NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 1- OKTOBRA 1976
Št 16
-	VSEBINA
Občina Piran
—	SKLEP o sprejetju programskega deta zazidanega načrta športno-rekreacijskega centra Portorož
—	SKLEP o pristopu k realizaciji športnoturistične luke in doma vodnih športov
financiranje izgradnje vodovoda Divača — Lokev — Prelože pri Lokvi
Občina Sežana
Krajevna skupnost Lokev
— SKLEP o razpiru referenduma za uvedbo samoprispevka za so
Občinska zdravstvena skupnost Hirska Bistrica
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica
—	STATUT občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica
OBčtNA P!RAN
Na podlagi 275. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74), 2. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 9-75) ter drugega in tretjega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-! 19-67) in K), in 15. člena odloka o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 14-76) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 7. septembra 1976 sprejel
SKLEP
O SPREJETJU PROGRAMSKEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ŠPORTNO-REKREACIJSKEGA CENTRA PORTOROŽ
1.
S	tem sklepom se sprejme programski de! zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra Portorož, katerega zemljišče obsega 47 ha, in sicer: od pomola obstoječe turistične plaže pod hotelom Metropol do rekonstruirane ceste Portorož — Lucija, po tej cesti do novo projektirane ceste ob pred\ideni avtobusni postaji, po tej cesti, ter po cesti v Formo \ivo do no\o projektiranega letnega športnega centra SRS. Programski de! zazidalnega načrta je izdela! Invest biro Koper pod šifro projekta 76-19 v juniju 1976.
2.
Programski de! zazidalnega načrta se navezuje na urbanistični načrt /a območje mesta Piran ter \sebuje analizo urbanskih tunkcij območja, prostorska in programska izhodišča za smoterno izrabo območja, arhitektonske in gradbeno komunalne osnove za realizacijo 1. tazc ter ekonomsko tehnično presojo stroškov za izgradnjo L laze.
5.
S tem sklepom sprejet programski de! zazidalnega načrta je osno\a 'a izdela\o tehničnega dela zazidalnega načrta. Tehnični de! zazidalnega načrta z elementi, ki jih določa 4. odstavek 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119-67) se pridobi na Podlagi neposrednega naročila pri pooblaščeni projektantski organizaciji.
4.
Fa sklep začne \eljati osmi dan po objavi \ Uradnih objavah.
351-171-74-76
**'r;m. 7. septembra 1976	Predsednik izvršnega sveta
ROMAN KREJAČIČ, 1.1.
Na podlagi 275. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74),
2.	člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 9-75) in 21. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119-67) ter 10. in 13. člena odloka o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 14-76) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 7. septembra 1976 sprejel
SKLEP
O PRISTOPU K REALIZACIJ! ŠPORTNO-TUR1ST1ČNE LUKE IN DOMA VODNIH ŠPORTOV
1.
S tem sklepom se sprejme realizacija prve podfaze športno-rekreacijskega centra Portorož, ki obsega:
—	športno turistično luko !
—	dom vodnih športov s funkcionalnimi površinami in napravami ter zunanjo ureditvijo
—	parkinge (408)
—	turistične plaže
—	komunalne naprave (elektrika, voda. telefon, kanalizacija, dovozna cesta)	t
kar ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je izdela! Invest biro Koper pod šifro 76-19-1 v maju 1976 in je sestavni de! tega sklepa.
2.
Na podlagi sklepa izvršnega sveta o sprejetju programskega dela zazidalnega načrta športno-rekreacijskcga centra Portorož ter na podlagi tega sklepa se začne postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 351-171-74—76
Piran. 7. septembra 1976	Predsednik izvršnega sveta
ROMAN KREJAČlC. 1. r.
OBČtNA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST LOKEV
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-72) in 37. člena statuta krajevne skupnosti Lokev je svet krajevne skupnosti Lokev na seji dne 12. septembra 1976 sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE VODOVODA D,vAČA — LOKEV — PRELOŽE PRI LOKVI
.URADNE OBJAVE'
1. oktober 1976 - Št. 16
190
1.
Za območje krajevne skupnosti Lokev, ki obsega vasi Lokev in Preiože pri Lokvi, se razpiše referendum v denarju in v delu, za sofinanciranje izgradnje vodovoda Divača — Lokev — Preiože pri Lokvi.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni vo!i!ni imenik za naselji Lokev in Preiože pri Lokvi in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 31. oktobra 1976, od 7. do 19. ure, na posebej določenih glasovalnih mestih.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
» Krajevna skupnost Lokev
glasovnica
Referendum, dne 31. oktobra 1976 o uvedbi samoprispevka v denarju in v delu za sofinanciranje izgradnje vodovoda Divača — Loke\ — Preiože pri Lokvi.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let. in sicer od 1. decembra 1977 do 30. novembra 1982 in ga.plačujejo naslednji zavezanci:
—	občani, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnih razmerij v združenem delu oziroma nadomestila, ki presegajo ! .500 dinarjev mesečno. od neto osebnih dohodkov po stopnji 2.5 %
—	občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki presegajo 1.500 din mesečno, po stopnji 2 %
—	občani, ki so zavezanci da\ ka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov, od odmerne osnove po stopnii 10
—	občani, ki so zavezanci davka in prispevka od dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in pri-spe\kov SIS. po stopnji 2.5 %.
Samoprispevek \ delu znaša na vsakega družinskega člana po S ur in se lahko izpolni tudi v denarju, in sicer po 30 din za delovno uro.
Samoprispevka \ denarju so oproščeni:
—	občani od socialnih podpor. in\a!idnin. pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ler (id nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu
—	občani, ki imajo osebne dohodke oziroma nadomestila iz medsebojnih razmerij v združenem delu. ki ne presegajo 1.3(10 dinarje\ mesečno
—	občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki ne presegajo 1.30(1 dinarjev mesečno.
Samoprispevka \ delu so oproščene noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let. občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo. otroci do ! 3 let starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 33 let.
glasujem	*
ZA	PROT!
G!aso\a!ec izpolni g!aso\nico tako. da obkroži A za«. če se strinja z uvedbo samoprispe\ka. besedo »proti« pa obkroži, če se ne strinja z u\edho samoprispevka.
3.
Svet krajevne skupnost: Lokev imenuje posebno petčlansko komisijo. ki ima tele naloge:
—	izvrši tehnične priprave za referendum
— določi glasovalna mesta, imenuje odbore za izvedbo glasovanja na glasovalnih mestih in nadzoruje njihovo delo
__ ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu
referenduma.
Pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe 9. člena zakona o referendumu.
6.
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Lokev, če se bo večina vseh vpisanih glasovalcev z območja, ki je določeno v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu.
Sredstva zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila za izgradnjo vodovoda Divača — Lokev -— Preiože pri Lokvi.
7.
Vrednost del za izgradnjo vodovoda Divača — Lokev — Preiože pri Lokvi bo znašala 5.410.000 dinarjev, predvideni znesek, ki bo zbran s tem samoprispevkom v denarju in v delu pa bo znaša! 2.100.000 dinarjev.
S.
Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Lokev, ki bo tudi izvaja! nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
9.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Lokev. [2. septembra	Predsednik
ANDREJ MEVLJA. I. r.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST (URŠKA BISTRICA
Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in 10. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, drugi delovni ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje — v svojih skupnosti in združeniih. začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživalci pokojnin in invalidskih dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ilirska Bistrica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
V Občinski zdravstveni skupnosti Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) se združujejo delovni ljudje in občani — uporabniki z izvajalci zdravstvenega varstva, da si v njej s svobodno menjavo dela in z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo in socialno varnost v primerih bolezni, poškodbe in poroda.
Z delovnimi ljudmi in občani iz prejšnjega odstavka sc lahko združujejo v zdravstveni skupnosti tudi delovni ljudje v društvih na območju občine Ilirska Bistrica, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom
2.	člen
Zaradi čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja se delovni ljudje in občani v zdravstveni skupnosti lahko organizirajo v enotah v zdravstvene skupnosti za posamezne organizacije združenega
1. oktober 1976-Št 16
„URADNE OBJAVE"
191
deta ati za območja krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami kot jih dotoča statut zdravstvene skupnosti. ^
Enote zdravstvene skupnosti se ustanovijo s samoupravnim sporazumom
3.	čten
Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani m detovni !judje v zdravstveni skupnosti zagotav!jajo:
___ nujno zdravniško pomoč.
—	sp!ošno ambu!antno in dispanzersko zdrav!jenje ter zdrav!jenje na domu,
—	zdravi!a.	i
—	specia!istično ambu!antno zdrav!jenje.
—	zobno nego.
—	sta!no zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom.
—	posebno zdravstveno varstvo doraščajoče m!adine.
—	prevoze z reši!nimi voziti,
—	preg!ede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje na!ez!jivih bo!ezni (cep!jenja).
—	medicinsko rehabihtacijo in
—	organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto.
Ob pogojih, ki jih do!oča statut, si de!ovni !judje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi:
—	zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva.
—	proteze, ortopedske in druge pripomočke ter
—	zdravljenje in medicinsko rehabihtacijo v naravnih zdravihščih.
Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka si zagotavljajo detovni !judje v zdravstveni skupnosti, če ni zagotov!jeno po posebnih predpisih a!i po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirata SFR Jugostavija
4.	č!cn
V	zvezi z de!om si detovni t)ud)c ob sodc!ovanju organizacij združenega deta in zasebnih detodajatcev v zdravstveni skupnosti zagotavt-ja)o tudi:
—	posebno zdravstveno varstvo v zvezi z de)om.
—	ukrepe za varstvo zdravega dc!ovncga oko!ja.
—	ukrepe za preprečevanje pokhenih bt)!czni in poškodb pri dc!u.
—	ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za dc!o ter
—	posebno zdravstveno varstvo za dctavce z zmanjšano detovno sposobnttstjo.
3.	č!cn	j
Med opravljanjem dc!a a!i bivanjem v tujini imajo de!ovni !judje v zdravstveni skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih do!oča statut zdravstvenih skupnosti.
6	č!cn
V	zvezi z botezni jo. poškodbo, porodom a!i smrtjo si detovni !judjc v zdravstveni skupnosti ob pogojih, ki jih dotočijo s sptošnim aktom.za-gotavtjajo tudi:
—	nadomestito osebnega dohodka med zadržanostjo od deta.
—	povračiki potnih strtMov ter
—	povračita pogrebnih strdkov m posmrtno pomoč
7	čten
Pravice iz 3. do h čtena si zagotavtjajo detovni tjudje v zdravstveni skupnosti:
L s prispevki:	/
—	iz osebnega dohodka dctavccv in občanov, ki z osebnim detom z bitnimi sfedstvi oprav) ja jo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost.
