122. številka.
Ljubljana, v petek 29. maja 1896
XXIX. leto.
ichaja vsak dan aveeer* ieimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-og ors ke deftele sa ve« leto 16 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za joden iiivuuc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lli tt\d., Ba četrt leta 3 gld. SO kr., ea jeden moaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr
na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plafinjo ac od fitiriotopne petit-vrste po •» kr., Če se o/.naniln jedenkrat tiska, po !'■ kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopifri naj bo izvolo fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo jo na Kongresnem trgu St. 12. LJpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno h t vari.
Vabilo na naročho.
Klnvn«* p. n. ob«ln*t%o uljudno vabimo nn aovo nnroebo, atnre gonpode naroculke pa, Kh< ter fin bo potoki« koneeui meneč« narutnlna, i>ro»lao, da |o o prnrein f-nun ponovi, <ln poAl> l(nn|e ne preaeha lu i«» dobe \h<* like.
II
SLOVENSKI NAROD"
velja ba Ii|nb l(nni«ke naroenlke bre» iiobI1)m>
n|n oh tlom: Vse leto . . .  Klrt.UI-— j Detel leta   . .  Rld. »«ao Pol leta ...     u    6-501 Jedea meaee.     ,,    i IO Ka pošiljanje u» dom ae raiins 10 kr. nn meaeo, »0 kr. aa> četrt leta. N poAII|avnJein po potil veljm Vee leta . . . if> — I ('etrt letu . . . «ld. i- —
Pel leta ...     1$    8*—I Jeden meaee .    „ l-to gjMI'1  Kamenje te lahko ■ vHuklnt dnevom, a b Uralu se mora ponlatl tndl naroiaiua, drn^uče «e ne oslrmiio n« dolleno nnroello.
Upravniotvo „Slovenskoga Naroda".
Zakon o domovinsku in borzni davek.
Sedanji domovin&ki zakon je plod najgršega egoizma in popolnoma neprimeren nadi dobi. V starin časih, ko če ni bilo veleindustrije in ljudje po gospodarskih razmerah še niso bili primorani, iskati zaslužka v Meetdi, nego je večina lj udi j ostajala v svoji ožji domovini, v rojstnem kraju, tedaj je ta zakon, kateri imamo, morda zadostoval in bil primeren. Za sedanje čase pa nikakor ni. Način pro* dukcije je poetal drugačen, gospodarske razmere so se do cela premeuile in vsled tega se mota preme-niti tudi zakon o domovinst?u. To ne gre, da bi delavec, naj je Že rojen v velikem mestu ali naj se je v mladih letih tja preselil, vse svojt; Življenje v dotičnem kraju delal, na stara leta pa, ko ga za-paste moči, da bi moral iti v svojo domovinsko občino, kjer ga že nihče ne pozna in da bi ta občna morala zanj skrbeti.
Celih 32 let trajajo že prizadevanja, naj ee premeni sedanji zakon o domovinstvu. Drž. zboiu ho je v tem času doposlalo že na stotine peticij, deželni zbori so skl.mili že mnogo resolucij, a vse zaman.
Poslanska zbornica jn J. 1872. pozvala vi.*do. D*j JGJ »čiin prej m< gočo" predloži novelo k zakonu o domovina!vu, u šole ko je dne 1. junija 1894. 1.
zbornica vnovič in soglasno to zahtevala, se je vlada odzvala in je marki Bacquehem predložil zakon, ob sezajoč deset kratkih paragrafov. Sredi meseca oktobra 1895. 1. se je rešila ta predloga v odboru. Od t« daj je bilo že nebroj sej, a »žlic vsemu trndu, spraviti zakon na dnevni red, p« še sedaj ni rešil.
Izvestni krogi se zakonu zoperstavljajo z vso silo in mej nasprotniki je sedaj tudi mnogo tacih, kateri so še 1. junija 1894. I. glasovali za premembo domoviustva. Uzrok je ta, da bi zlasti velika mesta, pred vnemi Dunaj, imela škodo. Tista zbornica, ki je pred dvema letoma pozvala vlado, naj predloži brez odlašanja načrt reformi in ki je dotični sklep storila soglasno, taista zbornica je te dni zavrgla z veliko večino predlog dr. Pacaka, naj se koj začne razprava.
Da pa bi se interesovanim krogom vrgel pesek v oči, je predsednik Chlumeckv postavil razpravo o domovinskem zakonu na dnevni red seji dne 2. junija.
Imel je pa še drugi povod. Razprava se ne more v tekočem zasedanju več dognati. Zborovanje bode trajalo samo do G. junija, v teh dneh se bo mogla dognati samo generalna debata, specijalna razprava pa oe potem odloži do — jeseni, ako sploh kdaj pride na vrsto.
