stev. 196.
V LJubljani, v torek, dni 27. augusta 1907.
Lete xxxu.
Vetja po pošti:
za celo lelo naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— - - ■ - ■	6-50
n n
za četrt leta za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20"—
za pol leta za četrt leta za en mesec
n ■ n
10-5 — 1-70
Za pošilj. na dom 20' h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
(JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (Jpravniškega telefona Štev. 188.
54. generalni shod nemških katoličanov.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
W u r z b u r g, 25. avg. 1907.
Štiriinpetdesetič je danes, kar se snidejo nemški katoličani na svoje generalni shod, četrtič pa, da se snidejo v starodavnem iran-kovskem \Viirzburgu, slovitem po svoji zgodovini in po prosvetljcnih duhovih nemških, ki so tukaj živeli in delovali.
Zanos in radost navdajeta vsakega katolika. ko čuje, kako se zbirajo nemški sobratje, da pregledajo, kaj so naredili in zasnujejo načrte za bodočnost. Kajti oni so nam v marsičem vzor. Ni je v Evropi dežele, kjer bi katoličani bili boljše organizirani in politično močnejši kot ravno v deželi nemški. Okrepljeni po kulturnem boju leta 1870., katerega izid ie bil, da je železni in nevklonljivi kan-celer Bismark, stvaritelj zedinjene Nemčije, moral k papežu v Kanoso, so nemški katoličani nevzdržno šli svojo zmagoslavno pot dalje. Skrivnost njihovih uspehov je v njihovi politični organizaciji, v centru. Centrum, katerega sta slavna voditelja Windthorst in Mallinkrodt postavila na izključno politiško nekonfesionalno podlago, je v nemškem državnem zboru postal hrbtišče parlamentarnega življenja, njega opora, njega obrana, tako proti vladarjevemu imperializmu kakor proti razdirajoči socialni demokraciji in omah-liivemu liberalizmu. Bili so edina zanesljiva socialnopolitična stranka. Sedaj so nemški katoličani iz krutega volivnega boja izšli kot /magovavei, pomnoženi, pripravljeni kljubovati vsem Viljemom in Bulo\vom. Ker centrum ni konfesionalna stranka, ampak dosledno zasleduje veliki cilj verske, politične in socialne svobode, popolno politično toleranč-nost nasproti vsem koniesijam in v velikih potezah zasnovani socialnoreformni program, ie boj vlade in nasprotnih strank proti njemu nesmiseln, posebno pa vsak »kulturni« — protiverski — boi čisto nemogoč. Liberalno-' konzervativni blok sedaj v Nemčiji vlada tako, da z »novim kurzom« ni zadovoljna nc liberalna ne konservativna stranka. Nič se ni storilo; politično življenje zastalo; dvorni ve: leimperializem in prosta polici jok ratija leži kot mora na ustavi in upravi, liberalci so vpreženi pod sramotnimi pogoji pred Biilo-\vov voz, konservativci komaj čakajo dne. da se svojih nenaravnih zaveznikov iznebijo. Centrum v dostojni, stvarni in mirno premišljeni opoziciji, oprt na svoje milijone volivcev, čaka, kdai pride vlada k njemu v Canoso in se poskriiejo v svoje dupline vsi svobodone-Liubni, lučibežni čuki.
Političnemu parlamentarnemu življenju se seveda enakovredno pridružuje izobraže-
valno in socialno organizatorično delo. V »Ljudskem društvu« je združena vsa katoliška Nemčija, na vseučiliščih slovijo katoliški učenjaki, znani širom sveta, delavstvo je zbrano v krščanski strokovni organizaciji, velika centrumova glasila izhajajo po trikrat na dan. Da se v južni Nemčiji, temu kulturnemu središču Nemčije, ni vgnezdil marasti-čni liberalizem in da se ie kulturnem oziru premagala doba materializma in zlomilo kopje bogotajni znanosti, to je v veliki meri zasluga katoliške izobraževalne in politične organizacije. Nemškim bratom naš iskreni pozdrav !
Wiirzburg. Edinost.
V četrtič, kakor sem že omenil, zborujejo nemški katoličani v NViirzburgu. Najznamenitejša sta bila v NViirzburgu katoliška shoda leta 1877. in 1893. Prvi se je vršil v žalostnem času: divja! ie »kulturni boj« z vso neizprosnostjo. Šest škofij je vsled vladnega nasilja bilo brez pastirjev, dve sta bili siroti, ker sta škofa umrla. Ravno tedaj je tudi umrl sodobnik Lasalov, nepozabni škof Ketteler, — kakor mora je ta žalost ležala na srcih katoličanom, ki so se tedaj v \Viirzburgu zbrali. Krvavela so jim srca, a malodušni niso bili: slutili so svojo zmago.
Nič menj burne niso bile avspicije za katoliški shod leta 1893. Šlo se je takrat za vojaške predloge v državnem zboru. Centrum je bil needin, eni so bili za, drugi proti. Vlada ie hotela to porabiti, da centrum razbije. Papež je voditelju centra po monakovskem nunciju svetoval, naj glasuje za vojaške predloge, da ne to vladi povoda planiti po katoličanih, toda centrum je nunciju sporočil, da v politiških stvareh ne sprejme od nikogar nobene direktive. Vsled tega so v lastnem taboru zopet nastala nesporazumljenja; nasprotniki so začeli katoličane vabiti iz centra in nato se je odzvalo nekaj kalinov, katoliča-nov-neodvisnikov. Toda, ko se je avgusta zbral katoliški shod, so tisoči prihiteli v Wiirzburg, se zedinili in kakor trdnjava je stal centrum pred osramočenimi rovarji. Še nikoli ni bilo toliko edinstvenosti kakor ravno tiste dni v Wiirzburgu. Vsi, ki so menili, da se bodo katoličani vsled političnih nesjiora-zumljenj razcepili, so se kruto prevarali.
Letos so se nekateri preoptimistični liberalci, ki vedno vidijo, kar sami želijo, tudi zanašali, da se katoličani spro in razdvojijo. Pri državnozborskih volitvah so Biilovvci vzdignili nekakih 70 »nacionalnih katoličanov« -malkontentov-na ščit in po svojih papirnatih trobilih brzojavljaii v Pariz in London, da se centrova trdnjava maje. Seveda so bili poparjeni, ko ic centrum prišel v parlament tako močan, kot še nikoli poprej ni bil. Zdaj pa so se svobodomisleci tolažili, da se bodo v VViirzbrugu katoličani prepirali zaradi afere Schell-Canimer, na katero se liberalci seveda toliko razumejo kot zajec na boben, — pa
io po svoji brezmejni ignoranci smatrajo za vodo na svoj mlin. Tudi to jih je prevaralo, kajti izdala se je za današnji 54. generalni shod nemških katoličanov sledeča parola:
»Na katoliškem shodu sc ne bo obravnavalo o nobenih senzacijah in teoloških dispu-tacij ne bo nobenih. Pač pa bomo raznetili nov ogenj navdušenja, ki naj zopet poživi in ogreje vse stanove in kroge katoliškega ljudstva, da dejansko izvršujejo svojo vero in jo uveljavijo na vseh poljih javnega življenja.« Tako je in bodi po starem geslu: »Gott zu Ehr, dem Volk zur Wehr, uns zu Nutz, dem Eeind zu Trutz!«
Priprave. Taktni župan iu oblastva.
Vse mesto .ie okrašeno. V Cesarski in Glediški ulici, potem v Stolnični in Schon-bornovi ulici so postavljeni veliki mlaji z nemškimi, bavarskimi in wurzburškimi zasta-\ ami. Zasebniki okrašujejo balkone svojih hiš z bujnim cvetjem. Tujcev je došlo nebroj. Z vsem priznanjem treba omeniti župana in mestni svet, ki sta dala krasno slavnostno dvorano brezplačno za vporabo in tudi sicer šla pripravljavnemu odboru v vsakem oziru na roko. (Kdo se ne spominja tu neotesanega Hribarja?) Vse meščanstvo brez razlike kon-fesije ali pa strankarstva okrašuje svoje hiše. Vojaški poveljnik je ctvoril za udeležence shoda znamenito trdnjavo Nardenberg, kralj pa svojo palačo in znamenite svoje umetniške zbirke.
Slavnostna dvorana.
Nekaj posebnega je topot slanostna dvorana. Če stopiš vanjo, vidiš glavnemu vhodu nasproti predsedniški oder, ki se v obliki teras razteza daleč tja v dvorano. Za tem od-loiii je velikanska slika mojstra Bohlerja, ki predstavlja trdnjavo Marienburg vrh Kappe-le. Zdi se ti, da je dvorana v ozadju odprta in da čez reko Meno gledaš divno gričevje kiipplesko. Tudi okvir predsedniške in časnikarske tribine ie v slogu marienburških trd-njavskih zidov, tako da vse s sliko v ozadju krasno harmonira. Govorniški oder je v podobi trdnjavskega bastiona. Časnikarji imajo napeljanih k svoji obsežni tribini mnogo telefonskih aparatov, katere je poštna uprava dala na razpolago. Tudi je preskrbljeno, da časnikarji ne morejo priti z ljudstvom v dotiko, da niso moteni. Ko stopiš čez prag, pa se nahajaš v jelkinem gozdu. Prireditelji so namreč dvorano, ki je 102 metra dolga iu 32 m široka, razdelili, ker bi pri tem trpela akustika, in napravili ob vhodu posebno restavracijsko dvorano, dolgo 16 metrov in široko 23 metrov, ki pa v njej rastejo visoke, goste jelke. V dvorani sami je poleg parterja galerija, ki pa ima obliko starih grajskih arkad. Pred sliko Bohlerjevo je postavljen kolosalni kip Matere Božje od Jožefa Metzgerja. Na predsedniškem odru so postavljene sohe sv. Očeta, nemškega cesarja in princa-regcnta
Luitpolda. Na predsedniški tribini je 200 sedežev, na galeriji 800, rezerviranih sedežev 800, parter 4.000, časnikarskih sedežev 150.