—	iz dohodka organizacij združenega deta in drugih detovnih skupnosti ter zasebnih detodajakev.
*- skupnosti pokojninskega in invatidskega zavarovanja.
*** skupnosti za zapostovanjc in
*- družbenopotmčne skupnosti;
2.	s povračiti po mednarodnih sporazumih;
3.	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva;
4.	z drugimi dohodki.
8.	čten
Zdravstvena skupnost si zagotavtja rizično sposobnost in svobodno menjavo deta na širšem območju ter uresničevanje drugih skupnih interesov in natog z združitvijo v regionatno zdravstveno skupnost in za uresničevanje skupnih interesov na območju repubtike v Zdravstveno skupnost Stovenije.
9.	čten
Z združevanjem sredstev v regionatni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Stovenije si zagotavtjajo detovni tjudje tudi sktaden razvoj teritoriatne razporejenosti organizacij združenega deta zdravstvene dejavnosti, njihove zmogtjivosti. sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih detavcev.
10.	čten
V regionatni skupnosti se s samoupravnimi sporazumi občinskih zdravstvenih skupnosti dotočijo enotne pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
! 1. čten
Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usktajena s programi zdravstvenega varstva; o tem se sporazumevajo za območje zdravstvene skupnosti uporabniki ir izvajatci zdravstvenega varstva v te-metjnih organizacijah združenega deta in drugih organizacijah in detovnih skupnostih, pri čemer se zagotovi izvajatcem zdravstvenega varstva enak družbeno ekonomski potožaj kot drugim detovnim tjudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti. Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost detovnim tjudem — uporabnikom vpogted v obtikovanje sredstev zdravstvene skupnosti in vobtiko-vanje dohodka organizacij združenega deta zdravstvene dejavnosti.
S programom se mora zagotoviti v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo detovnih tjudi in občanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah ter po družbenih zmogtjivosti.
Program mora stoneti na anatizi zdravstvenega stanja detovnih tjudi in občanov in ugotovitvi prednostnih natog. ki zagotavtjajo postopno izpotnjevanje zdravstvenega varstva občanov.
Program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti je. usktajen s programi drugih občinskih zdravstvenih skupnosti, det programa regionatne zdravstvene skupnosti. Cetotni program zdravstvenega varstva regionatne zdravstvene skupnosti, opredetjen za območje občin, sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s skupščino občine.
Zdravstvena skupnost in enote zdravstvene skupnosti si v svojih programih tahko zagotovijo tudi dodatne obtike in obseg zdravstvenega varstva, s katerimi sc izpopotnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje detovni tjudje posebna varstva s samoupravnim sporazumom.
Finančni načrt zdravstvene skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega varstva. Zdravstvena skupnost mora spremt-jati in vsake tri mesece ugotavtjati uresničevanje programa in predta-gati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe.
!2. čten
S programom sc dotoči sporazumno z družbenopotitiČno skupnostjo tudi tisti de! zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodetovanju z družbenopotitiČno skupnostjo, ztasti na področju zdravstvene preventive kot je skrb za zdravo okotje. sanacija živtjenjskega oko!ja in izbotjšanjc higienskih razmer, odpravt-janje vzrokov obotenj in poškodb ter njihovih postedic. zgodnje odkrivanje obotenj in podobno.
192 
13.	(!en
Stopnje prispevkov iz 7. č!ena dotoči v okviru samoupravnega sporazuma občinskih zdravstvenih skupnosti v regionali zdravstveni skupnosti skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
14.	č!en
Zdravstvena skupnost zagotavlja vselej tiste pravice, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
15.	člen
Zdravstveno skupnost upravljajo delovni ljudje — uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v skupščini in v zborih delegatov. Skupščino in zbora sestavljajo delegati, poslani iz delegacij, katere so delovni ljudje izvolili po načelih delegatskega sistema v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih.
Razmerja, obveznosti in odgovornosti delegata v samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je izvolila, določajo njeni samoupravni akti.
\	16. člen
Skupščino zdravstveni skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi — zavarovancev v zboru uporabnikov in zdravstvenih delavcev v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
V	skupščini je 43 delegatskih mest, od tega v zboru uporabnikov 30 in v zboru izvajalcev 13 delegatskih mest.
V	zbor pošilja vsaka delegacija ustrezno število delegatov, ki je sorazmerno številu delegatskih mest v pristojnem zboru skupščine in številu delovnih ljudi v tej organizaciji oziroma skupnosti.
Skupščina zdravstvene skupnosti določi s posebnim sklepom število delegatskih mest za vsako delegacijo in način delegiranja tistih delegacij. ki ne morejo imeti v zboru lastnega delegata.
17.	člen	*
Zbora delegatov odločata v skupščini enakopravno predvsem o:
—	programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti.
—	finančnem načrtu in zaključnem računu.
—	osnovah in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
—	družbenih dogovorih in smoupravnih sporazumih, ki jih sklepa zdravstvena skupnost.
—	po p! edhodnem obravnavanju in v okviru samoupravnega sporazuma v regionalni zdravstveni skupnosti o stopnjah prispevkov iz 7. člena.
—	poslovniku skupščine zdravstvene skupnosti.
—	statutu in splošnih aktih, ki jih določi statut,
—	o drugih zadevah, za .katere se sporazumeta.
Zbora delegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine.
Način skupnega ali samostojnega odločanja zborov delegatov o drugih \prašanjih določa poslovnik skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih delegatov o organizacijah, ki so jih delegirale.
Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odločanju tudi po ponovnem sklepanju ne sprejmeta enake odločitve, ravna skupščine po usklajevalnem postopku, ki ga določa nien poslovnik, (e v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine začasno uredi to vprašanje
18.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine.
Pooblastila in obveznosti predsednika ali podpredsednika skupščine določa poslovnik skupščine.
Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje 9 članov. Sestav in naloge izvršilnega odbora se določijo v statutu zdravstvene skupnosti.
1. oktober 1976-St. 16
19.	člen
Zdravstvena skupnost ima odbor delavskega nadzora, ki ga sestavlja 6 delegatov; te delegate pošiljajo delegacije v skladu z določbami statuta in sklepa skupnosti iz četrtega odstavka 16. člena.
V odboru delavskega nadzora morajo biti enakomerno zastopane delegacije uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva.
20.	člen )
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja, za pripravo aktov skupnosti, analitično obdelavo gradiva, izvrševanje sprejetih sklepov in drugih strokovnih nalog organizira regionalna zdravstvena skupnost strokovno službo, ki opravlja strokovno delo tudi za občinsko zdravstveno skupnost, kot se natančneje določi v aktu regionalne zdravstvene skupnosti. Strokovna služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov regionalne in občinske zdravstvene skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog skupnosti.
Strokovno službo vodi sekretar regionalne zdravstvene skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju s skupščinami občin. Sekretar regionalne skupnosti je hkrati sekretar občinske zdravstvene skupnosti in je glede zadev, o katerih odloča občinska zdravstvena skupnost v soglasju s skupščino občine, odgovoren tudi skupščini občine.
2!. člen
Zdravstvena skupnost določi s statutom natančneje:
—	pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstenega varstva,
—	natančnejše pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom,
—	organizacijo in organe zdravstvene skupnosti ter njihove naloge in pristojnosti,
—	način delegiranja v skupščino in njene organe,
—	postopek za ugotovitev in uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
—	organizacijo, naloge in pristojnosti odbora dc!a\skcga nadzora.
—	organizacijo in način javnega obveščanja članov zdravstvene skupnosti o njenem delu in o uresničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta,
—	pogoje in način ustanavljanja enot zdravstvene skupnosti in njihove naloge,
—	način opravljanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami zdravstvene skupnosti,
—	zagotavljanje in uveljavljanje pravic delovnih ljudi med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini in
—	ostale določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti zdravstvene skupnosti in njeni članov ter njihovega pravnega varstva.
22.	člen
Zdravstvena skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi sprejetega programa in finančnega načrta v okvirih, določenih z zakonitimi predpisi. družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Skladno z določbami iz prvega odstavka podrobneje določi v statutu in splošnih aktih obseg zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov.
23.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti.
24.	člen
Zdravstvena skupnost enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine Ilirska Bistrica v stvareh, ki jih določa zakon in statut občine. Zdravstveno skupnost obvezujejo pri tem stališča in smernice, ki jih sprejme skupščina regionalne skupnosti.
Zdravstvena skupnost se ustrezno povezuje z drugimi zdravstvenimi skupnostmi zaradi sodelovanja z obalnimi, mestnimi oziroma medobčinskimi družbenopolitičnimi organi.
„URADNE OBJAVE"
25.	člen
Zdravstvena skupnost je pravna oseba.
Zdravstvena skupnost ima svoj pečat: Občinska zdravstvena skupnost Ilirska Bistrica.
26.	člen
Statut zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
Do sprejema statuta zdravstvene skupnosti in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi zdravstvene skupnosti.
Statut zdravstvene skupnosti začne veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Ilirska Bistrica.
27.	člen
Zdravstvena skupnost vstopa v pravice in obveznosti Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi in prevzemu njenih pravic in obveznosti.
28.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in podpišejo pooblaščeni organi.
Veljati začne, ko ga potrdi skupščina občine Ilirska Bistrica.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. januarja 1975
ugotavlja:
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica je do 7. januarja 1975 sprejelo in podpisalo po pooblaščenih delegatih 56 od skupno 62 temeljnih in drugih delovnih organizacij združenega dela in 20 od skupno- 20 krajevnih skupnosti z območja občine Ilirska Bistrica, s čimer so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in delovanje skupnosti.
Statut zdravstvene skupnosti mora biti sprejet v šestih mesecih, do takrat pa se začasno uporabljajo statutarne določbe in drugi splošni akti Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zdravstvene skupnosti. statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi skupnosti ter ustavo in zakoni, zlasti zakonom o zdravstvenem varstvu.
Ilirska Bistrica, dne 7. januarja 1975
Predsednik skupščine IVAN ŠUŠTAR, l.r.
Ta samoupravni sporazum je potrdila skupščina občine Ilirska Bistrica s sklepom št. 016-2-75-2 z dne 16. junija 1976.
Ma podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS.it. 38-446-74 in 1-75) in 17. člena samoupravnega sporazuma o
ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica je skup" čina skupnosti na seji obeh zborov dne 15. decembra 1975 spreje a
sr/i rur
OBČ/MSKE ZDR/I MSri^e^C SKUfWO.S7y /L/RSK/t B/S77?/C4
de/
TEMELJNA NAČELA L člen
Občinska zdravstvena skupnost Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom z dne 7. januarja 1975 kot samoupravna interesna skupnos* uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zaradi uresniče an* i skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela na območju občine Ilirska Bistrica.