S tem pa se je doseglo še nekaj drugega. Od • ložila se je zopet na nedoločen čas razprava o zakonu glede borznega davka. Ta zakon, po katerem bi se sedaj malenkostni borzni davek zvišal Bkoro za 50 odstotkov, je skrajno neprijeten levičarskim in poljskim poslancem, Btoječim v zvezi z borznimi krogi, a da se je mogla odložiti razprava, se je po stavila na dnevni red predloga o domovinstvn. Će ee razpusti poleti zbornica, splavata obe predlogi po vodi.
Ta, vsakega parlarj-euta nedostojna igra mora ogorčiti vsakega, komur je za resničen napredek in za zdrave socijalnopolitične reforme.
Od slovenskih poslanca* pričakujemo, da se bodo krepko poteguili za premembo domovinstva in tudi nadalje podpirali nje zagovornike, kajti samo Ljubljana bi imela cd nje nekoliko škode, vse druge slovenske občine pa veliko korist, pri takih važnih rečeh ja N poslanci ne srni jo postaviti na tesno-srčno stališče.
Državni zbor.
Na Dunaji, 28. maja.
Gospodska zbornica je v svoji današnji seji obravnavala o volilni n formi.
Poročevalec Inaraa-Sternegg je priznal, da predležeči načrt nikakor ni idealen, ker mu nedostaje trdne socijalne zveze. Skupina atomov, katerih nič ne veže, bode morala jednotno glasovati. Praktična politika se ne more na to ozirati, ker ne more kar iz nič ustvariti socijalno organizacijo. Gospodska zbornica sodi volilno reformo s tega stališča, da bode po reformi poslanska zbornica v večji meri ljudska zbornica nego je bila doslej in zato vzprejrae načrt, vedoč, da bode gospodska zbornica svojo nalogo mogla šele potem popolnoma izvrševati, kadar bode imela opraviti z ljudsko zbornieo.
Grcf Harrach je izjavil, da bi kot pristaš češkega drž. prava sicer želel, naj se vrne dež. zborom pravica, voliti poslance v drž. zbor, da pa bo glasoval za načrt, ker s tem zadobe doslej politično brezpravni elementi volilno pravico.
Knez Auersperg je konstatoval, da takrat, ko se je dala sedanja ustava, se jo s tem ustreglo želji politično brezpravnih elementov, kakor se hočo jednaki želji z volilno reformo ustrei sedaj. Razmere so se od začetka ustave bistveno premenile, a parlamentarne korporacije so se odtujile dejanskim razmeram. Stranke, ki so se ustanovile začetkom ustavnega političnega življenja, nimajo sedaj nikakih programov več, pač pa so nastale nove stranke. Stare stranke so za zakonodajstvo nesposobne, a vlada ee s tem ni utrdila. Parlamentarne manjšine, če nastopajo energično in brezobzirno, premagajo vlado, to pa bi se v parlamentarnih državah ne smelo zgoditi. Posledica teh razmer je neplodnost gospodske zbornice. Kake posledice bi imela splošna in jednaka volilna pravica, tega ne ve nihče. Zato pa je umesten kompromis mej tistimi, ki hočejo splošno in jednako volilno pravno in mej tistimi, ki je uečejo; in tak kompromis je predležeča volilna reforma. Od tod se bo razvijala naša ustava, to bode pač podlaga dalnji reformi volilne pravice, ob jed-nem pa tmli konec nasilnim prevratom ; konstituei-jovalno življenje, se mora razvijati po premembah goapod.rnkega in Socijalnoga ž> v ljenja, to je zdrav proces, katerega se ni treba bati.
Gorski župnik.
(Slika. Spisal Fr. Javo v.) (Dalje.)
Drugi dan je prihitel Anton v črni, djlgi salonski suknji, malo pozneje, kakor se je bil napovedal, da izvrši svojo obljubo.
„Oprostite, milostljiva gospa, da pridem tako pozno! Prišla je spoved in na potu sem se bil zakasnil še pri drugem bolniku; oprostite torej mojo zamudo."
„11 vala vam za vašo prijaznost! Nikar se ne opravičujte! Midve ue znmudive ničesar, ker nimave nikakega posla."
Kmalu so bili v živahnem pogovoru. Gospe ni bilo treba tolažiti; imela je do duhovnikov toliko zaupanja, da je bila vedno mirnejša v njihovi družbi. To zaupanje koreninilo je v domači vzgoji v strogo katoliški iti pobožni rodbini. Gospa je pripovedovala o svojih razmerah, kako je živela, dokler je bil še njen soprog mej živimi, koliko je trp,da ob bridki njegovi izgubi, in kako osamoli živita
Felaj z Olgo, katera ji jo je Ima tolažba in ponos, katero ljubi z vso ljubeznijo materinega srca.