Program.
Govorniki na javnih zborovanjih so: profesor dr. Mayenberg iz Luzerna (Konfesija in religija), opat Norbert (Misijonsko delovanje), župnik Barthels iz Bielefelda (Cerkvene notranje razmere), vseučiliščni profesor dr. Spahn (Katolicizem in vseučilišče), rektor Briick (Katolicizem in ljudsko šolstvo), dežel-nosodni ravnatelj Grober (Katol. in gospodarsko življenje), vseučiliščni profesor Schorer (Karitas), profesor Meyers (Leposlovje), princ zu Lovvenstein (Papežtvo).
Delavski slavnostni obhod in zborovanje.
Krasote in veličastnosti slavnostnega obhoda mi ni moč popisati. Udeležilo se ga je 10.000 delavcev, 290 društev z 250 zastavami. Sprevod se vije, dolg tri četrt ure, po ulicah mimo mestnih iu vladnih poslopij, ki so tudi vsa bogato ozaljšana, celo vozovi električnega tramvaja so okrašeni z zastavami in jelki ni t n zelenjem. Maše dopoldne se je udeležilo sedem škofov in nebrojna množica ljudstva. V delavskem sprevodu je igralo 17 godb. na čelu jim vojaška. Slavnostno zborovanje se je priredilo v veliki, že op;sani dvorani, ki je v svoji lepoti nepopisna.
Zborovanju predseduje tovarnar Brandts. Navzočih je 5000 delavcev, ostali so se razvrstili po petih drugih dvoranah. Brandts je v svojem nagovoru izrazil željo, da bi krščanska politična, nepolitična in strokovna društva prevzela vodstvo vsega delavskega gibanja v Nemčiji. Nepopisno navdušenje sledi njegovim besedam.
Nato jame govoriti znani parlamentarec, po vsej Nemčiji sloveči strokovnjak v delavskih vprašanjih, delavski tajnik Giesberts. Povdarja socialnopolitiški program in delovanje strokovno organiziranega delavstva, označi kot glavno protisredstvo proti socialni demokraciji pozitivno socialno reformno delo. Delavska društva naj posredno podpirajo strokovna v njihovem boju za izboljšanje mezdnih razmer. Delavci pa nai se omejijo samo na to strokovno delovanje, osvojijo naj si tudi velika zastopstva po vsah upravnih zborih, komunikalnih zastopih, kakor so že uspešno začeli. Potem naj kot enakopravni faktor vstopijo v vsa verska, izobraževalna in nacionalna društva, da se poleg svojega gibanja udeležijo tudi vsega splošnokultur-nega v vseh njegovih panogah.
Med Giesbertsovim govorom stopijo v dvorano ljubljanski škof dr. Jeglič, wiirzbur-ški škof in škof iz Šantunga na Kitajskem. Zborovalci so vstali, mahali s klobuki in cerkvene kneze pozdravljali s ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Škof wiirzburški, častitljiv starček, je zborovalce blagoslovil in jih
BasKervlIlsKl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doy!e.
(Dalje.)
»V kolikor vam moreni slediti, gospod Holmes,« je pripomnil Sir Henry Baskcrville, »ie nekdo te besede s škarjami . . .«
»S škarjami za nohte izstrigel, da. Kakor lahko vidite, so imele škarje zelo kratko ostrino, kajti za besede ,ne bližajte se' je bilo treba dvakrat pristriči.«
»Res. Izrezal je torej nekdo tekst pisma s škarjami s kratkimi rezili in ga z nekim lepilom . . .«
»Z gumijem.«
»Z gumijem prilepil na papir. Ali rad bi vedel, zakaj je beseda .močvirju' spisana?«
»Ker je ni mogel dobiti tiskane. Druge l'esede so navadne in bi se dobile v vsaki številki vsakega časnika, beseda .močvirje' je pa bolj nenavadna.«
»To ie na vsak način dobra razlaga. Ali še kaj drugega citate iz pisma, gospod Holmes?«
»Še nekaj namigljajev se dobi v njem, čeprav se je pošiljatelj zelo trudil, da bi zbrisal vse sledove. Naslov jc pisan, kakor vidite, z zelo okorno pisavo. »Times«, je pa list, ki se ga težko dobi v rokah drugega, kakor zelo zobraženega človeka. Lahko torei mislimo, da je pismo napravil izobražen mož, ki vas
je hotel dovesti do misli, da je pisal pismo neizobražen človek, in iz tega njegovega truda, da bi skril svojo pisavo, se prav lahko sklepa, da vam jc pisec znan, ali se pa boji, da bi ga ne spoznali. Dalje ste gotovo opazili, da besede niso prilepljene v ravni črti, ampak da stoje nekatere višje, druge nižje. .Življenje in' stoji na primer čisto iz vrste. To kaže lahko nepazljivost odpošiljateljevo ali pa prihaja od tega, da je bil zelo razburjen, ali da se mu je mudilo. V celoti se nagibam k zadnji misli, kajti, tako pismo napraviti, je vendar važna stvar, in ni verjetno, da bi bil oni, ki napravlja tako pismo, nepazljiv, ker se mu je pa mudilo, tedaj nas to pripelje do zanimivega vprašanja, zakaj se mu je mudilo; kajti vsako pismo, ki bi bilo oddano na pošto do zgodnje jutranje ure, bi moralo priti v roke Sir Hcn-ryju, predno zapusti hotel. Ali se je bal pošiljatelj. da bi ga kdo ne zasačil — in kdo naj bi ga?«
»Precej daleč smo že zašli na polje domnevanj!« je rekel dr. Mortimer.
»Recite rajši: na polje, kjer pretehtujemo razne možnosti in se odločimo za najverjetnejšo. Na znanstven način se poslužujemo svoje domišljije; sicer imamo pa v tem slučaju stvarno podlago za svoje špekulacije. Gotovo boste brez dvoma mislili, da samo ugibam, ali skoro gotov sem, da je bil pisan ta naslov v hotelu.«
»Kako za ves svet morete to trditi?«
»Če natančno ogledate ovitek, boste opazili, da je imel pisec i s črnilom i s peresom velike težave. Pero ie škropilo v eni sami besedi dvakrat in črnilo je pošlo pri pisanju tako kratkega naslova trikrat, kar dokazuje,
da ga je moralo biti zelo malo v črnilniku. V privatni hiši se ne pripeti kmalu, da bi pustili pero ali črnilo v takem stanju, da bi se pa našlo oboje skupaj tako, to se pa prav težko zgodi. Nasprotno pa gotovo poznate pisalno orodje .kakoršno sc dobi po gostilnah in hotelih: to je navadno za nič. Da, brez pomisleka rečem: če bi mogli preiskati vse papirne koše vseh hotelov v bližini Charing-Cross, dokler ne bi našli razrezanih »Times«, lahko bi položili roko na osebo, ki je pisala to posebno pismo .... halo, halo, kaj pa je to?« ? ?
Še enkrat je skrbno pregledoval polo papirja z nalepljenimi besedami; držal jo je prav pred oči.«
»No?«
»Nič!« je rekel in je odložM list. Pol pole navadnega, nepopisanega papirja je; še kakega vodenega znamenja ni v njeni. Mislim, da smo iz pisma povzeli vse, kar je bilo sploh mogoče ... In sedaj. Sir Henry, še eno vprašanje: Ali sc vam jc pripetilo še kaj, kar bi bilo vredno omeniti, odkar ste v Londonu?«
»Ne, gotovo ne, gospod Holmes. Ne verjamem.«
»Ali niste nikogar opazili, ki bi vas opazoval ali vam sledil?«
»Prav tako se mi zdi, kot da sem stopil v sredino temnega romana,« jc rekel najin obiskovalec. »Čemu, za vraga naj bi hodil kdo za mano in me opazoval?«
»Do tega še pridemo. Torej nimate ničesar več poročati, predno pridemo do stvari same?«
»Hm, to je odvisno od tega, kaj vi smatrate, da je vredno poročati.«
»Vse, kar se ne strinja s tokom vsakdanjega življenja, je po mojem mnenju vredno in potrebno omeniti.«
Sir Henry se je nasmehnil in rekel:
»Doslej še nc poznam mnogo življenja na Angleškem, ker sem živel od zgodnje mladosti v Združenih državah in v Kanadi. Ali upam, da ni tukaj to vsakdanje, če kdo izgubi enega svojih čevljev?«
»Vi ste izgubili enega od svojih čevljev?«
»Dragi moj gospod!« jc zaklical dr. Mortimer. »Samo založli so ga! Dobili ga bo-detc, ko pridete zopet v hotel. Kak namen naj ima to, gospoda Holmesa mučiti s takimi malenkostmi?«
»Saj jc vendar hotel vse zvedeti, kar se ne strinja s tokom vsakdanjega življenja!«
»Tako jc!« jc rekel Holmes, »naj sc zdi slučaj še tako malenkosten in brezpomemben. Pravite torej, da ste zgubili enega svojih čevljev?«
»Ali so mi ga založili, zaradi mene. Včeraj zvečer sem postavil oba pred vrata, a danes zjutraj sem dobil le enega. Iz fanta, ki iili je moral snažiti, ni bilo dobiti pametne besede. Najbolj me draži, da sem kupil čevlje šele včeraj zvečer na bregu in iili nisem šc nič nosil.«
»Če j h niste šc nič obuli, čemu ste iili pa postavili pred vrata?«
»Bili so rjavi čevlji in še niso bili nič namazani. Zato sem iili postavil ven.«
»Šli ste torej včeraj takoj pri prihodu v London ven in ste kupili par čevljev?«
»Nakupil sem sploh nrecej reči. Dr. Mortimer me je spremljal. Veste, če hočem tam zadaj v Dingsdi igrati veleposestnika, moram
opominjal, naj v vseh svojih društvih gojijo krščansko misel.