Zdravstvena skupnost je s samoupravnim sporazumom o us <*no\ i'vi regionalne zdravstvene skupnosti z dne 12. februarja 1975 združena v Regionalno zdravstveno skupnost Koper.
*	2. člen
Zdravstvena skupnost je pravna oseba.
Sedež zdravstvene skupnosti je v Ilirski Bistrici.
Zdravstvena skupnost ima pečat okrogle oblike z označbo imena in sedeža skupnosti.
Zdravstveno skupnost predstavlja predsednik skupščine.
3.	člen
V zdravstveni skupnosti si delovni ljudje in občani kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti ob pogojih, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in ta statut, pri čemer se uporabniki dogovorijo z izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalcij o programu zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti.
4.	člen
, Delovni ljudje in občani, združeni v zdravstveni skupnosti, na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela, v okviru sredstev, združenih v regionalni zdravstveni skupnosti:
—	določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva,
—	skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz , zdravstvenega varstva, ^
—	uresničujejo svobodno menjavo dela,
—	določajo politiko razvoja zdravstvenega varstva,
—	skrbijo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev,
—	sprejemajo program zdravstvenega varstva,
—	skrbijo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev,
—	sprejemajo program zdravstvenega varstva,
—	obravnavajo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij ter sprejemajo oziroma predlagajo potrebne ukrepe,
—	sprejemajo in obravnavajo problematiko osnovnega zdravstvenega varstva in preskrbe z zdravili v občini,
—	sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore.
—	soodločajo z občinsko skupščino o zadevah zdravstvenega varstva v skladu s statutom občine,
______ obravnavajo problematiko in pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji dajejo svoja stališča in predloge,
___ sodelujejo z drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini,
___ uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva.
5.	člen
Zdravstvena skupnost ureja zadeve iz svojega delovnega področja s samoupravnimi splošnimi akti, in sicer:
—	z družbenim dogovorom o skupni porabi v občini,
—	s samoupravnimi sporazumi,
—	s statutom zdravstvene skupnosti,
—	s programi zdravstvenega varstva,
___ s sklepi in pravilniki skupščine in drugih organov v zdravstveni
skupnosti.
194 
Drug/ de/
OBM&SÓ4MM //V 7A M/VD5T DELA
6.	č!en
De!o zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina zdravstvene skupnosti in njeni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti kot tudi občinske skupščine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programov zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev ter o zagotovitvi neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti.
Debvni ljudje in občani morajo biti popolno in sproti obveščeni o stvarc , ki pomenijo njihove neodtuljive pravice in o sistemskih predpisih in aktih, ki se tičejo družbenega razvoja na področju zdravstvenega varstva.
7.	člen
Zdravstvena skupnost obvešča delovne ljudi in občane o stanju in o problemih zdravstvene skupnosti praviloma po delegatih in sicer na zborih delovnih ljudi in občanov, s posebnimi poročili, z objavo v občinskem glasilu ali z drugimi sredstvi javnega obveščanja.
Samoupravni splošni akti zdravstvene skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če samoupravni splošni akt zadeva več zdravstvenih skupnosti, se ta objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
de/
ORGANI ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1. SKUPŠČINA SKUPNOST!
8.	člen
Zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti.
Skupščina zdravstvene skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Število delegatskih mest v skupščini določa samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene skupnosti tako. da je zagotovljena zastopanost interesov vseh delovnih ljudi samoupravnih organizacij in skupnosti.
9.	člen
Zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest. sestavljajo ga delegati delegacij, ki jih volijo delovni ljudje in občani —člani te zdravstvene skupnosti neposredno in prek organizacij združenega dela in drueih organizacij in skupnosti ter delo\ni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
K), člen
Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest. sestavljajo pa ga delegati delegacij, ki jih volijo delavci v zdravstvenih organizacijah ter delavci v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti z zakonom pooblaščenih organizacijah združenega dela.
! 1. člen
Skupščina zdravstvene skupnosti in njena zbora izvolijo izmed delegatov predsednika skupščine oziroma predsednika zborov in njuna namestnika.
Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo za štiri leta.
12. člen
Skupščina zdravstvene skupnosti odloča praviloma na sejah obeh zborov. O vprašanjih, o katerih odločata zbora enakopravno, mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu.
1. oktober 1976 - Št
Če odločitev ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine se izvede usklajevalni postopek med zboroma, ki ga določi skupščina s poslovnikom. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko občinska skupščina začasno uredi tako vprašanje, vendar njena odločitev velja največ eno leto.
Ì3. člen
Za sklepčnost seje zborov je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov, ki ju sestavljajo. Odločitev zbora je veljavna, če za predlog glasuje večina dekgatov, ki ga sestavljajo.
14.	člen
Če zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in bi zaradi tega nastala občutna škoda, skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog njenega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
15.	člen
Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno:
—	sprejemata splošne akte, statut, pravilnike in sklepe, če posamezne zadeve niso v izključni pristojnosti posameznega zbora,
—	sprejemata program zdravstvenega varstva v občini.
—	določata višino prispevka, izraženo v stopnji,
—	sodelujeta pri oblikovanju finančnega načrta in zaključnega računa regionalne zdravstvene skupnosti,
—	obravnavata in sprejemata letno poročilo o delu.
—	odločata o medsebojnih razmerjih in izhodiščih menjave dela v zdravstvenem varstvu.
—	odločata o razpisu referenduma.
—	dajeta soglasje na statut in statusne spremembe zdravstvnih organizacij. ki opravljajo svojo dejavnost na območju občine,
—	volita, odpoklicujeta in razrešujeta organe zdravstvene skupnosti,
—	delegirata, odpoklicujeta in razrešujeta delegate v skupščini regionalne zdravstvene skupnosti in v skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije.
—	odločata o načinu in vsebini sodelovanja z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami.
16.	člen
Zbor uporabnikov na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti samostojno:
—	sprejema samoupravne sporazume in druge splošne akte o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja.
—	soodloča o uporabi združenih sredstev za uresničevanje oblik socialne varnosti oziroma zdravstvenega zavarovanja.
soodloča z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji o valorizaciji nadomestil in drugih denarnih dajatev.
razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti.
opravlja druge posle, ki so mu s statutom ali z drugim splošnim aktom dane v pristojnost.	;
17.	člen
Zbor izvajalcev na podlagi in v okv irih splošnih aktov skupnosti samostojno:
odloča o organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva na območju zdravstvene skupnosti.
obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti.
—	razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov organizaci j združenega dela in samoupravnih skupnosti s področja posrednega zdravstvenega varstva.
obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev,
—	opravlja druge naloge, ki so mu s statutom ali drugimi splošnimi akt) dane v pristojnost.
„URADNE OBJAVE"
1. oktober 1976 - Št 16
„URADNE OBJAVE"
18.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s pristoj-nimi zbori občinske skupščine odloča:
—	o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja,
—	o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti skupščine družbenopolitične skupnosti.
IZVRŠILNI ODBOR
19.	člen
Izvršilne funkcije skupščine opravlja izvršilni odbor.
Izvršilni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov, ki jih izvoli skupščina zdravstvene skupnosti v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Mandat članom izvršilnega odbora traja štiri leta, nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma.
20.	člen
Izvršilni odbor opravlja tele naloge:
—	zagotavlja pravilno in pravočasno izvrševanje sklepov skupščine,
—	skrbi za pravilno in pravočasno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
—	predlaga skupščini zdravstvene skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun regionalne zdravstvene skupnosti ter druge splošne in posamične akte,
—	obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne sporazume,
—	daje pobudo za sklic skupščine zdravstvene skupnosti ali posameznega zbora,
—	spremlja izvrševanje finančnega načrta regionalne zdravstvene skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo statut, drugi splošni akti ali ga zanje pooblasti skupščina zdravstvene skupnosti.
STALNE IN OBČASNE KOMISIJE
21.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije. Stalne komisije so sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev. Začasne komisije lahko sestavljajo tudi drugi delovni !judje in občani.
Skupščina po potrebi imenuje delegate v skupne komisije regionalne in republiške zdravstvene skupnosti.
2. ODBOR SAMOUPRAVNEGA NADZORA
22.	člen
Samoupravni nadzor v zdravstveni skupnosti izvajajo delovni ljudje — uporabniki in izvajalci prek odbora samoupravnega nadzora.
Člane samoupravnega nadzora volijo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah po postopku, določenem z zakonom o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34-1974).
23.	člen
Odbor samoupravnega nadzora ima 6 članov, ki jih izvolijo delegacije oziroma konference delegacij iz vrst uporabnikov in izvajalcev.
Mandat odbora samoupravnega nadzora traja 4 leta, nihče ne more biti izvoljen v odbor samoupravnega nadzora več kot dvakrat zapored.
195
24.	člen
Odbor samoupravnega nadzora:
—	opravlja nadzor nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike,
—	nadzoruje uresničevanje samoupravljanja in izvajanja sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov in sklepov skupščine,
—	nadzira delo organov skupnosti in strokovne službe,
—	nadzira uporabo sredstev skupnosti,
—	nadzira izvajanje oziroma uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja pri strokovni službi, pri zdravstvenih organizacijah, organizacijah združenega dela in pri zasebnih delodajalcih.
25.	člen
Odbor samoupravnega nadzora organizira in opravlja nadzor po svoji odločitvi, na predlog skupščine, izvršilnega odbora ali sekretarja.
Nadzor opravi odbor sam, lahko pa za posamezna dela pooblasti strokovne organizacije ali druge strokovnjake.
O ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravnega nadzora poročilo skupščini oziroma organu, ki je nadzor predlaga! ter priporoči! ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Čefrf/ de/
ENOTE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
26.	člen
V zdravstveni skupnosti se lahko delovni ljudje in občani, uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, zaradi kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov v okviru ožjih samoupravnih organizacij in skupnosti, organizirajo v enote zdravstvene skupnosti.
Enote zdravstvene skupnosti se lahko organizirajo po teritorialnem in funkcionalnem principu, po statutih občin, krajevnih skupnosti oziroma po samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
27.	člen
Enote zdravstvene skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zdravstvene skupnosti in po svojem statutu.
28.	člen
Enote zdravstvene skupnosti zlasti:
—	skrbijo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega zdravstvenega varstva, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno bolezen,
—	sodelujejo pri oblikovanju programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti,
—	v okviru zdravstvene skupnosti uveljavlja posebne potrebe po zdravstvenem varstvu,
—	obravnavajo delo in problematiko zdravstvenih organizacij, v katerih uveljavljajo delovni ljudje in občani svoje pravice, iz zdravstvenega varstva in predlagajo ustrezne ukrepe občinskim zdravstvenim skupnostim.
