta imajo člani kolesar« skih klubov Slovenije, včlanjenih v Kotu« raškem Savezu SHS Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo rav« nati po cestno policijskih predpisih; kole« sa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. — Dirkalne številke bodo razdeljene točno 20 minut pred pričetkom dirke na startu; na poznejše dirkače se ne bo mogoče ozirati. — Prijave sprejema go« spod Fr. Ogrin, Gosposvetska cesta št. 14. Zaključek prijav v petek dne 26. t. m ob 18., poznejše prijave proti dvojni prijav« nrni. Gozdni tek zimskosportne *ekcije SK Ilirije Zimske »športna sekcija SK Ilirije razpisuje 4. novembra t. I. kondicijski gozd« ni tek za dve kategorije in sicer na 10.000 m in na cca 5000 m dolge proge. Proga po« teka po Tivolskem gozdu in po obronku Rožmika. Start bo točno ob 10.30 na SK Iliriji, cilj istotam. Prijave sprejema Boris Režpk, kavarna «Evror>n» do 2. novembra. Smučarski klub . Veselico 6o posetili trgovci, gostilničarji, uradniki in neledni gospodarji mirnske doline. Ker posv-o^ba ni povsem ustrezala, prosi omenjeno di > ' , nja iz naslednjega razloga: Due io. t. ai. j je tako silno deževalo, da je voda prepla- j vila vso Mirnsko dolino. Priprav za veseli- co zaradi tega ni bilo mogoče izvršiti v onem obsegu, kakor je bilo določeno. Mimo tega je na dan veselice izdihnila svojo blago dušo društvena članica Marija Prijateljeva, mati bratov Prijatelj in sestre Omahnove, velika dobrotnica našega društva in siromakov. pokojnici blag spomin, žalujočim globoko sožalje! Udarec je za Prijateljeve tem hujši, ker je kruta smrt pred kratkim iztrgala iz njihove srede brata Stanka v najlepši dobi njegovega življenja. GOMILJSKO. Obrtna nadaljevalna šola bo priredila danes pri »Pavlincu« v:nsko trgatev. Okoličanj vljudno vabljeni. 2044 Iz življenja naših rojakov v Kragujevcu Kakor znano, so si naši možje in fantje, ki so uslužbeni v Artiljerijsko«tehničnem zavodu v Kragujevcu, letos v februarju osnovali svoje slovensko«kulturno društvo «Trig!av», ki izvrstno napreduje. Z vnemo se udeležuje raznih kulturnih prireditev. Dosledno sodeluje s svojim pevskim od? sekom pri prireditvah Jadranske straže Ob priliki svečanosti na češkoslovaškem poko« pališču je sodelovalo z žalostinkama aVi« gred» in «Blagor mu», ki sta globoko ga= nili vse prisotne. Toplo je pozdravilo tudi Sokole s Sušaka. Posebno lepo pa se je pevski odsek izka« za! pretečeni ponedeljek pri svečanosti 75=> letnega jubileja Artiljerijsko * tehničnega zavoda. Ob tej priliki so bili naslednji Slo« venci deležni odlikovanj: major Fran Kol« man je prejel red Sv. Save, podporočnik Turk in poslovodja Franc Štajer zlato me« daljo za zasluge, Tomo Buh in Alojzij Vovk pa srebrno medaljo. Dne 17. t. m. je umrl član društva «Tri« glava» g. Franjo Novak. Naši rojaki so mu priredili svečan pogreb in pevski odsek je zapel žalostinke. Vsa pogrebna svečanost je na številno navzoče srbsko meščanstvo napravila najgloblji vtis. Pokojni Franjo Novak, ki zdaj počiva v bratski šumadijski zemlji, je zapustil nesrečno ženo in dva ne« bogljena otročička, katerim skušajo naši rojaki s skromnimi sredstvi lajliti nesrečo. Društvo «Trigiav» vneto sestavlja svojo društveno knjižnico in se obrača na vso slovensko javnost s prošnjo, da mu kdor« koli po možnosti pokloni kak književni dar. Ž veseljem bo sprejelo tudi stare, že prečitane knjige in plača poštnino. Zaže« ljene so tudi hrvatske in nemške knjige. Naj ne bo ta prošnja zaman! Člani oTri« glava» v Kragujevcu so zavedni delavci in vzdržujejo svojo organizacijo s skromnimi sredstvi in vzgledno ljubeznijo. Nimajo nikake podpore in zato upravičeno priča« kujejo, da jih bo slovenska javnost podpr« la vsaj s skromnimi knjižnimi darovi. Poslano Odgovor mlekaric na «Slovenčeve» napade. Preteklo nedeljo je «Slovenec» nenado« ma začutil potrebo lopniti po nas okoliških mlekaricah. Piše, da, «higijena in snaga ni« sta ravno stalna gosta pri činiteljih ljub; Ijanske mlečne preskrbe«, to je pri nas, okoliških mlekaricah To je grda obdolži« tev, ki si jo bo treba zapomniti za čas, ko bodo razni gospodje lovili volilce in bodo imeli zopet polna usta obljub in dobrikanj. Sicer me mlekarice nismo volilke in misli «SIovenec», da nas lahko brez škode dolži nesnage, toda imamo može, sinove in bra« te, ki so volilci in ki bodo smatrali, da z volilno kroglico najbolj udarijo tiste, ki se nam hlinijo kot prijatelji, obenem pa po« rabijo vsako priliko, da nam iz golega ko« ristolovstva mirne duše delajo krivico s tako težkimi očitki. Nihče ne pravi, da ne bi bila mogoča res kaka izjemi, kjer bi bi« lo kaj prigovarjati glede snage, toda taki prir- ri so tako re 'ki, da tržno nadzorstvo, ki vrši strogo kontrolo nad mlekom, že delj časa ni ugotovilo nikake nerednosti. «Slovenec» pa kratko in malo kriči o ne-snažnosti in zdravju škodljivem ravnanju z mlekom s strani mlekaric. Pripominjamo nadalje, da je mestna trž« na kontrola z mlekaricami najmanj tako stropa, kakor je kontrola v klerikalni mle« karni. Neumno pa je govorenje o konjih, ki vozijo mleko, da so žalostne pare in lju« bitelji mleka zaradi njih izgubljajo vsako željo po mleku. Te konjske pare so tako malo v zvezi z mlekom, kakor one. ki raz« važajo mleko klerikalne mlekarne; tudi njeni konji namreč niso ravno najboljše pasme. Zlobno pa je pisanje o nesnažnih poso« dah. Neizogibno je, da se vozički po blat« nih cestah oškrope z blatom, ali vsakdo ve, da so posode z mlekom skrbno pokrite, mleko samo pa je v pločevinastih posodah zaprto tako, da ne more niti zrak do nje« ga. Vse to pa «Slovenčevega» pisca ne ovi« ra, da ne bi kvasil neumnosti in nas obre« koval, dolžeč nas nesnage. Take obdolžitve niso utemeljene niti za posamezne slučaje, «Slovenec» pa jih naprti brezvestno kar vsem ačiniteljem ljubljanske mlečne pre« skrbe». Za podtikanje, ki ga ogorčeno od« klanjamo, se imamo zahvaliti «Slovencur>, ki se drugače kar cedi ljubezni do krneč« kega ljudstva, ko pa gre za dobro kupčijo, ki jo nameravajo doseči s prodajo svoje mlekarne mestu nekatere veličine iz nje« gove stranke, pa je ta ljubezen hipoma po« zabljena. Naj bo «Slovenec» uverjen, da prizadeti njemu in njegovi stranki te «rlju« beznivosti« ne bomo pozabili. V ostalem pa naj govore naši odjemalci, ki so vsekakor z našim mlekom bolj zado« voljni, nego z onim iz klerikalne mlekar« ne. Ta zadovoljnost nam je priznanje, ki nam zadošča, krivica s strani «Slovenca» pa nas žali in nam skuša krivično pokvariti ugled in zaupanje mestnega prebivalstva 2009 Več mlekaric iz ljubljanske okolice. VREMENSKO POROČILO Meteorološki cazvod t Liub;ian' 20. oktobra 1928. Višina barometra 308.8 m. Jp.i < <>V MJIli. • emper ot SS > = > o ubrovnik Solnce vzhaja ob 6.21, zahaja ob 17.8. luna vzhaja ob 13.13, zahaja ob 20.56. Nijvišia temperatura danes v Ljubljani 17.5 C, najnižja 7.3 C. Dunajska vremenska napoved za uedeljo: Najbrže L3 le^u In toplo vrrir? ^e ostalo, kar ia ni gotovo. Močni jugovzodni vetrovi. o c o >o — JS | 8° 10 o 0 1 ^Hll«« «1» inm d< ure Iz življenja in sveta Elektrika in rastline Elektrokultura. to je pospeševanje rastlinstvo v svoji bližini. Tedaj neka toka, ni nič novega. Prakticirali so io že precej časa. samo da ni imela bogve kakšnih uspehov, prvič zato. ker je bila zelo draga, drugič zato, ker se radi nerodnosti svojih dosedanjih naprav ni mogla uporabljati na večjih kompleksih zemlje. Iz Berlina pa sporočajo, da se je posrečilo dolgoletnim trudom nekega inženjerja, Jožefa Zacherja. izumiti metodo. ki rešuje vprašanje električnega obdelovanja zemlje na epohalnc preprost in uspešen način. Zacher je opazil, da daje zemlja, v či-je bližini je veMko cevnih napeljav za vodo in plin. več pridelka nego vsaka druga zemlja. Razlagal si je ta pojav tako. da na staja io v ceveh slabotni električni toki. ki vplivajo ugodno na rastlinstvo v svoji bližini. Sedaj neka vrsta nehotene elektrokulture. Ta teorija ie privedla berlinskega inženjerja do tega. da ie začel »saditi« v določenih presledkih med rastlinske kulture kovi-naste ploče, pri čemer mu ie prvotno služila kot vez med njimi podtalna voda. A pozneie ie uvidel. da mu tudi takšna vez ni potrebna, ker io tvorijo že vsaka količka? vlažna t'a. Ploče pa so iz cinka in bakra, a da bi med temi elektrodami Domisleki, ki donašajo milijone Srečna ideja večkrat pripomore človeku k večjim uspehom nego celo življenje smotrenega dela. To bi gotovo ootrdil tudi angleški «kralj cigaret« Bernard Baron, ki je od svojega ogromnega bogastva te dni poklonil 140 milijonov dinarjev v dobrodelne namene. Baron se je kot 16 leten deček reven in brez prijateljev izselil iz Rusije v Ameriko. Tam je spočetka delal v tovarni za cigarete, pri čemer je začel razmišljati, ali ne bi boli kazalo dela, ki ga. opravljajo prsti pri zvijanju cigaret, naprtiti kakšnemu stroju. Res se mu je kmalu posrečilo izumiti takšen stroj in ustvariti cigaretno industrijo v sedanji obliki. Njegova podjetja so posebno vzcvetela na Angleškem, kjer mu letno donašajo težke milijone. Na podoben način, ampak še hitreje so obogateli Courtauldi. stara hugenot-ska. porodica, ki se je pred približno 100 leti preselila na Angleško, kjer se je za silo preživljala s predelovanjem svile. Podjetje pa je vedno bolj propadalo in zadnji potomec slavnih Jour-tauldov je bil baš na tem, da razglasi konkurz, ko je bila izumljena umetna svila. Z obupom se je oprijel te poslednje biljke in začel izdelovati umetno svilo in tkanine. Uspelo mu je, da ie postopek izdelovanja precej izpopolnil, kar je njegovi tvornici pripomoglo k ugledu. Podjetje je rastlo in procvitalo tako, da je danes med prvimi, ki izdelujejo umetno svilo in je nedavno tega razdelilo med svoje delničarje posebno nagrado v celotni vrednosti 3 milijard dinarjev. Johnnie Mackintosh je z desetimi leti osirotel in začel na lastno pest težki boj za vsakdanji kruh. Trdo je živel in ko se je v 21. letu oženil, mu je šlo nekaj časa Še trše. Odprl je majhno slaščičarno, kjer je prodajal samo eno vrsto slašcic, a te je pekel po lastnih receptih. Bile so nekaj posebnega in kmalu so zaslovele. Danes jih pod imenom «Toffe» prav gotovo pozna že vsalk Anglež, a če ne pozna slašcic, pa brez dvoma pozna njih izumitelja, ki so ga slaščice povzdignile med milijonarje. Pred več leti je po Londonu neki mož prodajal okvirje za slike, ki so bili okrašeni z drobnimi školjkami. Nekaj je že zaslužil, a ne toliko, da bi tudi sina skominalo po očetovem poklicu. Ta je raje začel kupčevati s petrolejem in bencinom, kar mu je šlo tako dobro izpod rok, da je umrl kot lord in večkratni milijonar. Očetu v spomin je veliko petrolejsko družbo, ki ji je bil ravnatelj. imenoval «Shell», to je: školjka. Nekdaj so bili takšni časi, da je moral tisti, ki ni imel toliko, da bi si kupil preproge, hoditi po golih tleh. Ko so pozneje iznašli linolej, se je nekemu briht-nemu Angležu takoj posvetilo, da bo v bodočnosti linolei pomenil perzijske »Kaj dobiš, če prerežeš jabolko na polovico?« »Dva d<&!a.« »In oe vsakega izmed obeh dckw prerežeš?« »Štiri dele.« »A če te štiini de.le prerežeš?« »Jaboftono m oz bo.« nastajajoče električne toke enakomerno prepajal zemljo in tako posredno tudi rastlinske korenine, jih veže na razdaljo kakšnih 4 m in v globini 35 do 45 cm s tokovodnimi žicami. Tok, ki se na ta način razvija, dosega 30 do 50 mi-liamperov moči in 300 milivoltov napetosti. S posebni merili se da stalno kontrolirati. To je tem bolj važno, ker zahtevajo različne rastline različno moč in napetost toka. A gostota električnega polja se da spreminjati na preprost način s tem, da se elektrode pomaknejo bližje ali dalje drugo od druge. Stroški za napravo so minimalni, komai 800 do 1200 Din na jutro. Vzdrževanje ne zahteva nobenega nadaljnjega stroška, traja pa naprava po Zacherjevih računih 6 do 10 let, potem se elektrode enostavno izmenjajo. Na vsak način se ^a ta način obdelovanja zemlje izplača v najkrajšem času. Zadostuje, če navedemo. da je Zacher na poskusnem zemljišču v Spandau pri Berlinu dosegel za povprečno 80 odst. večjo žetev raznega žita. a slame celo za 85 odst. večjo množino nego na popolnoma enakih zemljiščih, ki so jih obdelovali brez njegove električne metode. Vrhu vsega je izumil tudi tei metodi podoben način za zdravljenje bolezni s pomočjo elektrike. preproge malih ljudi m takoj je vtaknil vse svoje imetje v trgovino z linole-jem. Kako pravilna je bila njegova domneva se vidi šele danes, ko se ta Anglež pod imenom Lord Ashton suče okrog londonskih bank, kjer je deponirana poldruga milijarda njegovega denarja. __ Gledališče v cerkvi Blackpool je zbirališče elegantne družbe ob zapadni angleški obali. Tu so odprli pred nekoliko dnevi novo cerkev, ki so jo bili zgradili z darovi igralcev in artisto-v. Posvetitvena svečanost se je vršila v znamenju teh darov: pobožno glasbo je sviral neki va-rijetejski orkester s saksofoni in banji, svete pesmi je prepeval neki operetni zbor, a milodare je pobiral cerkovnik, ki je bil oblečen kakor klovn. Le pridigo je opravil resnični škof, ki pa je povdarjal. da bi se cerkev in teater lahko še marsičesa naučila drug od drugega _ Prosjak, tat in milijonar V Kišinevu v Besarabiji je vbujal pozornost skrajno zanemarjen., hrom berač, ki mu je vsak rad podaril kakšno malenkost. Zaradi tega so mu bili drugi berači nevoščljivi in so skušali dobiti kakšno sredstvo, da bi se ga od-križali. Končno so ga seznanili z mlado, lepo beračico. da bi vohunila za njim. Hromcu. ki mu je bilo ime Leo-nid Adacki in ki je bil po rodu Rus, se je srce vnelo za ubožno lepotico in v neki izgubljeni uri ji je priznal, da ni niti reven niti hrom, temveč da je kot poglavar večje tatinske tolpe sila bo- gat. Mož ni lagal. Ko so mu preiskali brlog, v katerem je prebival, so našli velike kupe draguljev in drugih dragocenosti, čekovne knjižice za ogromne vsote in velike vsote v gotovini. Med drugimi predmeti so našli tudi zlato, z dijamanti posuto tobačnico, v katero so bile vrezane besede: «Vladarju Nemčije, cesarju Viljemu, 1905.» Kako je pri-< šel do te tobačnice. Adacki ni hotel povedati. Morda si bo premislil, ko mu postane med štirimi zidovi dolgčas. Sprednji del grškega parnika »Ekaterina Kulandris«, Id |e zadel ob francosko podmornico »Ondlne« hi ]o potopil. Na sliki je opaziti vidne sledove tega trčenja. Častniki podmornice »Ondine«, Id so Izginili s 40 možmi posadke v morsko glo-bočino ob portugalski obali. Zgoraj komandant Jean Breitmayer, spodaj na levi poročnik Jac-ques Widmer, na desni kadet Georges Renaud. »Švedski Rasputin" V zadnjih dneh se bavi švedsko časopisje z nekim Anderssonom, ki je ustanovil v daljni severni vasici Čudno versko kolonijo. To kolonijo tvorijo iz-vzemši Anderssona samega edino ženske. A kar poročajo o življenju te čudne verske občine, spominja močno na stvari, ki so krožile po listih o priliki zadnjega marjavitskega procesa v Plo-ckiu aH na avanture ruskega meniha Raspuitina. Anderssona imenujejo baš »švedskega Rasputina«. 2e pred kakšnim desetletjem je ustanovil danes že 60-letni starec svojo sekto, čije delovanje je dalo opetova-no povod za kritike v javnosti, a nikoli niso imele oblasti zadosten povod za nastopanje proti nji. Širša javnost je bila vse premalo poučena o tem, kar se je v krogu Anderssonovih vernikov prav za prav dogajalo, vedeli so le to, da se njegovi nauki približujejo naukom Tolstega — vse drugo pa so bile gole domneve in ugibanja, ker niso ne An-dersson ne njegove ženske podnevi nikoli zapuščale svojih bivališč in prihajale v dotiko z zunanjim svetom. Ponoči pa so se dogajale za zastrtimi okni baše čudne »službe božje«. Bivše pripadnice Anderssonove sekte so 5e pripovedovale, da opravljajo vsa dela samo ženske, da imenuje prerok eno izmed njih svojo »nebeško kraljico« in da čuvata vedno po dve ob njegov;h nogah. Oblasti so nastopile proti sekti šele pred nedavnim, ko se je zgodil v njenem krogu slučaj »mistične smrti«, ko se ie raznesla govorica, da je 10 mladih deklet podleglo prerokovemu vplivu in ko ie zapustila neka bogata štokholmska dama moža in otroke, da bi šla živet k »mojstru«. Preiskava pa ni mogla dognati ničesar, kar bi lahko veljalo za kaznivo dejanje. Vse ženske so nastopile za svojega poglavarja, ki mu r.iso mogli dokazati kakšnih hipnotičnih ali nečednih manipulacij. Oči sr. mu baje res fascinirajoče, v ostalem pa izgleda povsem kakor kakšen prerok iz svetopisemskih podob, ima dolgo brado in haljo in častitljivo postavo. Afera se ie končala s tem, da so vrnili nekim uglednim štokholmskim rodbinam dekleta, ki so bila ubežala k Anderssonu, časopisna polemika o tem, dali gre za kakšnega verskega fanatika ali pa za brezvestnega sleparja, pa je še vedno v polnem teku. Na severnem Švedskem, kakor tudi na Norveškem in Finskem je nešteto sektic po vzgledu Anderssonove. Strašna osamljenost tistih krajev, dolge polarne noči, mraz in drug1! zunanji vplivi povzročajo, da se ljudje zakrknejo vase, da postajajo prenapeti in dovzetni za najbolj čudne teorije. Andersson sam je bil učenec nekega župnika Pe-tanderja, ki je ostavil svodo službo in potoval od vasi do vasi, razlagajoč novo vero; konča] je v ječi, ker se ie uprl vojaškemu službovanju in se spri z oblastmi. Najbolj razširjena je sekta Iestadijan-cev (po nekem Lastadiju), ki je tako puritanska, da zavrača vse, kar nudi človeku kakšen užitek, n. pr. okraske v stanovanju, prepevanje posvetnih pesmi, uporabljanje klobukov in ceio osnaženih čevljev. Vsako veselje ie tem nenavadnim svetnikom smrten greh. V takšni okolici ie eksemplarjem Anders-sonovega tipa seveda malenkost propagirati svoje prenapete ideje ali pa kovati si na račun ljudske neumnosti svoj sleparski kapital. Velikan ozračja nad velikanom iz kamenja »Grof Zeppelin« kroži ob svojem prihodu v New-York nad najvišjim poslopjem svese svojo veliko prednico Original BiM Trenchcoats plašče za dame in gospode Drago Schwab, t fubl ana Samomor avstrijskega admirala Na Dunaju je izvršil samomor bivši admiral Bourguignon-Baumberg s svojo ženo Pavlo. To tragično dejanje je pripravil z neobičajno hladnokrvnostjo. Sestavil je oporoko, spisal mnogo poslovilnih pisem na svoie sorodnike in celo parte, ki ga je plačal v naprej. Tudi za pogreb je ukrenil vse potrebno. Bourguignon-Baumberg je svoj čas spremljal nadvojvodo Franca Ferdinanda na njegovi poti okoli sveta. Zanimiva optična prevara Pri neki letalski slavnostl v. Ameriki so te (M fotografirali oddelek letal, Id so od apotfatf odpravljala vtis, kakor da so med sebot 9*|m. V resnici so letela drugo nad drugim * ra * Vtisi z Jubilejnega kongresa Zveze čsl. mest in občin Bilanca ob 10-letnici narodne in državne svobode V dneh 28. do 30. septembra t. 1. se je vršil v Pragi tretji kongres češkoslovaških mest in občin, ki je bil obenem otvoritev jubilejne slavnosti 10-letnice samostojnosti čsl. republike. Referati kongresa so imeli zgolj gospo darsko-tehnični značaj. S tem je upra va Zveze hotela pokazati, kaj je poli tična svoboda naroda ustvarila na po-iju gospod: Takega napredka mest in občin; le gospodarski napredek, ki je viden izraz vztrajnega i.n dobro premišljenega dela, more upravičit] živo potrebo ki pomen samostojne državnosti naroda. Junaško in požrtvovalno delo ie prineslo narodu svobodo, le delo bo narodu svobodo ohranilo. Zato po-zitivno-fealen češki narod ni hotel slavnostnih dni proslave 10-letnice obstoja republike otvoriti s slavnostnimi govori in manifestacijskimi prireditvami Segel je takoj v jedro stvari: narod naj z lastnimi očmi vidi, kaj mu ie Politična svoboda prinesla na polju gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka. Narod bo svobodo znal ceniti, braniti, ko bo gledal praktične koristi te svobode. Temu namenu imata služiti dve prvi otvoritveni slavnosti: kongres Zveze čsl. mest in občin, ki naj pokaže gospo-darsko-tehnični napredek samoupravnih edinic in pa razstava sodobne kulture v Brnu. To je razstava kulture v najširšem pomenu besede: gospodarske, socialne, pedagoške, higijenske. politične, znanstvene kulture. Na razstavi je storjeno vse, kar narodu v svobodni državi dati more in mora. Razstava je izpričevalo najpopolnejše sposobnosti čsl. naroda, ki s hitrimi koraki hiti za najkulturnejšimi narodi sveta. Tako čsl. naroda ob 10-letnici obstoja republike ni treba navduševati s praznimi besedami. Narod je rekel samemu sebi: pojdimo in poglejmo, kaj smo ustvarili, nato šele se bomo oblekli v slavnostna oblačila. Čehoslovaki morejo biti na svoie delo ponosni. Napredek države na vseh poljih javnega udejstvovanja jim mora priznati prijatelj in sovražnik. Mi prijatelji jim k ogromnemu napredku naj-iskreneie čestitamo. Čehoslovak je človek dela, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Vsi stanovi naroda so dali svoie moči v službo napredka naroda. Inteligenca se v polni meri zaveda svojega visokega poslanstva: da je dolžna biti neprestano v službi naroda, mu pomagati, svetovati, z njim ramo ob rami se boriti, biti vztrajno z njim v veselih in žalostnih urah. Tako ogromnega napredka je zmožen le narod, katerega vodijo visoki ideali Masaryka in ki je dosledno zvest načelu: Pred interesi strank gredo koristi naroda. In še nekaj je. kar ie treba zaradi splošne važnosti še posebei podčrtati — kar ie na kongresu Zveze mest in občin v svojih besedah podčrtal tudi liubliamski župan dr. Puc. To ie: Češkoslovaški narod se je pri vseh svojih ustvarjanjih zavedal, da ni napredka brez napredka v socialno-politični zakonodaji. ustanovah in napravah. Čehi so v tem pogledu dohiteli najnaprednejše narode. S ponosom razkazujejo ta del svoje kulture in pojasnjujejo, da je bil gospodarski napredek, katerega svet ogleduje v življenju, na razstavah in na veleseimu, mogoč le na temelju intenzivne in moderne socialne politike. Masaryk je 1. 