Nato nastopi avstrijski državni poslanec dr. Drexcl iz Dornbirna, z velikanskim navdušenjem pozdravljen. Govoril je o socialni izravnavi. Skupni socialni interesi bodo prikovali delavca na delodajavca in narobe. (Burno odobravanje.) Tudi delodajavec je oškodovan, ako ne varuje delavskih koristi. Nasprotno pa je nespametno započeti mezdne boje delavstva, ki samo ugonobijo. Delavec in delodajavec si bosta v skupnem interesu po načelu pravičnosti prišla na pol pota nasproti. Tako soc. izravnavo med industrijcem in delavcem, tema obema stanovoma in srednjim stanom, ter med vsemi temi in kmečkim stanom, to je socialno-politični in kulturni program nemškega centra in avstrijske krščansko-soeialne stranke. (Odobravanje in ploskanje.) V tem je naša sila nasproti socialni demokraciji, ki zato, ker oznanja neizprosni razredni in interesni boj, oznanja sovraštvo, ki pa vsako delo nujno ugonobi. — (lovorik povabi vse navzoče delavce, naj pridejo na veliki vseavstr jski delavski shod, ki se bo vršil kmalu v Avstriji.
Liberalne laži. — Predsedstvo.
Nasproti vestem »svobodomiselnega« časnikarstva bodi prbito, da pride papežev nuncij msgr. Caputo 27 t. m. v Wiirzburg na katoliški shod, ne pa, da »se je. sklicujoč se na bolezen, odstranil«, kakor so poročale judovske »Mfinchener Neueste«.
Za predsednika katoliškemu shodu je izvoljen državnozborski poslanec Fehrenbach iz Freiburga in von Frankenstein, sodni svetnik. ter Engelen za podpredsednika. Poslale so se brzojavke sv očetu, cesarju Viljemu in princu regentu ter sklenilo papežev 50Ietni jubilej z izvanredno slovesnostjo praznovati.
tati splošni ovstrijski hatol. shod.
Za šesti splošni avstrijski katoliški shod, ki se bode vršil na Dunaju od 16. do 19. novembra t. 1.. so pripravljena dela že dokončana ter določena tudi vsa jX)ročila in poročevalci razun o ljudski šoli. S prvim septembrom se bodo pričele razpoš:ljati vstopnice. Spored poročil jc sledeči:
1. Poročila o sklepajočih sejah:
1.	»Tisk«, poroča glavni urednik Sch\ve-chler (Gradec). — »Kolportaža«, poroča poslanec Adolf Anderle (Dunaj).
2.	»Odpadniško gibanje«, poroča glavni urednik .Ios:p Bohr (\Varnsdorf).
3.	»Visoke in srednje šole«, poroča vse-učiliščni profesor in poslanec dr. Mihael Mayr (Inomost). — »Pomanjkanje duhovnikov«, poroča dr. Ciril Stojan (Dražovice).
4.	»Katoliška ženska orgairzacija«, poroča poslanec ravnatelj Avgust Kemetter (Dunaj).
5.	»»Protikrščanski vpliv na družbinsko življenje in družabni red«, poroča poslanec Morie Hruban (Oloniuc).
6.	»Kmečka organizacija«, poroča poslanec Schossleitner (Thalgau-Solnograd).
7.	»Delavsko vprašanje«, poroča poslanec dr. Karol Drexel (Dornbini).
II. I^oročila o sejah delegatov:
»O organizaciji delavskega stanu«, poročata poslanec Franc Loser (Bregenc), in msgr. župnik Viljem Michele (Dunaj).
111. Slavnostni govori:
1.	»Pomen krščanstva in socialno vpra-šanje«. Knezoškof dr. Celestin Endrici (Tri-dent).
2.	»Katoličanstvo in svobodna znanost.« Vseučiliščni profesor dr. Karol Hilgenreiner (Praga).
biti pač nekoliko fin, na daljnem zapadli sem pa morda postal nekoliko malomaren glede obleke. IJoleg drugih stvari sem kupil one rjave čevlje — dal sem zanje šest dolarjev — in eden od njih mi je ukraden, predno sem ga sploh imel na nogi.«
»En sam čevelj ie pač zelo neprimeren predmet za tatu,« je rekel Sherlock Holmes. »Priznam, da sem mnenja dr. Mortimerja in mislim, da se bo izgubljeni čevelj v kratkem našel.«
»Sedaj pa, gospoda moja,« je rekel baro-net z odločnim glasom. » se mi zdi, da sem dovolj govoril o tej malenkosti, kolkor vem. Cas je, da izpolnite svojo obljubo in mi pojasnite vse te zagonetne dogodke.«
»Vaša želja je upravičena,« je odgovoril Holmes. »Gospod doktor, mislim, da napravite najboljše, če poveste povest svojemu prijatelju na isti način, kakor ste jo nama.«
Učeni gospod je potegnil iz žepa papirje in je pojasnjeval na njihovi podlagi ves slučaj na isti način, kakor prejšnje jutro. Sir Henry Baskcrville je poslušal z napeto pozornostjo in je zdajpazdaj presenečen vskliknil.
»No, zdi se mi, da sem podedoval ostalo posestvo skupno z maščevanjem duhov.« je rekel, ko je končal dr. Mortimer svojo dolgo povest. »Seveda sem že kot otrok slišal vedno in vedno pripovedovati o peklenskem psu. To je najbolj priljubljena pravljica naše rodovine; ali prej je nisem smatral nikdar za resno. Toda smrt mojega strica — veste, meni se vse kar vrti v glavi; nc morem si še postaviti iasncsra mnenja o tem. Kakor se mi zdi. tudi vi še niste čisto na jasnem, če je slučaj za policuo ali za duhovstvo.
»Čisto prav.«
3.	Zgodovinski pomen katofičanstva za dežele habsburške krone«. Pater rektor Karol Andlan, S. J. (Kalksburg).
4.	»Katol ška falanga avstrijskih narodov«. Deželni glavar Adolf Rhomberg (Dorn-birn).
5.	»Vera v javnosti«. Poslanec dr. Ivan Šusteršič (Ljubljana).
Novi sultan u Maroku.
Muley Hafid. — Resnični položaj v Casablanci po zasebnem pismu.
25. t. m. je dospela v Tanger oficielna potrditev, da je Muley Hafid proglašen sultanom. kar je med domačimi provzročilo veliko razburjenje. Bil je sklican shod vseh maroških dostojanstvenikov, na katerem so vladajočemu sultanu dokazali, da je slabo vladal, vsled česar je bil postavno odstavljen; to da je tudi potrebno, ker je vsled slabega gospodarstva sultanovega v veliko nevarnost prišlo celo mohamedanstvo. Nato je bil proglašen sultanovim naslednikom Muley Hafid, ki so mu vsi dostojanstveniki takoj prisegli tudi zvestobo. O celem dogodku je bil sestavljen zapisnik, nato pa pred mošejami oklican Muley Hafid javno sultanom. Kmalu nato je admiral Philibcrt dobil obvestilo, da novi sultan koraka proti Casablanci, da se pa o njegovih naklep h ničesar ne ve. V Fesu so izbruhnili resni nemiri. Muley Hafid je pisal baje svojemu bratu, naj odstopi, kar bo po mnenju maroških uradnikov tudi storil. Z oz:rom na ta poročila je sklenil španski ministrski svet, poslati dogovorno z francosko vlado velevlastim okrožnico, ki bo povdar-jala, da ie algeciraška pogodba dejansko prekrščena, ker sc ni mogoče z glavnim kompa-scentom, kot je bivši maroški sultan, več pogajati in občevati.
O pravem položaju v Casablanci poroča nemški vir: Prvi povod k neprijateijskim nastopom napram tujcem, osobito Francozom, so bile naprave brezžičnega brzojava. Ze takrat, to je aprila, so okol;ški rodovi zahtevali od mestnega guvernerja, naj te naprave da odstraniti, a guverner jih je odpravil z odškodnino. Vendar rodov s tem ni pomiril, natihein je tlelo sovraštvo proti Francozom naprej in se še povečalo, ko so začeli Francozi graditi luko in do bližnjih kamenolomov položiti poljsko železnico. Ljudstvo je to gledalo postrani in prihajalo vedno bolj do pre-pr čanja, da mu hočejo deželo vzeti. Tedaj je bila prva prilika, da sultan pokaže svojo oblast v deželi. A bil je slabo poučen, vrhu-tega pa je še celo dovolil kontrolo tujcev nad carino, da zagotovi državna posojila. Sultan torej ne samo da ni ugodil, ampak je nepremišljeno še netil grozeči požar. Pomisliti se pa mora tudi, da so mesta carinskih uradnikov v Maroku najbolj cenjena .Prebivalstvo je bilo tedaj prepričano, da je sultan deželo prodal; zavest, da si more le z lastno močjo dobiti svoje pravice nazaj, jc b:la vedno trdnejša. Zato so začetkom julija zahtevali odposlanci rodov od mestnega guvernerja, naj odstrani francoske carinske uradnike. Nezmožni guverner jc odgovoril, da je tako sultan ukazal in s tem vrgel bakljo v grmado. Rodovi so pr šli pred mesto in dne 30. julija ie poživljal fanatičen šerif po mestu na sveto vojsko. Če bi bil tedaj guverner kaznoval upornika, bi bilo vse dobro. Tako pa je mob divjal in ubil devet delavcev v Inki in poškodoval na obali lokomotivo. Takoj je prihitel v mesto poveljnik v bližini taboreče vojske, Mu!ey Lemin, ter napravil red in poskrbel vse potrebno za varstvo tujcev in njihovega premoženja. Zopet .ie vladal v mestu popoln mir in življenje ter promet sta prišla v prejšnji tir. Nad vse nepremišljeno ie bilo tedaj izkrcanje francoskih vojakov, ki so dospeli pred mesto na mali križarki »Galilee« 4. avgusta. In samo 75 vojakov! V mesto, ki šteje nad 40.000 prebivalcev! V treh čolnih so se prepeljali popolnoma proti dogovoru zastopnikov vseh velevlast1. Četica ni prišla.