$ samoupravnim aktom o organizaciji enote in s statutom se podrobneje določi njene naloge, pravice in organizacije.
29.	člen
Zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenem varstvu v enoti ne more okrniti izvajanja programa zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti.
Delovni ljudje in občani v enoti morajo za posebne potrebe po zdravstvenem varstvu zagotoviti potrebna sredstva.
196
URADNE OBJAVE'
PfHdf/
;,*iq !^f.	^	; !Lnc^
VOLITVE, ODPOKLIC IN RAZREŠITEV DELEGATOV
30.	č!en
De!ovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega de!a ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja v zdravstveni skupnosti po načelu delegatskega sistema prek svojih delegatov in delegacij, ki jih volijo, odpokli-cujejo oziroma delegirajo delegacije in konference delegacii po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 34/1974).
31.	člen
Število delegatskih mest, ki jih ima v skupščini in organu samoupravnega nadzora posamezna delegacija oziroma konferenca delegacij uporabnikov in izvajalcev, določi skupščina s posebnim sklepom.
32.	člen
Delegat sodeluje v delu zdravstvene skupnosti, njene skupščine oziroma ustreznega zbora in drugih organov ali teles, v okviru pooblasti! njegove delegacije oziroma konference delegacij, če ni izrecno drugače določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zdravstvene skupnosti.
Delegat je pri svojem delu in odločanju samostojen.
33.	člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanje skupščine oziroma sejo ustreznega zbora zdravstvene skupnosti izmed sebe delegata ali določeno število delegatov, glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmerjih znotraj te zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegacije oziroma delegat konference delegacij, ki je že bi! delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Delegat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini.
34.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti delegira delegate v skupščino regionalne skupnosti in v skupščino zdravstvene skupnosti Slovenije v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti.
Delegat je za opravljanje svojih dolžnosti odgovoren skupščini zdravstvene skupnosti. O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so sc izoblikovali v zboru in o svojem delu, mora delegat obveščati skupščino, le-ta pa temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
35.	člen
Delegat ima pravico predlagati v svojem zboru izdajo splošnih aktov, sklepov in odločitev z delovnega področja zdravstvene skupnosti, kot tudi spreminjcvalne in dopolnilne predloge k aktom.
Delegat lahko predlaga obravnavanje vprašanj s področja zbora oziroma vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo zdravstvene skupnosti ter njenih organov.
36.	člen
Kadar skupščina zdravstvene skupnosti soodloča z občinsko skupščino, uživajo njeni člani imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost in prav tako ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je da! v zboru oziroma v skupščini. Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
1. oktober 1976- Št 16
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oziroma udeležbe v de)u zdravstvene skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili samoupravnega splošnega akta organizacije oziroma skupnosti. Povračilo potnih in drugih stroškov se prizna po samoupravnem aktu oziroma sklepu zdravstvene skupnosti.
37.	člen
Delovni ljudje v organizaciji združenega dela oziroma samoupravni skupnosti ali skupščina skupnosti, lahko odpokličejo delegacijo kot celoto ali posameznega člana delegacije v skladu z načeli 50-52 člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 7-74).
č/f/
UPRAVIČENCI IN UVELJAVLJANJE PRAVIC DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
L NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
38.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je zagotovljeno delovnim ljudem in občanom, članom te skupnosti, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno s posebnim zakonom ali ratificiranim mednarodnim sporazumom.
Do neposrednega zdravstvenega varstva so upravičeni tudi družinski člani delovnih ljudi — zavarovancev te skupnosti ob pogojih, ki jih določa statut.
Do neposrednega zdravstvenega varstva je kot občan upravičen tisti, ki ima stalno prebivališče na območju te zdravstvene skupnosti in je prijavljen pri pristojnem organu.
39.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je zagotovljeno s sistemom ukrepov in dejavnosti za varovanje, krepitev in povrnitev zdravja, za zbolj-ševanje zdravstvenih razmer, za preprečevanje in zmanjševanje obolenj ter invalidnosti, za zgodnje odkrivanje ter pravočasno in učinkovito zdravljenje bolezni, za rehabilitacijo obolelih in poškodovanih v obsegu, ki ga v zdravstveni skupnosti določijo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom in programi.
40.	člen
Pravico do neposrednega zdravstvenega varstva uveljavljajo in uresničujejo delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), praviloma v zdravstveni organizaciji, v občini oziroma na območju regionalne zdravstvene skupnosti.
4L člen
Neposredno zdravstveno varstvo uveljavljajo upravičenci predvsem v zdravstvenem domu oziroma njegovih ustreznih službah, to je: splošne medicine, zdravstvenega varstva žensk, otrok, mladine, zdravstvenega varstva borcev NOV. medicine dela, prometa, športa, pnev-moftiziološki službi, zobozdravstveni službi, psihiatrični službi, patronažni službi in drugih službah.
Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij uveljavljajo neposredno zdravstvepo varstvo po samoupravnih splošnih aktih tiste zdravstvene skupnosti, na območju katere se šolajo.
42.	člen
Za izvajanje zdravstvenega varstva učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol ter akademij se zdravstvena skupnost lahko dogovor! z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji o organizaciji skladov za zdravstveno varstvo učencev srednjih šol ter Študentov višjih in visokih šol ter akademij.
1. oktober 1976 - Št 16
Izvajanje zdravstvenega varstva in organizacija skiadov se uredi s samoupravnim sporazumom med zdravstvenimi skupnostmi, izobraževanimi skupnostmi in z ustreznimi organizacijami Zveze sodati-stične mladine Slovenije.
S samoupravnim sporazumom se določijo tudi pogoji in način uvel-javtjanja pravic iz zdravstvenega varstva, način financiranja in organi upravijanja skiadov. S sporazumom je potrebno zagotoviti ustrezen vpogled in vpiiv deiovnih ijudi, združenih v zdravstvenih skupnostih na delovanje in poslovanje skladov.
43.	člen
Upravičenec prosto izbira zdravstvene delavce v zdravstvenih domovih, kadar uveljavlja pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva.
Zdravnik, ki si ga je upravičenec izbral, da ga stalno zdravi, je njegov izbrani zdravnik.
Upravičenec med zdravljenjem akutnih bolezni ne more menjati zdravnika, razen v medicinsko utemeljenih primerih in z vednostjo zdravnika, ki ga zdravi.
44.	člen
V nujnem primeru sme upravičenec zahtevati zdravniško pomoč v vsaki zdravstveni organizaciji oziroma pri vsakem zdravstvenem delavcu.
/
45.	člen
Zdravniško pomoč na domu lahko zahteva upravičenec:
a)	v primeru nujnosti,
b)	kadar ni sposoben priti v zdravstveni dom.
Zdravniške obiske na domu opravlja zdravnik, ki ga določi ustrezna enota najbliijega zdravstvenega doma.
Upravičenec, ki naroči zdravnika na dom, plača sam vse stroške zdravniškega obiska, če se izkaže, da obisk na domu ni bi! potreben.
46.	člen
Upravičenec uveljavlja zdravstveno varstvo pri zdravnikih — specialistih praviloma na podlagi napotnice, ki jo izda izbrani zdravnik.
Če se izkaže potreba po dodatnem speciahstičnem pregledu, napoti zdravnik specialist upravičenca k drugemu zdravniku — specialistu. Za ponovne preglede za isto bolezen pri istem zdravniku-specialistu, opravljenem po odredbi izbranega zdravnika ali izbranega zdravnika specialista, nova napotnica ni potrebna.
47.	člen
Upravičenec sme brez napotnice izbrati zdravnika-specialista in sicer okulista, da določi ostrino vida in predpiše očala, otoioga zaradi okvare sluha, pediatra, ginekologa, onkologa, venerologa ter internista, v primeru diabetičnega obolenja.
48.	člen
Če je upravičencu potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe ali nenadnega težjega obolenja, lahko zahteva pomoč brez napotnice. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu. predložiti napotnico, če izbrani zdravnik ali zdravnik-specialist meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu.
49.	člen
Upravičenca napoti v bolnišnico izbrani zdravnik ali zdravnik specia-'ist. pri katerem se je zdravi! aii bit precedati. Pri sprejemanju v boimS-"ico mora predložiti predpisano napotnico.
Upravičenec sme brez napotnice nastopiti bolnišnično zdravljenje, kadar uveljavlja nujno zdravstveno pomoč. V takem primeru izpolni napotnico zdravnik boinišnice. Boinišnica mora o sprejemu takoj ob-vestiti organizacijo, v kateri dela.
Po končanem zdravljenju izda bolnišnica upravičencu odpustmeo s podatki o zdravljenju v bolnišnici in z napotki zdravniku zdravstvenega doma za nadaljnje zdravljenje.
50.	člen
Konziliarni zdravniški pregled upravičenca lahko zahteva zdravnik, ki bolnika zdravi, bolnik sam, njegovi svojci, zdravstvena organizacija ali skupnost, delovna, sindikalna ali druga prizadeta organizacija.
Stroške pregleda plača skupnost, če je pregled zahtevala skupnost ali zdravnik, v drugih primerih pa tisti, ki ga je zahteval.
51.	člen
Upravičenca je mogoče napotiti v naravno zdravilišče, kadar so podane indikacije za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki jih določi zdravstvena skupnost.
Zdravljenje v naravnem zdravilišču in okrevanje se zagotavlja kot nadaljevanje ali kot nadomestilo bolnišničnega zdravljenja.
52.	člen
Bolnišnice smejo premestiti upravičenca v naravna zdravilišča zaradi neposrednega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v primerih, ko iz medicinskih razlogov zdravljenje v bolnišnici ni več potrebno. O tem odloča 3-članski konzilij bolnišničnih zdravnikov.
Zdravljenje v, naravnem zdravilišču kot nadomestilo bolnišničnega zdravljenja odredi zdravniška komisija.
53.	člen
Zdravniška komisija sme na predlog izbranega zdravnika upravičencu odobriti okrevanje v naravnem zdravilišču v breme skupnosti, če sam ali njegova organizacija nosi stroške oskrbe in nastanitve.
Izbrani zdravnik mora v predlogu navesti, ali je takšno okrevanje koristno.
54.	člen
Upravičencem so zagotovljena v zdravstveni skupnosti samo tista zdravila, ki so registrirana v državi, dobijo jih v lekarni na podlagi zdravniškega recepta.
Natančnejše pogoje ó predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti, določi poseben pravilnik.