1918 ob povratku v domovino rekel: Delovnemu človeku mora reoublška dati največ, ker je tudi on republiki dal največ krvi in življenj. Vedel je, zakai ie mladi republiki dal to poslanico. Republika ga ie razumela. Mesta in občine so za napredek države izredne važnosti. More se reči, da ie napredek države le v napredku mest in občin. Zato so Čehi problemu avtonomije teh korporacij od početka posvečali veliko pažnjo. da jih usposobijo za velike naloge. Temu cilju služi tudi njihova Zveza mest in občin. Težko ie enemu mestu ali občini sebe upravljati, tako administrativno kakor gospodarsko-tehnično ali finančno po svoiih lastnih močeh ali skušnjah. Mo- Objarljeno »»mo r enem delu torkov« izdaj«. derni napredek hodi s prehitrimi koraki. Zveza hoče za to organizirati skupne moči na vseh poljih, da se mesta ln občine v vseh ozirih vodijo enotno po modernih teoretičnih naukih in praktičnih izkušnjah. Kongres Zveze pa ima biti za vse samoupravne čircite-Ije visoka šola praktičnega pouka; zlasti velja to za inženjerje tn druge teh-nično-gospodarske faktorje občine. Zveza mest in občin se ie razširila letos v Zvezo vseh samoupravnih edinic republike, tako da tvorijo enotno Zvezo: mesta, občine, okraji, dežela itd. Ta Zveza bo v najkrajšem času razširjena v Zvezo slovanskih mest, ki naj po enotnih in velikih vidikih vodi komunalno politiko slovanskih mest, da bodo še bolj resnični Župančičevi verzi: Jaz ljubim vas, velika mesta, ker skozi vas v svobodo gre cesta. Iz slovanskih mest naj vre živ studenec studenec nove in močne slovanske kulture svobode, bratstva in ljubezni. V najožjem sodelovanju z Zvezo Čsl. samoupravnih korporacij so razne čsl. znanstvene privatne institucije: Masa-rykova akademija dela in Čsl. narodni komitet za znanstveno ureditev dela. Znanstveni uspehi teh institucij naj služijo racionalizaciji gospodarstva občin in mest. Prizadevanja Zveze in raznih gospodarsko-znanstvenih ustanov nai gredo v naioddaljenejšo občino potom posebnih Zvezanih inženjerjev, zdravnikov, finančnikov itd. O važnosti in oomenu kongresa ter Zveze naj govore naslovi referatov, podanih in obravnavanih v raznih sekcijah kongresa. Ti referati govore žive besede o nujni potrebi organiziranega sodelovanja vseh samoupravnih edinic v državi Referati so obravnavali sledeče glavne predmete: Pomen in namen normalizaciie v tehnično - gospodarskem udejstvovanju občin. Prometni problemi občin in v državi; Kako je varnost prometa odvisna od človeka in njegovih lastnosti; Boj proti blatu in prahu v občinah; Najnovejše skušnje o delovnih metodah, avtomatičnih strojih in tehničnih napravah pri čiščenju mest in pri odstranjevanju odpadkov iz domačih gospodinjstev; Razvoj škropilnih voz: Gospodarstvo javne električne razsvetljave; Plinova razsvetljava mest; Pomen svetlobne reklame za mesta; Razvoj splošne elektrifikacije in njen vpliv na interese in pravice mest in občin; Gospodarski pomen industrije plina za občine in državo. Teoretičnemu delu kongresa je bil priključen praktični del: Razstava čsl. samouprave, v kateri se je človek čudil napredku občin v smeri kanalizacije, komunikacii. vodovodov, električne in plinske industrije, čiščenja cest odvaža-nja smeti in odpadkov, javnih kopališč, tržnic, gasilskih naprav itd. Le škoda, da so se kongresa od iugo-slovenskih mest udeležili le zastopniki mesta Ljubliane. dasi ie bilo več povabljenih. Pa čas ni zamujen: razstava sodobne kulture v Brnu traja do 14. t. m. Te razstave bi «e morali udeležiti zastopniki vseh naših mest in trgov, ki hočejo gospodariti in ustvarjati ekonomično, zmiselrio in socialno. Dr. J. Bohinjec. Naši onstran granic Fašisti hočejo zatreti še zadnje naše liste Trst. 16. oktobra. Kater de sprejetju nettunskih konvencij v beograjski narodni tk upščvni sledila skoraj neposredno ustavitev edinega našega dnevnika, tržaške »Edfeosti«, io za njo za tretje političnega diruštva »Edinost«, se 9edaj, ko gre za izmeno rattfikaoijskvh listin o nettunstaih konvencijah in končno »vdtfuvljettie teh konvencij, ie pripravlja s fašistične strani nov zločin na zadnjih ostankih naše najodne imovine. Pripravlja se zatretie še ostalih naših listov in »ta predvsem na vrsti tednika »Istarska R»]e5« in »Mali List«. Današnji »Popolo di Trieste«, glavno glasilo primorskega fašizma, objavlja na prvi strani izredno 9tirupen članek proti imenovanim listoma. Pod naslovom »Basta« (»Dovolj jel«) pripoveduje, da Je »Istarska Riječ« v svoji zadnji številki »podala ponoven dokaz svojega tenden-cigoznega, slabo zakrivanega hujskanja«, da pa je tržaška prefekt dal zapleniti ftst ln tako preprečil »^tihotapljenje mržnje«, vsled česar pa seveda ne izginja »dokaz zločina«. List da je že drugekrati pokazal svoje zle namene, a tokrat da }e z nekrotogom za nekim znanim slovenskim egltator.jem hote! podržavati italijanomržnega duha med drugorodci. Enako kako* »Istarska Riječ« pa da skuša tudi »Mali List« s a jat i mržnjo proti Italiji ki sicer tudii z nek rolo gi in vestmi, ki da jih vriva med druge nedolžne Vesti, pobrane navidezno iz drugih listov. Mimogrede pa omenja »Popolo« tudi neki mesečnik (misli »Ženski Svet«), ki da namenoma pod enakim naslovom pomešava italijanske i raje in ljudi s kraji ia ljudmi »onstran Snežnika«. Nato pa vprašuj« »Popolo« silno ogorčeno, kaj neki hoče/jo ti »tuji listi, ki se še trpe v Italiji* šn skušajo razširjati svoj s tir up med ljudstvom. Ali mislijo Še naprei po tej poti? »Naj ne mislijo, da ima fašizem oči zaprte, da more trpeti, da bi nekateri matoštevilni zagrizeno! protiitalijani imeli še nadalje pravico za svoje besne atentate, za svoje rokovnjaško hujskanje! Fašizem Je že rekel svojo zadnjo besedo: dovolj Jel In primorski fašizem pozna svojo nalogo: je branik meje, ka loči Italijo od drugih držav, ki toči na-šo (laško) omiko od mrtvih onstran Snežnika . . Naj vedo še ostali slovanski lističi, da Je pod italijanskim nebom preveč solnca. da bi mogla še ostati močvirja, da je tu preveč luči. da bi se še nadalje pripravljale zasede. Fašizem je izrekel srvoijo zadnjo besedo!« — In ta beseda je jasna, je dovolj jasen migljaj tržaškemu prefektu. da naj udari s svojo oblastveno roko po »ls.fa.rski Riječi«, »Malem Listu« seveda tudi »Žensketm Svetu«, da bo konec »strupenega močvirja« in »zločinskih zased«, da neha za vselej »italijanoimržno hujskanje« dru-gorodcev, ki so »lojalno vdani fašističnemu režimu«. Ker so takim, rekli bi. naročenim migljajem vod.itoega fašističnega tista vedno sledila zahtevama dajanja, smo -prepričani, da bo tudi sedaj tržaški prefekt storil svojo dožnost. p— Idrijski rudnik. Italijanska in špan« ska vlada sta se dogovorili za skupno pro» dajanje živega srebra. Almaden v Španiji pridela na leto 16.000, Mcmte Amiara 10 tisoč in Idrija 8000 met. stotov živega sre= bra. Dolgo ča^a je bila Idrija na drugem mestu. Žgalm mojster Vinko Špirek je imel zaslugo za to, ali leta 1890. je odšel v ita» lijansko Amiato in povzdignil je tamošnji rudnik, da je prekosil Idrijo. Italija ima se« daj Amiato in Idrijo ter 2000 met stotof več srebra na leto kot Španija. V Evropi bosta imeli Italija in Španija monopol ter bosta lahko poljubno določevali ccne. Steklenica srebra tehta 34.50 kg m stane 24.15 angleških šterlingov; kilo živega sre» bra se prodaja torej nad 700 lir. Idrijsko srebro je kemično najbolj čisto in se rabi za najbolj občutljive instrumente. V 400 letih idrijski rudnik ni bil nikdar pasiven. V sedanijh razmerah bo donašal državi še več kot doslej. Zato pa je zadnji čas, da prične rudniška uprava postopati z rudarji bolj po človeško in da da kruha številnim nezaposlenim domačinom. p— Zaradi iredentističnih pesmi in pres vratnih govorov. Skupina slovenske ml a« dine iz Trsta je napravila 8. januarja letos izlet na hrib Slavnik. Nazaj grede so se ustavili v gostilni v Prešnici, da se malo odpočijejo in okrepčajo. Čisto navaden iz« let je bil to, fašisti pa so skovali sestanek slovenske mladine v Prešnici, na katerem so peli iredentistične pesmi in imeli pre« vratne govore. Obtoženi so bli iredentiz« ma in prevratnega snovanja: Roman Pa« hor, Gvido Vesel, Angel Kukanja, Peter Pavletič, Josip NVilfan, Fanica Ažman. Pa« hor je dobival iz inozemstva baje spise, nasprotne državneipu redu. Razprava proti njim je bila v Kopru 9. t. m. Pahor bo, kakor znano, konfiniran, Vesel je bil ob« sojen zaradi škocijanskih dogodkov. Vsi obtoženci so zanikali, da so peli kake ire« dentistične pesmi, o sestanku pa sploh ni govora, ker je bil v oni gostilni navaden počitek izletnikov. Sodnik je postopal z obtoženci arogantno Pahor m Vesel sta bila uklenjena. Krčmar Pečar iz Prešnice ne ve nič o petju iredentističnih pesmi. Sod nik ga je dal aretirati, češ, da je pred orož« niki drugače govoril. Razprava je preložena na nedoločen čas. p— V Gorici zgradilo za *ba!ilo« obsežno poslopje na Goriščeku (Katarlrojev trg), ki bo stalo 800.000 lir. Napovedana je tudi zgradba novega poštnega poslopja, ki ie nujno potrebna, pač bolj kot »balilski dom«. Prostori, v katerih sedaj posluje poštni urad ,so skrajno škandalozni in je prometna služba pod vsako kritiko. p— Ukinjena in novoustanovljena učiteljska mesta Ukinjenih je T učiteljskih mest v istrski provinci. 9 v reški, 3 v tržaški in 5 v goriški. V slednji v nastopnih krajih: v Trnovem pri Gorici. Ornem vrhu nad Idrijo, Zavratcu. Gornji Kanomlji in Zadlogu (to ie vse okoli Idrije). Novo je ustanov- ljenih 11 mest v reški, 8 v tržaški, 28 v istrski in 7 v goriški provinci. V slednji: v Črničah, Kanalu. Čekovniku nad Idrijo in Logu pod Mangartom ter v treh furlanskih krajilh. p— Za Dalmacijo! V Milanu se je vršil nedavno sestanek vseh udruženj, ki se ba« vijo z dalmatinskim vprašanjem v svrho, da bi združila svoje delovanje in mu dala enotne smernice. Predsednik milanske sek« cije vojnih prostovoljcev je dobil nalog, da ustanovi organizacijo, v kateri bodo pod njegovim predsedstvom zastopana vsa omenjena udruženja. p— V Ospv si kmetje belijo glave zbog nove krivice. Vsi lastniki skupnega zem» Ijišča so dobili poziv, da morajo plačati najemnino za pašnike, pa četudi kateri iz« med njih sploh ni imel živine na paši. Do* gaja se že tretje leto, da vaški načelnik proda del paše tujcem. Koliko dobi za to in kako porabi prejeti denar, tega ne ve nihčel Kmetje morajo molčati. ■ Ako se kdo kaj pritoži, ga obdolžijo protifašistič* nega mišljenja in vtaknejo v zapor. p— V Pereča }e imenovan za prosta A. Bron-zda in za kanonika oonte Agapito. Fašisti ju pozdravljajo kot znana navdušena Italijana, vdana režimu, krt sta vedno vzdrževala »latinstvo ceT-kve«. Poka laja tiče nje cerkve se v Primorja izvede najprvo v poreški škofiji. Škof in vsi veli/ki duhovni so fašisti. p— Premeščeni so učitelji: Jože MuoiJ ie Sel prš Voičah na otok Ter na it i. Rudolf Jelinčič iz Krtovšč pri Gor. Trebuši v Pijemont, Ivan Prim-čoč iz Zaorha pri Le-vpi v bližino Mantove in učiteljice: LeopokJina Kogej iz Spodnje Idrije v bližino Man to ve, Ida Petrič iz Črnega vrha v Lec-ee. Alma Hrast iz Žage v Aqui!o. Titi. IVAN B0NAČ (BALTIC RADIO) LJUBLJANA V dolžnost si štejem, Vas obvestiti , da sem z Vašim aparatom BALTIC III, MATAD0R, nadvse zadovoljen. Slišim na zvočnik prav dobro 30 evropskih postaj, med njimi na dolge valove ne da bi menjal zavojnice: Moskvo, Motala, Daventry, Constantioople, Pariš- Eiffel itd. Čeprav ima aparat samo 3 cevi in imam podstrešno anteno, imam večji uspeh kot s 6 cevnim Neu-trodyne. Na Vašem aparatu mi je Radio dnevni užitek. . ; S spoštovanjem (podpis) ANTON KOŽELJ, profesor. OMISLITE SI TUDI VI ENAK APARAT! Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kwl. ZAijREb (309 m 0.7 kw). PRAGA (349 m S kw>. BRNO (44! «. i kw). VARŠAVA (lili m 10 kw), BERLIN (4S4 m 4 KW). FRANKFURI (428 m 4 kw). LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (3S0 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON (Daventry 1604 m iS kw). RIM !44S m 12 kw) BUDIMPEŠ1.A (53$ m 20 kw). STOCKHOLM (M..tal? I1W r V tcW). Nedelja, 21. oktobra. LJUBLJANA 11: Prenos koncerta t ljubljanskega velesejma. — 15.30: Lahka glasba in literaren popoldan. — 16.30: Komedijo - enedejan-ko igrata gosp. Danilo in gosp. Lipah. — 17.30: Gospod Se sit predava o gledališču. — 19.30: Prenos »Boccaccija« iz opere. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. - 20: Prenos opere iz nar. gledališča. — PRAGA 16.30: Koncert iz Brna. - IS: Koncert arij. - 20: Nedbaiova opereta »Sramežljiva Barbka«. - 22.20: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 20.35: Orkestralen in pevski koncert. — DUNAJ 10.30: Godba na orgle. - U: Koncert dunajskega simf. orkestra. 16: Popoldanski koncert. - 20.05: VVeinbergerjeva opereta »Otok ljubezni«. - Lahka glasba. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. - 20: Zabaven večer. - 21: Koncert Schubertovih komornih skladb. - BUDIMPEŠTA 12.30: Simfoničen koncert. - 20.20: Koncert Mozartovih skladb. - Ciganska godba. — RIM 20.45: Koncertni in reci-tacijski večer. Ponedeljek, 22. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta jugoslovenske pesmi iz Poznanja. — PRAGA 19: Kabaretni večer iz Brna. - 20: Češki plesi. - 21: Koncert češke komorne glasbe. — BRNO 19: Kabaretni večer. - 20: Koncert Schubertovih pesmi. - 21: Nočemo hvaliti, pustimo govoriti naše odjemalce! Zahtevajte pri svojem trgoven ravnokar v (00.004) izvodnt nakladi Izišle INGELEN Radio poročila V njih boste našli mnenja posestnikov INGELEN U 7 aprata, kralja okvirnih spremljevalcev. hi INGELEN Pigaro zvočnika s slžko faksimitlra-nib bakrorezov; tiskano oa svilo. — V zalogi pri: Prn«mni zvozi. Miklošičeva cesta, Radiom al Ljubljana, Kongresni trg 8, Pran Baru. Mestni trg 5. 186 RABITE TUNGSRAM Baroeve elektronke Program iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Prenos iz Poznanja: Koncert jugoslovenskih pesmi. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. - 16: Koncert kvarteta. - 20.05: Razvoj valčka in valčkove pesmi. - 21.45: Koncert zbora mandolin. — FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. - 21.15: Novele in repr. glasba. — BUDIMPEŠTA 12: Komorna glasba. - 20.40: Zborov in orkestralen konccrt. — RIM 17.30: Vokalen in imstrumemta-Ien koncert. - 20.45: Lahka glasba in dramski večer. Torek. 23. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. - 19: Nemščina. - 19.30: Naravoslovno predavanje. - 20: Koncert Šentpeterskega pevskega zbora pod vodstvom g. Zdešarja: 1.) Vo-dopivec: Himna Kristusu Kralju. 2.) Mav: Dajte mi zlat-iJi strun. 3.) Sattner: Roža Marija. 4.) Premrl: Zdrava Marija. 5.) Hochreiter: O dajte src mi milijon. 6.) Hochreiter: Čez mlado zoro. 7.) Železuik: O Marija divni cvet. 8.) Zeleznik: Na''apša vseh devic. 9.) Tome: Nebeški kori strmite. 10.) Klemenčič: O Jezus kralj si čudovit. 11.) Vodopivec: Pod oljkami. 12.) Hochreiter: Češčena si Marija. 13.) Mav: Slovenska maša Slomšku na čast: a) Usmili se nas o Gospod b) Slava, c) Verni vstanimo, d) Verujem. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. - 19: Godba na pihala. - 20: Zabaven in dramski večer. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. - 16 10: Koncert orkestra. - 17.30: Glasba za mladino. - 20.05: Pevski ■koncert. - 20.30: Skladbe za čelo in klavir. — BERLIN 16.30: Pesmi za sopran. - 20: Lahka glasba. - 20.30: Recitiranje Schubertovih pesmi. 31: Koncert Schubertove glasbe. — BUDIMPEŠTA 21.25: Odlomki iz operet, tangov in bluesov. Ciganska godba. — LONDON 19.45: Koncert Schubertovih pesmi. - 20.15: Lahka godba. -20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. - 20.45: Mascagnijeva opera »Škr.janček«. Sreda, 24. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borz-n* vesti. - 19: Srbohrvaščina. - 19.30: Predavanje: Ledena doba in nien» sledovi v Sloveniji. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. Vmes poje g. Jug. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. 20.35: Večerni koncert. — PRAGA 20.10: Kabaretni večer. - 21.30: Klavirski koncert. — BRNO 19: Koncert orkestra in solistov. - 20: Koncert pevskega zbora. - 21: Lahka glasba. — DUNAJ II: Dopoldanski koncert. - 16.10: Koncert orkestra. - 20.30: Lahka godba. — STUTTGART 16.35: Koncert iz Frankfurta. - 20: Dramski večer. — BUDIMPEŠTA 17.40: Madžarsko petje. -19.30: Prenos iz gledališča: Verdideva opera »Ernani«. — Ciganska godba. Cene: Elija Nekateri ljudje jako kolnejo, drugi neznansko pijejo, tretjim večkrat manjka denarja. Njega bi lahko razporedil v katerokoli izmed naštetih vrst in ne bi delal sramote niti med prvaki. Pri naštevanju vrst bi bil lahko tudi drzneje segel v globiro in širino, pa bi prej prišel v zadrego pri naštevanju kakor pa pri razporejanju. Bil je na primer tudi izmed onih ljudi, ki postanejo v gostilni pijani že, če vidijo, da je dvignjen pokrov pri zaboju za sodavico, a se njihova pijanost tekom vsega zalivanja ne stopnjuje niti za spoznanje. Iz šestega razreda gimnazije je bil izključen, ker je trdil, da se da prehod čez Rdeče morje razložiti s plimo in oseko. Z osem in dvajsetimi leti je ostal sam na domu in je zagospodarffl trdnemu posestvu. Gospodaril je tako, da bi bil fizikom že po osmih letih lahko povedal, kdaj se posestvo prične taliti in pri kateri temperaturi izhlapi. Skozi mlada leta se je prismuka! okoli dekel, ki jih je pri najemanju izbiral tako, da so imele pametne last- nosti. ko pa dekel ni več imel na kaj najemati, ga tudi druga nobena ni marala in tako se ni oženil. Po polomu se je s še večjo vnemo lotil brezposelnosti in jo je izpopolnil do obrti. Sprva so mu rekaii pohajko-valec in postopač, nato vagabund in ilačenberger, kar jaz pomnim pa baraba. Napredoval je torej popolnoma po lestvici pravilnika, ki je podzavestno v naših ljuddh, in s predpisanimi leti dosegel čast barabe, ki je spojena s posebno drzno razcapano uniformo in ntkak antipod ministrskega predsednika. Pri razmerju med ministrskim predsednikom in barabo gre seveda samo za zunanjo stran, za obleko in naslova, po značaju sta si pa oba dostojanstvenika lahko podobna ali celo enaka. Ime »Dlija« si je privozil na neki pustni torek, ko so ga fantje na dvo-kolici v slami sedečega vozili po vasi in je nekdo slamo zažgal, nato pa prevzet od sličnosti med tem in onim zakričal: »Elija se v nebesa pelje!« In tega vzdevka se ni mogel otresti, če se je Še tako jezil — in mogoče ravno zaradi tega ne. V kletvini je vse hudičnjake in. pri-duševalce nadkriljeval približno tako kakor plesalec na vrvi mrtvega kita. Čudovito domišljijo je moral imeti in poznalo se mu je, da kolne zaradi naslade, ki jo je užival ob pogledu na prestrašene obraze poslušaicev, ki so menda mislili, da.mu bo kar pred njihovimi očmi hudič zasadil vile v urad za povzdigo kmetijstva. Vsako jutro so drugod našli pijanega. Čez dan je posedal pri Ferjanu, kjer so se ustavljali ljudje, ki so se vračali iz mesta in katerim je spretno podstavljal kozarec in nesramno segal na krožnike, kar so pa komaj opazi i, ker je to delal tako neprisiljeno, da marsikdo ni vedel, ali je gostitelj ali gost. Včasi je bilo pa tudi pri Ferjanu lačno in žejno vreme in tedaj je kaka druga hiša doživela s'adkost Elijevega obiska. Tako je šlo iz dneva v dan. Danes ie bil v nadlego tukaj, jutri tam. nekoč je pa izginil in nihče ni vedel, kam Ln zakaj. Več dni so vaščani ugibali, neko jutro pa prileti Novakov pastir ves za-soplSen iz Dovježa ob Savi, kjer je pa-sel. z vestjo, da je našel na bregu Save Elijev klobuk in jopič in da je Elija skoraj gotovo skočil v Savo. Sam oče župan je blagovolil prinesti svoje uradno oko v neposredno bližino Elijeve zapuščine. Tam je namreč bilo «lice mesta», ki je za občinsko urado- vanje tako važno. Z dvema palicama si je občinski tajnik podaljšal roke — Elija je bil neki včasi tudi živahen — in je po natančni preiskavi našel listek, na ka-ierem je bilo v lapidarnem slogu napisano slovo od življenja. Samo tole je bilo: Men je ves svet ena figa! Andrej Zupan, vulgo Elija. Ko so bile opravljene vse Doizvedbe in ostali uradni posli, je bil Elija mrtev, da bolj ni mogel biti. • Pet let pozneje. «Ti, Cene! Mislim, da je tale osem-desetletni mož že zelo star. Koliko let bi mu prisodil ?» «Nu, če je osemdesetleten, misKm, da ne bo preveč, če rečem, da ima pet in štirideset do petdeset let!» «Ali nisi še ničesar jedel danes?