»Sedaj pride še to pismo, ki sem ga dobil I v hotelu. Slutim, da je z vsem v kaki zvezi.«
»Najbrž pride od tega. ker nekdo bolje ve, kako in kaj ie na močvirju, kakor mi.« ie rekel dr. Mort mer.
In dalje, da vam ta nekdo ni sovražen, ker vas svari pred nevarnostjo,« je pripomnil Holmes.
»Lahko je pa tudi mogoče, da me hočejo v lastno korist zadržati, da bi ne šel v oni kraj.«
»To je seveda tudi mogoče. Dolžan sem vam veliko hvalo, gospod doktor, da ste me postavili pred problem, ki dopušča več različnih. zanimivih rešeni. Ali sedaj se moramo odločiti v važni točki, Sir Henry: Ali vam kaže iti v Baskerviler Hali, ali ne?
»Zakaj bi nc šel?«
»Zdi se, da bi bilo to v zvezi z nevarnostjo.«
'»Ali mislite nevarnost pred našim rodovniškim demonom, ali nevarnost pred kakim človeškim bitjem?«
»Do tega moramo ravno priti
»Naj bo temu. kakor hoče, moj odgovor jc trden. Gospod Holmes, nobeden vrag iz pekla in nobeden človek me nc more ovirati, da bi se ne nastanil v hiši svojih očetov. Pri tem odgovoru ostanem.«
Njegove temne obrvi so se naježile pri tem odgovoru in temna rudečica mu ie zalila obraz. Očividno še ni ugasnil ognjeviti temperament Baskerville-jcv v zadnjem svojega rodu.
»Siccr pa,« je nadaljeval, »šc nisem utegnil vsega, kar ste mi povedali, dovoij premisliti. Nckolko preveč se zahteva, da se takoj odločim v kaki stvari, ki sem jo komaj dovolj
da napravi mir, ampak da tujce spravi v največjo nevarnost, ta vtisk so dobili vsi Evro-pejci. Mestna vrata nikalcor niso bila zaprta. Tudi r.i prvi strel padel od strani maroških vojakov, ampak zadonel je iz francoskega karabinerja, in potem so Francozi drli, oddajajoč salve, po mestu ter postrelili tudi maroško stražo, ki naj bi varovalo francoski konzulat. Ob istem času pa so s francoskih križark letele v mesto melinitne bombe. In vse se je godilo navzlic temu, da je bilo maroškim vojakom strogo prepovedano strd-Ijati. Da se je izkrcala ta mala četica, je po mnenju vseh narodnosti zoper narodno pravo, kajti večje čete, ki so došle čez tri dni, bi bile mogle mesto zasesti brez krvoprelitja in ropanja. 75 vojakov je moglo braniti le majhen okoliš, zato so Arabci nemoteno mogli opleniti sklad:šča. In celo francoski vojaki so pomagali pri tem, dasiravno je prejšnji dan njihov poveljnik oficielno oklical red, mir in varnost. Ni ga skladišča, ki ne bi bilo oropano, na tisoče ljudi je zbežalo iz mesta, mnogo jih nima prenočišče, povsod revščina in pomanjkanje in vsega tega je kriva Francoska s svojim nepremišljenim nastopom. Trgovina je uničena, pogodbe tudi, kajti nihče ne more prevideti, kdai bodo dobile karavane prosto pot in kdaj se začne zopet v luki delo.
AVSTRIJA.
Čehi.
Praga, 26. avgusta. Moravski deželni zbor se snide septembra. — Češki narodni svet je začel akcijo proti obiskovanju nemških šol v Pragi. — Vsenemci na shodu v Aschu so radikalen Stranskyju izrekli nezaupanje.
Vojaška predloga.
Budi m pe š t a. 26. avgusta. Delegacije bodo najbrže sklicane sredi novembra. Vojaški proračun je izgotovljen; iznenadil ne bo nikogar, ampak se gibal v okviru prejšnjih proračunov. Za večje reforme ni določenih nobenih svot, ker je za to potrebno povišanje moštva, kar pa vsled dozdaj še nepremagljivih političnih ovir ni mogoče doseči. Kar se torej v proračunu za 1908 zahteva črez navadno mero, to so izdatki za stvari, ki so od delegacije že bile dovoljene, potem za preskrbo moštva, ki se je vsled zvišanih cen za živila podražilo. Za nove topove, ki so stali 165 milijonov kron, treba dovoliti še ostatek 50 milijonov kron. Po cesarskih vajah se bodo vršile konference skupnih ministrov in med obema ministrskima predsednikoma, kako to svoto pokriti. Vojni minister upa, da v sedanjem delegaciiskem zasedanju spravi skozi tudi ureditev vojaških plač.
TITTONI — AERENTHAL.
Časnikarski glasovi.
Dunaj, 27. avgusta. Dopisniku »Politične korespondence« je izjavil Tittoni, da ni niti po njegovem niti po Aerenthalovem mnenju sedaj ali pa v bližnji bodočnosti kake zapreke, ki bi kršila prijateljsko razmerje med Avstrijo in Italijo. Tesna zveza Italije z Angleško nikakor ne nasprotuje njenemu razmerju do trozveze, ker tudi Avstrija in Nemčija gojita prijateljsko razmerje do te pomorske velevlasti. Macedionska sodna reforma hode po njegovem mnenju najlepši sad letošnjih vladarskih in diplomatskih sestankov.
M i 1 a n, 27. avgusta. »Corricre della Sera« piše o oficielni noti: Italija je bila prva velevlast, ki jej ie Avstrija sporočila načrt justične reforme v Makedoniji, in sicer v Desiu, kjer ga ic Tittoni načelno, na Severniku pa definitivno odobril. To je dokaz najboljšega razmerja med obema državama, ki ga ne bode mogla skaliti nobena neprilika, temboli, ker Avstrija nima nikakiH ekspanziv-nili teženj.
Ischl, 27. avgusta. Tittoni je takoj po avdijenci pri cesarju, izjavil, da ga jc cesar sprejel nenavadno prisrčno. Ze preje mu jc javil, naj pride brez posebne toalete. Takoj
razumel. Rad bi v mirni urici vse še enkrat do dobra premislil, predno pridem do koneč-nega sklepa. Sedaj je ura pol dvanajstih, gospod Holmes, in jaz pojdem naravnost v svoj hotel. KAko bi bilo, če bi vi in vaš prijatelj dr. NVatson z nama zajtrkovala? Tedaj vam lahko natančno povem, kak utis je naredila name vsa stvar.«
»Ali ti je prav tako, Watson?«
»Popolnoma!«
»Torej naju lahko pričakujete. Ali naj vam naročim kočijo« ? ? ?
»Rajši bi šel, kajti ta stvar me je nekoliko razgrela.«
»Jaz se vam na tem sprehodu z veseljem pridružujem,« ie rekel njegov spremljevalec.
»Na svidenje torej ob dveh popoldne!«
Slišala sva korake najinih obiskovalcev, ki sta šla po stopnicah; nato so se zaprla vežna vrata. V trenutku je postal Holmes iz sanjavega misleca mož dela.
»Svoj klobuk in svoje čevlje, Watson, hitro!« Niti trenutka ne smeva izgubiti.«
Skočil je v svojo spalnico, slekel je domačo suknjo in prišel v nekoliko trenutkih v svojem površniku. Hitela sva po stopnicah in stopila na cesto. Doktor Martimcr in Baskcrville sta se še videla nekaj sto korakov pred nama na vogalu Oksforcshe ceste.
»Ali naj tečem naprej in jima rečem, naj počakata ?«
»Za božjo voljo, nc, moj ljubi Watson. Tvoja družba mi popolnoma zadostuje, čc hočeš ti prenašati mojo. Najina nova znanca imata zelo prav. da gresta peš; kajti res je kaj lepo jutro za sprehod.«
(Dalje.)
po povratku je Tittoni odposlal Viktorju Enia-jiuelu oficielno poročilo o avdijenci.
D u n a j, 27. avgusta. »Zeit« poroča o bivanju Tittonija v Ischlu: Aerenthal in Tittoni sta se dogovarjala o sestanku cesarja in italijanskega kralja. Tittoni je izrazil mnenje, da bi osebni sestanek obeh vladarjev še bolj pokrepil obnovljeno prijateljsko zvezo, nakar je Aerenthal pripomnil, da cesarju radi visoke starosti ui mogoče delati dolga potovanja in bi zato ne mogel kralju vrniti osebno eventualnega njegovega obiska. Najbrže pa bo vprašanje o obisku v najkrajšem času rešeno in bode kmalu prišel Viktor Emanuel na Dunaj. Obisk bi mu vrnil v Rimu prestolonaslednik Franc Ferdinand. Težkoče od strani Vatikana se bodo v tej zadevi dala odpraviti. Čujejo se tudi glasovi, da zajedno z Viktorjem Emanuelom dospe na Dunaj tudi Viljem II.
R i m, 27. avgusta. »Giornale d' ltalia< piše: Ze sedem let ni imel cesar Franc Jožef prilike, da bi občeval z oficielnimi italijanskimi osebami razen dunajskega poslanika. Ischlska avdijenca Tittonijeva najlepše potrjuje obestransko zaupanje obeh držav. Sestanki v Desiu in Raconiggiju ter v Svine-munde, Wilhelmshohe, Ischlu in Marijinih Lažnih nišo motili raznih državnih zvez v Evropi, ampak le koristili splošnemu miru.
OGRSKI KATOLIŠKI SHOD V PEČUHU.