55.	člen
Upravičenec ima pravico do nabave in do povračila stroškov za neregistrirana zdravila, kupljena v tujini le v izjemnih in življenjsko važnih primerih, če so bila registrirana zdravila brezuspešna, vendar zgolj na podlagi utemeljenega strokovnega mnenja zdravstvene organizacije, ki po zakonu lahko preizkuša neregistrirana zdravila.
56.	člen
V breme skupnosti se lahko predpisujejo tudi sredstva za preprečevanje nosečnosti, ki se uživajo, vendar le na podlagi mnenja ginekologa ali zdravnika v dispanzerju za varstvo žena.
57.	člen
Upravičenec ima pravico do tistih vrst zobotehničnih in zoboprote-tičnih sredstev, ter protetičnih in ortotičnih sredstev in sanitarnih priprav in v takem obsegu, kot določajo:
—	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja za zobnoprotetično pomoč in o protetičnih sredstvih:
—	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave:
__ Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih
trajanja očesnih pripomočkov;
__ Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih
trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora.
198
„ URADNE OBJAVE"
1. oktober 1976 - St. 16
L
58.	č!en
Upravičenec, ki zahteva izdelavo zobnoprotetičnih, protetičnih a!i-ortotičnih sredstev a!i sanitarnih priprav iz boljšega materiala a!i po višjem standardu, kot je do!očeno v v ustreznem pravilniku, p!ača po!eg obveznega prispevka še razliko v ceni.
59.	člen
Kadar upravičenec uveljavlja pravice iz zdravstvenega varstva na način, ki ni v skladu z določbami iz prejšnjih členov, krije zdravstvena skupnost stroške do višine, kot bi jih plačala po svojih samoupravnih aktih.
Kadar je upravičenec napoten na zdravljenje izven območja regionalne zdravstvene skupnosti, zdravstvena skupnost krije dejanske stroške zdravljenja.
60.	člen
Upravičenci, ki imajo po zakonu lastnost zavarovane osebe in prebivajo zunaj območja regionalne zdravstvene skupnosti, uveljavljajo neposredno zdravstveno varstvo v najbližji ustrezni zdravstveni organizaciji.
61.	člen
Upravičenci, ki so v tujini na delu ali zasebnem potovanju, imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v primerih in v obsegu, kot ga določa samoupravni sporazum.
Natančnejše pogoje in način uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini določi zdravstvena skupnost s pravilnikom.
Upravičenci lahko uživajo pravice do zdravstvenega varstva, če je bilo pred odhodom v tujino z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da nimajo bolezni, ki bi zahtevale zdravniški poseg ali stalno nadzorstvo. Če pregled ni bi! opravljen, se povrnejo stroški zdravstvenega varstva, če ugotovi zdravniška komisija, da je bolezensko stanje, ki je zahtevalo zdravniško pomoč, nastalo po odhodu v tujino.
Upravičencu se povrnejo stroški zdravstvenega varstva v tujini najmanj v višini, kolikor bi znašali stroški istovrstnega zdravljenja v državi po predpisih zdravstvene skupnosti.
62.	člen
Preglede pred vstopom na delo na območju skupnosti opravlja služba za medicino dela zdravstvenega doma. glede na kraj delavčeve nameravane zaposlitve.
Pregledi pred vstopom na delo, opravljeni v zdravstvenih organizacijah izven območja skupnosti in na njihovi podlagi izdana zdravniška spričevala, ne veljajo za vstop na delo na območju skupnosti.
Organizacije ter zasebni delodajalci, ki sprejmejo na delo delavca brez poprejšnjega pregleda o/, brez zdravniškega spričevala iz prvega odstavka tega člena, plačujejo sami vse stroške zdravstvenega zavarovanja. nastale faradi kasneje odkritih bolezni, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti pri pregledu pred vstopom na delo.
Stroški pregledov iz tega člena gredo v breme delovne organizacije oziroma zasebnega delodajalca.
63.	člen
Kadar upra\ičenec potuje zaradi uvetjavljanja zdravstvenega vur-st\a oziroma je napoten ali poklican v drug kraj zaradi uveljavljanja pra\ic po zakonu ali statutu skupnosti, mora praviloma uporabljati redna prevozna sredstva javnega prometa.
dede na nujnost primera ali zdravstveno stanje upravičenca sme zdravnik doiočtti drugačen način pr^\o/ in sicer z reševalnim avtomobilom. osebnim avtomobilom. dru^<	. t in sredstvt. ki jih ima
na voljo ustrezna reševalna sh-^ba.
64.	člen
Upra\ičenec je upravičen do prevoza z reševalnim avtomobilom, če gre za življenjsko nevarno bolezensko stanje ali za drugače nujen primer, ko je po n čelih zdravniške vede potrebna takojšnja zdravniška intervencija.
Upravičenec je upravičen do prevoza z reševalnim avtomobilom tudi v primeru nateztjive botezni. za katero je obvezna prijava, v primeru duševne boiezni. če je botnik nevaren za okotico, in v primeru, kadar je iz zdravstvenih raziogov potreben prevoz osebe, ki ne more hoditi ati ie s težavo hodi in zato ne more uporabiti rednih javnih prevoznih sred-štev.
65.	člen
Ob odstopu bolnišnice odobri zdravnik te zdravstvene organizacije prevoz upravičenca z reševalnim avtomobdom na njegov dom, če to terja zdravstveno stanje.
Prevoze z reševalnimi avtomobili izven območja skupnosti oziroma na razdalji več kot 50 km izven meje, lahko odobri samo predstojnik bolnišnice.
66.	člen
Upravičenec lahko uporabi zasebno prevozno sredstvo, kadar ni na voljo javnih rednih prevoznih sredstev. Upravičena oseba lahko uporabi namesto reševalnega avtomobila zasebno prevozno sredstvo, kadar reševalni avtomobil ni na voljo.
Skupnost bremenijo prevozni stmški z zasebnim prevoznim sredstvom v višini, ki jo določa sindikalna lista. Zahtevi za povračilo prevoznih stroškov je dolžan upravičenec priložiti račun in ustrezno medicinsko dokumentacijo.
67.	člen
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov za potovanje do najbližjega zdravnika oziroma zdravstvene organizacije, ki lahko nudi potrebno zdravniško pomoč. Do povračila potnih stroškov tudi bolj oddaljenega zdravnika oziroma zdravstvene organizacije je upravičena, če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna.
2.	DENARNA NADOMESTILA (N POVRAČILA
68.	člen
Delovni ljudje, ki so zavarovane osebe (zavarovanci in njihovi družinski člani) po zakonu ali tem statutu imajo v zdravstveni skupnosti tudi druge pravice za zagotovitev socialne varnosti v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti: nadomestilo OD povračilo stroškov prehrane in nastanitve v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva ter denarne dajatve ob smrti zavarovane osebe.
Primere, pogoje in obseg teh pravic določa samoupravni sporazum enotno na območju regijske skupnosti.
69.	člen
Zdravstveno stanje in primere, ki upravičujejo zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka, ugotavljajo zdravniki, ki jih pooblasti skupnost v pogodbi z zdravstveno organizacijo (pristojni zdravnik).
Delavci, zaposleni v organizacijah, ki imajo obratne ambulante ali pa so sklenile z zdravstveno organizacijo pogodbo o zdravstvenem varstvu za svoje delavce, uveljavljajo pravico po prejšnjem odstavku pri zdravnikih v teh ambulantah oziroma v teh zdravstvenih organizacijah.
Če organizacija nima obratne ambulante in tudi ne zdravnika, ki bi hi! po prejšnjem odstavku pooblaščen za presojo zadržanosti od dela, uveljavlja zavarovanec presojo pri svojem izbranem zdravniku, če ta dela v najbližjem zdravstvenem domu, glede na kraj bivanja ali zaposlitve.
( e si je zavarovanec izbral zdravnika izven kraja bivanja ali zaposlitve. je zanj pooblaščen zdravnik po 2. ali 3. odstavku tega člena.
70.	člen
Kadar zaposleni zavarovanec zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, sme od zdravit*, ene organizacije zahtevati le zdravstveno varstvo in izvajanje ukrepov. ki so v zvezi z zdravljenjem, nima pa pravice zahtevati, da odloči o njegovi zadržanosti od dela.
1. oktober 1976 - Št. 16
199
71.	eten
Zdravnik, ki deta v stužbi zdravstvenega varstva žena v zdravstvenem domu ati zdravnik-ginekotog spedatisene ambulante, ki deta na območju zavarovankinega bivatišča, ima pravico odtočati o zadržanosti od deta za čas porodniškega dopusta in zadržanosti od deta, kadar gre za botezen, ki je v zvezi z nosečnostjo.
* 72. čten
Zdravnik-ftiziotog, ki deta v pnevmoftiziotoški stužbi zdravstvenega doma na območju, kjer zavarovanec biva, ima pravico odtočati o zadržanosti od deta, kadar gre za tuberkutozno obotenje.
73. čten	'
Zdravnik, ki deta v stužbi zdravstvenega varstva borcev NOB, ima pravico borcem NOV odtočiti o zadržanosti od deta.
(e jc potrebna sprememba bivatišča nad 30 dni, napoti pristojni zdravnik zavarovanca na zdravniško komisijo zarad odtočitve o kraju bivatišča, o trajanju bivanja, o povračitu potnih stro kov ter ati in kdaj naj se zavarovanec ponovno zgtasi pristojnemu zdravniku ati zdravniški komisiji.
Potni stroški gredo v breme skupnosti, kadar zdravniška komisija pošt je zavarovanca iz terapevtskih raztogov na zdrai }enje v drug kraj.
Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivatišča, nadatjuje zdravtjenje v najbtižjem zdravstvenem domu gtede na novi kraj bivanja.
80.	čten
Če zavarovanec med zdravtjenjem samovotjno odide iz kraja bivatišča, se šteje, da namenoma preprečuje zdravtjenje oziroma usposobitev za deto.
74. člen
Pediater ati zdravnik, ki deta v stužbi zdravstvenega doma za varstvo otrok in mtadine na območju, kjer otrok biva, ima pravico odtočiti o zadržanosti od deta zaradi obotetega otroka starega do t5 tet, po pismeni izjavi zavarovanca, da v njegovi družini ni drugih za nego sposobnih čtanov.
7$. čten
Zdravniki speciatisti, ki detajo v speciatistično-ambutantni stužbi, ne odtočajo o začasni zadržanosti od deta. razen v primerih in ob pogojih, ki jih dotoča ta statut.
76.	čten
Pristojni zdravnik tahko poštje zavarovanca na pregted ZK, ki oceni njegovo nezmožnost za deto.
ZK dotoči primere, ko mora pristojni zdravnik po dotočenem času obvezno postati zavarovanca na pregted zaradi presoje njegove deta-zmožnosti.