® se Je našobila in po moji rimi je padel oni izrazito ženski udarec, s katerim priznavajo in prikrivajo, da so se zaletele. Predobrega srca sem in preveliča-sten pogled so nam nudila Vrata, da bi bil nadaljeval ta pogovor, ki se je pričel med sosedovo Tončko in menoj, ko smo jo z njenim bratom rezali proti Aljaževemu domu in smo v hosti pod Cmirom zagledali bžlolasega pastirja. Tončko je nenadoma obšla želja iz- kazovati dobrote in obrnila se je k bratu: «Janko, daj mu neikoliko konjaka!« »Saj veš, da ga ne dam! Na trebuh naj se vrže in naj pije vodo! Ali ne vidiš, da je že ves plesni v po glavi? Taka mokrota, ki stopi v lase, bi pa plesni vrost še povečala!* Pastir nas je nekako s strahom ogledoval, nato se je pa obrnil in usmeril svoje coiklje globlje v hosto. «Salament! če tole ni Elija, grem o Božiču prostovoljno v farne jaslice za osla!» je poskočil Janko in jo ubral za njim. Naju je radovednost pognala za Jankom in kmalu smo vsi trije stali pred strelo z jasnega, ki smo jo nekoč imenovali Elija. Sicer je skoraj neverjetno, da bi voda utopljenca nesla navzgor, ampak z Elijem je res morala napraviti izjemo in ga je prinesla skoraj do izvira Bistrice v Vratih. Ko si je opomogel od prve zadrege, je krepko jx>tegnil iz steklenice in nam pričel sam od sebe pripovedovati zgodbo o svojem izgimjenju, kakor da je videl, kako silno smo radovedni. «Ni treba vpraševati, zakaj sem tukaj, vam bom sam povedal. — Sai ste gotovo poznali ono Ferjanovo natakarico, ki je imela tako obleko, da ni ni- Mraljestvo mode Krivico bi delali novi liniji, če bi ji očitali monotonijo ali revščino idej, ker že dolgo n smo imeli mode, ki bi bila v svojih izraznih možnostih tako malo omejena in ki bi elegantni dami nudila več prilik za oblike, ki izvrstno pristojajo. S preprostimi in vendar tračnimi zgornjimi deli novih oblek, z zanimivimi neenakomernimi partiijami kril, z apartnimi ob-robki in z najraznovrstn&jšinii okraski je kar le mogoče bogato preskrbljeno za raznolikost. Kljub temu pa so še vedno najbolj priljubljene take obleke, ki učinkujejo s svojim materiijalom in z oblikami, ki j.h nudijo moderne tkanine same na sebi in jim ni treba našitkov in drugega garniranja. Taki odeli učinkujejo zelo močno in vplivajo lahko tudi na smeri nove linije. Ker je glavni smoter, da obleka napravi damo čmi bolj lahkokrilo in mladostno, je lahko utiiljivo, da so letos predvsem priljubljene obleke stopničastih oblik ter da se te stopnice pojavljajo na vse mogoče načine. Tu vidimo ravne volane, ki so praktične zlasti za vsakdanje obleke, tam zopet zvon- Ofaleke s »stopnicami" časte forme, ki so posebno šik za popoldanske obieke, končno pa tudi nabrane volane, ki so prikladne osebite za mlade dame. Učinki volan služ jo predvsem pri aran-žiranju zadaj podaljšanih efektov in pozabiti ne smemo tudi na linije v podobi predpasnika, ki jo vidimo prav pogosto. Stopničaste učinke lahko dosežemo z vsakim materijalom. kadar gre samo za ravne volane, če pa želimo doseči zvonča-st eoblike. moramo rabiti ie mehko tkanino. ki sama pada v lahkih, neprisiljenih gubah, in se zato moramo, tud; če delamo s svilo, posluževati ie zelo mehkih vrst. Volane se uveljavljajo na vseh modelih prav dobro; na dopoldanskih oblekah so najlepše ravne in preproste, popoldanske obleke pa d- voljujeio linijam že več svobode, pri večernih toaletah pa varijacijam ni postavljenih nikakih mej. Tudi neenako dolge, navadno spredaj krajše, zadaj pa daljše partije kril je mogoče izdelati najeiektnejše s pomočjo volan. Na naših slikah vidimo neka] mičnih vzorcev z jesensko sezono javljajočega se novega sloga. Iziedno prikupno volneno oblekico, ki se izgotovi prav lahko, vidimo na drugi sliki. Poševno prekrižani gornji del je spodaj zaključen z irhastim pasom v barvi obleke Krilo je razdeljeno na tri stopnje, ki so lahko obrobljene s tresaini Tako obleko, ki je porabna zlasti za štrapac, si napravimo iz apartnega in trajnega volnenega geor-getta, krepele ali krep-paname in podobnih tkanin, izgotovimo jo pa seveda tudi lahko iz baržuna ali težke svile, nasprotno bi pa iz lahke svile učinkovala preskromno iin neelegantno. Tej obleki je po ideji zelo podoben plašč na zadnji sliki, ki ga eventualno lahko združimo s opisano obleko v lep komplet Ta plašč si moramo misliti tako, da je zgornji del popolnoma gladek in garniran le z apartnim kožuhovinastim ovratnikom medtem ko !e kri'o razdeljeno na tri stopnje in sicer tako, da izpod spodnje volane gleda še del enake kožuhovine, kakor je iz nje ovratnik. Rokavi so ozki in spi>daj obrobljeni s kožuhovinastkni svitki i.n so garnirani z volana mi v podobi keliha, ki se sklada s slugom ostalega plašča. Tako ogrinjalo si lahko napravimo prav tako v črnem, kakor v svetlem modnem blagu, saj so svetle barve za jesen in zimo letos posebna novost K temnemu blagu vzamemo enakobarvno ali svetlejšo, k svetlemu blagu pa vedno le temno kožuhovino. K česar skrivala. Vidite, v tisto sem se nekako zagledal v pijanosti in najbrže nekoč nisem bil dovo.j priden, ker me je začela privijati, da sem ji moral dajati denar, če ne, bi pa povsod pripovedovala. kakšen sem. Sedemdeset let star norec sem bil in nerodno se mi je zdelo, da bi k vsetn mojim napakam prišla še ta in sem si mislil: ne boš me privijala, candra, kakor bi se ti zdelo, dovolj sem pameten, da ti bom znal uiti. — Taka je bila ta reč. Sem prav zadovoljen tukaj gori in prosim vas. nikar ne pripovedujte, da smo se videli. Vsaj toliko časa ne, da bom umrl, potem pa le povejte, da ne bodo ljudje mislili, da sem se sam končal, kar mi je že takrat bilo zoprno, ko sem jopič nesel k Savi. — Pa zbogom, moram naprej, da bom do noči prigna. v stajo!« Dva meseca po tem srečanju se je Elija pojavil v naši vasi; menda smo mu zbudili domotožje. Nekaj sitnosti je imel z oblastmi, menda so ga tudi zaprli nekai časa. sedaj ie pa dninar. V gostilno prihaja samo v soboto zvečer in čisto tiho sedi v kotu pri peči. Samo zadnjič, ko je nekdo hvalil ženske, je zrastel: «Hudičen oerreisen, iaz pa pravim, da baba človeka na vislice spravi, pa je konec besedi S» a takoj mu je klonila glava in z negotovim korakom je črnemu cibelinu torej karakil ali drugo temno kožuhovine, sem in tja pa iiuk sveile-rjavo ali sVet!os'vo — k zeleni ali beige barvi pa temne kože, n. pr. lepo, temno-rjavo nutrijo. Kako je mogoče dose^ fine efekte z uporabo zvončastih in neenako vrezanih volanov nam kaže prva slika, ki prikazuje apartno obleko za obiske. Sešita je iz geor-gette. kineškega ali marokanskega krepa. oeiroma iz krep-satina. Na ravni spodnji obleki so v ostr h vogalih našite zvončaste volane, ki v celoti delujejo zelo mladostno in apartno. Ozkj pas daje temu modelu mirno noto. Rtfkavi se ozko prilegajo, kakor to sploh predpisuje letošnja moda. in so brez okrasa. Pa ne samo pri modelih za na cesto in za obiske prihajajo volane do veljave, temveč tud; pri sfinih toaletah dosežemo odlične učinke in morda si je prav zaradi teli razkošnih oblek pridobila moda »stopnic« tako priljubljenost. Na 3 skici vidimo stilno obleko iz taita, ki je zadaj zelo podaljšana in pada v nabranih, lahk:h volanih zelo globoko proti tlom. Prehod med preprostim zgornjim delom in med zanimivo partijo kr !a tvori velika, umetno izdelana cvetka, ki se v barvi strinja z barvo obleke. Na hrbtu garnirane večerne obleke Za to modo se moramo zahvaliti gotovo spominom na modo iz časov cesarice Ev-genije. t. j. slogu, ki smo si ga za prihodnjo sezono vzeli često za vzgled in ki je ob- Rokavi omahnil iz gostiine v noč. Vsiljiv dekolte, izzivajoče kratko krilo. pa znori včasi tudi sedemdesetletnik in neredko je potem prilika, da pišemo, kako je, če se star panj vname. Albert - Jean: Neznanec Iznenada je stopil iz tmine zidu in se pojavil pred gospodom Ladevezom. — Oprostite! je zajecljal. Bil je eno tistih vlažnih in umazanih bitii. ki jih je v vseh zakotjih podzemske železnice na prebitek. Gospod Ladeveze je instinktivno stopil korak nazaj. Plaho je premeril neznancev ogoljenj suknjič, njegove na kolenih razparane hlače in mokre čevlje. — Lačen sem! je šepnil neznanec. Ne da bi se bil dalje menil zanj, si je gospod Ladevčze odpel površnik in vzel iz denarnice svežnjič voznih listkov. Neznanec ie razumel. Njegov upadli obraz se je zmračil in resignirano je odvrnil _ Če mi ne daste za košček kruha, moram v Seino! Gospod Ladeveze se je prezirljivo nasmehnil. Ljudje, ki se hočejo usmrtiti, tega ne kriče v svet! Zatorej si je f N. / \ vladal vse modne umetnike. Tendenci slo-ke linije ta oblika, ki spominja na »cul de Pariš«, prav nič ne škodu. ker tudi nove na hrbtu garnirane tvorbe napravljajo stas nežen in mičen. Seveda so te obleke prikladne samo za zelo elegantne igure in za dame najmanjših telesnih pogrešk in si lanko dovolijo luksus, pokazati sb z najnovejšo linijo v modi. Seveda je ta nova moda prikladna samo za velike večerne toalete in se bo o njej v plesni sezoni gotovo še prav mnogo govorilo Za modele te vrste se prilegajo samo izredno mehke, vendar pa apartno padajoče tkanine ki omogočajo zares učinkovito tiarniranje. Zato si za nje izberemo *ežke svetlikajoče se svile, svilene baržune in različna kovinasta blaga, ki so vedno zelo dekorativna. Bogata izb ra nrrfnega krzna cosebno demskih peščev. iopic le pri L. ROT Mestni trg Prav tako," kakor ovratniki novih pla-ščev, se rokavi odlikujejo z neizčrpnim bogastvom fantazije. Pri tem pe ne gledamo toliko na vrsto kužuhovine, ki je rokav z njo obrobljen, temveč bolj, kako smo to kožuhovino namestili, ker le letos sploh priljubljeno samo ono, kar napravi damo spet zapel površnik in odšel skozi vrata v čakalnico. Odkar ie bil gospod Ladeveze prodal svojo trgovino, se je navzel neie-pe navade, da je zajfrrkoval in pregledoval liste v postelji. Tisto jutro pa ie list rentniku zdrsni! iz trepečečih rok. — Ne! Ne! Saj ni mogoče! Spet ie vzel list v roke, toda njegove zameglene oči niso videle drugega kakor one vrstice, ki so ga bile pravkar tako presunile: »Sinoči okoli šeste ure so potegnili na suho slabo oblečenega neznanca, ki se je bil vrgel v Seino v bližini Con-cordskega mostu. Vzlic takojšnji zdravniški pomoči ga ni bilo moči obuditi v življenje.« — Sinoči!... Ob šestih!... Pri Con-ccKdskem mostu!!... Bože, če je bil on? Pred široko razprtimi očmi gospoda Ladevčza se je tedajci pojavil nesrečnikov obraz z raamršeno brado, ugaslimi očmi in skrivljenimi ustnicami k; so nemo prosile usmiljenja. — On je! Nekdanji trgovec ie ves dan prebil v tesnobi. Ko je stenska ura udaril3 šest, gospoda Ladeveza ni več strpelo. — Moram priti na čisto! Hlastno je stekel po stopnicah in šik In mladostno, ne da bi se pri tem prestrogo pazilo na sredstva, ki z njimi flose-žfctno ta namen. Zato uporabljamo za ob-robljanje ovratnikov in rokavov imitirane kožuhovine prav tako radi, kakor plemenite kože in se odločimo za dragocen kožuh le v tem slučaju, če je za obrobek potrebno le malo kožuhovine in če imamo potrebni kos kožuhovine morda še iz prejšnjih dni doma. Drugače seveda moramo poseči po mnogo cenejših imitacijah, ki pa prav tako dosegajo dekorativne učinke, kakor drage kožuhovine. Naša skica nam nudi nekaj dragocenih iz-podbud: na levi zgoraj vid:mo rokav večernega plašča iz baržuna, ki je obroblien v obliki mufa z belo, ostriženo zajčevino, ki večkrat lahko celo prevari nepoučene, ia io smatrajo za pristni hcraielin. Umetna cvetka za manšeto je najelegantneiši okras takega rokava. Široki v obliki trompete razširjeni rokav vidimo na drugi skici na •iesni zgoraj. Za tako garniranje, ki zahteva precel kožuhovine, se seveda poslužimo imitacije. Lahko vsločen rokav, ki je garniran pod komolcem z ozkim pasom plemenite kožuhovine kune ali drugih dragocenih živalic, nam prikazuje zadnja slika. Proti .prenosu nalezljivih bolezni v ustni in v duplini grla uporabljajte okusne ANACOTMSt HIHIUIBIIII vsied ugodnega nakupa nainižie cene. V . Velika ta ogal Rokav ce Nogavice Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. Č. I. v LJ. Bržčas trpite na hemoro-dih. od katerih vas traino reši samo operacija. če vam dela bolezen večie nadloge. Pazite, da se primerno iztrebite vsak dan in skrbite zato. da iztrebek ne bo trd. Poskusite najprvo spremeniti diieto. nadalje vam priporočamo nekai eibania. Ob bolečinah si pokladajte svežo prtenino. namočeno v raztopini ocetovokisleea svinca {1 žlica na 1 liter mrzle vode) na boleče mesto Čez noč: zjutrai si namažite z inotio-lom. — Ce se bolezen v kratkem ne izboljša. konzultirajte kakega kirurga. — G. Vera tt. M. Podložite vsako noč pod nogo par blazin tako da bo nosa ležala vzvišeno Nogo masirajte redno vsak večer z va-selinom ali s kakim iodovim mazilom. Nadalje lahko uporabliate primerne elastične nogavice, ki vam iih lahko dobavi vsaka primerna trgovina z medicinskimi instrumenti. Pred čisto gumijevimi nogavicami, zlasti debelejšimi in nepredrtimi bi vas svarili. Tudi iih mnogi ne pieneso. ker (radi neprodornosti) neko. — O »sentolu« nam ni ničesar znanega. Bržčas bo. kot ic takih sredstev mnogo, kako odvaialno sredstvi). — Težo boste naiprei odpravili, če se mnogo gibliete in telesno delate, le malo pijete — tudi ne vode — posebno ne med in po obedih ne ieste tekočih iedil (iuh). in vobče malo in neslano ieste. predvsem ne mastnih, močnatih in sladkih iedi. Prepovedani so tudi kruh. riž. krompir in podobne iedi. — G. J. J. Z. C. Glede raz-maščevanja prečitajte pred tem odgovorom stoieči nasvet. — Kot načelo mora veljati da nai razrraščevahe kure ki količ- odhitel na najbližnjo postajo metropoli-tanke: bila je postaja pri Concordskem mostu. . ... Iznad reke ie vstajala megla in iz nje so se nejasno obličili Obelisk in luči svetiljk. Gospod Ladeveze je drgečoč odšel dol po stopnicah. Srce mu je razbijalo; njegove oči so begale okoli in željno iskale znane pojave. Toda nihče se mu ni odzval in temačno zidovje je mrko in neusmiljeno gledalo njegov obup. Ko se je preveril, da sinoenjega neznanca ni več, se je vrnil domov. Njegova stara služkinja se je prestrašila, ko ga je zagledala, tako mu je bil upadel obraz. Tisto noč gospod Ladeveze ni spal. — Odbil sem nesrečniku njegovo skromno prošnjo, ga je grizlo vso noč. In zato je skočil v Seino! Po dnevi ga je mučil nemir in jed mu ni šla v tek. Nestrpno je štel minute in ure, dokler ni napočil mrak. Tedaj je vnovič odšel v podzemlje in spet zaman čakal, da bi se kje pojavil obraz njegove žrtve. Tako je storil še trikrat. Četrti dan na ie sedel ob vhodu v podzemsko železnico na stopnico in se razjokal. Potem se je gospod Ladeveze vrnil domov, napisal na velik bel Ust svoio .VAMDER/l ki ne potrebujejo n:kakega posebnega priporočila, ker so po vsem svetu poznane zaradi svojega preizkušenega in sigurnega delovanja. kai globoče in resnejše posegalo v oresno-vo, zlasti kjer ni bolnik zdravega srca, vodi zdravnik. Jasno le. da linolvsin lahko jemliete, če vodi kuro zdravnik. Saj on odgovarja na njen potek. — Na vprašanje o ozeblinah smo že ponovno odgovorili. Masirajte si nos s 10% iothion-lanolinom. ne hodite, če ni popolnoma suh. ž niim na mraz in izogibajte se izrazitih diferenc v temperaturah — G. A. B. v S. p. M. Verjetno ie svojčas okužil nahod nrehod3 iz žrela v ušesi, tako da ste trpeli na akutnem kataru tub, ki mnogokrat pušča naklon k ponovnim obolenjem. Ne vsekuite se z zaprtimi usti in ne naoeniaite se pri tem opravilu da ne spravite slezi iz nosno-ustnih duplin v omeniene tube. Sicer se pa obrnite na kakega strokovnega zdravnika za ušesne in nosne bolezni. — G. D. L. v LI. Zakaj bi se ta krvni naval poiavil unrav v »hladneiših dneh« in samo »do opoldanski hrani*, je nam neumevno. Morda ni temu drugega vzroka kot večia množina v naglici zavžite tople hrane. n. pr. iuhe. Efekt je približno isti. kakor če bi pili n. pr več čaš vročega lipovega čaia. Poskusite, če se pojavi ta vročica tudi Po mrzlem kosilu. — G. I. E. v H. To ime za kombušo nam ni znano. Lahko, da io ponekod tudi tako imenujejo. Sicer smo oa iz Aziie tekom zadniih desetletij dobili več sličnih pijač. — Kombušo v?m gotovo dobavi v Ljubljani vsaka večia lekarna. dob'te pa io tudi pri ge. Marici Cizeli v Mariboru. — G. P. V. v P. Zmerno. Izogibaite se alkohola in vseh dražil v iedeh in piiači Kaio opustite. Hrana bodi tečna, a ne precb la in lahko prebavljiva. Ne ieite iedi. ki napenjajo. Sočivje. salata, sadie je priporočljivo. Mesne iedi iako zmerno, osobito slane. Ne pijte tudi ne preveč vode. Pol litra radenske slatine vam lahko nasvetuicmo. Težko telesno delo. združeno * vsak m večjim naporom, ie prepovedano Osibaj-te se katerihkoli razburjenj in afektov vobče. — Skrbite za redno iztreblievanje. osobito diietičnim potom (salata. spdie) ne napenjajte se ne pri kihanju ne pri kašlia-nju, vsekovanju itd. Kot zdravilo uporabljajte rodanovo kalcijev diuretin. Jemliite opoldne in zvečer po jedi vsak Dot po eno na žlici zdrobl;eno pastilo na Dol čaše vode skozi prve 3—4 tedne. Potem 4—6 tednov vsak dan samo po 1 pastilo. — Homo novus. Splošno učinkuiočega sredstva te vrste ne poznamo. Delo. SDort. umivanje s postano vodo. zmerno solnčenie in rračenie mnogokrat iako ugodno vpl va — G. M. R. v Sp. G. Nelepa posledic? izsrine sama ob sebi, ko odpade dokai potrcbieiša odstranitev temeline hibe. — G. L. S. v T. Obe zdravili, ki jih navaiate. so med na:boli učinkovitimi za vašo bolezen. Seveda kuro vodi lahko samo zdravnik. — G V. M. v K. Ne dajte se vendar zavaiati z obljubami. katere vam glede priporočenih tajnih zdravilnih sredstev obeta časopisna reklama. Vsa tista zdravila bi si bMa medicina že davno osvojila, če bi bilo kai na njih. Ljudje pa ne samo. da kupuieio z bleste-čimi obeti hvalisane lekove. amoak iih ore-plačujejo časih po 10. 100 in večkrat, kot ie nrhova navadna trgovska vrednost. — G. F. T. v C. Proti mazaštvu. vražam in vsem takim pojavom ie edin lek — Drosveta Samo ta iih more izkoreniniti in iim izDodne-sti tla. na katerih vzcvitaio in orocvitaio. G. A. Š. v R. Čistega glicerina ne uporabljajte. Primešajte mu polovico vode. — Mo-čica (poudre) maši pore. Niena uDorab^ ne bodi nikoli prekomerna in nenrem šliena Tudi koža se da samo do sotove merč gnjaviti. — G. M. V. v C. Naiboli razširie-na kosmetična sredstva te vrste sta »Take« in »Veet« Dobite iih v vsaki večii parfu-meriji. — G A. Ž. v K. Davos in St Mo-ritz. oba kros 1SOD m n°d morsko ^Hdirio. KIJ 11 f Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! izpoved, jo naslovil na nečaka, vzel revolver, ga nastavil na čelo in sprožil. * Nečak gospoda Ladeveze je bil eden tistih praktičnih dečkov, ki živl:eniskih nevšečnosti ne jemljejo pretragično. Tudi nad stričevo smrtjo se je hitro potolažil. Ker je moral po poslih v drugi konec mesta, je predal samomorilčevo truplo stari postrežnici v oskrbo. Bil je že mrak, ko se ie vračal. Podvizal se je na najbližnjo postajo podzemske železnice. Ko Je ->il že pri okencu, da bi kupil vozni listek, se je od zidu odtrgal neki možak. — Lačen sem! je šepnil. V ugašajačih očeh mu je sijal obup in čeljusti so mu šklepetale. Njegove na kolenih oglodane hlače so mu zmečkane padale na raztrgane čevlie — Lačen sem! je ponovil zamolklo. — Ali je to tisti neznanec, ki ie tod pred petimi dnevi ustavil moiega strica? Ali ie bil kdo drugi?... Ti siromaki so vsi tako slični drug drugemu... Tedaj ie nečak gospoda Ladevfeca segel v listnico, pograbil slučajno za stotak in ga ponudil osuplemu beraču: — Evo vam, priiatelj!... Toda prosim vas, nikar se ne utopite!... Zakaj, veste, tudi jaz ljubim življenje! j Jesenska razmišljanja o domačih zadevah Bflanca letošnjega tajskega prometa Zadnji mrazovi so pregnali Iz naših krajev poslednje tujce. Človek, ki ie opazoval kot kritik zase ves naš letošnji tujski promet, zdaj lahko dela bilanco z vsem- vrlinami in napakami ki so se kazaie v letošnjem velikem prometu. Tujski obisk naših, pred desetletji širšemu svetu še nepoznanih krajev je dosegel letos visoko števiio, ki gre v stotisoče In če človek premeri in preudari ona skromna sredstva, ta iih moramo dati tujcu na razpolago, se mora čuditi, da so bili posamezni kraii toliko spretni, da so b.ii vendarle kos navalu, ki iih je tekom zadnjih dveh let zahitel tak«) nenadoma. Točne statistike naši letoviški kraji menda ne vodijo, in če iih tudii vodijo, se vendar ne more dognati vsaj približnega števila tujcev, ki so v poletni sezoni poselili Slovenijo: kajti letos so zasedli domačini in inozomci tudi postojanke, k se do letos nikakoT niso prištevale med letoviške kraje. Kajpak, lahko sodimo, da je bilo ugodno vreme krivo, da je bi! obisk iak in intenziven Ali pa preorijentacija našega javnega mnenja napram nemškemu življu in nazadnje tudi afront Proti presilnim italijanskim pretenzijam im mogoče tud: stabilizacija našega dinarja. Kakor ie lahko vse to res. vendar je vedno bolj rastoč- tuiski promet samo posledica čisto naravnega značaja. Vse ogromno delo je končno samo rezultat energičnega, a Pri nas nevidnega prizadevanja, ki sega daleč preko naših mej med tuje