Pečuh. 26. avgusta. VII. ogrski katoliški shod je impozanten. Udeležijo se ga škofje iz Kalocse, Szatma.a in Stolnega Belega grada. Krščansko delavsko društvo je obhajalo blagoslovljen je zastave,, vršilo se je več ljudskihi shodov. Nato se ie vršila evha-ristična procesija. Celebriral je nadškof iz Kalocse s sijajno asistenco. V sprevodu so stopali tudi minister na cesarskem dvoru grof Z;chy in mnogo polancev Ljudske Stranke. — Udeležencev v sprevodu je bilo 20.000. Ob 7. uri je otvoril zborovanje pečuški škof grof Julij Zichy.
Letošnji ogrski katoliški shod ima prav poseben pomen. Ogrska ljudska stranka se je pod vplivom energičnega kanomka Aleksandra Giessweina emancipirala od neodvisne stranke in se prelevila v krščansko-so-cialno. Poteguje se' zdaj v prvi vrsti za splošno volivno prav;co, ki je kamen spotike za Košutovcc in na podlagi te votivne reforme si upa v prihodnjem parlamentu priboriti 80 do 100 mandatov. Do prave Ljudske Stranke seveda še dosti manjka, šovinistična je tudi preveč, toda početki katoliške politiške stranke so na Ogrskem vsejani in bodo uspeli.
KRVAVE VOLITVE V BELENYESU.
B e i e n y e e s , 26. avgusta. Tukajšnja državnozborska dopolnilna volitev kaže neodvisno stranko v vsej njeni nagoti. Košu-tovski kandidat Arpad Kordos je judovski bančni ravnatelj iz Budimpešte in je za to. da prodre, daroval 50.000 kron. Ker pa Ru-munci ravno tako živahno agitirajo za svojega kandidata Ladislavava Lucac u, je minister grof Andrassy Kordosu poslal na pomoč 600 žandariev in fanatični kalvinski Mažari v tem okraju pretijo Rumuncem, da jim bodo hiše požgali. Tekla je že kri in nasilja žandar-jev so tako nečuvena, da so se Rumunci že pritožili na cesarjevo kabinetno pisarno, od katere pa dozdaj ni odgovora. Vzlic neču-venemu pritisku Mažarov ima mažarski kandidat dozdaj samo 185, rumunski pa 592 glasov in je upati na zmago. (Belenycski okrai ima 83 občin, med njimi je 75 rumunskih.) — Neki rumunski kmet je napadel mažarske-ga poslanca Farkashazyja in je navdušenega Košutovca s koloni lopnil |k> njegovi velema-žarski butici.
TURČIJA SI OSVAJA PERZ8IJSKO OZEMLJE.
Carigrad, 26. avgusta. V perzijskem ozemlju, kjer prebivajo sunitski, Turkom naklonjeni Kurdi, ima Turčija štiri bataljone in eno pogorsko baterijo.
JUSTIČNA REFORMA.
Carigrad, 62. avgusta. Turška vlada se je pri več zastopn kih velevlasti pritožila zaradi nameravane justične reforme v Makedoniji. Velevlasti so te pritožbe odklonile.
MAROKO.
Francozi pošiljajo ojačenja v Casablanco.
Pariz, 26. avgusta. Ministrski svet je sklenil pod Fallieresovim predsedstvom po daljšem brzojavnem razgovoru z ministrskim predsednikom Clemenceauoni, da odpošljejo v Casablanco še 5000 mož. Ministrski svet je odklonil odločno misel na vojsko v notranjo Maroko, ako ostale velevlasti ne nastopijo skupno s Francosko.
RUSIJA.
Sodna razprava proti zarotnikom tta carjevo življenje.
Peterburg, 26. avgusta. V sodni razpravi proti zarotnikom so prečitali včeraj službeno izpričevalo unvrovlenega mornariškega poročnika Nikitenka, ki izjavlja, da je služil Nikitenko brez graie in da je bil zanesljiv, vsler česar so mu svojčas odkazali usmr-čenjc poročnika Schmidta, znanega po uporu črnomorske mornarice. Nikitenkov oče se ie popolnoma ločil od svojega sina in je poslal svoje pričevanje pismeno.
Kolera.
Peterburg, 26. avgusta. Peterburški zdravstveni nadzornik javlja, da je v guber-niji Tula obolelo za azijsko kolero 16 oseb. izmed katerih jih je več umrlo.
TURŠKA GROZODEJSTVA V PERZIJI.
Carigrad, 26. avgusta. Po teheranskih poročilih so pomorili turške vojake
spremljajoči Kurdi nekega perzijskega svečenika, njegovega nečaka in slugo. Nadalje so obglavili v zadnjem boju vjete perzijske častnike. Turška vlada izjavlja, da perzijsko poročilo ni resnično.
NEVARNOST VOJSKE?
Iz Harbina se poroča, da vsi Kitajci, ki služijo pri Rusih kot kuharji, hišniki itd., zapuščajo službo ter se vračajo v domovino. Svoj odhod opravičujejo s tem, da bode v kratkem izbruhnila vojska. Enak pojav se je mogel tudi zapaziti pred kitajsko vojsko leta 1900.
Dnevne novice.
-f »Narodovo« teološko znanje. Uredniki najneumnejšega lista na slovanskem jugu so si v svoji vsega pr znanja vredni ne-akademični omejenosti izmislili za včerajšnjo številko svojega nečednega odlagalnika sledečo brzojavko iz Wiirzburga (!): Wiirzburg, 26. avgusta. Na katolški shod je prišk) kakih 3000 oseb. Včerajšnjega sprevoda so se ude-ližili zastopniki 290 klerikalnih delavskih društev. Veliko senzacijo je provzročilo dejstvo, da so izstopli iz lokalnega odbora za katol. shod skoro vsi vseučiliški profesorji, tudi duhovniki, med njimi tako notorični klerikalci, kakor Merkle, dr. Hahn in dr. K'efl, baje zato, ker hoče ljubljanski škof Jeglič govoriti o Schellu, ki je bil profesor bogoslovja v Wurz-burgu in na čigar strani stoje vsi teologi tukajšnje un;verze. — Bilo bi spričo popolne neinformiranosti znane cunje, kar se svetovnih dogodkov tiče, popolnoma odveč izgubljati o tem kaj besedi. Samo to bodi povedano, da je vse, kar so tu nerazsvetljeni uredniki »Narodovi« pod vplivom plavega ponedeljka napisali, od kraja do konca zlagano. Profesorja Mlerkel in Kiefl namreč nista »notorična klerikalca«, ampak prav notorična pristaša rajnega Schella, posebno še Kiefl, ki je njegov učenec. .Notorični klerikalizem' teh dveh učenjakov je tako neznaten, da ju imajo v Nemčiji nekateri krogi za liberalca. Tudi nista izstopila iz lokalnega odbora za katoliški shod zaradi tega, ker bo škof Jeglič o Schellu govoril, ampak sta iz odbora izstop:la že pred dobrimi tremi tedni, ko v NViirzburgu nihče niti sanjal ni, da pride škof Jeglč v Wiirzburg! Izstopila pa sta iz odbora, ker sta vsled članstva v odboru za Schellov spomenik nekoliko zadeta. Škof Jeglič pa je šel v Wiirzburg, naprošen tako od krogov, ki so na strani Schellovi kakor od nasprotne strani, da poravna lokalni sporček, kateri se vsem neposvečenim in posvečenim liberalcem a la grof Hoensbroch zdi v njihovi okuženi fantaziji kakor velika gora, ki se bo zvalila na klerikalizem in ga pomandrala. Sicer naj pa prismuknjenci iz Knaflovih ulic. ki mašijo svoj i st s članki iz »N. Fr. Presse«, ne da bi svoj vir navedli, bodo brez skrbi, kajti o \viirz-burškcm shodu bomo mi, kakor smo ob vsakem važnem svetovnem sestanku, prinesli izvirno poročilo, katero prepuščamo naš:m žalostnim kolegom v blagohotno prepisovalno vporabo. Potem sc jim nc bo primerilo, da bi škofa Jegliča imenovali Schellovega nasprotnika, dočim je res ravno nasprotno, da naš škof Schella tud: kot učenjaka globpko čisla in graja le njegove zmedene neizpe-liane reformne ideje. Naš škof ni šel v Wtirz-burg, da se zavzame proti ali za Schella, ampak da pogovori in poravna, kakor sta to nedavno storila tudi škof Teodorovič in kardinal Kopp, ki tudi nista ne nasprotnika, ne brezmejna oboževavca Schellova. Shod v VViirzburgu je krasna in veličastna prireditev, bo nov dokaz edinosti med katoličani in ne-omahljive njihove politične organizacije. Teološke kontroverze so iz programa izrecno izključene! Tako je, vi inferiorni brzojav-karji!
+ Duh zagrizene nesramnosti je zavladal zadnji čas v »Edinosti«. Napada celo dr. Benkoviča in dr. Hočevarja, zakaj sta šla v Zagreb, češ, da sta želela »veleizdajalcem na cerkvi obilo uspeha«. Nesramnost »Edinosti« je pa vendar prevelika. Priobčili smo verski program stranke prava, ki je bil sklenjen na zagrebški skupščini, in »Edinost« bi morala po tem programu napasti Hribarja in dr. Novaka, zakaj sta šla na shod stranke, ki najodločneje obsoja slovenski liberalni program! Pa »Edinost«, gre še dalje. Slavi Hribarja kot velikega Slovana, ki je baje vse v Ljubljani poslovenil, a zamolči, da je Hribar podpisal pogodbo, s katero se je Nemcem zavezal, da bo dal Nemcem primerno zastopstvo v občinskem svetu. Tudi na svoji Kreditni banki ima še nemški napis, dasi so na zavodih, ki jih vodijo »klerikalci«, napisi sa-moslovcnski. »Slovenca« zmerja z »nihili-stom« in vprašuje, kako more katoliški list pisat tako razžaljivo o županu. Mi pa vprašamo, kdaj se jc »Edinost« še zganila, kadar je Hribarjevo glasilo na najnesramnejši način blatilo ljubljanskega škofa, vse naše poslance od prvega do zadnjega? Nasprotniki smejo o naših možeh pisati vse mogoče laži — to je gospodi pri »Edinosti« všeč — a mi da ne bi smeli resnice o Hribarju? Kajti edno le resnico pišemo mi o Hribarju, in sicer še to le v načelnem boju; mi nismo segli niti šc v njegovo privatno življenje, kakor dela neprenehoma njegovo glasilo proti nam. Mi bomo še dalje kritizirali Hribarjevo dvojno politično vlogo, tisto neznačajnost, ki danes trdi to, jutri zagotavlja, da ni res, podpisuje programe in j!h zatajuje. Ne bomo pustili, da bi se javnost zavajala iu da bi triumfirale tiste laži, ki jih »Edinost« tako rada širi. Liberalcem, ki jc nastopil brezobziren boj za razkristja-njenje slovenskega naroda, bo moral še dalje trpeti, da mu trgamo lažnivo krinko /. obraza. Zmerjanje »Ed nosti« nas pri tem nc bo motilo. podajalo nam bo le vedno iznova doka-
zila, kako potrebna je borba proti elementom, ki hočejo vedno le v kalnem ribariti!