77.	čten
Če traja zadržanost od deta zaradi začasne nezmožnosti za deto datjši čas. je treba zavarovanca najkasneje po dveh tetih nepretrgane zadržanosti od deta postati na pregted k invatidski komisiji, da oceni njegovo de!o\no nezmožnost in invatidnost.
78.	čten
Zavarovanec dokazuje začetek zadržanosti od deta z zdravstveno izkaznico. v katero pristojni zdravnik vpiše začetek zadržanosti.
Pravice zaradi nezmožnosti za deto gredo zavarovancu pravitoma od dne. ko to ugotovi pristojni zdravnik.
Za čas pred tem dnem tahko zavarovanec uvetjavi zadržanost od deta. če ni moget priti do pristojnega zdravnika zaradi narave obotenja. oddatjenosti ati drugih tehtnih raztogov. V takšnih primerih tahko pristojni zdravnik odobri zadržanost za največ 3 dni pred dnevom, ko se je zavarovanec zgtasit pri njem. če pri pregtedu še tahko ugotovi znake obotenja. Izjemoma tahko odobri pristojni zdravnik zadržanost od deta tudi za več kot 3 dni nazaj v utemet jenih primerih na podtagi dokumentacije botnišnice. v kateri se je zavarovanec pred tem zdravit. Datjšo zadržanost tahko odobri v drugih primerih zdrav niška komisija na pod-!agi osebnega pregteda zavarovanca in zdravstvene dokumentacije o zdravstvenem stanju zavarovanca, zavarovanca.
čten
Med nezmožnostjo za deto jc zavarov anec dotžan ostati in se zdrav iti ^ kraju, kjer je bivat ob pričetku zadržanosti od deta.
Spremembo bivatišča med zadržanostjo od deta do 3d dni sme odobriti zasarovancu pristojni zdravnik, če so v kraju botjše in ustreznejše možnosti za bivanje in negovanje in če te botjše možnosti lahko pripomorejo do hitrejšega ozdravljenja in do hitrejše usposobitve za deto. Potni stroški v takem primeru ne bremenijo skupnosti.
81.	čten
Izjemoma se tahko podatjša zadržanost od deta zaradi negovanja obotetega otroka in drugih ožjih družinskih čtanov, če so izpolnjeni na-stednji pogoji:
a)	da je zdravstveno stanje negovanega družinskega čtana tako, da bi bita brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnišnico,
b)	da negovani družinski čtan živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje,
c)	da v gospodinjstvu ni drugih odrastih čtanov, ki so sposobni negovati obotetega družinskega čtana,
č) da z zamenjavo detovnega časa odrastih čtanov, ki žive v gospodinjski skupnosti, ni mogoče zagotoviti ustrezne nege.
Čas zadržanosti od deta in izjemnega podaljšanja zadržanosti od deta, zaradi negovanja obotetega otroka do 7 tet starosti, v posameznem primeru skupaj ne smeta presegati 30 dni oziroma zaradi negovanja družinskih čtanov pa ne smeta presegati 15 dni.
82.	čten
Predtogu zdravniški komisiji za podatjšanje mora biti pritožena podrobna medicinska utemetjitev.
Zavarovanec, ki uvetjavtja podatjšanje pravice do nadomestita osebnega dohodka zaradi negovanja obotetega otroka oziroma družinskega čtana, potrdi s posebno pismeno izjavo, da so izpotnjeni pogoji iz tega statuta. Zavarovančeva izjava mora biti predložena zdravniški komisiji prve stopnje, ki ob upoštevanju sociatnih in živtjenjskih razmer zavarovanca m obotetega otroka oziroma družinskega čtana, ustrezno odtoči.
1
83.	čten
Pravica do nadomestita osebnega dohodka zaradi nege otroka do treh tet starosti gre pravitoma njegovi materi.
84.	čten
Pravico do nadomestita osebnega dohodka uvetjavtja zavarovanec: t. pri skupnosti v primeru, ko gre nadomestito osebnega dohodka v ljeno breme;
2.	pri organizaciji oziroma zasebnem detodajatcu, če gre nadome-,ti!o v breme organizacije oziroma zasebnega detodajatca. NnHnmrstitn osehneca dohodka se izDtačuie na Dodtaci dokazov o
upravičenosti brez vložitve posebne zahteve.
Pravico do drugih denarnih dajatev oziroma povračil uvetjavtja zavarovanec pri skupnosti.
Skupnost se tahko dogovori z organizacijo, da uvetjavtjajo zavarovanci nadomestito osebnega dohodka ter druge denarne dajatve in pomračita neposredno pri organizaciji tudi takrat, kadar gredo te dajatve v breme skupnosti.
85.	čten
Pravico do povračita stroškov prehrane in nastanitve tahko uvetjavi zavarovana oseba z dokazilom o trajanju odsotnosti zaradi uvetjavt-janja zdravstvenega varstva.
200
86.	člen
Spremljevalec je upravičen do povračila prevoznih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že vračunan v plačilu prevoznega sredstva za zavarovano osebo.
87.	člen
Izplačilo pogrebnine in posmrtnine se uveljavlja na podlagi poročila o smrti zavarovane osebe in ustreznega dokazila ali pismene izjave tistega, ki je oskrbel pogreb in ga plačal, izplačilo posmrtnine pa še na podlagi podatkov o osebnem dohodku.
^	Se;//??/
ZAVAROVANE OSEBE
ZAVAROVANCI
88.	člen
V	zdravstveni skupnosti združujejo sredstva za zagotovitev svobodne menjave dela v zdravstveni dejavnosti delovni ljudje — zavarovanci.
Zavarovanci zagotavljajo v zdravstveni skupnosti z zdravstvenim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti sebi in svojim družinskim članom tudi druge oblike socialne varnosti v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti.
V	zdravstveni skupnosti združujejo sredstva tudi drugi zavezanci, ki jih določa zakon.
89.	člen
Delovni ljudje pridobijo lastnost zavarovanca, ko pridobijo lastnost delavca v združenem delu oziroma ko sklenejo delovno razmerje z osebnim delodajalcem in delajo najmanj polovico polnega delovnega časa.
Drugi delovni ljudje in občani pridobijo lastnost zavarovanca z dnem in ob pogojih, ko nastopijo okoliščine, navedene v tem statutu.
Zavarovancu preneha zavarovanje v skupnosti v primerih, ko preneha dejavnost, svojstvo ali okoliščina, na podlagi katere je zavarovan. zavaro\anje pa mu gre. če tudi po tem času dobiva nadomestilo osebnega dohodka in zdravstvenega zavarovanja.
90.	člen
Delovni ljudje — zavarovanci v tej zdravstveni skupnosti so:
1.	delavci \ združenem delu ali delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa:
2.	iz\oljeni delegati \ skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter samoupra\nih in družbenih orgamzacijah. če jim je opra\!janje dolžnosti \ tej funkciji edini ali glavni poklic in če prejemajo za to delo stalno povračilo:
3.	člani obrtnih in ribiških zadrug, če jim je delo v zadrugi edini ali glavni poklic:
4.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji. v šoli ali pri zasebnem delodajalcu;
3.	osebe, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov;
6.	osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju. ki so zaradi tega zgubili lastnost delavca v združenem delu. če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta;
7.	občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje šppendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo;
8.	udeleženci javnih de! in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti;
1. oktober 1976 - Št 16
9.	osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine;
10.	začasno nezaposlene osebe po končanem študiju;
11.	učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih^o! ter akademij;
12.	kmetje, preužitkarji, uživalci stalnih kmečkih preživnin ter uživalci kmečkih starostnih pokojnin;
13.	začasno nezaposleni delavci, dokler so prijavljeni pri skupnosti
za zaposlovanje;
14.	uživalci prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;	...
15.	uživalci stalnih priznavalnin, družbenih prežtvnm m stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane družbene denarne pomoči..
91.	člen
Za zavarovance iz 5. točke 90. člena, ko opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, se pod pogojem, da opravljajo to dejavnost kot glavni in edini poklic in so pokojninsko in invalidsko zavarovani, štejejo:
1.	osebe, ki opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno in so po predpisih registrirani in evidentirani;
2.	osebe, ki jim je piznana lastnost umetnika (književniki, prevajalci znanstvenih in umetniških de! in drugi), odvetniki, filmski umetniki in filmski delavci, športniki, duhovniki, kolporterji tiska, arhitekti, ulični in železniški prtljažni nosači, novinarji in drugi;
3.	osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo kot samostojno dejavnost in občani — člani poklicne strokovne organizacije;
4.	zavarovanci so tudi osebe, ki z osebnim delom opravljajo kakršnokoli dejavnost, ki jih predpisi ne opredeljujejo za samostojno dejavnost. če za svoje osebno delo prejemajo piačilo oziroma ustvarjajo dohodek v višini najmanjšega osebnega dohodka, ugotovljenega po pristojnem organu.
92.	člen
Če zakonec ali otroci zavarovanca-samostojnega obrtnika, ki je umrl, še naprej vodijo obratovalnico po veljavnih predpisih (po poslovodji), se šteje, da opravljajo samostojno dejavnost po tem statutu.
93.	člen
Osebe, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in hkrati opravljajo tudi kmetijsko dejavnost, so zdravstveno zavarovani po 9 !. členu, če imajo pretežni del svojih dohodkov iz opravljanja samostojne dejavnosti.
94.	člen
Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju iz 10. točke 90. člena so zavarovanci, če so redno priglašene pri skupnosti za zaposlovanje in če so se pri tej skupnosti priglasile v 60 dneh:
a)	od dneva, ko so končale strokovno usposobitev ali srednjo šolo:
b)	od dneva, ko jim je preneha! status študenta višje ali visoke šole ter akademije;
c)	od dneva, ko so odslužile vojaški rok v JLA, ali ko je prenehala njihova nezmožnost zaradi bolezni, zaradi katere so bile odpuščene iz vojaške službe, če 3o nastopile vojaški rok v 60 dneh od dneva, ko so končale strokovno usposobitev oziroma šolo, ali ko jim je preneha! status študenta.
95.	člen
Za zavarovance iz 12. točke 90. člena se štejejo osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic in jim ne gre svojstvo zavarovanca po drugi osnovi. Šteje se. da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic oseba:
ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec
„URADNE OBJAVE"
prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in sicer ne g!ede na to, a!i je oproščena tega prispevka, in ne g!ede na to, a!i ima še kakšne druge dohodke;
— ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z [ovom, ribolovom ali kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
96.	člen
Za zavarovance kmete se štejejo tudi člani gospodinjstva zavarovancev iz prejšnjega člena (bratje in sestre, zavarovančevi otroci, strici in tete, tasti in tašče ter svaki in svakinje) pod pogojem, da opravljajo kmetijsko dejavnost na zavarovančevem gospodarstvu kot edini in glavni poklic in se ne štejejo za družinske člane oziroma jim ni na kakšni drugi podlagi zagotovljeno zdravstveno varstvo. Za preužit-karje se štejejo osebe, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem, za uživalce stalnih pttživnin pa osebe, ki prejemajo preživnine od občinskih skupščin oziroma organizacij združenega dela.