narode: je to ona živa. iskrena ,n naziorna beseda, ki govori tuiemu svetu o lepotah naše domovine in pred katero človek tako težko zapre oči in ušesa. — Vse to je storila samo smotiena reklama. Reklama za vso pokrajino in še mogoče za vso državo je težavna in delikatna reč. ker lahko nehote doseže prav nasprotno, kar name-ava, ia zaide v smešnost m kričavo usiljivost in samo škoduje onemu, kogar propag ra. Reklama ie umetnost zase in zahteva pri izvrševanju umetnika In reči moramo odkrito, da ima srečne in prave roke naša Zveza za tujski promet, ki si je naprtila na rame propagiranje naših krajev v tujem svetu. Kdor hodi do inozemstvu. lahko vidi povsod niti. ki so razpredene med ondotnim ljudstvom in vse vodijo v naše kraje; tiskane in slikane so preproste besede, ki brez usiljevanja in kri-čavosti proslavljajo naše gore. morje in doline vsem onim, ki ljubtjo lepoto in poezijo. In ker so preproste, so iskrene in jim verjame vsakdo. Seveda, tudi ta reklama ni brez nepopolnosti, a vendar Priča o velikanskem delu. ki ga ustvarja naša Zveza za nas tiho in neopazno po vsem svetu in to samo s skromnimi sredstvi, brez ljudske in državne pomoči To delo traja skoro že četrt stoletja in ni propadlo kljub domačim brezumnim zaprekam. Delo je moralo obroditi sadove: in da so ti sadovi resnično bogati, vidimo danes, ko delamo bilanco letošnjega tujskega prometa, ki je samo posledica smotrene propagande naše Zveze Ta propaganda zavzema vedno večje dimenzije in prodira vedno bolj v tuje mase. Zanimanje za naše kraje raste v inozemstvu, osobito v Nemčiji Razni naši kraji so bili letos v nevšečni zadregi zaradi prostorov: pretesno je pri nas še vse hi nekam neokretno, da je nujna remedura skrajno potrebna. Kar povejmo: ljudstvo v splošnem še ni naobraženo v tujskem prometu in mu manjka praktične in teoretične šole, ki je prav radi tega tako ohlapno, da se v siki ne zna okreroiti Dobra tretjina Slovenije je navezana na tujski promet, ki predstavlja življensko eksistenco, a razen par ekscelentnih krajev so vse druge postojanke nešolane, brez teorije in brez praktične naobrazbe Naval, ki bo — upajmo — prihodnja leta po zaslugi Zveze preplavil naše kraie. bo še močnejši nego letos, in treba je, da ljudstvo še v pravem času izšolamo, da bo v vsakem pogledu kos svoji: nalogi ker se drugače tujski val zaradi ljudske nemoči in nezadostne rutine zajezi, kar bi lahko pokvarilo vse, kar smo s trudom in težavo pridobili tekom četrt-stoletja. Ce je bila Zveza za tujski promet do-zdaj kos ogromni nalogi im če jo je znala dobro rešiti, mislim, da bo znala odpraviti tudi še one nedostatke. ki se nas trmasto drže im so samo posledica našega premajhnega obzorja im preslabotne orijenta-cige. Im edino ta dva faktorja sta, ki nam delata letošnjo bilameo še neuspešno; a mislim, da bomo drugo leto lahko delali brez njih s popolnima aktivami. Jos. Vandot. Bohinjsko tujsko prometno pismo Boblnj, v oktobru. Razmeroma dobri letni tujski seziii v letu 1927 je sledila dokaj slaba zimsko-sport-na v zadnji zimi Letošnja poletna sezija pa je nadkrilila lansko, kolikor se tiče notranjega Bohinja. Po vzorcu Kranjske gore so bile zasedene v okolici jezera tudi kmečke hiše. Ob Bohinjskem jezeru samem bi lahko uspevala najmanj še dva velika moderno opremljena hotela in tudi še eno kopaiišče na severno-vzhodnem obrežju jezera Bilo bi to velika privlačna sila za tujce. Seveda bi morala biti cesta od Bistrice do iezera precej zboljšana in deloma razširjena; slasti bi morali odpasti nekateri nevarni ovinki. ki so pri sedanji frekvenci avtomooilov lahko usodepolni. Da postane rentabilnost v tujskopromet-ni investiciji tem ugodnejša, ie treba gledati na to, da se sezija podaljša z letno pred sezijo im posezijo. Pri tem igra, seveda, glavno vlago ugodno vreme. Naglašun, da je po moii vednosti Bohinj v svoji barvni pestrosti v solnčnih dneh septembra in v prvi polovici oktobra skoro nepreknsljiv. Pri tem se oziram samo na uživanje naravnih lepot in nič na možnost izvajanja lovskega športa Naravni predpogoji za izvajan ie vsakovrstnega zimskega Dorta. rla-sti smučania. so malokie v Sloveniji tf tpki obilici podani kakor baš v Sohiniu Od najnavadneišega smučarskega vežba-Ilšča do najdrznejših alpskih smuškhi tur imaš v Bohinju vsega v izobilju na razpolago. Pred vojno tako zabavno kakor strogo športno sankanje se ie v naši državi po vojni že preživelo in Bohinj bi iz te »pome panoge danes prosperiral le. ako bi Italija ne bila okrnila Slovencev za slovensko Primorje s slovenskim Trstom vred. i>age bobsleigh- in skeleton-proge so za naše se- danje razmere zaradi svoje nerentabilnosti še odveč. Glede izvajanja zimskega športa Bohinj terensko nadkriljuje Kranjsko goro. vendar ima Kranjska gora zaradi kontinentalnejše lege ugodnejše snežne razmere. Kako hitro se lahko napreduje tudi z ero-stavnejšimi sredstvi, te pokazala baš Kranjska gora. Tam vse prebivalstvo do zadnjega bajtarja že razumeva gospodarski pomen tujskega prometa Bohinj zaradi bogate zaloge lesa. katerega pa ni že skoro nič več v zasebnih rokah, odklanja dohodke iz tujskega prometa. Zadnja številka novoustanovljenega in priporočljivega propagandnega lista »Slovenija* prinaša s tega polia naravnost zanimive uradne statistične podatke, iz katerih posnemam, da ;e v 'e-tošn.fi zimski seziii od 1 I. do 30. IV. bilo oddanih v občini Kranjska gora ne arlede na stalne vojaške tečaje 3328 orenočnin civilnim osebam. Kranjskogorska občina ie imela zaradi zimskega spona letos gotovo najmanj pol milijona dinariev več kosmatega prihoda kakor v prvih povojnih letih, ki se ie porazdelil med tamešnie prebivalstvo Umestno b; bilo da sledi Bohinj vzgledu Kranjske gore. ker se bosta tako lahko iznoooTievala. ne Da medsebojno tekmovala Sporazum in pravilna medsebojna organizacija bosta donašala obema občinama četudi sta ločeni med seboi po visokih grebenih triglavskega masiva in venca Julijskih Alp. od leta do leta boljše gmotne usoehe Bled nai mi ne zameri, ako trdim, da zaradi svoje klime ne Dride za zimski šport v prvem redu v Dnštev Sodelovati Da bo moral v svoje lastno dobro z obema kraie-ma tudi pozimi In takrat bo nastal v tem prelesHiorr, goi-eniskem kotu res pravi švicarski Fngadin. Kolikor tri ie mano se namerava priredi v rtmt 1 193« 7'm«skosonrtna ollmptfada Male antante v RoMtilu. Nai^čla Drivhč-nost pri takih tekmah so smušfcf skoki. Zato ie treha že v letošnii ieseni zsrraditi pravdno skakalnico. ki bo omotmčaia skok* preko 50 m Letošnji trener IZ*55 olimnii- Slovenci se še vedno dovolj ne zavedamo, koliko p- krajinske krasote nam nudi naša planinska domovina Treba je. da naš človek biva daljši čaš izven domovine, nakar se mu po povratku začno odpirati oč' in spozna, koliko je pri nas lepše, kakor marsikje drugod. Tujci, ki pridejo k nam so očarani od lepote naših krajev, nekateri jih prištevajo med najlepše kraje na svetu sploh. Kaj leži tedaj bolj na dlani kakor upeljjati in razš!riti promet s tujci v naši domovini Ta industrija donaša notorično sijajne doneske in bi bila v stanu naši takisto notorično revni domovini v oblici materijalno pomagati Ce bi bilo v nas količkaj podjetnosti anglosaške rase. bi se že zdavnaj lotili izkoriščanja naravnih pogojev tujske imdustriie. DokleT se to ne izvrši je izredno koristno stalno na to okolnost opozarjat' in privabljati za primer, da bi se doma ne našel potrebni kapital. tuji kapital Glavno korist bomo v vsakem primeru imelj Slovenci sama. Ljubljana sama more postati prvovrstno planinsko letovišče. Tudi na to misel bo vsakdo prišel najlažje, ako ga je zanesla pot v naše južne vroče kraje. Kako prijetno se človek počuti, ko dospe n pr iz Južne Srbije v naš Zidani most! Hlad, planinski vzduh te poživita, da se počutiš kakor prerojen Odslej te ta planinski oživljajoči, vzduh ne zapu sti več. Prijetno se počutiš v Ljubljani katere klimat je istotako bistveno planin ski. Treba nam tedaj nič drugega nego pre misliti, česa vsega potrebuje in želi letovišče. V prvi vrsti miru. Tega je v našem mestu dovolj, sai spada Ljubljana med zeh mirna provinciialna mesta Nato udobnega stanovanja m prvovrstna prehrana. Ud<>b nega stanovanja tujec dandanes pri nas št ne dobi. Kajti misliti moramo na petične tujce, ki so navajeni, da stanujejo komfortno, najmanj pač tako, kakor v dobrih hotelih domače dežele. Torej: svetle in zračne sobe, udabne postelje, čistost, udobnost — in s tem eleganca. Američan se hoče najprej skopati v plavalnem bazenu, hotel ski vratar mu preskrbi vstopnice za kino. gledališče in druge prireditve Topla in mrzla voda v sobi so samo ob seb umljive zahteve Glede prehran- moremo pa že danes reči, da si v Ljubi iam tako dobro postrežen, da si nikdo boljše prehrane želeti ne more. Potrebni so nam tedaj le moderno urejeni hotel' kot tujska stanovanja. Cesa pa še potrebuje letovišče in kaj naj mu nudi Ljubljana? Predvsem lepo higi-jensko. komfortno in prijetno rečno kopališče. To vprašanje še dandanes v Ljubljani ni pravilno rešeno. In vendar je njegova rešitev primeroma lahka. V ta namen pride namreč v pošiev 'zključmo le kopališče na Savi. Zakaj? Iz edinega vzroka, ker ima Sava prekrasno zeleno in čisto vodo, ker teče Po divji planinski okolici Im v najčistejšem vzduihu ter obilici planinskega soln-ca. Vse to poživlja im čvrsti ter nato razveseljuje človeka. Kar je zdravo in lepo, razveselijuje in privablja vsakogar, zlasti še poč:tka n razvedr la potrebnega tujca. Kopališče na Savi bi se napravilo na le-žici eventualno tudi na Vikerčah V ta namen bi bilo potrebno podaljšati tramvaj do savskega brega. Tehnično bi naprava kopališča, da si je Sava hudourn k. ne po-vz; očala velikih težav Treba nam ie. kakor pri hotelskih staybah poslužiti se le izkušenj kulturnejših narodov pri takih napravah. Savsska voda je namreč premrzla in jo je treba prej ogreti, zlasti ako hočemo rabiti kopališče od zgodnje pomladi do . poz- ske vrs*e g. inž. Hanssen je potrebni teren za tako skakalnico v Bohinju že našel. Nahajala bi se nekako sredi poti med iezerom in Bistrico To bi imelo za posledico, da bi pozimi ne bila polna športnikov samo spodnja. marveč tudi zgornja Bohinjska dolina. Seveda ie naprava take skakalnice združena z razmeroma visokimi stroški, ki bi se pa že z nepretirano vstopnino na tribune v kratkem krili. Započeta akcija naj se zato energično nadaljuje Predvsem nai oba občinska odbora votirata v ta namen potrebne zneske. Šte-denje se v takih primerih navadno bridko maščuje Sai bodo Prav zaradi večiega tujskega prometa tudi indirektne občinske do-klade mnogo večie (vžitmina občinska do-klada na oporne piiače. občnski prenoče-valni davek itd ) Razen tega bo imelo prebivalstvo boliši zaslužek z raznimi vožnia-mi drugim delom, oddajanjem sob za tujce, vnovčevaniem lastnih pridelkov in izdelkov Vsi shji. trgovec, obrtnik, kmet bodo pri pravilni organizaciji pršli gotovo na svoi račun. Treba ie samo odločnosti zaumania v samega sebe. ne na čakania na podpore od drugod Ako BoHnio' izrabil trenutno raz-ooloženie med zimskimi športniki, bo ne samo v Bohiniu. nego tudi na Bledu in v Kraniski gori vse drugačno blagostanie kakor danes Bohinj postane lahko ne samo Do svojih naravnih krasotah, nego tudi po umetnih naoravah najvažneiši del naše gorenje Švice. Zganite se odločnioči možie. Dričnite z de'om takoi sedai' Se ie čas! Zaradi cincania sp ie v Bohinju že mar-sikai zamudilo ir m-av zaradi tega ie Bohinjec ostal tmin ki gara od zore do mraka. od mraka do dne namesto da bi po švicarskem vrorcn bil ob oravHni izrabi tega. kar mu ie narava sama nudila, gosood na lastni grudi Imeimo na Pred očmi da splošnost nredniači osebnosti. Zgodovina vas hr> videla, ali niste mogoče bil? po teh opozoritvah v javnosti r^enrdpn evoist — Alfonz Mencinger. ne jeseni. Razen naprave kopališča pa bi to prav nič ne veljalo kajti vodo nam bi »grevalo naše preljubo solnce, ki ga je ob Savi dovolj. Vodo je namreč treba nape Ijati skozi velika betonska korita, v katerih se v manjhnih množinah spuščena kaj hvtro in temeljito ogreje. Tako bi imeli v plavalnem bazenu ne samo tekočo, higijen-sko prvovrstno, nego tudi prijetno toplo vodo, pri koji bi človek -ne pomišljal, ali bi skočil še enkrat v njo ali jo samo od daleč gledal. Samo ob sebi je umljivo, da bi vsa naprava ne smela biti malopotezno urejena, nego. ako reflektiramo na tujce im vse domače prebivalstvo, re^ velikopotezno, da bi kopališče postalo reV prava privlačnost Ljubljane kot letovišča Prostora je dovolj, čemer bo pritrdil vsakdo, ki pozna prostor od černuškega mosta naprei do tomačeve-ga brega. Treba je le mnogo betona in zanj mnogo denarja. Kaj pa naj počne letoviščar, kadar ga za kratek čas inine veselje, da bi se neprestano kopal v zelenih savskih valovih? Tedaj bj stopili v veljavo Izleti na naše divne gore. Kdor le nekoliko pozna okolico Ljubljane, ve, koliko užitka nam nudijo nekateri soln-čni hribi, najbližje ležeči v kolobarju okrog našega mesta. Razgled nudi užitek ne samo planincu, nego vsakomur Omenm naj ie nekaj najlepših M>čk Šmarno goro. zlasti razgled čez pobočia Grmade, Golo in Kurešček, odkoder je pogied na Ljubljano najdivnejši, Smolnik nad Polhovim grad--em z divjimi pogledi na Sv Lovrenca n skupmo Pulhbilske ceste, tako da bi se ietoviščar vsedel pred hotelom v avto in v kratkem času orspel na omenieme divne inče. kjer bi ga sprejela — hotelska podružnica, preskrbljena z vsem, česar si želi tujec in Ietoviščar Ako b' hotelski koncem, ki bi se moral v to svrho ustanoviti moge! slednjič nuditi našemu ljubljanskemu letoviščarju še vzpon Pod vrh Triglava, bi mogli zares reči, da je Ljubljana prvovrstno planinsko letovišče. Da so vse te stvari lahko izpeljive — brž ko bi bil potrebni kapital na razpolago, bo po teh vrsticah vsakomur dovolj jasno. Tudi je jasno, da bi bil užitek mnogo večji nego se nudi v marsikakem slovečem letovišču ali kopališču z dvomljivimi vrednostmi Ni pa vsakomur iasno, da bi imel Ietoviščar v Ljubljani tudi velevažne zdravstvene koristi in zaradi tega je potrebno nekaj pojasnil. Mimogrede bodi omenjeno, da bi naprava vseh navedenih letoviščarsk h udobnosti bila istočasno ogromne koristi za vse ljubljansko prebivalstvo, ki bi se obenem z letoviščarji koristno udeleževalo vseh izletov. kopalo se z njimi v divni Savi i-td. Obenem pa bi se na ta način varovalo naše najbolj opasne epidemiie: tuberkuloze, ki ima tudi med Slovenci tako opasno in bogato žetev. Solnčn' vrhovi naših plan:m se odlikujejo z ob lico planinskega solmca odnosno ke-mčno delujočih uitra-violičnih žarkov, ki so zdravilni napram razn:m degeneracijam našega telesa, kakor so. tuberkuloza, rev-matizem. ralrtida Kdor je v stanu, da se teh naravnih darov redno in pravilno poslužuje. je proti navedenim boleznim popolnoma zavarovan Isto nam nudi ponekod savsko obrežje. Kako in zakaj, nam bodo mogoče nekoč razložili meteoroligi. Vzemimo, da savski tok redči vzduh in ta- ko pospešuje prestop ultra-violičastih žarkov, ki ne morejo skozi meglo, niti skozi prah. niti skozi navadno stekleno ploščo. Zdravniške izkušnje pa nas uče, da se je že marsikateri revmatik in marsikak bolnik z začetno tuberkuloze gladko in trdno ozdravil na savskem bresu pri Jež:ci, Vikerčah ali Dolskem, na rebrih Šmarne gore itd. Zdravilnost rakitniške visoke planote pa je zdravniško do« gnana Kakor je bilr v »Jutru, žc večkrat objavljeno, je napravilo Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani več sistematičnih poskusov z leči-niem tuberkuloznih bolnikov na Rakitni Lani je bilo v letni seziiji lečenih več oboleiib za kostno tuberkulozo. Med njimi je bilo več bolnikov, ki so obenem bolehali za težkj pljučno tuberkulozo. Letos pa so se iečili ciroci z itroškimi >>bl kami tuberkuloze (šknjfu'ozo in žlezno tuberkulozo) Kdor ve, kako je težko lečiti m izlefiti razne vrste tuberkuloze in kd<,r uvažuie. da so se vse vrste tuberkuloze med navedenimi boln k s polnim uspehom lečile na Rakitni, temu bo jasnu. da je ra-kitniški klimat posebno zdravilen za tu- Upal sem doseči Marenberg še za večera, toda tam za Ruša trn, onstian Drave, preko katere me je pripeljal mračen brodar, sem imei majhno havarijo. Nič čuda, po teh na-š h cestah se spunta navsezadnje tudi najboljši motor Zamudil sem se precej in tako me je na nevšečnem kraju zajela črna noč. Ne veste, kako strahotno črna. neprodirna zna biti noč v tej globoki gorski soteski, v naročju temnih neskončnih gozdov in votlo šumeče reke. Oprezno je tipal moj reflektor v srepo nepoznano temo in počasi sem zlezel po strmem razdrapanem bregu gor na dravsko cesto, lepo belo, glaiko in široko cesto. Hvala Bogu, kamen se mi je odvalil od srca Ob cesti so se pojavile hiše. luč v oknih, v kratki razdalji pred menoj pa so migljali obrisi zvonika. Ustavil sem in pozdrav'1 v hišo, kjer je v, odprti veži večerjala družina. Nobenega odziva. Zakličem še enkrat, nakar je od nekod zagolčai debel glas: »Wos wollns?« Ho, kaj smo v tuj- deželi? Kaj ni to Selnica — mili naš. slovenski kraj? Tedaj je prikorakal po cesti bradat možakar, vzel klobuk z glave in pipo iz ust, Pa pozdravil lepo po naše: »Dober večer, Bog daj!« »Bog ga daj, prijatelj! Povejte mi, kje bi se dalo tu prenočiti?« Zvedel sem vse, kar sem želel. Izgledi so bili najboljši. In strumno sem zapeljal v Selnico. Pred prvo gostilno. Ampak pol ure pozneje je bil moj položaj ta, da v Selnici nikjer nisem dobil prenočišča. Ta Selnica je drugače prav mičen n gotovo tudi sicer z vsemi čednostmi obdarovan kraj, ki mu želim vsestranskega procvita, toda tujski promet je tam očividno šele v povojih, in če ti, mili prijatelj, kdaj pride na misel v Selnicj ob Dravi ostati čez noč, prinesi seboj šotor. Dobri ljudje so mi svetovali, naj se popeljem naprej do gostilne Friedrich na Fa!i, tri kilometre še Ce pa tudi tam nj nič, potem je edin' izhod: nazaj v Maribor — 16 kilometrov Nazaj? Ho, tega pa ne Naša deviza se glasi: Naprej! Prosim In jaz sem bil utrujen na smrt . . . Ne. Ce še pri Friedrichu ne bo nič — potem —. Kako pa je prenočil Jakob v puščavi? Kamen za zglavje, in an-gelci so ga zibali vso noč Naprej! Alah je velik Kakor ognien zmaj je sfrčal moj A. J. S. v črno. gluho noč. A kje je Fala? Kje je tistih 40.000 konjskih sil, ki elektrificirajo Alpe? Kje je solnčni svit ogromnih obločnic? Noč . noč . . Meni se ie zdelo, kakor da sem prevozil najmanj že deset kilometrov in moje oči so prebadale gosto temo kakor dvoje ostrih mečev Slednjič — ovinek — in 'evo kraj ceste se ej kakor lepa fata morgana zasvetila velika gost !na Friedrich. Zunaj je bila zbrana večja družba. Pozdravil sem glasno in veselo. Leden molk, kamniti obrazi. Pozor' sem si dejal. Tu stoje menda zopet sovražne predstraže Tu treba drugačnih parol. In sem pozdravil lepo po nemško. nakar je prišlo zopet ž vlienie med družbo, in sva jaz in nvre vozilo hipon.«, postala predmetom splošnega zanimanja. No, da. gospoda moja. saj sem vedel, da leži tudi Fala še v kulturni Sloveniji. Hvala Bogu. Medtem je že prihitel iz hiše — sprejet poznega gosta — simpatičen možak z zavihanimi rokavi in v zelenem telovniku s srebrnimi gumbi, gospod Friedrich sam. Klic — in že sta bila tu tudi dva čila mladeniča njegova sinova, da spravita moj voz Pod streho — v lopo, polmo dišečega sena Evo, bratec, sem si rekel. Kaj si se bal? Tukaj pri Friedrichu ti je bilo vsekakor zasidrano Premoč'šče. če ne na postelji, pa na senu. Ampak dobil sem tudi lepo mehko postelj in sploh vse, kar mi je srce poželelo. In ko sem umit, skrtačen. s krasnim nageljnom v gumbnici — prosim — tam zgoraj v razsvetljeni gostilniški dvorani sedel pri večerji, postrežen z vso pozornostjo hiše Friedrich, sem se počutil kakor kakšen po-gansk' malik. Iberkulozo. Lahko ga primerjamo z najbolj zdravilnimi klimati (Davos, St. Moritz, Arosa, Helund), ako jih celo ne prekaša. Zdaj nam je rešena tudi uganka, zakaj so prebivalci rakitniške vasi zavarovani proti tuberkulozi, dasi žive inače v prilikah, kj močno pospešujejo tuberkulozna obolenja. Klimat je. ki jih čuva pred strašno morilko. Za Ljubljano je ta veliki morami uspeh, ki ga je z opisanim razkritjem doseglo Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani, samo ob sebi umljivo posebne važnosti. Kajti Rakitna je tako blizu Ljubljane, da se jo bo, brž ko zgrade pota za avtomobile, lahko doseglo v pičle pol ure. Vsi sanato-riji proti tuberkuk»zi. ki bi se na Rakitni zgradili, bodo obenem ljubljanski protitu-berkulozni sanatoriji. Korist od tujskega prometa bo imela obenem naša danes vse premrtva prestolnica. Zgorajšnje vrstice, upam, bodo vsakomur razjasmle Pojme in tudi najnevernejše Tomaže, ki iih ie seveda tudi v Ljubljani mnogo, prepričale, da ie iz Ljubljane mogoče ustvariti prvovrstno letovišče, kakršno bi služilo ne samo odpočitku. nego tudi zdraviu bodočih letoviščarjev. Denar in zdravje ležita na cesti. Poberimo Jih I Dr. Živko Lapajnc. In mi je tisti večer imponiral samo še kolosalni bife gostilne Friedrich, ki — Stvar ie namreč ta, da je gostilna Friedrich vajena velikih gostov, Ker prvič: 16 kilometrov od Maribora, to je tako-le simpatična distanca. Drugič: izvrstna cesta. Tretjič pa je Fa!a zelo lepa in interesant-na točka In tako je gostilna Friedrich priljubljeno izletišče Mariborčanov, kar jih je brzovoznega športa. Pa se je na primer, dočim sem jaz večerjal, naenkrat zunaj po cesti, gor in dol, razvila pravcata dirka motorjev. V pozni noči. Na moje začudeno vprašanje sem zvedel, da je to samo takole majhna zabava falskih gospodov. Falski gospodje, to so namreč veseli ljudje — pa kako bi ne bili veseli ljudje, ko domujejo v lepih vilah sredi krasnih vrtov in se jim dobro godi! — So torej veseli ljudje, ki imajo svoje zabave. Sedijo takole v prostem času gori pri Friedrichu kakor nocoj in se lotijo s kritiko vsakega mot nista, ki pride čez klanec. Ce ga n namreč zvozil gladko z visoko hitrostj o. Od Fale gor k Friedrichu je namreč precej hud klanec, in če se ne poženeš z junaškim zaletom, klanca »s tretjo« ne zdelaš. Motoristi pa so kakor znano, ljudje s ' silno ambicijo ;n ni ga, ki bi na tako hru-lacijo ne reagiral »Kaj. da ga ne zvozim? Ho, bomo videli!