+ Jugoslovanski sodrugi iz Primorskega
so zborovali v nedeljo v Trstu. Navzočih je bilo 35 delegatov; med njimi Etbin Kristan, zastopnik izvrševalnega odbora stranke, Anton Kristan, delegat idrijski. Regent je poročal o preteklem delovanju. Po dolgi debati se je sklenilo, potegovati se za splošno, enako, direktno tajno volivno pravico in proporčno volivno pravico. Sodrugi primorski se poživljajo. da v tem smislu razvijejo živahno agitacijo. Nato so se posvetovali o časopisju. Večina zahteva prepotrebni tednik, ki bi moral izhajati za vse primorske sodruge v Trstu; naposled se je sklenil z Etbinom Kristanom kompromis, da se bo storilo vse mogoče, da se osigura »Rdečemu Praporu« od 1. oktobra počenši trikratno izhajanje na teden, da se bo obenem delalo za nov skupni tednik, ki bo začel izhajati v Trstu počenši s 1. januarjem.
+ Saksonski kralj v Bohinju. Saksonski kralj je prišel včeraj kot hribolazec v Bohinjsko B:strico, odkoder se poda na Triglav.
—	Saksonski kralj je dospel dne 26. avgusta ob 5. uri 17 minut na Bohinjsko Bistrico z brzovlakom v posebnem salonskem vozu. Potuje inkognito; spremlja ga generalni adjutant pl. Altrock ter komornik pl. Grie-gern. Na kolodvoru je kralja pozdravil rado-ljiški okrajni glavar Oton pl. Detela. Visoki gospod se jc tako.i po prihodu vlaka odpeljal prenočit v hotel sv. Janeza ob jezeru. Drugo jutro pojde na Triglav; gorski vodnik je Lovrenc Škantar iz Srednje vasi. Prenočil bo v Marija Terezije koči. S Triglava se vrne skozi Kot na Dovje in odtod na Trbiž. Na Koroškem ima v najemu velik del lova v Zil.iski dolini. Tukaj prihaja vsako leto na lov. Tudi sedaj namerava ondi dalj časa ostati. — Leta 1841 meseca julija je ob:skal Bohinj praded sedanjega kralja, Friderik Avgust, znan kot izvrsten botanik. Bil je pri Savico, prehodil planino Komno ter obiskal Črno prst. Posebno je hvalil krasno floro na Črni prsti. Spremljal ga je ondaj tedanji ljubljanski muzealni kustos Freyr. — Tudi srbski kralj Milan se ie pripeljal, ko je uival dali časa na Bledu, v Bohinj, in si ogledal Savico in jezero. Torej v 66 letih že tretji kralj obišče Bohinj.
—	Iz deželne blaznice. Ker se opetovano dogaja, da se bolniki dovažajo naravnost v deželno blaznico na Studencu, opozarjamo vnovič, da je treba, da se spremljevalci po-preje z zdravniškim spričevalom oglase radi sprejema pri upraviteljstvu deželne bolnišnice v Ljubljani, kjer dobe sprejemni list, brez katerega se ne sprejema nobenega bolnika v deželno blaznico. — Vodstvo deželne blaznice na Studencu, dne 24. avgusta 1907.
—	Tiskovina: »Naznanila o osebnih iz-premembah pri gg. duhovnikih so dotiskana in se naročajo pri upravništvu »Slovenca«.
—	Požig. 18. t. m. je zgorela v Letencih senena lopa, v kateri je b:lo okoli 400 stotov sena in 28 plohov za pod. Lopo, lastnino kranjskega dekana vlč. g. Koblarja, je imel v najemu kmet g. Jožef Logar. Skupna škoda je cenjena na 2480 K; zavarovan ni bil niti lastnik niti najemnik. Sum, da je zažgal, je padel na s:tarja Franca Žlindro, ki se je že dalje časa klatil po okolici Goric ter po požaru neznano kam izginil.
—	Učiteljska vest. Okrajni šolski svet jc imenoval izprašanega učiteljskega kandidata Franca Starmana začasnim učiteljem in šolskim vodjo na dvorazrednici v Studenem.
—	Pravila za »Kmečko zvezo za logaški sodni okraj« je deželna vlada odobrila.
—	Požar. V Regrški vasi pri Novem mestu se je vnel 23. t. m. proti večeru po-sestnici Ani Gašper svinjak. Čeprav so na pomoč došli sosedje izkušali požar zadušiti, se je ogenj vendarle razširi še na hišo in ga ni bilo mogoče pogasiti. Novomeška požarna bramba je mogla ogenj samo omejiti. Poleg poslopij so zgoreli tudi vsi pridelki in 180 K v gotovini. Škoda, znašajoča čez 2000 K je pokrita le s 400 K zavarovalnine. Pri gašenju se je posebno odlikoval okrajni sluga iz Novega mesta g. Ivan Jarc. K sreči ni vlekel veter, siccr bi bila v nevarnosti ccla vas. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
—	Demonstracija praškli trgovskih pomočnikov. Praga, 26. avgusta. Danes dopoldne jc priredilo v Pragi 1500 socialnodc-mokraških trgovsk;h pomočnikov izprevod po notranjem mestu, da demonstrirajo za zapiranje trgovin ob 8. uri zvečer. Demonstracija se jc izvršila na miren način.
—	Dobavni razpis. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco za zagotovitev potrebščine desk, podbojev, obročev, dog in premoga za leto 1908 eventuelno tudi za leto 1909. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta 1907 11. ure dopoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Prepis razglasa, obsegajoč množino, vrste in kakovost predmetov, ki jih jc dobaviti, je v p'sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski .in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo ža leto 1908 oddala po javni ponudbi dobava raznega lesa, kakor železniških pragov, desk, tramov, lat, toporišč, ročnikov, oglja, metel, ciz itd. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3, za vzdrževanje železnic in stavbo.) Ponudbe jc najkasneje do 10. septembra t. I. 12. ure opoludne vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podatke, je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Svarilo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve jc izvedelo, da sc v kratkem namerava po Avstriji živahno prigovarjati in bodriti k izseljevanju v Maryland v Združenih
državah in to zlasti poljedelcem, poljskim delavcem in poslom. Poizvedbe pa so dognale, da v splošnem razmere za priselnike v Ma-rylandu nikakor niso ugodne, ker državica slovi radi svojih žalostnih posestev in naselbin. Zemlja je namreč vsled dolgoletnega brezvestnega izkoriščanja povečini že vsa iz-žeta in izsesana. Z umetnimi gnojili bi se še lahko dosegli lepi uspehi, posebno s sadje-rejo in pridelovanjem zelenjave, ker se ti pridelki vsled dobrih ?????
—	Divizijske vojaške vaje se vrše te dni preko Ljubelja na Koroško.
—	Italijani1 napadli slovenski sprevod v Trstu. O tem se še poroča: K slavnosti razvitja zastave pevskega društva »Ilirije« je
prihitelo tudi pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. Na kolodvoru je ob polu 11. uri dopoldne čakalo »Slavčevega« dohoda do 5 tisoč tržaških Slovencev. Po pozdravu in odzdravu se je pomikala velikanska množica, na čelu godba, z razvito »Slavčevo« zastavo k sv. Jakobu. V ulici della Madonina se je postavila sprevodu na pot neka banda takozvanih Mazzinijevcev. Ko je sprevod dospel do te bande, se je vrgla ta na godbo, ki je bila na čelu sprevoda. Skušali so celo iztrgati iz zastavonoševih rok zastavo društva »Slavec«. Nastala je rabuka. Eden godcev je bil nekoliko ranjen na glavi. Mazzini-janci so prav pošteno dobili, kar so iskali. Policija, ki je posegla vmes, jih jc aretovala osem ali deset, dočim so jo ostali urnih nog pobrisali. Ob 3. uri popoludne se je začel razvijati slavnostni sprevod z devetimi zastavami. Sprevoda se je udeležilo nad 8000 oseb. To je bil sprevod, ki je jasno pričal, da je slovenstvo v Trstu postalo mogočen faktor. Celo Italijani so vzklikali: E poi parleremo aneora di »Trieste italiana. (Pa bomo še govorili o italijanskem Trstu.)