Zavarovanci-kmetje so tudi uživalci kmečkih starostnih pokojnin z dnem, ko jim je priznana pravica do pokojnine.
Zdravstvena skupnost zagotavlja neposredno zdravstveno varstvo tudi članom družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz L do 5. in od 14. točke 90. člena, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem in niso z zavarovancem v delovnem razmerju ter tudi ne spadajo med njegove družinske člane.
97.	člen
Osebe iz 13. točke 90. člena so zavarovanci, če so bili predhodno zavarovani brez presledkov najmanj 3 mesece ali s presledki 6 mesecev v zadnjem letu in so redno priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje ter so se tej skupnosti priglasili v 30 dneh od dneva:
1.	ko jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu oziroma delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu, ali lastnost zavarovanca na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti oziroma ko prenehajo dobivati nadomestilo osebnega dohodka, do katerega imajo pravico po samoupravnem sporazumu, o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o drugih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja.
2.	ko odslužijo vojaški rok v JLA, ali ko jim preneha nezmožnost za delo zaradi bolezni, zaradi katere so bile odpuščene iz vojaške službe,
3.	ko so odpuščene iz kazenskega poboljševalnega zavoda oziroma iz zavoda za varstvo in zdrav ljenje, če je bi! zoper njih izrečen tak varnostni ukrep.
4.	po končani rehabilitaciji.
98.	člen
Osebe iz 90. člena so zavarovane v tej skupnosti, če na njenem območju opravljajo dejavnost, po kateri so zavarovane oziroma če stalno prebivajo na območju skupnosti, če niso zavarovane na podlagi opravljanja dejavnosti, če je na njenem območju skupnost za zaposlovanje, pri kateri so prijavljene oziroma organ ali organizacija, ki jim izplačuje stalne priznavalnine, preživnine in stalne družbene pomoči.
Če je zavarovanec poslan na začasno delo na območje druge zdravstvene skupnosti ali nastopi delo v tujini, ostane med tem časom zavarovan pri prejšnji zdravstveni skupnosti.
;	t
99.	člen
Zavarovanci so tudi osebe:
1	ki so sklenile v tujini delovno razmerje, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,
2	ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavaro-VRni pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,
3.	ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali '"validskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z
mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja,
4.	izseljenci-povratniki.
Osebe iz 3. točke tega člena so zavarovanci skupnosti, kadar se po prihodu iz tujine in pridobitvi pravice stalnega prebivališča, prijavijo skupnosti.
Izseljenci-pripravniki so zavarovani, če se priglasijo pristojni skupnosti za zaposlovanje.
100.	člen
Kmetje kooperanti pridobijo lastnost zavarovanca v zdravstveni skupnosti z dnem, ko pridobijo lastnost zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
DRUŽINSKI ČLAN! ZAVAROVANCEV
101.	člen
Kot družinski člani zavarovancev so zavarovani:
a)	ožji družinski člani: zavarovančev zakonec, zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki,
b)	širši družinski člani: vzdrževani zavarovančevi starši, očim in mačeha, posvojitelj in posvojiteljica ter otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in rejenci).
Družinski člani iz prejšnjega odstavka so zavarovani, če izpolnjujejo po tem statutu določene pogoje.
102.	člen
Zavarovančev zakonec je zavarovan:
1.	če sam ni delavec ali oseba, ki se preživlja s samostojno dejavnostjo in je kot tak sam obvezno zdravstveno zavarovan,
2.	dokler je z njim v zakonu.
Pravice do zdravstvenega varstva in zavarovanja obdrži:
L zakonec umrlega zavarovanca, ki po njegovi smrti ni pridobil pravice do družinske pokojnine, ker ni dopolnil določene starosti, če je bil ob zavarovančevi smrti star nad 40 let (žena) oziroma nad 55 let (mož). Če zakonec ni star 40 let (žena) oziroma 55 let (mož), se zavarovanje nadaljuje, dokler je redno priglašen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, če se priglasi v 6 mesecih od zavarovančeve smrti,
2. razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo priznana preživnina, če je bi! ob razvezi zakona star nad 45 let (žena) oziroma nad 60 let (mož). Za zakonca, ki ob razvezi zakona še ni bi! star 45 let (žena) oziroma 60 let (mož), se zavarovanje nadaljuje, če je invalid L kategorije v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju, ali če se priglasi v 6 mesecih pri pristojni skupnosti za zaposlovanje.
103.	člen
Zavarovančevi otroci, zakonski in nezakonski, posvojenci in pastorki ter otroci, ki jih je vzel k sebi in jih preživlja, so zavarovani do dopolnjenega 15. leta starosti, če se šolajo, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.
Če je otrok iz prvega odstavka tega člena, zaradi bolezni preneha! obiskovati šolo, je zavarovan tudi med boleznijo, če pa nato spet redno obiskuje šolo, se mu podaljša zavarovanje tudi čez določeno starostno mejo. vendar največ za toliko, kolikor je zaradi bolezni zamudi! v šolanju.
Če postane otrok iz prvega odstavka tega člena nezmožen za samostojno življenje in delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju preden dopolni 15 let starosti oziroma še, ko je na rednem šolanju, je zavarovan tudi ves čas, dokler traja nezmožnost.
Zavarovani so tudi otroci iz prvega odstavka člena, ki postanejo nezmožni za samostojno življenje in delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju po preteku časa iz prvega, drugega, oziroma tretjega odstavka tega člena, dokler traja nezmožnost, če jih zavarovanec preživlja.
„URADNE OBJAVE'
J. oktober 1976-Št 16
202
104.	č!en
Zavarovančevi otroci in otroci, ki jih je vze! k sebi in jih preživlja od 15. do 18. leta starosti so zavarovani, če:
—	se ne morejo redno šolati ali
—	ne morejo dobiti ustreznega mesta za uk.
Zavarovančevi otroci iz prejšnjega odstavka so zavarovani kot družinski člani le, če sc prijavijo v roku 60 dni od dneva, ko so končali šolanje, pristojni skupnosti za zaposlovanje, se tej redno javljajo in neupravičeno ne odklonijo ponudene zaposlitve oziroma ustreznega mesta za uk.
105.	člen
Zavarovančevi starši so zdravstveno zavarovani:
1.	če so dopolnili 55 let starosti (mati) oziroma 60 let (oče),
2.	če so mlajši, pa so pridobitno nezmožni in je ta nezmožnost enaka invalidnosti 1. kategorije v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju.
3.	če jih zavarovanec preživlja in če sami nimajo za preživljanje zadostnih dohodkov.
106.	člen
Šteje se, da starši nimajo za preživljanje zadostnih dohodkov:
1.	če nimajo nobenih lastnih dohodkov,
2.	če imajo lastne dohodke iz enega ali več virov, pa skupno ne presegajo mesečno dve tretjini zneska predpisanega najmanjšega osebnega dohodka, ki ga določajo republiški predpisi, pri čemer se dohodki iz kmetijstva računajo v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka, dohodki oproščeni davka, pa se vštevajo na podlagi idealne davčne osnove. Dohodki po tej točki so čisti mesečni dohodki po odbitku prispevkov in davkov.
Pri ugotavljanju zneska dohodka na posameznega družinskega člana se dohodek deli s številom tistih družinskih članov, ki so se na podlagi zakona ali pogodbe dolžni medsebojno vzdrževati.
Šteje se, da zavarovanec preživlja starše, če živijo z njimi v gospodinjski skupnosti ali redno mesečno prispeva k njihovemu vzdrževanju najmanj eno tretjino predpisanega najmanjšega osebnega dohodka.
Starši so zavarovani pod pogoji iz prejšnjega člena tudi po zavarovančevi smrti, če ne morejo uveljavljati pravice do družinske pokojnine, zato ker je s pokojnino ožjih družinskih članov zavarovancev izčrpana osnova za družinsko pokojnino.
107.	člen
Vnuki, bratje, sestre in rejenci so zavarovani pod pogoji, ki so določeni za zavarovančeve otroke in pod pogojem, da jih zavarovanec preživlja in da sami nimajo za preživijanje zadostnih dohodkov, navedenih v prejšnjem členu.
108.	člen
Družinski člani tujcev — zavarovancev so zavarovani, dokler živijo na območju Jugoslavije, če ni z mednarodnimi pogodbami drugače določeno.
UGOTAVLJANJE IN UVELJAVLJANJE LASTNOSTI ZAVAROVANE OSEBE
109.	člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo v breme skupnosti osebe, ki jim jc priznana lastnost zavarovane osebe.
Lastnost zavarovanca se dokazuje z zdravstveno izkaznico oziroma z drugo predpisano listino.
Obrazec zdravstvene izkaznice ali listine, s katero se dokazuje lastnost zavarovane osebe, način njenega izdajanja in uporabo ter druge obrazce v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, predpiše zdravstvena skupnost s posebnim splošnim aktom.
110.	člen
Lastnost zavarovane osebe ugotovi skupnost na podlagi predpisane prijave zavarovanja, z izdajo zdravstvene izkaznice oziroma z drugo predpisano listino.
Če skupnost osebi, za katero je vložena prijava zavarovanja, odreče lastnost zavarovane osebe, ji o tem mora izdati pismeno obvestilo najkasneje v 30 dneh po vložitvi prijave.
Če skupnost v roku iz prejšnjega odstavka, ne izda obvestila, da odreka lastnost zavarovane osebe, se šteje, da je osebi priznana lastnost zavarovanca.
Oseba, za katero organizacija oziroma delodajalec ne vloži prijave za zavarovanje, lahko sama zahteva, da ji skupnost prizna lastnost zavarovane osebe.
Zoper obvestilo; s katerim se odreče lastnost zavarovane osebe, ima prizadeti pravico pritožbe na drugostopni organ skupnosti v 15 dneh po prejemu obvestila.
Zoper dokončno odločbo, s katero skupnost odreče priznanje lastnosti zavarovane osebe, lahko prizadeti zaradi varstva pravice do zdravstvenega zavarovanja vloži tožbo pri r"*'"*ojnem sodišču združenega dela.
111.	člen
Prijavo za zavarovanje vloži za delavca organizacija združenega dela, delovna skupnost in druga organizacija skupnosti oziroma delodajalec, za druge zavarovance organ, ki je zavezan za plačevanje prispevka za njegovo zavarovanje in zavarovanec sam, če mora sam plačevati prispevek.