« Nazaj, in še enkrat gor. In še desetkrat, če treba Pozni motorist tiste noči je vzel klanec šestkrat zaporedoma, in je bil velik halo tam zunaj. In so mi pravili o nekem vozaču, ki klanca nikakor ni zmogel, dokler ni za-jahala zadaj še Friedrichova natakarica, dama malce krepkejše linije. In je šlo ko strela z 90 Da, prav interesantna in zabavna je bila tista noč na Fali, in ko sem petem gori v svoji sobici ležal v mehki postelji, uspavam od šumenja Drave, bučanja generatorjev in sladkega vonja vrtov, sem blagoslavljal Seln co. da mi ni dala prenočišča. Josip Fr. Knaflič. Vedno bolj tužne razmere v našem Šolstvu Objavljeno wmo ▼ »nem delu včerajšnje naJciade. Pišejo nam: Žalostno dejstvo je, da pada naša pro« svetna uprava vsako leto bolj v prave bal« kanske manire Bližamo «e že praznovamu desetletnega obstoja lastne državne uprave, pa mesto da bi kazalo kaj k boljšemu, gre res vse narobe In to tudi v prosveti ki ie in mora biti temelj vsake kulturne države. Po mnogih šolah kljub že dva meseca tra* jajočemu šolskemu letu učiteljski stalež še ni kompleten. Razumljivo je, da se vrši po takih šolah neredno poučevanje. Res je, da ne more delati en sam državni name* ščenec za dva, in to ob borni plači. Z ne* rednim poukom pa smo oškodovani pred« vsem starši in seveda tudi država. Šolska uprava je pač imela v počitnicah dovolj časa, da bi spopolnila in porazdelila uči« teljstvo po stvarni potrebi na razne šole. Tega pa ni storila takrat, to delt še le se« daj, ko je fouk že v teku. Pri premestitvah se pa dogajajo naj raz« ličnejše kurijoznosti. Učne osebe, ki so bi. le iz ljubljanske oblasti prestavljene pra» vočasno v mariborsko oblast, ne dobe v ljubljanski oblasti razrešilnega dekreta, do. kler ne dobe na svoje prejšnje mesto na« mestnika. Čudno je predvsem to, da pada disciplina baš na najvišjih mestih. Kralje« ve odloke i« ministrske premestitve sisri« rajo prosvetni šefi oblastnih edinic Nič boljše pa ni stanje v mariborski oblasti. Prosvetna oblastva so izdala nedavno ču« den oklic. V službo sprejemajo volonter« je. Imeti hočejo v teh težkih in dragih ča« •iih zastonjkarske učne moči Ne «ramuje« jo se tega, še javno v časopisih iščejo brez* plačnih delavcev Pristavljajo pa. da jim ne priznajo ves ta čas zastonjkarskega po« učevanja niti v plačo, niti v napredovanje, niti v penzijol Edina stvar, ki dobro funk« ciionira ie partizanstvo. Tu je vse v . D. Torek, 23.: Zaprta Sreda, 24.: cPohujšanje v dolini šentflorjan-ski>. B. Četrtek, 25.: cNoblova nagrada,. C. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27-: . (Stvar Makropulos). |>remijerski abonma. Ljubljanska opera Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja, 21. ob pol 8.: , opereta. Izven. Ponedeliek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: Zaprta Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: . D. Petek, 26.: Zaprto. Pobota, 27.: . A. Nedelja, 28. ob 8. popoldne: , opera pa Suppejevo opereto . »Gejša« v Mariboru Operetna sezona mariborskega gledališča se Je otvorila z Jonesovo opereto »Gejša«. Uprizoritev je bila nad vse častna. Čeprav ie gledališče znatno mami dotirano in skrčeno v številu osobja, »bora kt orkestra, je uspelo združena energiji uprave in muzikailnega vodstva podati dostojno Gejšo, nekoUko en miniature, a vendar v hvaležni obliko. Edino, kar je motilo, k nesorazmernost v redukciji: orkester, dasi spravljen na tnali im um, je še vedno preglasen, četo v nastopu vsega ansambla. Naslovna vloga k poverjena gdč. Udovičevi, Jaj v i®ri io v petju popolnoma odgovarja zahtevam. Mirna, sladka in čustvena je ta mala gejša, kii bi se lahko brez skrbi predstavila tudi na večjih odrih. Pri vseh predstavah je bila pred-m t spontanih aplavzov. Poleg nje se uveljavlja g. Harastovdč kot Kitaijec Vun-ši. S svojimi ko-mionama gestami in govori nekoliko pretirava, a v glavnem je dober tiip podjetnega in pohlevnega kitajskega obrtnika. Ugajati so dalje g. Skrbin-šek kot imeniten Reginald Fairfax, gdč. Savinova kot ljubka io živahna MO'lly, ki ima tudi dobro uporaben glasovni materijal, g Rasberger kot vzoren policijski šef, kii je v družbi z nadzornikom Takamini (g. P. Kovic) uspešno pomagal občinstvu do zdravega smeha, in gdč. KraAjeva kot dLstiogvirana Lady Constance, dočim bi bilo želeti zmernejše igre pri gdč. Starčevi, ki ima vlogo francoske tolmačice, Režija g. Harastovi-ča je pokazala dobro nmevanje miljeja in ve« večer diržala v atmosferi, kaikršoo si predstavljamo v oni zanimivi deželi. Zgrešil se je le glede vloge francoske to-lnračice Juliette, toi io je prekrstil v Josephine Baker, kar mi v nobenem stvarnem skladu z opereto. Dekoracija }e bila prav izvrstna. V muzikatnem oziru smo bili po nekaterih pevcih io po splošnem vtisu prijetno presenečeni, za kar gre posebna zahvala kapefl-niiku g. Hercogu. Občinstvo je do sedaj vse predstave posečaLo v zadovoljivem številu. »Ognjenik« (K otvoritvi gledališke sezone v Celju.) Novo sezono Mestnega gledališča v Celju Je Gtvoriilo letos mariborsko Narodno gledališče s Fuldovo veseloigro »Ognjenik«. Delo spada med dobre produkte lahkega žanra; je zabavno, efektno, nekoliko duhovito in nekoliko pikantno. Za podlago mu služi motiv: žena brez logike, ki privede v zakonskem življenju do nesoglasij, prepirov, ljubosumnosti, ločitve m sprave pod prvotnimi pogoji. Torej krog, ki nima začetka ne konca, vedno se ponavljajoč v življenju. Gosp. Jožko Kovlč je režiraJ igro, ki se J« uprizorila v torek, doe 15. t. m. v Celju, temeljito m s primernim poantiramjem. Igranje je bito enotno in harmonično, znanje vfog brezhibno, tako da Je postajala izgovorjava na nekaterih mestih skoro avtomatična, scenarija okusna, odmori kratki. Zakonski par: svojeglavo, muhasto, nelogično Sabino io k zakooolomstvu prisiljenega Eduarda, ki ga »žena n« razume«, sta podala gdč Kraljeva io gosj>. Joško Kovlč z naravnim temperamentom in rutino. Simpatičen je bil gosp. Rasberger kot sodni svetnik in svetovalec v zakonskih zaidevah Blom. Posrečeno kabaretno figuro je podate gdč Savinova kot bivša filmska igralka Vera Vereoa. Dobri sta bili gdč. Starčeva kot dojilja io sovražnica moških Kreiscen-cija in gdč. Udovlčeva v krepko diferenciranih vlogah služkinj Beti io Todni. Gosp. Pavel Kovlč je nastopil v mali vlogi stavbnega vodje Kruseja Gledališče Je bilo precej dobro obiskano in Po varšavskem koncertu Glasbene Matice Posebna umetnost Je, aranžirati v veliki poljski državi v kratkih osmih dneh pet koncertov od Krakova preko Katovic, za-padnega Poznanja, oddaljene Varšave in Censtotiove ter po'eg dolgih voženj in napornih nastopov nuditi udeležencem turneje še možnost, da si ogledajo in naužije-jo toliko lepote in s« seznanijo s kraji in ljudmi bratskega naroda. Kakor vedno doslej, je tudi to pot izvedel to nalogo mojstrsko vodja Matične turneije g. ravnatelj Mahkota. Njegov potovalni načrt je nudil zboru vse, kar je bilo v tesno odmejrjenem času mogoče videti in spoznati. Neprecenljive »sluge je pa storil Matici na njeni poti tudi naš rojak g prof dr. Ilešič. Id je zbor vse dni spremljal, z ljubeznijo vodil in razlagal vse znamenitosti nekdanje in sedanje Poljske, bil tolmač in ciceron, uvajal Matičarje " kot oriljubljen. cenjen tn spoštovan poljski domačin in znanec vseh najodličnejših poljskih, posebno varšavskih družabnih, umetniških krogov v vse družbe. Pevski zbor mu je poklonil skromen spominski album kot znak hvaležnosti, a % zavestjo, da ne bo mogel nikdar poravnati velikega dolga, ki ga ima napram temu idealnemu prijatelju za vse njegovo ogrortmo delo pred. turnejo in ljubeznivo pomoč med potjo. Prestolica Varšava je izkazala Glasbeni Matici izredno pozornost in počaščenje. toplo zakurjeno. Mariborski gostje so s« > prvim nastopom v norvi sezoni v Celju dobro odrezati. Pričakovati jc, (te bodo povsem opravki® nade, M Jih stavi vanje celjska publika. R. P. Deseti zvezek JLjublianske-ga Zvona" Izšla Se oktober ska številka »Ljubljanskega Zvona« z naslednjo vsebino: Povodom 60-lewi in čap-kov . Antologijo sovjetsko • ruskih pisateljev napoveduje med svojimi jubilejnimi publikacijami znana nemška Reclamova knjižnica, ki je pravkar izdala tudi antologijo najmodernejše nemške lirike, organsko nadaljevanje znane Benzmannove antologije moderne nemške lirike. . Lotijev dnevnik. "Pariška cPetit Illustra-tion» je pričela objuivljati intimen dnevnik sloveČega pisatelja Pierre Lot'ja. Dnevnik vsebuje vse polno zanimivosti, deloma tudi pikanterij, saj je imel Loti ljubice na «'ueh kontinentih. Objavljanje teh zapiskov je vzbudilo v francoski literarni javnosti veliko pozornost. cNova Murika>. Oktobrska (5.) številka. iNova Muzika» izide danes. Zakasnila se je zaradi tega, ker je bil glavni notorez beograjskega tiskarsko - umetniškega zavoda iZlatibor>, v katerem se «Nova Muzika> sedaj tiska, 14 dni bolan. Zvezek ima literarne priloge, ker je imel 4. ivezek dvojno, ima pa dvojni obseg priloge «Mala Nova Mu-zika>, ker take priloge ni imel 4. zvezek. Številka obsega 16 strani noti»ega tiska za klavir umetniške plesne vsebine komponistov J. Pavčiča (Spomin na orvi ples), J. Ravnika (Valse melanholique), M. Bra/ni-čarja (Tango) , Sr Koporca (Menuet), M. Tajčeviča (Prva mala suita v štirih stavkih). SL premrl (Dva otroška plesi). E. Adamič d otroški plesi) in SL Osterc (Valse lente). nujno prosi vse naročnike, da poravnajo naročnino, ker je f-r tev Vseslovanske pevske zveze g. dr. Surzynski. ki se je udeležil, tudi večernega banketa. Banket na čast »Glasbeni Matici«. Ta banket, ki ga je priredil na čast Glasbeni Matici sprejemni odbor v prostorih »Veslarskega kluba«, je po svojem razkošju in po odlični udeležbi pokazal, koliko pozornost je posvetila Varšava posetu Glasbene Matice. Ni nam mogoče navajati detajlov. Prvovrsten koncert najboljših solistov varšavske Velike opere, sijaj, navzočnost glasbene, kulturne, znanstvene in družabne elite, zastopnikov oblastev, tiska, pomembni govori, napitnice, petje, ples. Vse je izzvenelo v veliko priznanje Glasbeni Matici, kulturi Slovencev in Ljubljane, v veliko jugoslovensko - poljsko manifestacijo in kulturno pobratimstvo. Odposlane so bile skupne brzojavke našemu kralju, predsedniku poljske republike. Na pobudo gospoda ministra Ponikow-skega le bila poslana mestu Ljubljani brzojavna zahvala Udruženja poljskih pevskih in glasbenih društev, da je poslala Varšavi Glasbeno Matioo — Zadržanega g. poslanika Milankoviča je zastopal višji konzularni uradnik. Navzoča in presrčno akiamirana pa je bila ga. poslanikova soproga. Obisk v Censtohovu. Malo je ostalo časa za počitek, ker je vlak proti Čenstohovj odhajal že zgodaj. V Censtohovi prisrčen sprejem zastopnikov mesta in krasno organizirane požarne stra- da mb po posameznih žuipah in društvih! Zato se nam zdi naravnost smešna trditev nekega tukajšnjega lista, ki je poskusil napraviti nekako primero med sokolsko in orlovsko razstavico, pa trdi, da si je Skušalo Sokolstvo pomagati z raz-ndm bičem, da prikrije svoje siromaštvo. Brez bahavosti ugotavljamo samo to, da smo na raz-stiaivnih pultih nasproti sokolskega kotička zaman, iskali kakih strokovnih knjig m s ličnih pripomočkov, ki jih izdajajo telovadne organizacije, kamor se mora prištevati tudi orlovsko. Kakšni so bili motivi zoipetnega drezania v Sokolstvo, je znano, dovotlij, toda uspeha tudi sedaj ne bo mikakega. Vsak naj gre svojo pot, kakor ve- in zna! Ljubljanski Sokol naznanja, da se bo vršila 24. novembra t. i. slavnostna telovadna akademija in 25 novembra slavnostni občni zbor. Podrobnosti slede. — Odbor. Sokol I. na Taboru v LJubljani priredi dne 24. novembra v proslavo 10-te t niče osvobojenja veliko telovadno akademijo ob sodelovanju vseh tolovadnh oddelkov io svojega orkestra kakor tudi ostalih odsekov društva. Prireditev se bo vršila v veliki: dvorani Sokolskega doma na Taboru io opozarjamo nanjo že sedaj vse sokolsko občinstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Sokolskl kolcdir za članstvo in naraščaj izda tudi letos Jugoslovenski sokolski savez v običajni obliki. Po vsej priliki izide koledar že v prvi polovici novembra in se bo takoj razposlal na vsa društva in župe, tako da ga bo imel vsak člao pravočasno v rokah. Prispevke so poslaii za koledar samii priznani sokol s ki delavci, tako da bo tudli letos za vsakega funikoijonarja ki Slana dober priročnik. Odborova seja JSSS se bo kakor običajno, tudi letos vršila pričetkom decembra v Ljubljani. N* dnevoem redu bo med drugim proračun za leto 1929, dailje vse pripravljeno delo za glavno si ip-ščino, vsesokolski zlet v Beogradu itd. Klavirji! 12179 Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za kon-servatorij. Glasbeno Matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK - LJUBLJA,NA Gregorčičeva ulica 5 I. že, ki je organizirala popoldanski ljudski koncert. Z avtomobili je bil zbor odpeljan Po obedu na Jasno goro k Čudodelni Majki božji, kjer je prijazni prijorjev namestnik ljubeznivo razkazal ogromno baino bogastvo, ki ga hrani iz vseh dob sijaja in tuge poljskega naroda to pribežališče vseh Poljakov, kamor so se zatekali kralji in siromaki po uteho, kamor so pošiljali kralji in plemenitaši svoje bogate darove v zahvalo za čudodelno pomoč Majke z Jasne gore. Poklonil ji je cesem. edino svoje bogastvo, tudi Matični zbor. — Takoj nato se ie vršil ljudski koncert v natrpano polni akustični dvorani Gasilskega doma. Hvaležno in z velikim priznanjem je sprejelo občinstvo slovensko pesem in zahtevalo dodatkov, a Matičarji so morali na vlak, ki jih je odpeljal proti LJubljani. Prekrasno delo je dovršila Glasbena Matica s svojo poljsko turnejo, utrla je naši glasbi pot med veliki bratski narod, ki nas žal še tako malo pozna. Naj bi izrečene želje naših in njegovih najodličnejših zastopnikov našle popolno izipolnitev, da bi po tem velikem pomembnem začetku vzrastla med nami in Poljaki krepka kulturna vez, a iz te pobratimstvo in srčno prijateljstvo obeh narodov. drve, koks. angini premije .ILIRIJA. Vilharjeva cesta ca Glav. kol.. Kralja Petra trg 8. Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820. halo! halo! RADIO fr«nc BAR Ljubljana, Mestni trg 5/1. Strokovna Radio tvrdka I Speci jaliteta: Kompleten 3-ceven RADIO BAR aparat. x akumulatorjem, anodo, antenskim ta zemeljskim materialom zvočnikom le Din 1950. 12303 Vsa Evropa v zvočniku Kompleten detektorski aparat, s podstavkom za kristal Is kristalom slušalko. antenskim in zemeljskim materijalora le nia 245.-% Zaradi usodnega nakupa In velikega konsuma cene sestavnih delov globoko znižane Glavno zastopstvo tvrdke P. HORNY, Dunaj, za NEUTROVOKS-aparate. Z neutrovoksom poslušate ne samo Evropo^ marveč tudi Ameriko 1 Za krojače! Nova, velika Za krojače Kniiga krolaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUN C, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis (tnjig-e 2 Lutzove peči © in peči 9> Monolit" Inž. GUZELJ, Ljubljana VII. Jernejeva cesta štev 5. Ra,notam Ccmz-ova elektromotorji, Voith-ove male turbine, toplodaf »CALEFACTOR« (patent Šiška) in Samotna opeka. Teiei 3252. Pavel Šimenc pokopališki vrtnar — SV. KRIŽ*LJUBLJANA — se priporoča cemj. občinstvu za okusno aranžiran je grobov za Vse svete, kakor tudi za napravo različnih vencev in šopkov ter drugih aranžmajev. Cenj. naročila se sprejemajo tudi ▼ , CVETLIČARNI, SV. PETRA CESTA 33, kjer Je v zalogi tudi vedno sveže cvetje po zmernih cenah. 12279 a M. Sedovnik, trgovina Ljubljana, Florijanska ul. 6. 12295 j Strojno in ročno vezenje zastorov, posteljnih preprog itd. od Din 50"— | naprej. Predtiskarija, naročila za strojno pletenje. Izdelovanje ženskega perila od Din 3"— naprej. — Volna — prejca, Entlanje Din 1*— do 1"50 za meter. | Obratovodja (inženjer) spreten, energičen, izurjen v gradbi strojev, mlinov, kotlov, transmisiji in v livu, dober organizator želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod „25 iShrige Aus- landsprpxis. 122^ Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarif) RAJKO TI IRK. carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta 9 (nasproti carinar niče). Revizija pravilnega zaračunavanja ca rine po meni deklariranega blaga in vse in formarijp brorplafno 18' d. m. c. znamvanec, Perl - prejica, kvačkanec ter Mouline 188 v raznih barvah in najceneje kupite le pri tvrdki OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15 Na debelo! Velika zaloga. Na drobno! GALOŠE j IN SNEŽNE ČEVLJE prinesite v strokovnjaSko popravilo v Florjansko ulico 5, trgovina z usnjem Franc Vehovc. Popravila izvršujem najskrbneje in po solidnih cenah. 12259 Restavracija Gorenjski kolodvor Vljudno naznanjam, da bom vodila restavracijo »Gorenjski kolodvor«, Ljub-Ijana-Šiška, in se priporočam cenjenim gostom, prijateljem in znancem za obilen poset Za točnost in postrežbo jamčim s svojim dosedanjim poslovanjem. Katarina KOROŠEC, restavracija »Gorenjski kolodvor«. n Lepota očesa in las SEVE ASIATIQUE. Z vporibo tega preparata dobimo iivanredno bujne, goste bi dolge obrvi in trepalnice, a a tem dobijo oči tisti pikantni, dra-lestni in privlaCljivi pogled. Din 46 01R D" ORIENT ima isto »vojetvo kakor «Sčve Asiatiqne», samo da , _„t8*°ea8no barva v temni barvi. 55 Din KOPELJ ZA OCI daje ofiem oni Mjnamljivi, lepi to blisteči posrlod. O« postanejo bistre, svetle to ognje-ne, a rdečilo, trudu ost in motni pogled takoj izgine. Din 58. ORISOLDE nam daje po preteku ene uo«i nararne kodrarte ia«e. Kodrj so dolgotrajni in d«jo vsakemu obratu draiost to camamljivoat Din 40. CAMILLIEN EXTRAKT je najboljie iredetvo n dobivanje rvetlo-plavih la«. Din 40. EAU DE QUININE znani specialitet u nego ta«. — Daje lep sijaj to mehkoto, a zabranjuje izpadanje in odpravlja perbut 22 Din. TAPPER neprecenljiv za dovršeno masažo ta ja&itev nviSic. Obraz postane elastičen to jako pomlajen. — Danes prvi atribut vsake dame. Din 60. PUDER za masiranje in čiščenje obraza. Najboljla ea-menitev za škodljiva mila. Odvzeima dovršeno vso mast Din 18. SOJEDEC (MITESSER) bomo odpravili najlalje * po-močjo praktičnega in»trumpnta s poleg pripadajočim lotionom «Tannee. Comedons*. Priporoča w vsakemu. Ne pušča nik&kih brazgotin. Din 50. MUGETTA LOTI ON odpravlja ▼ teku ene no 8 I vse šolnine pege. rumene to rdeče madeže. Din 40 «CENTIFOLIA» kozmetiški zavod. Zagreb, Die, 87. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenjt psov. samokrese. topiče, zaloga lovskih In ribiških potrebščin ter umetaln) oceni P. K. KAISER. ouškar. Lfobliana. Selenburgova ulica št 6 KUPUJEM j talno *sako množino KOSt<3Fl!€V€9d taninskesa lesa. smrekove skorle, cele in zdrobliene, smrekove hmeljeve droge abljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. iss FPANC OSET Sv. Peter w Savniski dolini. PROTI IZ j* AO AN JU t AS in za pospeševanje rasti močnih in zdravih las ni nič bolj« šega kot je staroznana ČILAGG-POMADA Ze 50 tet jo milijona hvaležnih odjemalcev po vsem svetu uporabljajo. VaEki lonček (100 g) Dim 60; (trojni lonček Dšn 90. K vsakemu lončku je potreben: Speoijal-shampoo za 20 pranj glave. Din 25 Poštnina posebei Naslov: Aurora, Sekt. 16, Novi Sad, Zeljeznlčka 38- Tovarniški kompleks Klavirje uglažujem ter popravljam strokovno to čisto. Potujem tudi na deželo. — Feliks P ® v š e. uglaš. klavirjev. Ljubljana, hotel »Lloyd» Sv. Petra cesta. Tel. 33 65 12171 Smrekov, jelov in borov rezan les velike in majhne količine, celoletne produkcije — išče zastop* nik velike, plačila zmožne inozemske tvrdke za celoletno do« bavo. Producenti in žage naj ponudijo celo ali delno produ k« I cijo pod «AkTeditiv 12.345» na oglasni oddelek »Jutra«. 12276=® | v neposredni bližini Kamnika, z dobro in stalno | vodno silo, šestimi objekti v brezhibnem stanju, | električno napeljavo itd, pripraven za kovinsko * | industrijo se ugodno proda. Naslov pove oglasni t oddelek ,,Jutra'4. 12215 ♦ ................................•♦♦>♦♦>♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦« Naznanilo. 