—	Za tretje zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu, katere se bodo pričele dne 26. avgusta 1907 pri okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Kambič Miko, posestnik in trgovec, Krasinc; Drobnič Janez, posestnik in trgovec, Videm; Kužnik Anton, posestnik m gostilničar, Trebnje; Jaklič Janez, posestnik in krčmar, Pustjiavor; Volaušek Anton, posestnik, Krško; Zlajpah Anton, posestnik in mesar, Mokronog; Bon Vinko, posestnik in trgovec, Raka; Košak Jožef, posestnik in mlinar, Družinska vas; Košiček Alojzij, usnjar, Žužemberk; Lovšin Ivan. posestnik iu gostilničar. Sušje; Geraldi Franc, posestnik in dimnikar, Krško; Os\vald Jožef, trgovec, Kočevje; Jarc Franc, posestnik. Vel. Lipovec; Arkar Janez, posestnik, Trebca vas; Vukšinič Davorin, oskrbnik n. v. r.. Metlika; Kure Marko posestnik, gostilničar in župan, Brezovica; Srpan Jakob, posestnik in gostilčar. Velike Lašče; Šolar Anton, posestnik, Trbinc; Gra-bri.ian Franc, posestnik, Metlika; Žagar Anton, posestnik, Brezje. Arko Anton, gostilničar. Ribnic^ Bartol Franc, posestnik in župan, Jelovec; Siegmund Jožef, posestnik in gostilničar. Stara Cerkev; Gschella Franc, trgovec, Radeče; Kobetič Jožef, Maverl; Bukovec Matija, posestnik in gostilničar. Kot; Leitgeb Vincenc, posestnik in pek, Črnomelj; Novak^ Janez, mizar, Kočevje; Škerlj Jakob urar, Žužemberk; Jaklič Franc, gostilničar in trgovec. Nemška Loka; Rupar Ivan, posestnik in trgovec. Sv. Križ; Rudesch Antoni grajščak, Ribnica; Groznik Jožef, posestnik, Pungert; Pečjak Jožef, posestnik. Dol. Polje; Koračin Anton, posestnik, Mokronog; Pa-kiž Franc, posestnik in trgovec. Sodražica. — Nadomestnim porotnikom so izžrebani na slednji gospodje: Turk Anton, posestnik, Br šlin; Femc Jožef, posestnik, Muhaber; Ka stelic Franc, posestnik, Sv. Jošt; Mikolič Jakob, posestnik in krojač, Ilovsky Ludovik, posestnik in pek, Weiss Anton, posestnik in trgovec, Rudolfovo; Vertačič Franc, posestnik, Zihovo selo; Dular Franc ml., posestnik, Jurka vas; Jakše Janez, posestnik in gostilničar. Kandi.ia.
Slavnost na Brezjah
c Kronanje na Brezjah. Pri slovesnosti na Brezjah bo sodelovalo več pevskih zbo rov in svirala bo godba. Za streljanje se tudi pripravlja. Nabavilo se je toliko novih zastav, da lahko rečemo, da Brezje še nikoli ni bilo tako praznično, kakor bo na dan kronanja svoje milostne podobe. Prav bi bilo, da bi prihodnjo soboto zvečer po vseh cer kvah v okolici kake pol ure slovesno zvonili. Upamo, da bodo z gričev, prijazni kresovi pozdravljali romarje in presvetlega škofa, ki pridejo na Brezje že v soboto ter ostanejo še v ponedeljek. Cerkev in njena okolica bo so botni večer tudi lepo razsvetljena.
Pri slavnostnem sprevodu naj bo tale red: Prvo gre domače breško bandero, k kaže pot. Potem se vrste došla cerkvena bandera v istem redu, v katerem so župnije v škofijskem šematizmu zaznamovane. Za temi pridejo cerkvene bratovščine, tretji red dekliške Marijine družbe, mladeniške kon-gregacije, izobraževalna društva, gasilci, kolikor jih ni -potrebno za reditelje, jesenišk pevski zbor, duhovščina v koretljih, dalmati-kah, pluvialih, kazulah, azistenca, škof. nosilci kronane podobe, godba in blejski pevski zbor Za godbo mošenjski odbor in vsi zastopi tu iili občinskih odborov, nazadnje romarji iz župnij, ki nimajo s seboj lastnega bandera ali zastave. Drugi zbori naj pojo za svojim bande rom !
Zlata krona, ki je delo ljubljanskega pa sarja K i egarja, jc bogato okrašena z dragimi kamenji.
Načrt za oder. na katerem bo škof Marijino podobo kronal, je napravil radovliišk umetnik J. Vurnik. Stal bo nasproti velikim vratam, primeroma tam, kjer je četrti blago
slov pri procesiji sv. Rešnjega Telesa ali kjer je bil šotor za relikvije ob cerkvenem po-svečenju.
Da se bo v cerkvi lažje postreglo romarjem, se je napravilo še 7 novih spovednic. Vseh je tako 17. Škof bo spovedoval v kapelici svojega patrona svetega Antona Pado-vanskega v soboto, nedeljo in ponedeljek.
c Vabilo za na Brezje. Podpisani župan se čuti dolžnega, da povabi k slovesnemu kronanju, ki se bo začelo na angelsko nedeljo ob devetih dopoludne izven božjepotne ccrkvc na Brezjah, in k slavnostnemu sprevodu , v katerem se bo nato kronana podoba, nesla po okolici, vse sl. slov. obč. odbore oziroma odposlanstva istih. Zbirališče pod kostanji Finžgarjeve gostilne. — Na veselo snidenje! Županstvo mošenjsko tik Brezij, dne 23. avgusta 1907. Ivan Pristavec, župan.
UuDUansKe mm.
lj Duhovnih vaj v knezoškofijskem Aloj-zijevišču se udeležuje 106 čč. gg. duhovnikov ljubljanske škofije. Vodi jih č. p. Jožef Zen-Ruffinen S. J.
lj Visoki gost. Dr. Anton Maurovič, bi-skup iz Senja je prišel včeraj v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«.
Ij Štirih vojaških godb za sedaj ne bo v Ljubljano. Vojaki so se zbali tifusa, ki je tako tudi Ljubljani napravil veliko škodo.
lj Nočna bitka. V soboto po noči je bila velika vaja na sv. Katarini in okolici. Udeleževala sta se »bitke« 27._ pešpolk, ki je te dni v šotorih taboril okolu Št. Vida, 47. pešpolk in artiljerijski polk št. 8 iz Gorice.
lj Na drugi državni gimnaziji bo pričetek šolskega leta šele I. oktobra, ker prej radi mizarskega štrajka dela ne bodo gotova.
Ij V pridobninsko komisijo davčne družbe III. razreda priredbenega okrala ljubljanske okolice so b:li izvoljeni danes (27. avg.), in sicer: Udom: gosp. France Plevnik, gostilničar in trgovec v Velčah št. 25 za 4 leta in gosp. Josip Jurca, gostilničar in žganjar na Vrhniki št. 30 za 2 leti; namestnikom: gosp. Francu Lipah, gostilničar in trgovec v Dob-runjah št. 67 za 4 leta in gosp. Andrej Peteln, gostilničar in trgovec s konji v Kamniku pri Preserjih št. 50 za 2 leti.
Ij V pridobninsko komisijo davčne družbe IV. razreda priredbenega okraja ljubljanske okolice so bili včeraj izvoljeni gg: Ivan Štrumbelj, gostilničar na Studencu (Igu), in Lovrenc Pavčič, tesarski mojster v Zavog-Ijah, udom za 4 leta in gosp. Ivan N. Babnik, trgovec z medom v Dravljah, udom za 2 leti; potem gospod Andrej Paternoster, gostilničar v Podgorici in g. France Javornik, mesar na Grosupljem, namestnikom za 4 leta.
lj Umrla je v ponedeljek 26. t. 1. v Ljubljani gdčna Anica Jeran. učit. kand. IV. letnika v 19. letu starosti. N. v m. p.!
lj Prijet lopov. Kakor smo že poročali, je bilo zadnji teden vlomljeno v Marijanišču, semenišču, na Poljanski cesti št. 34, na Rimski cesti št. 34 in tudi v Ceškotovi vili na Bleiweisovi cesti je tat poskušal svojo srečo, odkoder je bil pa prepoden. Policija je po storilcu začela z intenzivnimi poizvedbami, ki so imele uspeh, da tat sedi danes že pod ključem in so pri njem dobili tudi pokradene ure in prstane in nekaj denarja. Pred kratkim jc bilo vlomlieno, kakor smo že poročali v Koslcrjevo restavracijo, drugi dan po vlomu pa jc brez vsakega povoda izostal iz pivovarne mizar Franc Ivan Zugsberger, rojen 8. dec. 1880 v Schertingu in tjakaj pristojen, na katerega se jc obrnil sum, da je izvršil vlom. Od tedaj pa so se začeli vlomi tudi po mestu vršiti, pri katerih je bil, kakor se je sedaj dognalo, povsod prizadet Zugsberger sam, katerega je včeraj popoldne zapazilo stražnikovo oko na Dunajski cesti, od koder jc potem mahal na BIei\veisovo ccsto, a jc bil tam prijet in aretovan. Nepoklicani tujec je bil žc kaznovan v Monakovem iu tudi v tukajšnji prisilni delavnici je že znan. Zugsberger bi bil prizadjal občinstvu gotovo šc mnogo škode, oblastem pa dela, ko bi tako naglo ne bil prišel v roko pravice. Zagovarjal sc bode pri deželnem sodišču.
lj Zadruga krojačev i. t. d. v Ljubljani objavlja: Dne 16. t. m. je stopil v veljavo novi obrtni zakon z dne 16. februarja 1907. C. kr. deželna vlada pozivlje zadruge, da skličejo v najkrajšem času izredne občne zbore, pri katerih sc bodo pravila morala izpremeniti v smislu novega zakona. Odbor omenjene zadruge jc v svoji seji dnč 15. t. m. sklenil sklicati v ta namen mojsterske sestanke, pri katerih bi se razgovarjalo o novem obrtnem redu, v korist krojaškega obrta. Prvi tak sestanek krojaških mojstrov se bode vršil v četrtek. dnč 29. avgusta ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Kroni« (Gradišče št. 8). na katerega vabi zadruga vse ccnjenc gg. krojaške mojstre, da sc tega sestanka v prav obilnem številu udeleže. Brez združenja in brez organizacije nc dosežemo ničesar.