Prijava se mora vložiti pri strokovni službi v 8 dneh po pridobitvi lastnosti zavarovanca. V istem roku mora zavezanec odjaviti iz zavarovanja osebo, ki ji je lastnost zavarovanca prenehala oziroma prijaviti spremembe, ki so nastale v okoliščinah, ki vplivajo na pravice zavarovanca.
Organizacija oziroma zavarovanec mora prijaviti tudi zavarovanega družinskega člana ter vsako spremembo, ki vpliva na pravice in odjaviti družinskega člana, če ta nima več pravice do zavarovanja in sicer v rokih, ki veljajo za prijavo zavarovanca.
Zavarovanec lahko vloži prijavo o svojem zavarovanju in svojih družinskih članov tudi sam.
112.	člen
Za delavca, ki prvič pridobi lastnost delavca v združenem delu ali stopi v delovno razmerje ali združi svoje delo po več kot šestmesečni prekinitvi, se mora prijavi za zavarovanje priložiti izvid opravljenega zdravniškega pregleda s strokovnim mnenjem zdravnika, da je zdravstveno sposoben za predvideno delo.
113.	člen
Za druge zavarovance se morajo prijavi zavarovanja priložiti dokazila o svojstvu, na podlagi katerega so zavarovane ter druga dokazila oziroma listine.
.	114. člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja gredo zavarovani osebi od dneva, ko je pridobila lastnost zavarovane osebe.
Zdravstveno varstvo je zagotovljeno zavarovancu od dneva, ko nastopi delo oziroma ko na drug način dobi lastnost zavarovanca, pa do preteka tridesetega dneva od dneva, ko neha biti zavarovanec.
Kot dan pridobitve lastnosti zavarovanca se šteje tudi dan, ko zavarovanec odide na pot, da nastopi delo oziroma dolžnost po sklepu o sprejemu na delo.
Zdravstveno varstvo po tem statutu je zagotovljeno zavarovani osebi tudi tisti čas, ko je v zavodu za varstvo in zdravljenje, kamor je bila oddana zaradi izvršitve varstvenega ukrepa, in sicer vse dotlej, dokler ima lastnost zavarovane osebe po tem statutu.
Če prestaja zavarovanec kazen zapora ali strogega zapora, mu je zagotovljeno zdravstveno varstvo po drugih predpisih, ne pa po tem statutu.
1. oktober 1976 - Št. 16
..URADNE OBJAVE'
H5. čien
Družinskim in gospodinjskim čianom zavarovanca se zagotavija zdravstveno varstvo ves čas. v katerem se zagotavija zavarovanci Družinski ciani imajo pravico do zdravstvenega varstva tudi za tisti čas. ko je zavarovanec, po katerem imajo pravico do zdravstvenega varstva, na siuženju vojaškega roka.
Družinskim čianom zavarovanca, ki prestaja zaporno kazen, se zagotavlja zdravstveno varstvo, če zavarovancu med prestajanjem kazni ni prenehata iastnost deiavca v združenem deiu aii deiovno razmerje pri zasebnem deiodajaicu.
Osfn/ de/
FINANCIRANJE
t
116.	člen
V skladu $ samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zdravstvene skupnosti, si zdravstvena skupnost zagotavlja rizično sposobnost in svobodno menjavo dela, kakor tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti organizacij združenega de!a zdravstvene dejavnosti, njihove zmogljivosti. sodoben razvoj zdravstvene vede in veljavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev, z združenjem sredstev v regionalno zdravstveno skupnost in za uresničevanje skupnih interesov na območju republike v Zdravstveno skupnost Slovenije.
117.	člen
Zdravstvena skupnost združuje sredstva tudi za učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij.
Prispevek za zdravstveno varstvo zavarovancev iz prejšnjega odstavka tega člena prispevajo plačniki, ki jih določi samoupravni sporazum med zdravstvenimi skupnostmi, izobraževalnimi skupnostmi ter ustreznimi organizacijami Zveze socialistične mladine Slovenije.
! IS. člen
Za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva združujejo svoja sredstva v zdravstveni skupnosti:
—	zavarovanci, ki prispevajo za zagotavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja določi del osebnih dohodkov,
—	temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in zasebni delodajalci, ki prispevajo tisti del svojega dohodka, ki je določen za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo.
—	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja s prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov,
—	skupnosti za zaposlovanje s prispevki za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih in izseljcncev-povratnikov, ki se prijavijo za zaposlitev.
—	organi in organizacije, ki izplačujejo stalne priznavalnine, družbene preživnine in stalne družbene denarne pomoči s prispevki za zdravstveno varstvo uživalcev teh pravic,
** zavarovanci iz 57. člena zakona o zdravstvenem varstvu sami s svojimi prispevki, če z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ni določeno drugače,
*** uporabniki zdravstvenega varstva s prispevki k stroškom zdravstvenega varstva.
119.	člen
Prispevke iz 149. člena zakona o zdravstvenem varstvu plačujejo, obračunavajo in odvajajo:
*** za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena zakona o zdravstve "em varstvu, organizacije združenega dela oziroma zasebni delodajal
Pri katerih so zaposleni : organi, v katere so izvoljeni; zadruge prt katerih delajo; organizacije združenega dela oziroma zasebni delodajalci, Pr' katerih so v uku ali na praksi; občani, ki opravljajo dejavnost! s sa-
mostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevke sami iz svojih sredstev,
za zavarovance iz drugega odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu organizacije združenega dela oziroma zasebni delodajalci, pri katerih delajo kot delavci, organ ali organizacija, ki daje štipendijo, organizator javnih del, mladinskih delovnih akcij in pouka za obrambo in zaščito, za začasno nezaposlene osebe pa skupnost za zaposlovanje;
za zavarovance iz tretjega odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu plačniki, ki jih določi samoupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
za zavarovance iz četrtega odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu: kmetje zase in za svoje družinske člane ter za osebe, ki jim morajo dajati preužitek, za uživalce stalnih kmečkih preživnin organ ali organizacija, ki jim izplačuje preživnino;
—	za zavarovance iz petega odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu: za začasno nezaposlene skupnost za zaposlovanje; za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja; za uživalce izjemnih pokojnin, stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalne družbene pomoči pa organ ali organizacije, ki jim jih izplačuje;
—	za zavarovance iz 70. č!e!y zakona o zdravstvenem varstvu: organizacije, zasebni delodajalci oziroma skupnosti, ki so zavezani za njihovo zavarovanje.
Obveznosti zavarovancev iz prejšnjega člena uveljavlja regionalna zdravstvena skupnost.
120.	člen
Prispevki morajo biti izraženi v stopnji oziroma pavšalu in jih določi skupščina zdravstvene skupnosti po predhodni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani na območju zdravstvene skupnosti.
Stopnje prispevka so enotne in proporcionalne, pri tem se upošteva, ali so osebe zavarovane za vse ali samo za posamezne zavarovane primere.	^
121.	člen
Prispevne stopnje oziroma pavšali iz prejšnjega člena se določijo oziroma dogovorijo v skladu z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi, ter morajo biti zaradi enotnosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja na območju regije enake.
Skupščina skupnosti določa ustrezno dogovorom iz prvega odstavka osnove za določanje prispevkov in pavšalne zneske prispevkov za zavarovance zunaj združenega dela in delovnih razmerij.
122.	člen
Za financiranje posameznih nalog zdravstvene skupnosti se določijo s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prispevki in pavšali iz dela osebnih dohodkov, namenjenih za zadovoljevanje osebnih potreb, tudi nad okviri iz prejšnjega člena.
123.	člen
Zdravstvena skupnost združuje svoja sredstva v regionalni zdravstveni skupnosti zaradi zagotovitve enotnosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in po njej v zdravstveni skupnosti Slovenije. ^
Deve// de/
SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI. SKUPNOSTMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA. ZDRAVSTVENIMI ZAVODI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI NA OBMOČJU OBČINE
124.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine odloča v okviru sredstev, za katere se je dogovorila v regiji:
204
.URADNE OBJAVE"
1. oktober 1976 — Št 16
—	o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva;
—	o politiki, načrtih in programih razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti;
—	o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
125.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti sprejema v soglasju z občinsko skupščino odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti in so določene z zakonom ali odlokom občinske skupščine. Pred odločitvijo o soglasju razpravljajo in usklajujejo stališča delegati skupščine zdravstvene skupnosti z delegati pristojnih zborov občinske skupščine.
126.	člen
Zdravstvena skupnost usklajuje razvojno politiko in 'rame zdravstvenega varstva s cilji ekonomskega in družbenega razvoja.
127.	člen
Zaradi usklajevanja družbenih dejavnosti na območju občine, zaradi zagotovitve ustrezne vloge zdravstvene dejavnosti pri razvijanju pro-duktivnosti.dela in družbene reprodukcije, zaradi ustreznega sodelovanja v zdravstveni preventivi in varstvu ter izboljševanju življenjskega in delovnega okolja ter organiziranja priprav za splošni ljudski odpor, se povezuje in sodeluje zdravstvena skupnost tudi z drugimi skupnostmi, društvi, zdravstvenimi organizacijami in z združenim delom.
128.	člen
V sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi, društvi in organizacijami, daje zdravstvena skupnost pobude in sprejema obveznosti po dogovoru z regionalno zdravstveno skupnostjo.
Pesen de/
OPRAVLJANJE STROKOVNIH, ADMINISTRATIVNIH IN TEHNIČNIH OPRAVIL
129.	člen
Strokovne, finančne in administrativne zadeve opravlja za zdravstveno skupnost strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Koper.
Na strokovno službo se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti zdravstvene skupnosti.
.	- Ena/M de/
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
130.	člen
Učenci srednjih šol iz 117. člena tega statuta ostanejo do sklenitve samoupravnega sporazuma zavarovani kot družinski člani.
131.	člen
Dokler ne bodo izdani novi ustrezni predpisi, se še uporabljajo:
1.	Pravilnik o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam,
2.	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave,
3.	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja očesnih pripomočkov,
4.	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja za zobnoprotetično pomoč in o protetičnih sredstvih,
5.	Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora,
6.	Pravilnik o zdravstvenih izkaznicah, drugih izkazilih o zavarovanju in o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
7.	Pravilnik o pogojih za pošiljanje zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča.
132.	člen
Določbe tega statuta razlaga skupščina zdravstvene skupnosti.
133.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov in ga potrdi občinska skupščina.
$t.: 02-39-1975-2
Ilirska Bistrica, 15. decembra 1975
Predsednik skupščine IVAN ŠUŠTAR. 1. r.
Ta statut je potrdila skupščina občine ilirska Bistrica s sklepom štev. 011-1 76-2 z dne 26. februarja 1976.