1,302 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril 12267 JANKO J. HRAST a rt. kapetan I. Icl. CANA GLIŠIČ poročena Oetjelc-Čuprtja, 21. oktobra 1©28. a z n a n i I o. CIRIL KUSAR, dimnikarski mojster, Sv. Petra cesta 50, vljudno naznanjam gg. hišnim posestnikom, da izvršujem vsa dimnikarska dela po najnižji ceni in BREZ LETNEGA PAV* ŠALA ter se najtopleje priporočam za delo. S spoštovanjem CIRIL KUŠAR prej Iv. Vrhovec, dimnikarski mojster, LJUBLJANA. lastno krojaško delavnico za dame in gospode ter bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela po strokovnem znanju (dokaz večletni poslov, in prikrojevalec tvrdke p. p. tirata Jos. Kojtna Ljubljana, ter samo v boljših delavnicah v Grazu. Dunaju, Bazelu, P rizu, Monte Carlo, Niča. Vichy, Nantes, London), najsolidneje, ceno in točno. Prosim Vaš natančni naslov, pridem tudi na dom po naročilo. Priporoča se Albert Rojina Ljubljana VII, Celovška cesta 43 Avtobus Št. Vid, postaja gostilna Keršjč, 1 Din. Tekstilna tovarna v bližini Ljuoijane išče samostojnega elektromonterja kateri je izvežban v visoki napetosti na enakosmeren m vrtilni tok in obenem zmožen samostojnega popravila mo* torjev ter dober instalater. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov pri prostem stanovanju, razsvetljavi in kurjavi pod Šifro »Trezen« na upravo »Jutra«. 12253 Velika izbira — najnižje cene Dvokolesa od Din 1000 — Šivalni stroji od „ 1400-— Otroški vozički od „ 240.-Motorji po najnižji ceni. Ojileite si pred nakupom našo zalogo. Prodaja aa obroke. — Ceniki tranko. »Tribuna«4 F. B. L liubliana, Kariovska cesta št. 4. l2289" Izurjena prodajalka ali pomočnik ! za papirno, galanterijsko oziroma knjigotržko stroko z dobrimi referen-eami se sprejme. Ponudbe s prepis spričeval in sliko na upravništvo tega lista pod »Galanterija 46". Istotam je tudi mesto blagainičarke. Mluvi češki Si parla italiano On parle fran£ais English spoken Štedite čas in denar. VELEBIT biro za informacije in posredništva Telef. 17—25 BEOGRAD Zeleni Venac 21 Izvršuje z uspehom najhitreje in najtočneje vse posle pri vseh državnih oblastvih v Beogradu, proti skromni nagradi. Posle vrše samo strokovnjaki z dolgoletno administrativno prak so.Na zahtevo pošljemo vsa potrebna pojasnila. 12 i ii SOLfl JEZIKOV METODA BERLITZ Kralja Petra trg 8 L Ponovno in tarečno opozanjaimo na ta, da ao naši profesorji za francoščino ROJENI FRANCOZI, za nemščino ROJENI NEMCI, za Italijanščino ROJENI ŠVICARSKI ITALIJANI, za angleščino ROJENI ANGLEŽI, i. t. d. za srbohrvaščino, ruščino, ...... Gojenec SLIŠI pni lekcija FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA ia odgovarja z izgovorom to naglasom FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA. - Uči s« strogo po načelih Berlitzove metode, t J. brez vsakega napora, kaikoir se je kot otrok učil materinega jezika. W NOVI TEČAJI v vseh jezikih se prlčnefo tekom tega tedna. — Kdor se zanje zanima, naj se oglasi v tekočem tedna med 10.—12. predp. ter med 2. pop. In 8. zvečer na: KraMa Petra trgu 8/1.. Ljubljana. Jaona zahuala. Moj umrli soprog, vseučiliški profesor, ravnatelj rudarske šole, ter predsednik Rudarske zadruge v Celju g. inž. Jaroslav Plzak sklenil je leta 1925. pri Občni zavarovalnici Assicurazioni Generali po njenem Generalnem zastopu za Slovenijo v Ljubljani zavarovalno pogodbo za večjo vsoto, ker so mu pogoji tega skoraj v vseh državah Evrope poslujočega starodavnega zavoda med vsemi drugi mi najbolj ugajali Pred kratkim je moj soprog preminul, nakar mi je ta ugledna zavarovalnica takog po prejemu potrebnih listin izplačala brez odbitka celotno zavarovalnino. Radi te promptnosti in kulantnosti se omenjeni družbi, posebno pa gospodu ravnatelju J. Rogerju za njegovo ljubeznivost, iskreno zahvaljujem ter družbo najtopleje priporočam cenj. občinstvu. i . * Ljubljana, dne 20. septembra 1928. 12305 Ida pk^k ZAGA 1221^ z dobro stalno vodno silo in stavbami, ki ne potrebujejo popravila stoječa ob cesti v neposredni blžini Kamnika, pr pravna tudi za manjšo industrijo, UGODNO NAPRODAJ. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" Zahvala. Povodom moje 501etnice ob rtov ao j a sem bil deležen toliko čestitk, da mi bodi dovoljeno, da se tem potom vsem najtop« lejše zahvalim. Posebno zahvalo pa izrekam še Obrtniškemu društvu v Ljubljani, ki mi je priredilo nadvse lep večer, oso« bito društvenemu predsedniku g. Josipu Rebeku, glavnemu tajniku Zbornice TOI g. dT. Fran \Vindischerju in načelniku ministrstva trgovine in industrije dr. Rudolfu Marnu za lepe nagovore, kakor tudi društvenemu pevskemu zbo-ru, za krasne pesmi. Ljubljana, dne 20. oktobra 1928. 12278,a IVAN ROZMAN. Kaj nudi orijentalski salon Barvarna ..ŠTORA" d. d. St. Vid nad Ljubljano V naši tovarni v Gameljnah imamo za lastne izdelke moderno urejeno belilnico in apreturo, v tovarni Št. Vid pa smo letos napravit moderno barvarno. Vsled tega prevzamemo v beljenje večje množine bombaževine ter v barvanje istotako večje množine svile, volne in bombaževine. Dopisi na .ŠTORA" d. d. Št. Vid nad Ljubljano. »TEHERAN" na Sv. Petra cesti 44??? Krasno zalogo vsakovrstnih ročnih del, rezbarskih izdeb kov, orijentalskih kavnih servisov, posodo in orožje ter anti« kvitet Orijenta. Perzijske preproge, med drugim tudi najlepši pirotski, bosanski, zeniški, srbski, macedonski in angorski vzorci Sprejema ▼ popravilo poškodovane perzijske preproge. —i Zamenjava preproge ali pa jih vzame v protiračun — Vsakdo naj obišče to stalno razstavo. 12.242 sk ZASTOPNIKI kateri »o Se z uspehom potovali, ae iščejo za prodajo polje« delakih strojev. Šivalnih strojev, motorjev in koles ter sorod' nih predmetov. Reflektira se na prvovrstne zanesljive moči proti dobri proviziji in eventualno posebni bonifikaciji. Za» stopniki se iščejo za vso Slovenijo, posebno za okraj Ljuto« mer, Prekmurje, Celje, Savinjska dolina, Vransko, Vojnik, Sevnica, Brežice, del Hrvatske ter Kranjske, Dravsko dolino in Koroško. Agilni gospodje naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na oglasni oddelek cJutra» pod šifro »Potnik 132». 12277*» t Sinclair Gluck: Zlati panter 31 Larry, ki se je bil čisto zaljubil v Mooreta, je bil ves besen in je prisegel sovražnikom maščevanje. , Pravkar sem mu bil zaupal svojo skrb zastran gospodične van Cleef in ga poprosil, naj po telefonu vpraša njeno teto, ali se je že vrnila; ko je telefon pozvonil. Lanry je stopil k aparatu in s-e je vrnil ves preplašen. »Kapetan Peters vas kliče. Rad bi takoj govoril z vami. Pravi, da je zelo nujno.« Skočil sem v svojo pisalno sobo, sedel za mizo in prijel za slušalko. »Alo, kapetan Peters. Tukaj Clayton.« »Alo, CIayton!« se je odzval osorni glas policijskega uradnika. »Pravkar sem zvedel, da se je v hiši najinega prijatelja nekaj zgodilo in da ste bili pri tem ranjeni. Kaj pa je bilo?« »Vlekli so ga s seboj,« sem odvrnil, »in malo je manjkalo, da se ni tudi meni tako zgodilo; vedo pa o naju vse.« »To je slabo — zelo slabo,« je odvrnil kapetan. »Toda zgodile so se še hujše stvari. Iz svojega stanovanja se boste morali takoj preseliti. Pravkar sem slišal, da mislijo drevi priti po vas. Baje gre za nekakšen vlom; vašo listnico s posetnicami so našli na stanovanju nekega Vininga, in zato vas hočejo spraviti v ječo. Najbolje je, da takoj izginete.« »Ali. za Boga, kapetan, mar tega ne morete preprečiti?« »Ne morem, gospod. Moja moč ne sega tako daleč, a vaši nasprotniki so zelo mogočni in vplivni, o tem ni dvoma. Bolj pametno je, da pobegnete!« »Nu prav. Ali ne bi mogli vsaj sporočiti našim prijateljem, kaj se je zgodilo, kapetan?« fv< »Lahko, gospod. To storim.« »Se nekaj, kapetan. AH hočejo prijeti tudi Larryja?« »Vašega slugo? Ne, mislim, da ne. Zaporno povelje velja Samo za vas. Mogoče pa je, da ga primejo kot pomagača, cev sa ne najdejo doma.« »AM tega ne morete zabraniti, kapetan? Od nekod vendar moram delati. Vidi se mi, da so danes ugrabili tudi gosipodično van Cleef. Če bi Larry ostal tu in bi mogel govoriti z njim po telefonu, bi bil moj položaj vsaj nekoliko lažji.« »Tega vam ne priporočam, gospod. Vzemite ga rajši s seboj in skrijte se. Ne oklevajte, morda so v tem trenutku že na poti k vam.« »Prav, kapetan,« sem odvrnil. »Obvestite šefa neutegamo zastran slučaja van Cleef.« »To se zgodi, gospod. Do svidenja!« S temi besedami je kapetan odložil slušalko. Dogodki so prehitevali drug drugega. Z razbolelo glavo sem sedel za pisalno mizo ter premišljeval o nevarnostih, ki so me gotovo še čakale. Toda treba se je bilo podvizati. Viknil sem Larryju, naj pospravi najpotrebnejše zame in zase. »Takoj morava izginiti odtod! Policija nama je za petami. Neizogibno sicer ni, da greste z menoj, kajti za vas ni zapornega povelja — a mene utegnejo vsak trenutek prijeti.« »Bogme, to je vražje slabo!« je viknil Larry iz sosedraje sobe. Nato se je zahahHal. »Takih stvari sem že nekaj doživel. AR naj vzamem vlomilsko orodje s seboj?« »Seveda! Ali mar hočete, da ga najdejo tukaj?« Pospravila sva nekaj stvari v dva ročna kovčega. Denarja sem imel dovolj pri sebi. Nato sva za nedogleden čas zaklenila stanovanje in stopila v dvigalo. Toda sprejem, ki nama ga je pripravil mrzli vnanji svet, je bil veliko bolj vroč, nego nama je prijalo . . . Baš ko sva se približala hišnim vratom, se je na oni strani ulice ustavil policijski patruljni avtomobil. Za trenutek sem v neodloč- nosti obstal na mestu. Tedajci sta skoečla dva redarja iz voza in kronila proti vhodu, tako da mi ni ostalo drugega kakor stopiti s kar moči nedolžnim obrazom na hišni prag. »Z menoj, Larry!« sem zamrmral. »Če naju ustavijo, pobegneva vsak v svojo stran in se dobiva ob desetih v restoranu Times-Šquare.« Mirno sva šla mimo redarjev, ki nama nista delala neprilik. Ko sem se kakor po naključju ozrl, sem videl, da gleda eden izimed njiju za nama, md tem ko se drugi razgovarja s strežajem, ki mu je gotovo povedal, da sva pravkar ostavila hišo. V svojo radost sem našel avtomobil, ki ga je popoldne Larry najel zame, še vedno tam, kjer sem ga bil pustil. Kakor se je izkazalo, se je bil Larry dogovoril za ves večer. »Brž na voz, Larry!« sem rekel hlastno. V naslednjem trenutku so že vpili za nama. »Na veliko centralno postajo!« sem viknil šoferju. »In vozite kakor satan!« Baš ko se je avtomobil premaknil, je prvi redar pritekel do naju. »Stojte! Govoriti moram z vami!« S tem klicem se je vzpel na stopalo. Obrnil sem se k njemu: »Prav žal. Ne utegnem. Ujeti moram svoj vlak. Skočite dol, dokler utegnete!« Vozila sva s polno hitrostjo. Namestu odgovora je segel redar po svojo piščalko in jo nastavil na ustnice. Toda preden je utegnil zažvižgati, sem ga udaril s pestjo pod čeljust Videl sem še, kako se je nekajkrat prekopicnil po cesti. Žal mi je bilo, toda za razgovore ni bilo časa. Za avtom so klicali in šofer, ki je bil videl udarec, s katerim sem pahnil redarja z voza, je hotel ustaviti. Policija, ki nas je zasledovala v svojem avtomobilu, je žvižgala za nami. Larry se je sklonil naprej in nastavil šoferju mrzlo cev samokresa na tilnik. »Vozite spet s polnim plinom,« je velel, »če ne, vas upihnem!« OSTATI V FORMI Ostati v formi, je glavna želja ne samo športnikov, tem« več tudi umstvenih delavcev, ker odvisi sreča in blagostanje intelektualnega delavca od njegove možnosti, da izkoristi svoje znanje in svoje sposobnosti. Borba za življenje je za duševnega delavca posebno težka. Naša doba zahteva pojačenje naše duševne in fizične delovne sposobnosti, ako hočemo, da ostanemo na višini svoje naloge. 0VOMMT 00 rr, CM vsebuje v malem obsegu zelo veliko hranilno vrednost ter vnosi v telo v obilni meri in pravem razmerju vse one hra» nilne elemente, ki so za ohranitev zdravja, a zlasti za pre* hrano mozga in živcev potrebni OVOMALTINE predstavlja najboljši izvor energije za vsakogar, ki duševno ali telesno intenzivno dela. BON brjj ICO Izrezite In pošljite nam:- Dobiva se povsod! — Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec »OVOMAl TINE«. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednosl pri tvrdki Liad. Baraga, Ljubljena Šalenburgova ulica 6 I* 1rez3lačen aout. 15-tetnr garanciji: Telefon št. 980. » tMt^mttii&ffimrtMmM NESTLE-JEVA DELA DECO KREPKO IN MOČNO Zoro voda proti sivim lasem! «. Ne barva, temveč vrača sivim * lasem prednjo naravno barvu. Zak. za&ft. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajtn. Cena seklenici brez poštnine Din 35'—. ZOBA VODA I. OREL, ZAGREB, Duga ulica 32. 240-a Preprodajalcem damo popust i LOKOMOBILE MOTORJI UttMPIM n* JAREMNIKI SMLft. Povodni piačtin pogoji Brača Fischer ZAGREB, Ounduliceva ul. 36 d. d. Piašč Iz dobrega melto-na v vseh barvah Din 268.—, iz modernega melirane-ga sukna Din 320. iz finega velourja Din 780. obleka Iz modnega flanela Din 90, iz moderne volnene tkanine Din 300. dunajska konfekcija Din 550, trpežno volneno krilo Din 48. fino ševjot krilo Din 72. moderno volneno Din 90,krasna flanel bluza Din 41, velour Din 64, dekliška parhent obleka Din 38, dekliški suk-neni Dlašč Din 145« vse v krasni izdelavi. solidno in dobro blago razpro-daia veletrgovina R. STERMECKI, Celie št. 20. Slov. Pišite takoj po veliki novi ilustrovani cenik z več 1000 slikami. Kar ne ugaja se zamenja, ali vrne denar. Naročilo čez Din 500.—. ooštnine prosto. Dspfiig iisa 19.161! popisne dr. 3/an £ah v Knjigi spominov. Broširana vel a Din 30.-, v - platno vezrna B n 40 - - 3z0aU 237 Knjigarni Tiskovne zadruge v pijani prevrneva 54 (nasproti gl. paste) k ji k n n n ji orir mr u nmnnuuuuuLJi JUUuumuannmaDom IVANKA STEGNAR mod it salon Ljubljana, Stritarjeva u!rca fttev. 9 priporoča svojo veliko zalogo damsdh klobukov. Najnovejši moleli. — Žalm klobuki vedno v zalogi. Popravila točno in ceno. wwnwgwif« «~w hhuphbiib TTnnrnrrr n n imnrini n n ro 'o t; » n Poslušaj možiček! Predno kupiva blago za jesenske in zimske obleke, pojdiva v iv a Radovljico k Vinko Savnik-u Tam je krasna izbera vsakovrstnega blaga po zelo ugodnih cenah. Nikdo naj tega ne zamudi!_ Kast brade pri damah « vse nadležne dlačice n* tflnfc ku pod oazduho to u obraze odstranite stmf na aatprtpro any. Ljubljana. Dua energična POSLOVODJI z dokazano dolgoletno prakso v ključavničarskih poslih, gornjega in dolnjega stroja s parnim ogrevanjem in zračno kočnico na potniških vagonih, sorejmemo. Istotam sprejmemo tudi takega mizarskega in pleskarskega poslovodjo. Ljudje, energični, z dobro opremo, naj pošljejo svoje obSirne ponudbe z opisom dosedanjega življenja in za-ooslenja na Fabriku vagona, Kroševac. .'17* »+»e»e»♦♦♦»»+»♦♦♦♦»»»ee*» »•••«ee«ee»ee KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! C E Veliki ilustrovani dobite zastonj! Zahtevajte ga od sklad. mElNEL r» HEROLD TV0RNICA GLASB l. G AMOFONDif IN HARMONIK R. Lorg r MARIBOR št 101 Violine od Din 95--. Ročne harmonike od Din 85'-. Tambure od Din 98* . Gramofoni od Din 345 - daije Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih na odplačila m v gc • to vini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Knjeginje Ljubice ul. IS, 6—10. mezzaraf i 12236 Agifen potnik 25 do 30 let star, neomenjen, če mogoče iz stroke kolocialtaega blaga, z dobro trgovsko odgojo in (tovolfnim znanjem slovenskega in nemškega Jeziika, moire z dovršenim in zanesJervim dedom dobita s t akno nameščende v večjem podjetju. Roikopcsne pomirit* s prepisi spričeval se prosi poislaiti pod »Marljivost 105« na lnterre-klam d. d., Zagreb, Maoovska 28. 1220S Specijaina tovarna strojev za o:)de€* mcdJL ogLasou, /* paAaU* QqLcu*A oddtUk J&TRA. LfuHfOAa, Pr%Mnuyvou ul 4 Cdbovno r&iuA, parUa Lnx*d*u+ L/uMpta&Jt rtJjl U či li - SprMJtLoye. malih, oglasov za, prv* kovUfo HtoiUuf JUTRA zaključi, (Last, pnd, izidom, Usia, ob r? uri,. Pozsuft. sprtjth, oglase botLopru-občtsu, u nasLcdnj*, sUutlkis lucla> TaUfan stauilka 2492 Mah oplaM.. ki iluzijo v po/ruLmahu- uusoa/cdn* tuurmu. obaAJUfa.. utaJta bisuia. 50par. Maj/nanjsi ZAt**k Vin 5V PruLojbtna zaK/rcr Vun, J—. tvuJv*, dopteovan/aui oglasi, trgovskima ah. rtklajrutuja uiača^L vsaka btsuia Dui r-Vajmanjjt. irustk Dulht- Pnjiofbuia za iifro Um prutojbi Kt jt vpoAah. obvum, z naroedon. ucu-s* oglase tu. pnobafr TtUforu s Umika, 2492 Kuharico popolnoma (možno, tts.ro 25 do 30 l«t, « dobrimi »pričevali takoj sprejmem Ponudb« sa Drogerijo — Kranj. 35354 2 čevljar, pomočnika tj trpežna in finejša dela. • urano in stanovanjem v hiši sprejme v trajno delo Dali Anton. Črnomelj Plača po dogovora. 85350 Elektromonterja popolnoma samostojnega, ta visoko in nizko napetost. • dobrimi spričevali »prej. vemo takoj — Ponudbe prepisi spričeval na ogli« oddelek »Jutra* pod Šifro »Zvest elektromonter* 35349 Klavec perutnine dober in zanesljiv delavec dobi službo Viljem Abt., Maribor, eksport perutnine 35248 Kuharico prvovrstno, sprejmem proti dobri plači Reflektantinje naj se javijo na naslov Pilana Pere G n ječa. Svetlina. Bosna. 85179 Kroiaške pomočnike dobro izurjene za velika dela sprejme krojaška delavnica tvrdke »Elite* — Prešernova ulica 9. 35465 Brivskega pomočnika perfektnega v striženju bu-bj frizur in onduliranjn — eprejme s 1 novembrom v •talno mesto Privšek. Jurij ▼ Šoštanju. 85434 Prodajalko mešane stroke, z dežele — rmožno vodita podružnico, sprejmem One. ki so vajene gostilne, gospodinjstva tn nekoliko Šivanja, imajo prednost Takojšnje ponudbe na ogla* oddelek »Jutra* pod »Mlajša moč* 35509 Učenca ali učenko s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom v Ljub ljani. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo z dežele Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod šifro »Poltenih staršev*. 85&iž 2 čevit. pomočnika dobro izvežbana za boljša dela, sprejme takoj v stal no delo Ignac G r a š i f Kranju. 35527 Prodaiaiko sanesljivo in pošteno iščem Sa moško konfekcijo po »ejmih. Potrebna kavcija 60 000 Din Nastop takoj Istotam se sprejme za popoldanske ure 30—401etna gospodična ljubiteljica otrok, k trem šoloobveznim otrokom Na. stop takoj Naslov v oglss oddelku »Jntra*. 35575 Mehan. delavnica Osijek I. Desatičina nI. 27 vzdržuje stalni šoferski tečaj s strokovno teoretično in praktično izobrazbo. — Prijave kandidatov sprejema F K Planer, mehanik, Osijek L 25010 Trg. pomočnik mlad, ki ima veselje do potovanja, m sprejme na deželo Reflektira se samo na tremo m agilno osebo, vajeno vsakega dela. Nastop takoj Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lep nastop. 35512 Trg. pomočnika galanterijske stroke, sprejmem. Le agilni in vestni ter živahni in spretnj prodajalci naj pošljejo ponudbe s sliko na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Prvovrsten*. 35600 Prodajalko ki ima že nekoliko dohodkov, starejšo, pošteno in zanesljivo, s 2000 Din kavcije, sprejme trafika. — Predstaviti se je med 14. in 15. uro pri Frank. Celovška cesta 34. 35529 Vajenko hčer železničarja, iščem za galanterijsko in delikatesno stroko. Hrana ln stanovanje v hiši. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Poštena va jenka*. 35278 Kontoristinjo perfektno v nemščini in zanesljivo v pisarni, sprejmem Ker nimam žene, bi tudi vzgojevalno vplivala na otroke. Ponudbe po možnosti s sliko in naznanilom dosedanje službe ter starosti na oglasni oddelek Jutra* pod šifro »Znosna simpatična*. 35710 Zavarovalnica v Liubliani išče reduciran ega uradnika ali vpokojenc* za interno delo od 8 do 14. ure — Oferte t curriculom vitae nasloviti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zavarovalnica*. 35457 Zastopniki! Podamo Vam naslednje pismeno. Z našim zastopstvom zamorete v par urah dela dnevno zaslužiti 200 Din. Nikak riziko, nikaka kavcija. Zumbulori-i, Ljubljana, Aleksandrova c. 35671 Zastopniki (ce) S prodajo preizkušenih »red »tev pokončavanje vsakovrstnih mrčes oa privit ae ur&nkr samorete tre. notno (v viška sezije) tudi v resnici do 200 Dio ia več tnevno zaslužiti Samo resni reflektanti. ki imajo volje sa vstrajno delo ia razpolagajo s malo kavcijo naj »e javijo a» naslov: V Kovač. Sv Petra nasip 17 147 Trg. pomočnik v0jaščine prost, popolnoma izvežban v man ufak turni 6troki, lepega vedenja tn dobrimi spričevali, dobi službo takoj v trgovini Anton Šavnik, Škofja Loka 35702 Fanta za trgovino zdravega, močnega u> lepega vedenja, z dobrimi šolskimi spričevali, poštenih staršev, sprejmem v manu. fakturno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Dobra bodočnost* 3570S Mizar, vajenca sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Učenec*. 35657 Mizar, pomočnika »prejme Stankovid, Zagrsb, Nova cesta 54. 25108 Več sobosllkar. in ličar, pomočnikov mladih, amrejme Tsruac Hri-bernik, Hrv. Kostajnica. 25109 Elektromonterie popolnoma vešče v kuhlo-in-talaoiji sprejme takoj Jugoslavensko Simm«ns d. d . Zagreb, DraškovV»va br 23. 25110 2 kroj. pomočnika ea fino mešano delo »prejme krojaška dvorana Filip K!a*;ček, Medjašna ul. 23, Zagreb. 25111 Mizar, pomočnika mladega, sa razna dela *r>r°jme tako; mizar Ljubo sni'- Gr&ič, VrapČe pri Za. grebn. 25112 Vajenca *a čevljarsko obrt sprejme Maher & drug, Ljubljana. Na Mir ju št. 2. 