Ij Kratek polet jc včeraj napravil prisil-jenec Edvard Reitcnauer, kateremu sc je bila popoldne v gramozni jami oneljubila lopata. Ukradel .ic nekemu delavcu obleko, sc preoblekel in krenil čez Golovcc proti Igu, kjer ga jc pa orožništvo aretovalo in Edvard je bil o polnoči žc zopet med prisilniškim zi-dovjem.
Ij V Ameriko se jc včeraj odpeljalo 180 Hrvatov. 70 Macedoncev, 25 Slovencev in 20 Črnogorcev.
Ij Pokradel je v Gradcu potom vloma mizarskemu mojstru Antonu Irscliku dosedaj šc neznan tat za 1934 K dragocenosti, kakor zlatih in srebrnih verižic, ur. uhanov, priveskov in raznih vlomkov. V dragocenostih so bili vdelani demanti, briljanti, rubini iu turkizi. Pred nakupom naj bodo občinstvo previdno.
li K epidemiji koz. Kakor znano pojavile so se na Dunaju koze. Epidemija sc ic v raz-
Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev
— — -	¥ Ljubljani, Wolfove ulice iiev. 12	~
= priporoča slavnemu občinstvu lo spoštovanim gostilničarje™ svoje izbora« ■
Ustanovljena l«t» 1854.
Štev. telefona 210.
2469 160—38
areno |iI m « f sodclh in steklenicah,
meroma kratkem času precej razširila, čemur je v prvi vrsti vzrok lahkomiselnost občinstva, ki — odkar so koze vedno redkeje nastopale — cepljenju proti kozami ni več pripisovalo one važnosti, ki mu resnično gre. Saj se imamo le cepljenju zahvaliti, da je ta srd ta ljudska kuga, ki je svojčas leto za letom zahtevala na tisoče žrtev, skoraj popolnoma izginila, tako da marsikdo izmed mlajših zdravnikov koz niti ne pozna, ker jih ni imel priliko opazovati.—-Na Dunaju nahaja se med šolskimi otroci okolu 4000 takih, ki še niso cepljeni. Potem se ni čuditi, da zahteva epidemija dan na dan nov h žrtev. Pri nas so razmere dokaj boljše, ker se cepijo skoraj vsi otroci in ker se jih večina tudi revakcinira. Tako se je leta 1905 v prvič ceplo 631 otrok, znova cepilo (revakciniralo) pa 871, leta 1906 v prvič cepilo 392, znova cepilo 617, leta 1907 dosedaj v prvič cepilo 573, znova cepilo pa 893. Revakcinac ja je največje važnosti, kajti izkušnja uči, da nas cepljenje le za 7 do 10 let varuje pred kozami, oziroma da prouzroči, da dobimo le na lahko, če se ravno okužimo. Radi tega se otroci v 3. n 4. razredu, to je približno 7 do 8 let po prvem cepljenju znova cepijo in se revakcinirajo vsi, ki so pokl;cani k vojakom. — Ker ie epidemija na Dunaju razširjena po različnih okrajih, ni izključeno, da bi se po potnikih ne zanesla tudi kam drugam. Kajti koze prenašajo tudi lahko zdravi, ki so pr lično prišli v dotiko z okuženimi tvarinami. Radi tega bodi povedano, da je najuspešnejše sredstvo proti kozam cepljenje. Ker pa pri prvem cepljenju nastopi obrana še le po 10 . do 14. dneh, je važno, da se vsak, ki še ni cepljen, temu kar najhitreje podvrže. Posebno važnost polagati je na revakcinacijo. To kaže naslednji izgled. Pred kratkim so se iznova cepili mestni zdravniki in funkcionarji fizikata, ki bi prvi prišli v dotiko s kozami, če bi se bolezen morda zanesla tudi k nam. Akoravno so bili vsi že po trikrat cepljeni, namreč v 1. in 10. letu ter pri vojakih, so sa jim vendar vsem koze prijele, razven enemu, ki je obolenje pristno prestal. To kaže. da je pri njih varstvo cepljenja že prenehalo in da bi bili vsi lahko oboleli, če bi se ne bili sedaj znova cepili. V kratkem se bodo revakcinirali tudi policijski stražniki, ker v slučaju kake epidemije tudi oni lahko pridejo v dotiko z bolniki. Da pa je tudi občinstvu dana prilika, poslu-žiti se te tako uspešne varstvene naprave, nadaljevalo se bode letos s cepljenjem, oziroma revakcioniranjeni do konca meseca septembra. Cepljenje vrši se vsak četrtek popoldne ob 3. uri v »Mestnem domu«.
li Št. Jakobsko župnišče podirajo. Podirati so začeli pretekli teden staro šentjakobsko župnišče in sosednji dve mestni hiši v Florijanskih ulicah. Prostor, kjer je stalo zdaj staro župnišče in del vrta, se bo porabil v razširjenje Rožnih ulic. na stavbišču podrtih dveh mestnih hiš pa se prične graditi novo dvonadstropno župnišče.
Telefonska In brzolauna poročila
SMRT ŽUPNIKA.
Videm pri Krškem, 27. avg. Tu je umrl župnik Pohel. Pogreb bo v četrtek.
VLADARSKI SESTANKI.
Dunaj, 27. avg. Kralj Edvard angleški je nasproti tukajšnjemu ruskemu poslaniku, knezu Urusovu, izrazil željo, da se snide z ruskim čarom.
B u k a r e š t, 27. avg. OHcielno se naznanja. da cesar Viljem II. poseti rumunske-ga kralja.
DR. LUEGER.
Dunaj, 27. avg. Dr. Luegerju se je zdravje nekoliko izboljšalo.
MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Benetke, 27. avg. Avstrijski ministrski predsednik baron Beck je dospel semkaj, pozdravljen ob oblasti in avstrijske kolonije.
OGRSKA LJUDSKA STRANKA.
Budimpešta. 27. avg. Glasilo ogrske Ljudske Stranke »Aikotmany« izjavlja, da ljudska stranka ostane še tako dolgo v koaliciji, da ta izvrši poverjene ji naloge.
ITALIJANSKE DEMONSTRACIJE HRVATOV.
Jakin, 27. avg. Tu je 150 hrvaških in dalmatinskih romarjev na romarski ladji manifestiralo za Italijo, kličoč: »Živela Italija!« Kaj tacega se je tu vprvič dogodilo in baje napravilo dober vtis.
VOJSKA V MAROKU. Casablanca, 27. avg. General Dru-de se je odločil napasti tabor, kjer tabori 10 tisoč sovražnih Maročanov.
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Anica Jeran
učit. kand. IV. letn.
v pondeljek 26. t. m. v cvetu svoje dobe, v 19. letu mirno zaspata v Gospodu.
Pogreb bede v sredo 28. t. m. ob 4. uri popoldan iz deželne bolnice. Ljubljana, dnd 27. avgusta 1907.
Rodbina Jeranova.
Klara Žagar pl. Sanaval naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne tete, gospodične
KLARE pESSIAK
zasebnlce
ki je po dolgi bolezni dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer, v 90. letu svoje dobe, nanagloma zaspala v Oospodu.
Pogreb se vrši v torek, 27. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Res-Ijeva cesta štev. 11, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu in molitvi.
Ljubijan a, 27. avg, 1907.
hb Frana Zorca
poslali podporo, zlasti cenjenim gospodom Simšiču, Pogorelcu, Čopu in g. Femcu, ki so delovali na to, bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Antonija Zoreč.
Višnja gora, dne 27. avg. 1907
mmmMm
tloua pritlična hiša
se proda z lepim vrtom,
pripravna za vsako obrt, na lepem prostoru, z veliko kletjo v Ljubljanskem predmestju Novi Udmat št. 124. — Več se poizve v hiši pri hišnem gospodarju,	1885 3—3
OpEKO-ZIDAKE
se dobi v poljubni množini
1863 20-1
v^parnilopekarni Jos. Lavrenčiča v Postojni.
Spreten poslovodja se iSče
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo »Slovenca" pod Poslovodja 1878.	1891 6—3

1903 2-1

Dr. I. GEIGER
ZOPET ORDINUJE.
V
7
Zelo «lol>*-o vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravo »Slovenca". 1838
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. PredovIcu, Ambrožev trg št. 7.	1900
mm Toplice
na Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-TopHce.
Akrato-vrelc 38" C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi7 išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra, Prospekte in pojasnila daje brezplačno 945 12—9 Zdraviliška uprava.
Dve gospodični
se vzameta na hrano in stanovanje po jako nizki ceni na Dunajski oesti St. 23 v pritličju.	1902 3 -1
Za 13.000 K je naprodaj
lepo posestvo
v
v St. Jurju na Dolenjskem, 15 minut od Mirnopeške železnične postaje. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, polja za 30 mernikov posetve, dveh travnikov in dveh gozdov. V hiši je prodajalna, pa je pripravna še za gostilno. Zraven je tudi nedodelan mlin. Na tem posestvu se redi 5 do 6 glav goveje živine in 5 do 6 prešicev. Kupnina se lahko izplača tudi po letih. Več se izve pri g. Jakliču v Št. Rupertu na Dolenjskem. 1901
HT Dobro urejena "VI
kouacnica
ki leži na jako ugodnem kraju, na križišču več cest, se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem	i897 3_2
izbušenemu Kovaču
ki je obenem kovač za podkovanje konj. Graščinsko delo zagotovljeno. Ponudbe je poslati na: oskrbništvo ljubljansko škofijskih graščin v Gornjemgradu.
IvanPodlesnikml.'
Ljubljana — Stari trs fteu. 10
Podružnica g v Spljetu. s
Delniftka glavnica i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna Uanka v Ljubljani, mm uh« »e«. z:::
obrestuje
MT vloge na knjižioe in v tekočem računu od dne vloge do /|_0 _
- dnevzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
omenjeno za-
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z vezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000 —
Podružnica s v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i R