85720 20 zidarjev T>">ti dobri plači išče »Obnova* pri Doktor in dni?, Maribor, KoroSkj kolodvor 3559." dobilo taikoj delo na rt n-1 25—35 let. tako> rnfetmeni V majhni družini. Predpogoj je »nažnorst. Na. star nove oglasni oddel<-1r «Jntra*. 85379 Trg pomočnik mlad, dober prodajalec, sedaj v večji trgovini mešan, blaga, želi premeniti dosedanjo službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* no d »Zanesljiva moč*. 35122 Brivskega pomočnika dobrega brivca in bubi štu-cerja išče M. Zibler, brivski salon za dame in gospode, Tržič 21. 35603 Žagarja 9amskega, išče Iv. Matzelle, Crmognjice pri Semiču, za takojšen nastop službe — Hrama in stanovanje v hiši, plača po dogovoru 35610 Modni salon Malči Ravnikar, Škofja ul. št. 13/1 sprejme učenko 35691 Stavbnega poI'rja dobro izurjenega, sprejmem Ponudbe na oglas. oddelefe »Jutra* pod šifro »Polir* 35732 "i ~ -Iti * > Zastopnice za eenene higienske predmete. ki obiskujejo tudi privatne stranke po deželi, se iščejo. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra* pod šifro »Nekaj novega*. 35335 Lep zaslužek nudimo prodajalcem tn zastopnikom pri prodajanju neobhodno potrebnega pred meta na deželi Vprašati pod »Rova*, Maribor, poštni predal 2. 35174 Zastopnika sprejme Inozemska tovarna tekstilne stroke za Slove-nHo s skladiščem v SHS (Kolekcija ročna prtljaga). Ponudbe na oglas. odd»1»k »Jutra*. 35450 Sijajen zaslužek! Generalne in mestne zastopnike za prodajo držav nih papirjev na odplačilo pod najboljšimi pogoji in najvišjim; zaslužki, za vsa mesta v Sloveniji išče »Sla-vija*. k d . Beograd, Kralja Milana 37/n Strokovno znanje ni potrebno. 35493 Inteligentni gospodje :ahko dobijo zastopstvo zelo razširjenega predmeta — za Zagreb in provinco Od 30—35 % provizije. Ponud be na naslov Edvard Ko kol j. Zagreb, Mošinjski'ev» br. 27 a. 25101 Zastopniki sa razne tehnične potrebščine se sprejmejo Event poznejšj sprejem kot »o-družabnik ni izključen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Lepa bodoč nost*. 85630 Boljša šivilja Išče delo na dom, po nizkih cenah. Gre t,ud; po hi šah Pavlina Ravšelj Za gradom St. 1, Ljubljana ; 85634 Zastopnike(ce) sprejmem v vseh večjih krajih: Ljubljani, Mariboru Celju, Kranju itd. za nabiranje naročnikov in oglasov ter organiziranje razprodaje. Navadite reference Agilnim stalen in dober zaslužek, nu.^trovani TjeVS4U potniki Potniki ki obiskujejo privatne stranke na deželi, laliko mimogrede zaslužijo visoko provizijo s prodaj« resnih in potrebnih predme tov po najugodnejših odplačilih Pišite na oglasn oddelek »Jutra* pod Šifro »Povečanje konsuma* 85327 Potnike akvlziterje Iščem za celo Slovenijo. Reflektira se na seriezne osebe — drž. vpokojence. zmožne kavcije. Ponudbe aa poštni predal 138. 35629 Potnike zanesljiv* in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač, — Ponudbe pod »Zanesljv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 35711 Metoda Berlitz Pouk francoščine, nerošči ne. angleščine. Italijani ne Itd po orofeeorjih do tičnih dežel Vsak profesor nončuje edinole * svoji materinščini Prijave samo na Kralla Petra trgu 8/1 Kdo bi vpelial prodajo proti sigurni garanciji: pletenine, perilo, modno blago, manufakttiro in čovlie naj javi svoj naslov na modno lopo št. 10, Ljubljana. Vodnikov trg. — Družabništvo ni izključeno. 35712 Provizij, zastopnika za mesto Ljubljano in okolico sprejmem za prodajanje medicin, želodčnega likerja. Ponudbe na po*tni predal 142. 85678 Šivilja izurjen* v gešivanju pletenin. .sprejme delo na dom. Noolov T oglasnem odd»'Vn Jutra*. 35676 Lep zaslužek vsakemu, kdor prevzame zastopstvo različnih in dobro idbSih predmetov. — Jo«ir» Vardjan. LinbTan*. Resljsva cesta 30/m. 35700 Inštruktor bi poučeval nižješolce Po-nudbe na oglasni oddelek Jutra* jjod šifro »Siguren Uepeb*. 35564 Instruktoriafco) z znan.iem nemščine, iščem za Italijan, in franc. za 5 srednješolca. — Ponudbe zahtevo honorarja pod šifro. »Pouk* na oglasni oddelek »Jutra*. 33618 Za dame pouk za izvrševanje lastne garderobe. Vstop vedno mogoč Mo-ini atelie H. Sare, palača Pokojninskega zavo. da, Piažakova ulica 15mi. 85680 Pisalni strof m.ilo rabljen, prodam za 1.VKI Din Naslov v oirla". orldfcfiku «Jutra>. 35663 Pisalni stroj Reimington. dobro ohranjen prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 36683 Kot postrežnica iščem zaposlitve v dopoldanskih alj popoldanskih urah. Naslov pove oglasni oddelbk »Jutra*. 35624 Kuharica samostojna, želi službo pri majhni družini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra*, pod »Dobra kuharica*. 35644 Dobra kuharica želi službo v gostilni. — (Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena 56*. 85645 Dekle staro 18 let, zanesljivo in I vajeno vset hišnih del, želi službe v Mariboru Po-nnribe- na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Kranjica-Kum*. 355821 Slaščičarski pomočnik išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Pošten«. 35583 Avto-mehaniški vajenec ki se je že 2 leti učil, prosi kako tvrdko. da ga vzame v učenje. Naslov: No-votnf. Ljubljana, Kobarid, ska ulica 50. 35593 Svinjsko mast domačo, garantirano či«to. imam naprodaj večjo količino v kantah od 25 kg — bruto za neto Po želji tu-dj manjše količine. Za ce-no se izvolite obrniti na naslov: Proca Rapaič. Sta-ra Pazova, Srem. 85473 Vrvarske Izdelke ! najboljše kvalitete kupit-u»ic«nej» * največji vrvai ')) t Jugo«Uvijt lovam* notvot* in vrv srna <1. 4 1'u-upljt or Lmr>li»nt -Nomisijska wl«ga F'»m faltne. L,juMd perketov tv*Uvl)a Pozor! Volno in bomt>až kupite aajceneje pri tvrdki Kari Prelog Ljubljana. Stari trg st. 12 is Židovska ulic« 4 234 2 glinasti peči novi, po nizki ceni naprodaj v Ljubljani, Hradec-kega vas 70. 35559 Sode in kadi vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar v Ljubljani — Trnovo. — Popravila se izvršujejo točno ln po konkurenčnih nizkih cenah 33702 inventurna prodaja otroških vozičkov !n dvo-koies raznih modelov je po jako nizki ceni pri »Tribuna* F B L., tovarna dvokolet ln otroških voilčkov, Ljubljana. Kar lovska cesta št. 4. 29758 .n» litij ceni o a d o n •g» V 8c*gn»tii t Liat-»m — ta gornn)»kUD ko •"tvorov. K Mlinarji, pozor! Uadi preureditve v stanovanjsko rušo pro<1am kom-iiletnu opravo ta umetni valjčni mlin Ponudbe oa Mglasni od lelek »Jutra* pod < Dober mlinar*. 85170 Baterije zlate marke »Zmaj*, vedno sveže, kakor tudi žepne svetiljke zelo ugodno in veliki izbiri. Preproilajalci znaten popust in zaslnžek Aleksander Eger I Comp. Osijek 1. 26021 Električne peči Golt baterije, žepne svetilke, največja izbira vsakovrstnih senčnikov pri tvrdki Schwarz 1 drug, Zagreb. Preradovičeva ul. 1. 26012 Pozor! Pristno marmelado (povi-delj) dobite edino le pri tvrdki A Svetina, Ljubljana, Kongresni trg štev 3 35590 Sadno drevje izvanredne žlahtne vrste, pritlično ka«kor tudi visoko, jabolka, hruške, slive, češnje, višnje in breskve ter razno lepo t i i* no grmičevje nudi po nizkih cenah drevesnica Marija Crnagoj. Vič, nasproti Tribuča. 35159 Torbice za dame listnice za gospode, kovče-ge, po neverjetno nizkih cenah nudi Josip F)izy. Zagreb, prolaz Balkan kina. Lastna tvornica, SamoHor 25104 Krznarjl in krojači nabavljajo vse potrebščine v kožuhovini, podloge in druee krojaške potrehščine neobičajno ugodno pri tvrdki Nutrija, Zagreb, Hica br. 104. 25106 Vinske sode transportne, v raznih prostorninah pmda Hrvatska središr.ja vinarna.. d. d., Zagreb, Preradovičeva 34 25107 Ledenico za prenesti, z elektr. vpeljavo, proda B. Motoh. trgovina, Vodnikov trg 5 — Ljubljana. 35637 Pazite! Kina srebro, razne okras-kej pribor itd. najceneje očistite s kemično vato in Elfotin pasto Naročite pri »Pokal*, Zagreb, Ilica 8. 26014 Puhasto perje i-az|«)šiljam po povietju najmanj 5 kg po Din H8 kg — Izkoristite priliko dokler raja zaloga L Brozovič. . Ilica 82. kemična čistilnica perja. 183 Gospodična pridna in poštena vafena nekoliko šivanja, želi službo v kakšni trgovini Gre tudi en mesec brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «Pridna 40». 35342 Absolvent dunajskega učiteljišča, z I gimnazijskim izpitom, vešč nemškega in slov. jezika, išče službo, bodisi kjerVoli I Star je 22 let in vojaščine prost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35495 I Sedlar, pomočnik vojaščine prost, išče služ. I bo. Ponudbe na oglasni i oddelek »Jutra* pod šifro »Sedlar*. 35452 Dekle staro 20 let, iz pomene hI. I še. ki zna dobro kuhati mešSHnsko kuho. želi slu?. | bo pri bo^ši manišj drn. zini. — Jfa«lov v ogiasnem I oddelku »Jutra*. 35741 Perje kokošinje, purje, gosje, na ravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E Vajda. Cakovec M^djt mu t je. Telefon 59, a 60 22!' Nagrobne svetilke p ' o d i po ugodni ceni S [ Jii»tin. ključavničar, Flori-janska ulica 9. 35545 Kartonaža fikatlje vseh vrst po naj nižjih cenah pri Fotokom paniji Maribor, Gregorčičeva ulica t2. 35581 Kino aparat (lopolnoma nov. kompleten. Za potovanje, s 7 programi lepih filmov, poceni proda foto-atelje Weias, Polzela. Sav. dolina. 35513 Posteljne odeje (jorgani) v vseh barvah in kakovostih, iz vate in pu ha Stalno skladišč«- Prev zemajo se popravila ereb. industrija odej M Jungwirth. Zagreb. Ilica 10. Na debelo in drobno 2501*5 Baržun v veliki izbiri že od 22 Din dalje se dobi pri 1. Trpinu Maribor, Glavni trg št 17 25015 Suha bukova drva (iremog kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu, Maribor. Državna cesta. 25017 Žoharin najboljše sredstvo proti stenicam in ščurkom ter drugim .Unovan i-kim mrčesom l's|)eh zajamčen Cena 10 Din Za miši Dio 7.50 za stenice Din 8.50. za podga. ne Din 25 A rte«, laboratorij M Jtlnker, Zagreb. Petrinj^ka 3/1U. 25114 Stenice kakor stenice še uleglih iinčuje udušljiv plin — Uspeh zajamčen! Dobivajo «e »reitstva proti vsakemu mrčesu. A rte*. Osijek 1. Zupanijska ulica 42. 26019 G. Tb. Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba Kuharica zmožna in poštena, želi I službe Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod š!fro Poštena 240*. 356811 Natakarica dobrimi spričeralf. želi I službo v boljši go«t!'ni v Ljubljani .ali kje na Štajerskem. Ponudbe na oglasni odde'ek' »Jutra* pod Sif»o »Pridna 450». 85673 .šofer - mehanik oženjen, z mnogoletno prakso in najboljšiihi spričevali želi premen i *i službo. Na-s'or pove oglasni od^c^V •Iiitra*. Pocinkane mreže 0"kvirju, za ograjo, kupim ca. 90 m*. Jos. Pogačnik, Podnart. 35639 Železen štedilnik naprodaj v Svabičevi ulici št. 12 — Trnovo. 35533 Pernico snažno, veliko, za celo posteljo, za 250 Din prodam na Rimski cesti 7, pritličje vrata 1. 35528 Za pletenje košar vagon bičevja in vej odda posestniška uprava Linden-hof, Zg. Sv. Kungota. 35249 Revolver tip Rtevcr, števec m isto-jmnrni tok. 290 V 15 A in dobro ohranjen olroSki .'iol. ček prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jut«-n» 35655 Šoferska šola oblastveno koncesijonirana Camernik, Ljubljana. Du-.lajska 36 Telefon 2236. — tVrmanentnj tečaji za vse Tovorni avto od 3—5 ton malo rabljen najraje na olje tudi oa '»encin. kupim Na.lov < iglasuem oddelku »Jutra* 3533; Autobus 15-sedežen Chevrolet, pol leta vožen. z novimi gumi-.ii. v najboljšem stanju ugodno proda A. Beršnjak. Stična &54i9 Prevoz Naprodaj par konj , telki »Piirzgauerji* s komati, 2 železna tang voza, ka^taci tete po 4500 It, 3 težke di. re in seno Interesenti naj -poroče naslove na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Prevozi*. 35453 Več otroških vozičkov in dvokoles rabljenih, t dobrem stanju, zelo poceni proda F Batjel, Ljubljana, Karlov-ska cesta it 4. 29760 Zaprt voz lahek in močan, za prevoz tobaka kupi tobačna zaloga v Kamniku. 35594 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, prodam za 300 Din. NaMov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35364 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe na oglasni o^Melek »Jutra* pod šifro »Voziček 100*. 35690-a Vsakovrstno zlato upu J« po najvišjih e«na.t. Cerne — iuvelir lubijana, Wolfova ulica i 88 Budilke vsakovrstne ure, očala in poročne prstane kupite najzanesljivejše v trgovini zlatnine in ~rebrnine Zdravko Ambrožič, urar v Radovljici. 35433 Založnice briljante, diamante, zlato, kakor tudi vse dragocenosti kupujemo. Ponudite na naslov Milenko A.. Zagreb, Mošim-koga ul 2, prit'ičje. levo (med 1. in 5. uro pop.) 25105 Pohištvo popolnoma novo, kompletno spalnico in kuhinjo, iz me. česna, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35620 Otomane žimnice. vložke, kakor vsa tapetniška dela po najnižjih cenah pri Antonu Če-rinu v Mariboru, Pristaniška ulica 3. 35584 Okroglo mizo furnirano, kupimo Ponudbe ni poštni predal 216, Ljubljana. 35704 Spalna oprava iz češnjevega le-a. popolnoma nova. svetlo politira-na, z zrcalom in pioščami. Ljubljani naprodaj za 5000 Din Na=lov v og'»* oddelku »Jutra*. 35679 Miza z ogled atom pripravna za šiviljo ali fam ca, tudi kot pisalna miza. naprodaj v ajr en »Tirni in ko-mir,>da S 0 9 n, Kamnik, Sutna 1'). 85405 Avtomobile, motor ie stružnice itd , rabljene kn tf F B • t j e I. Ljubi jana Karlovska eesta štev 4 29759 Avto 6-edežen. prvo-rrstne znamke, vožen ca. 3«716 Uh, kaka reč! Gospa Biigeepva je skočila 356891 pokoncu. savrtila se kakor ii uma, vrgla se — 1 »a tla in se jela valjati po travi... a zaman, ni se mogla iznehiti mrilega sro*ta. Misleč, da ji je mož napravil to grdobijo. je ohsnla siromaka s strahovito ploho razjarjenih besed, med tem ko se je pravi lopov Bobi urno skril pod jopič gospoda Bizg^ca, ki je ležal r travi. Avto «Ford» O''prt. po ugodni cen' naprodaj Vprašaji: Auto^.avo. di, Poljanska 69. 35662 Vetrobran ti Ha''ev priko'ico kupim Ponudbe t na"-e'?bo cene na 0"la-n- o-^dpiek »Jutra* "o-t »Takoj 687*. 35687 Moško kolo naoroHaj na Pokopališki c. «t. 6 (pri KriUofu). 35660 Ko'-corii. pozor! K*m. ir.-,, dospela velika ooSMiit^v -Icktričnih sve. tilk ».i tii!e-» »Brosch*. — Po»efit. -,n njih Ipfcler tra. ia -Iti»fin Gustinčič Maribor, iattenbachora nI " U »W25 Moško obleko dobro ohranjeno kupim Ponudi^, na og!as. oddelek »Jut ra» pod šifro »Zimska obleka*. 35647 Oficirske škornje popolnoma nove, lakaste. št 43 poceni prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35070 Pi«|over»i-telovniki igrače in drngo b!ago, radi opustitve obrti po zelo niz kih cenah razprodaja do 1 novembra M 0»an-a„ Tru-barjev^ n'ica 2 (pri mo»tn sv Jakoba). 357(16 Hrastovo jedilnico lepo, novo. črno politirano, prodata Nadov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35268 Železno posteljo močno, prodam Naslov v )giasnein oddelku »Jutra* £5561 Pisarniška stena velika, steklena in pisalna miza poepni naprodaj. Naslov i>ove oglasni oddelek Jutra*. 35539 Več miz in pudelnov o zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik. <»ornj* Radgona 172 Krompir lep in zdrav razpošiljam v vagonskih množinah pro. ti takojšnjemu naročilu — lonudbe na oglas oddelek »Juira* pod »Krompir* 34136 Surovo maslo Specijalna trgovina mlečnih izdelkov, zasti vseh vrst sira V Kalamarkovič. Zagreb, Gajeva 7 Na drobno in debelo. Najugodnejši pogoji Naročbe za provin c o izvršujem najbolje in najkulantneje. 25002 Koruzni šrot n vse druge mlevske izdelke nudi iz lastnega mlina najceneje J Velkovič. Zagreb. Kaptol 2. 25116 Čebeiinega voska žolte.ga, zajamčeno čistega prodam 1500 kg — dokler traja zaloga. — Kupim pa večjo količino medu v sa-tovjn. Vprašati in ponuditi n» naslor: St. Dolenfič, medičar, Gjurgjeva/;. Hrvatsko. " 25104 Vino kislo, cifcasto, »e takoj popravi. N3-lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35727 Zbrana jabolka in semenski krompir kupu. jemo. Ponudbe t označeno ceno, ali pogodbe s vzorcem j« poslati na naslov: Novak, Zagreb, Mak*imir-ska cesta 64. Jabolka kupujem tudi na drobno. 25108 Namizna jabolka KTtirana, vložena v žabo. jih, prodam 7000 kg Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35609 Kostanj za peči, po dnevni ceni oddaja na drobno in debelo Margareta Honak. Maribor, Trg svobode. 35596 Gospodinje! Oskrbite se z jabolki sa tirno! Od 10 kg navzgor jih dobite po Din 3.50 kg — ako vrečo prinesete seboj. — Naslov prodajalca pove »Posest*, Miklošičeva c. 4. 35701 Kupdm Bukova drva ;>onudite s navedbo ceno in množine družbi »Ilirija*, Vilharjeva cesta (za glav-nim kolodvorom). 35311 Stružnik za železo malo rabljen, še v dobrem stanju kupi Ivan Bogataj, kovač. Gorenja vas št. 16 nad Skofjo Loko. S5428 Rabljeno sesalko ia gnojnico kupi Lilijo, Sv. Peter, Savinjska dolina 85516 Suha drva za gorivo kupuje vagonske množine Desider Lederer, Sombor. 25102 Zabojev srednje velikih, rabljenih k u p i tn 100 komadov. Ponudbe na poštni preda.1. 84 — Ljubljana. 35540 Škripec (Flaschenzug) za 500—1000 kg in decimalno tehtnico za 100—200 kg, rabljeno, dobro hranjeno, kupimo. — Ponudbe tu oglas, oddelek »Jutra* pod »Škripec*. 35530 777 Za družabnika vstopi samostojen vinfki trgovec t kapitalom in lastnimi vinskimi pridelki — k večji gostilni. Ponudbe na podružnico «Jutra> v Celju pod šifro »Promet*. 35517 Krompir, čebulo česen. iabolka. k ostani, suhe hrtigke ff;gnvke). kašo. iešprenj. fižol, orehe in ajdo kupuje Nabavlialna zadruga ushižbencer držav. r:h železnic — Ljubliana. Šiška. 35370 Kostanj lep. Izhrsn jedilni, prod« po oajniiji ceni tvrdka Peter Setin* Radeče -r Zidanem mostu. 35169 Orehov tdravfh nudt dokler traja zaloga v manjših ln večjil količinah po n a j o i » i i h •n«vnih eeftah Zahtevajte Kinu d ti« od tvrdke Vilim Kohn 1 brat din* telefon št 5 Brzoiavi »Kon* 845*7 Štajerski kostanj se dobi po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki Cele-t.ina Glavnik, Ljubljana. Pogačarjev trg. Telef. 2493 35507 Družabnika(co) iščem za otvoritev tvornice damskega perila. Podjetje bo dobičkanosno — imetnik potuje v tej stroki že v< fi iet po vsej Jugoslaviji in razpolaga z zadostnim številom dobrih odjemalcev, ki so podjetju že naprej za:-igurani Začetni kapital 30—50.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Tvornica peri-a» — Oglasijo naj se tudi dobro izvežbane šivije damskeea perla. Samo finega okusa, z la=tnim strojem imajo prodoost. 35725 Družabnika rodelujočega, išče podjetje s tehn. potrebščinami. Kapital zaže'jen. toda ni pogoj. Ponudbe na oglasni oddele«V »Jutra* pod »Dobra eksistenca*. 35631 3000 Din posojila želim od nad 40 let rtaro-ga gospoda, kateremu bom večno hvaležna. Ponudbe na ogb^ni oddelek »Jutri* pod »Mlada*. 35607 Družabnika s 150.000 Din, s sodelovanjem ali brez sprejmem. —• Tr-rovski posli dobri, brez rizika. Ponudbe na oglami oddelek »Jutra* pod šif-o 85715 Medu pridno točenega, jelovega cvetličnega in ajdovega ku. »Industrija, 99*. pim vsako množino — Ponudbe samo en gross na: Valentin Noč. Škofja Loka — Studenec št. 3. 35686 Hlode bukove in hrastove (hrastov*, že od 20 cm naprej) kupuje parna Saga V. Šcaguetti v Ljubljani. 34982 Hrastove prage 260 cm, kupimo v vsaki množini. Oferte t navedbo cen« in množine pod iifro »Hra-tovina» na oglasni oddelek »Jutra*. 35453 Hrastovega lesa v hlodih in v žaganih surovih fritih običajnih mer, zdravega, kupuje vsako množino parketna tovarna Franc Kotnik. Verd pri Vrhniki. Cene je označiti franko vagon Vrhnika. 238 Mlinsko orodje različno ter stroji, se poceni proda: valjčni »troj. stroj za čiščenje zdroba. kamia, jermenie« ia rane drugo orodje. Poicv« m ▼ Ljubljani. Stari trg SB. Zormati ali Studa 14. pri Doni*! ah. »li* Zoram. S5555 Mlin in žago r dobre«" stanju kupim takoj na stalni vodi m prometnem kraja Ponndbe a natančnim opisom in ceno podružnico »Jutra« v Celju pod »Mlin«. 85515 | 250 oralov gozda črnega, naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Goidno posestvo« £5435 ki Hišico ali vilo oinodno del hiše (rile), __ l>j bU primeren ta enodru-tiuako stanovanje, v Ljub. liani kupim Ponudbe na aslas. oddelek »Jutra, pod «1)0 30.000 Din«. 86482 Hišo . Mostim stanovanjem kupim v Celju ali Mariboru ponudbe i navedbo cene ia opua na oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani _po Ambrii. Zaera. dec pri Stični, Dolenjko 35613 JMS\" Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesia itev. 4 p r o d a i yiLO, nuvopreurejeno, kom-luruio, 5 sou, kulunja, pntuiiine, vtuita veranda, 1000 m1 vrta, 10 mi-jiun od centra, 175.UUU Dui, v celoti »koj razpoložljiva; HISO, avo-uruiinsko, eno fcumobno, eno Jvoooono Stanovanje, elektrik a. vodovod, .parket', par minul. od ši&en.-kega kolodvora, 105.000 Din; EISO v krakovem, dobro ohranjeno, 6 stanovanj. 800 ni* vrta, 150.000 Dtn; P VE H1S1 skupno, 6 stano, vaaj, dvorišče, vrt, blizu Tabora, jioO.UOO Din; EISO, vicokopritlično, dva trg. Uikaia, 4 stanovanja. yjl, dvorišče, prometna cesta Ljubljane, 220.000 Din; ! HloU, pritUSno, enodružinsko, 1 oral njive in vrta, Ježica. 70 000 Din; HISO, dvonadstropno, 18 stanovanjskih prostorov, velik vrt, vpeljan* elek. trika, pol ure od mestnega centra. 150.000 Din; en u NADSTR HOTEL, pritlično restavracijski prosto rl lep trgovski lokal, nadstropje in manzariU, večje število tujskih sob is sob ta stanovanje v ozadju 1000 m' lemljiiča. posebej 2 njivi, travnik, Din 250000 Takoj potrebno polovico kupnine HISO, novoildano. en odru i n*ko, 4 soba, kuhinja 1400 vrta, Vič, Din 98.000; Poleg tega večje Itevilo vil, stanovanjskih, trgov, »kili hiš v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, stavbišča v Ljubljani in vseh predmestjih v veliki izberi in najugodnejših cenah. 85692 Fotografiram jooem, amaterjem poveta vam t pomutom Slike s* .»gitimacije pogojno brez plačno Staut. Ljubljana Uosposvrtska eests it t/U »1 Specijalist za barvanje la striženje la« ter ondulacijo Fran •hetti. Ljubljana, Dunaj -ka eests 90. 800 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotogral Hugo Hibšer Ljubljana — Sv. Petra cesta. 818 Kemično barvanje čevljev irrrluje Alfonz Zamik — Gajeva 2. S5572 Brivnica »Zora«, Celje, Prešernova 8 prvovrstno britje in rezanj* las. V nedeljo tudi odprto! 35571 Lokale za pisarne, trgovino, obrtno delavnico, zobosdravni-škl atelje ali slifno oddam v prizemlju »redi trga Litija. Ing P. Kobler. Litija 35448 Garažo ali primeren prostor sa majhen avto, v bližini Kongresnega trga iščem — Po nudbe na oglasni oddelek •sJutra« pod šilro »Red 22« 85446 Pekarno obstoječ« že 60 let, n» prometnem kraju v Zagrebu radi starosti prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35522 Trgovski lokal odda Vokač. Krekov trg št. 10/U. 35557 Pisarniške poslovne lokale pritlične in v II. nadstropju takoj proste, v centru mesta odda PrivSek, Dunajska cesta 7. 35721 Iščem lokal ali priprave® prostor za tr. govino na prometnem kraju na deželi Otvorim tudi trgovino na novo — ker imam ve« inventar Cenjene ponudbe na podružnico •Jutra« v Celju pod šifro »Prometni kraj I«. 35604 Pekarno v mestu ali na deželi kupim ali vzamem v najem. Ponudb« na upravo »Jutra« v Celju i>od »Pekarna« 35605 Lokal s skladiščem v centru mesta iščem za takoj Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Plačam dobro«. 35542 tHj&ifu*. vtaJuH Za dva dijaka nižjeiolca, iščem staaovaaje a popolno oskrbo, s dobro domačo hrano, po zniiani ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 34961 Otroka ▼zamen ▼ popolno oskrbo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 35623 Abonente na dobro domačo brano sprejmem na Mestnem trgu it. 12/1. 35611 Gospode em na dobro hrano. asloT v oglasnem oddelku »Jutra*. 85651 ftmunanfa Selitve izvršuje s največjo toS-nostjo in skrbnostjo ter po n a j n i S j i h cenah »Javna skladišča«, dr. s o. *., Ljubljana, Dunajska 6. 33. Shranjevanje pohištva v suhih prostorih. 85470 Stanovanje 3 sob in kopalnic«, t vsemi pritiklinami ia zelenjad-nia vrtom oddam mirni stranki na Mirjv a i. novembrom ia primerno ceno Prodam železen Štedilnik Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra*. 85553 Opremljeno stanovanje sobe }n kuhinje, s shrambo takoj oddam na Krekovem trgu 10/IL Si558 Kot sostanovalko event s hrano sprejmem gospodično. Naslov r ogl oddelku «Jutra>. 85560 Stanovanje 2 sob kabineta, kuhinje in pritiklin, s .vrtom in souporabo kopalnic« in pralnice, ob Dunajski eesti na Brinju št 1, v l nadstropju odda s 1. novembrom Pokojninski zavod t Ljubljani. 85318 Svetlo stanovanje obstoječe iz velike »be to velike kuhinje, se odda v vili v Rožni dolini, eesta n. Elektrika in vodovod. Prednost imajo oni, ki plačajo več časa naprej — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Svetlo stanovanj« 741«. 85741/0 Stanovanjja eno in trisobna odda ®a takoj ali i novembrom »Bežigrad«. Privjek, Dun«'>-ka cesta 7. 85722 2 sobi in kuhinjo oddam s 1. novembrom Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 85724 Lokal (dva prostora) s posebnim vhodom iz veže, pripravno za pisarn© ali delavnico, na najbolj prometni cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35650 Opremljeno pisarno v pritličju, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« S5649 Dobremu mizarju z dežele odstopim prostoren loka! s pisarno v sredini Ljubljane — kjer je električni tok uveden in transmisija postavljena. Ponudbe pod »Prvovrsten mi. zar« na oglasni odde'ek »Jutra«. 35707 Restavracijo tik ob morju pod ugodnimi pogoji takoj oddam. Cenj nonudbe na naslov; Rozina Benc. Kostrena, Sv. Lucija pri Sušaku. 35488 Vrt zelenjadnl in cvetlični oddam t Ljubljani ▼ najem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod ii|ro »Vrtnar«. 33617 Gostilno In trgovino dobro vspevajočo na prometnem kraju. 5 minut od nostaje ter ob »lavni eesti. kjer se bo ▼ ntikrajSem času zgradila tndi nova rudniška dovlačilnlea. se pod ugodnimi po (roji odd« v najem Cenj. interesenti naj se obrnejo na orl»*ni oddelek »Jutra« pod *Wrn »Dgodna priložnost« 35360 Trgovino fn gostilno tik večje farne cerkve ob okrajni cesti odda zn več let poceni v najem »Po sest«, podružnica, Celje. 35694 Stanovanje sobe in kuhinje, alj rečjo sobo, kjer se lahko postavi štedilnik, iščejo 2 osebi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«. 85726 2 gospoda ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 83322 Stanovanje 3 sob in pritiklin oddan s l ali 15. novembrom Naslov pove oglaanj oddelek »Jutra«. 35643 Stanovanje sobe, kuhinje ia pritiklin takoj oddam. Naskrv pove oglasni oddelek »Jutra«. 35627 Dve stanovanji s kuhinjo in sobo oddam delavcu alf vpokojenou pri glavni cesti, 5 minut do kolodvora ln blizu Ljublja. ne. Naslov v oglasnem od delku »Jutra*. 85570 Stanovanje 1—8 sob e pritiklinami, v bližini Wolfove ulice išče za februar 1929 *anwka sta rejša mirna učiteljica-upraviteljica. Event tudi le večjo prazno, separira.no sobo Ponudbe s eeno a« nsrlasni oddelek »Jutra* pod Šolska upraviteljlca«. 35524 Stanovanje 4 eob. kopalnice in priti-klin iščem v sredini mesta za februar, oziroma marec 1929. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Marc 1929«. 35536 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v Rožni dolini oddam b i. novem-brom — Več se poizve na Viču St. 24. 35379 Zakonski par miren, brez otrok, iiče 1—2 b in kuhinje odda®. — Interesenti naj aporoče na-*lc-ve na oglasni oddelek ..Tntra« pod »Mirna franka*. 356S8 Stanovanje 9 sob. kuhinja te pritiklin oddam takoj t novi hiti Naslon t oglasnem oddelka »Jutra*. 85672 Stanovanje t sob, kuhinje la pritiklin. elektrika, plin. parketi. naj. lepša lega. sredi Ljubljane oddam U 1200 Din mesečno stranki brez otrok, ki povrne investicije Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Din 6000* 35696 Stanovanja za takoj TRISOBNO, center, kopalnica, 1600; 11USOBNO, vE&a četrt mesta. 1300; DVOSOBNO, vQ«fca črtrt mesta. 900; DVOSOBNO, Rožna dolina, 450, sa december; DVOSOBNO, Bežigrad, moderno 800. »POSREDOVALEC* — Sv Petra cesta 18. 35708 'i H A Prazno sobo ▼ sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglajai oddelek »Jutra*. 3 lepe pisar, sobe v L nadstropja odda »ka Taj ali posamič s novem >rom Pokojninski zavod * Ljubljani. Gledališka nites it & m Opremljeno sobo krasno, s posebnim vhodom, ▼ sredini mesta oddam s 1. novembrom boljši solidni osebi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 8 35587 Na stanovanje 'oglas SMS sprejmem gospod« pri kolodvora Naslov t oddelka »Jutra*. Souporabo klavirja sadim kolegu sa protiuelu-Opremljeoo sobo SO kce^euracja. Ponudbe s itedilnikom oddam. Na- »a ogUsni oddelek »Jutra« slov pora oglasni oddelek P°d »Korepetitor*. 86641 »Jutra«. 85709 Sobico eaafak«, ▼ sredini meaba iiče uradnica. Ponudb« na ogl oddelek »Jutra* pod iifro »November*. 35714 Snažno sobico čedno, s posebnim vhodom, t fajtrkom iščeta 2 solidna gospoda bolj v sredini me-rta. — Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Čednost*. 85652 Opremljeno sobo veliko, svetlo, solnčno in čiste, s posebnim vhodom tn električno razsvetljavo, par-ketiraeo, v neposredni bližini drame oddam i 1 » vembrom le boljii ia mirni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85355 Opremljeno sobo sicer zasedeno, s separatnim vhodom i* stopnic sli veže, najraje pri »amski dami ▼ sredini mesta želim ca enkrat v tednu t dopoldanskih urah, ko se, mudim r Ljubljani Natančne ponudbe pod iifro »Vsakokratna nagrada* na oglasni oddelek »Jutra«. 35540/a. Lepo, solnčno sobo pri gorenjskem kolodvora, s posebnim vbodom, parketom in elektriko ter t apo rabo kopalnic« oddam prazno ali opremljeno i ali ž gospodoma. Narfov pove oglasni oddelek »Jutra* 85591 Svetlo sobo s hrano oddam v novi hili za 600 Din. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 35549 Gdč. ali dijakinjo prejmem kot sostanovalko v sredini mesta. Cena masa. Naslov v oglasnem od -lelku »Jutra*. 35361 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam s i. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 35719 Sobo s električno razsvetljavo, blizu sredine mesta i i 6 e boljši gospod. Ponudbe t navedbo zmerne cene je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »357* 856*8 Lepo prazno sobo s posebnim vhodom oddam boljši osebi Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35648 Gospodično al] dijakinjo sprejmem n» stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. S5642 Opremljeno sobo solnčno in prostorno, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam. Istotam oddam tudi manjšo sobico s posebnim vhodom. Ljubljana VII.. Gasilska e S (Spodnja Šiška). 35592 čedno sobo s separatnim vbodom in električno razsvetljavo od-dam e 1. novembrom (a 350 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 85626 Opremljeno sobic v suterenu. a elektr. ras •vvetljaro oddam s t. nov v bližini Tabora za 200 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85625 Veliko prazno sobe lepo in zračno, s elektrik« ter vhodom iz stopniSčs od dara s 1. novembrom Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85619 Sobico po možnosti e posebnim vbodom iičem za takoj — Cenjene ponudbe na oglas, uddulek »Jutra* pod iifro »Stalno 64*. 85664 Lepo sobo s popolno oskrbo iiče akademik. Ponudb« n* oglaoni oddelek t Jutra* pod iifro »Ddobno«. 85677 Sobo iščem ves dan odsoten Ponudbe os oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligent*. 85668 Sobico % eleiktT. rassvetljavo ta* koj odda v Florijaniki ulici št 5 trg. Vehovec. 85656 Prazno sobo svltlo ln prostorno, oddam takoj samo ienski osebi Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 85654 Prazno sobo separir.mo, t balkonom tn elektriko oddam na Mirio. Marmontova U- 35653 Prijazno sObo opremljeno, v I nadstropju, cnažno in zračno, z elektr. razsvetljavo, tudi lahko f vso postrežbe oddam mirni dami a" staremu solidnemu gospodu v Sp. Šiški. Medvedova eesta 24 (blizu kolodvora), 85682 LL SromeljskI mošt fini, sladki priporoča reno-virana gostilna Mencinger. Sv Petrs cesta 43. Odprto do polnoči. 85417 Dvpiti Mlado Slovenko inteligentno, iičem radi dopisovanja in ženitve. Dopise na naslov: Miletič, Jesenice, poštno ležeče. 35635 Kmečko dekle pridno, polteno in izobraženo, želi znanja a držav-uim nastavljencem, starim 24—30 let. — Pismene ponudbe pod »Kmečko dekle« na podružnico »Jutra* v Mariboru. 35566 Gradec udano poadravlja poln hrepenenja po skorajšnjem svidenju. Ali mogoče? 25733 črnolaski pod uro Čakal pisma. Istotam 21. ob 18. Mirko. 85669 Katera hoče kramljati a nezadovoljnim Ljubljančanom — naj pile pod »Simpatičen uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 35690 Gospodična posestnica, i«li znanja a akademsko naobraženim go spodom od 40 let naprej Dopise pod »Cvetje v jeseni« na ogla&ni oddrlek »Jutra«. 35734 tjurlj s pnšo» pikantno urejevan zabavni list. sj js ▼ kratkem času izhajanja pridobil veliko itevilo čitateljev in čita-teljic. — Zato si naročite tJurfa« takoj na ogled. — Četrtletno stane samo 18 Din Ithsja vsako nedeljo Oprava Jurja, poštni pre-l.il -t 144, Ljubljana. 35650 infermatiU, Prosim vsakogar — ki v« kje je čevljarski pomočnik Kari Hojker la mu pove, naj pride takoj v Ljubljano. kj«r ga %akajo telo važna pisms. oziroma naj sporoči svoj isslov na Oblastno deiko zgajaliSSe v Ljubljani. 35319 Komur ie znano *edanje bivališče ▼ Mariboru gosp. Ludvika Toms žič. se prosi, da javi ns slov na oglasni oddelek »Jutra« pod »proSnja* 85606 šoferji! Kdo pripelje il Celja nekaj zabojev? Ponudbe pod • Rožna dolina« na oglasni oddelek »Jutra*. 35568 •UmU PolnokrvnI morajo imeti redno potrebo in prebavo, kor povzroči naval krvj razne bolezni: \ temo s« je mogoče ia igniti ako se po jedi red oo jemlje poznane Tuiks nove prebavne krogljice. ki nd »Antiprotin«. 35552 iTJ J iji Ji i t Tli* + * Vljoline, kitare, cltre s t r a n e ia potrebičin* so najceneje pri M Mušiča — paviljon sa dramskim gle- iprartla dališčem. Fina poprav 171 Razpošiljalnica gramofonov in plošč U K e o d a. Ljubljana. Mestni trg it. IT, Vam na zahtevo pošlje aelo zanimiv cenik. »743 Nov gramofon (kovčeg) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35633 Pianino dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35640 Planino ali klavir aelo dobro ohsanjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »M. P.* 85646 Harmoniko 1MJTO, SthivTstno, prodam aU aamenjam za moško sli žensko kolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 35636 Kratek klavir (Stutzflligel) prvovrsten — prodam Na ogled pri War-binek, Gregorčičeva it. 5. 35658 Dobertnan pol leta star, črn. s rodov, nikom, naprodaj na Ko-deljevem, vila Uren. 35022 Lepega pava in pea (uvaja, volčje pasme poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8556. Veverico ud-omačeno, prodam s klet. ko. Naslov pove ogiasn oddelek »Jutra«. 3^713 Pletilni stroj št. 8/40, malo rabljen, aelo Ugodno prodan. Naslov v eg!asneq» oddelku »Jutra* 35607 Pletilni stroj 8/27, 8/60 prodam v Mariboru, Vojašniška itev. 2. 27711 Pletilni stroj še dobro ohranjen, ugodno prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra*. S5665 Darujte podpornemu društva slepit v Ljubljani. VVolfovs 12 1» 2< milice inatrsee). oostallns mršit t.leaae aostej* 'alvtljtve, •tomane. dlvan* to tapet 'ilk* isd»lk« and) «afr«n*t Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. • ,«i«e Msess*«*ssssssse»eee« Suhe Dlačuie najvišje M. Geršak & Co Ljubljana. PreSna al. 4 (poleg mestnt Mudslc« kopelj) Tetel 232« «ea««»e««eeseeeesse« Lisičie, polhove kože ■» vat drug« M livjatm v»t <»uulin>ai» -uo-t»vni '•» ,iv(»t(u a»i'U« 'J ipk. i ttkcak ttvum n-»ts s*e>nine cnmb* S lumbatee Pouk * reacajv l»čea - PrtKlsls tod ia obroke Oen ki trsnke < Irihana« I B t. Ljub Jana, &arl0Ttlu WU 1 NAZNANJA« cenjenim damam, da imam krasno aSogo f lcev il bzržnias-tih klobimv od 60 Din naprej. Se vljudno priporočam Anica Bitenc S Ion »Pompadour Snežne čevlje in - - galoie - - iajte pravočasno v po pravilo tvrdki >L Crcbar Sv. Petra cesta 6 l M/c G Jk Perje k* košje, purje, gosje naravno in s s rojem iščeno, dobavlja v vsak«, množini E. V AJDA Čakoveo Medjimur e Telefon 50, 3, 60 PLAHINKA i m £ v u h| Ca>, PIAMNKA ■dravilai tat »reoavlla. g«alt fe tsvetttle kri »boU*-tlabo prebavo sla v>tno delov a alf trt res, anpibovanje ib>lcata nokraCa« »hke prtbraaite 8« h <*sts SI rti ti B Oarvst * fceml&as orainiee ANTON BOC Llnbllaan. Selenburgova oL 4 dvorUCe. ^jas js sena asjnlt. a najboli solldns tx> Rurfo oiBSt Najboliie ■ Js>tvo oroti kar iim očenon CLAVEN le m«st >kladilee * aktrnab sli dri^erijab ali oa. uvuofet a tvornice U {lavnega «kladiš£a N. Hrnlafc - tek a mat. SISAK. )o«lejnaisolilne?Jp ia staiejša in na-večja tvrdka v Jugoslaviji b v* učit Glasb Mat c iiiliia, trs ooieg magistiata Svarim pred naku iom glasbil, potreb ščin in strun navidezne bazarskt in se marske kakovosti. Kupujte le pri za neslfivi. prvcazreu ni domači tvrdki. imi (Milke F ČUDEN Ljubljana a. Prešernova 1 s Bele cmajliranc ploščice • za stene ia štedilnike ima v zalog« |Kater]al d. z o. z. Dunajska c. 36 Jaz « svojimi 185 cm dolgimi, dir« oimi lasmi, sem te dobila t uporabo pomade, ki' sem jo samo iznašla Ona jc priznana kot edino sredstvo proti izpa* dan ju, v pomoč razvitka go« sti las in za okrepitev las Pomore goipem gospodom m deci za rast gostih m jakih las m daje že po kratki upo« *abi priroden sijaj io obvaru« je prerane osivelosti do viso5 ke starosti ClLAG=POMADA odpravi prhliaj v teku 48 nr. Niti eno sredst-vo oe vsebuje toliko hranilne snovi za tase kot CILAG • POMADA ki je po po vsej pravici dobila svetovni sloves, ker dosezajo gospodje m gospe že po uporabi prve stekle« niče najboljši uspeh, ket prestane izpadanje ISs docela že po par dneh, ter se pokazuje nov porast Ta uspeh prikazuje moj 50letni jubilej m mihioni zahvalnih pisem ki sem jih preieia iz celega sveta. Cena velikemu lončku Ciiag^po* pomade 60 Din. a dvoinateinu 90 dinarjev. — K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenica Speci al" Shampoo C*a 20 pranj glave) 2.1 — dinarjev, poštnina posebej — Raz« pošilja se proti povzetju ati pred* plačilu iz tvornice za SHS Naslo= vite svoje oaročilo točno na: «AURORA». Sekt. 47, Novi Sad. Žel jezni čka 38 Prodajalce in zastopnike sprejme» mo za vsa metla Žalni venci sveži in umetni. Velika izbiia Cene nizke Cireftličarna V. BAJT, Ljubljana. 22«' I Hi Bil, tura oni Krasi priporoča svoio bogato raznovrstno zalogo pušk (različnih sisttmov) lei prevzame vse v us9o to stroko spada oče popravke lov/skega orožja. Prodaja baruta «n raznovrstnega razst eljiva. Prostorne poslovne prostore obstoječe iz treh sob, s centralno kurjavo in razsvetljavo ODDAM v centrumu mesta s 1. novembrom 1928. Pojasnila pri upravi Ljubljanske kreditne banke. 12297 m turama nama mrnm v linmiii PETER ŠKAFAR Rimska cesta šfeo. H je edina tvrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravilo galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh druglb gumastih predmetov Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popravila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na specijalnih strojih strokovnjaško izvrše popravila. Letos znižane cene. 11146-a Postrežba solidna Zahvala. 12293 Za izraženo sožalje povodom prerane smrti našega ljubljenca dr. Edo Fajdise za poklonjeno prekrasno cvetje, kakor za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi poslednji poti izrekamo tem pjtom vsem naša najtop ej^o zahvalo. Žalujoči ostali* J KOLMANOVO PLAVILO ie najboljše po komadu samo en dinar ZAKAJ BI Kupovali drugo 7 * n n rwTirno n ji mi imnro umi u ii 'i h h it n Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki ALOJZ KI. CELJE samo Glavni trs št. 9 Ostanki za polovično ceno. !□[ jt oLimnmDnnannamDDnmnnnr vm Zahtevajte povsod. ■2023 X © B L E R Svetovna tovarna čokolade, bonbonov, kakao-a Patentirane po celem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom in mandlji NIMROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO: grenka čokolada gurmane E iS. zvitki, masa. hektografičn? trakovi vedno in najceneje v zalogi Dri LUD. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6/1. Telefon štev 2o nnnnvedovarne. ŽIVLJENIE IN SVET se naroča on' upravi »JUTRA« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. in stane vez. v barvotisku T.. TI. in ITI. pollefcnik Din 130 vez. v zlatoti^ku I.. II. jn III. polletnik Din 140 poštnina Oln 14.— povzetje Din 18.— Onim, ki so zbirali letnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo ori^nalne platnice po sledečih cenah: v barvotisku.....Din 20.— v zla to tisku.....D?n 25.— poštnina Din 4.— povzetje Din 7.— Na razpolago so tudi kazala za l. polletje letnika 1928 po Din I.— za izvod proti predplačilu. Kdor želi imeti originalno vezavo, nai nam vpošlje kompleten letnik ali pa 1. polletje letnika 1928. Vrnili mu iih bomo vezane. Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.— v zlatotisku Din 45.— poštnina Din 14 povzetje Din 18.— Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo Onipinain c 7*®5 nije jeftiner edije kruh i pecivo iz njega nenadkrUjivcr! Inserati v Jutru" imajo vedno velik uspeh namakanje: TRI IZPIRANJE BENZIT DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU ! TRDA VODA ŽRE MILO ! t Povzroča apnene madeže v perilu ! DEŽEVNICA je mehka voda. Pri močnem stvaranju pen osigura popolno delovanje pra nega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. Trda voda ie za pranje perila nesposobna, ker naredi milo kvečjemu neporabno in tako prepreči stvaranje pen in delovanie pranja. MEHKA VODA ZA PRANJE! Najenostavnejše in naiboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali v >da iz vodovodov omehča je dodatek od neka TRI! Zato e : X vsaki pralni voBi vedno nekaj pesti po no J RJI i: e/s <11 22 m i I rsl ! I ta> rti §1 namakanje TRI ~ izpiranje BENZIT---jj V^eče nove in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo Ima vedno v zalogi Mirko Mlakar LJubljana. Slomškova 11 PARKETE hrastove ia bukove hrastov rezan les in parjeno bukovine prodaja najugodnejt Ivan Šiška tovarna parket lo paroe žage LJUBLJANA Metelkova ollca 4 felelon ttev 2244 Kupuje vedno k vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 m/m in hrastove frize Uie^t Davona Ravljeo. izdaja za konzorcij «Jutra> AdoU Ribnika«. 'U Narodno tiskarno d, d. tc* tiskarn »rja Prane Jeserte*. U BMrua