Olga je imj tom preskrbela južiuo; kaj lično se je kretala v ohlapni domači ,bluzi', ko je noeila krožnike, skodelice, kupico in drugo priprave na mizo. —
Gospa iu Olga sta pile kavo — obligatno žensko južino, Antonu pa ata postregle z vinom, ptoivom in ovočjum.
„Doma bi vam iz vesi no lagljo bolje postregla; a tukaj vi-1 moram prosili, da m zadovoljite z našimi razmerami ui vzamete za ljubo, kar mi je možno. JS.ij v« i te, kako je na tujem! Niti za najdražji denar ne more človek imeti tega, kar ponuja domačija," opravičevala »e je gospa, vajena, da je bila doma ob tujih pohodih miza vedno polna iu preobložena z raznovrstnimi in nrjfiuejštmi jest-vinami.
Anton se je kmalu otresel in iznebil neke nervoznosti, katna se poloti človeka, kadar se mora iikomodirsti nenavadnim ali £e odvajenim situva-cijani. In Anton sn je bil malo da ne do cela odvadi! posttov. Pa dolgo ni trajalo, in začel je ži valino pripovedovati o svoji domačiji, o raznih ju-
naških in uejunaških činih in doživljajih izza gimnazijske dobe, opisoval trnjev pot svojih studij, tožil o bolestih, katere je prebil prve čase semeni-škega življenja, kateremu se je pa nazadno tako privadil, da se lahko z mirno vestjo zove duhovnika a poklicem, razkladal svoje življenje po raznih kHpelauijah — — in vs«' to ;e pi ipo\c.doval z ži-vahnoHtjo in zgovornostjo moža, ki ume zsba\ati svoje poslušalce. Odkritosrčnost, s katero je podal damama pravcati confiteor, prikupila ga jima je takoj, in poslušalo sta ga z vidnim zanimanjem.
Nakrat pa se je spomnil O ginih besed: ob petih gre.ve navadno v park.
„Mdoetljiva, knj ne, vi s^ ne hu lujete, ker sem v..n zadržal, da niste šli po svoji navadi na sprehod! Če vara diago, spremim vas ludi jal v park."
BOli, saj re*, mama! C je gospod tako pri-juzeo, pojdUBO/  — vzkliknila je veselo Oiga.
Umevno je, d^ jo tudi gospa radostno sprejela ta predlog, saj ji je Antonova družba že sedaj po kratkem pogovoru silno ugajala.
Ne dulgo potem ho h, deli v parku pri okrogli mizici. Gost jazminov grm se je košatd okoli mize in Siril prijeten vonj po bližnji okolci.   Nad njim
Zbornica je potem skoro soglasno vzprejela volilno reformo.
♦ * *
PoBlanska zbornica je v svoji današnji seji dognala razpravo o zakonu glede odpusta od zemljiškega davka v slučaju ujm. Po daljši debati so, se vzprejele vse določbe brez premembe.
Zbornica je potem razpravljala o načrtu glede deleža, kateri naj dobjiva mesto dunajsko od užituina in od davka na izdelovanje piva.
Posl dr. Kronavvetter jo očital vladi, da glede užitnine postopa skrajno umazano napram Dunaju inje predlagal, naj se Dunaju da polovica prebitka, mesto tretjine, kakor je vlada predlagala.
Posl. dr. Lueger je rekel, če misli vlada, da užene Dunaj, se moti. Pokazali bomo vladi, da z Dunajem ne sme več tako ravnati, kakor doslej. Vladni komisar Friebois je postopal pri sestavljanju proračuna za I. 18c.)f> popolnoma nezakonito. To je skrajna drznost. Vladni ocgaui govore pri vsaki priliki, naj se izpolnjujejo zakoni, sami jih pa krče, kjer morejo. Skrajni čas je bil, da so je Friebeis odpravil, Bicer bi bd zapravil celo vodovodno posojilo. Dunajčani se ne bodo ustrašili niti najskrajnejših sredstev, da preprečijo nameravano davčno reformo. Kdor bode pomagal, da postane ta reforma zakon, se na Dunaju ne bo smel več na ulici pokazati. Govornik je predlagal, naj se ali vsa užit-nina ali vsaj polovica odkaže Dunaju.
Ko so govorili še nekateri drugi poslanci, se je zakon vzprejel brez premembe.
Predsednik Chlumecky je naznanil, da se bode jutri razpravljalo o nujnih predlogih poslanca Uaucka in posl. Luegerja glede prepovedovanja proti-milenijskih demonstracij in preganjanja zoper milenij agitujočih vsmčdiščnikov, dočim so poslanci Kxner, Noske in tovariši interpelovali vlado, kako stališče zavzema glede sklepa protisemitskih obč. svetnikov, da v mestni svet ni voliti nobenega Žida. Prihodnja teja bo jutri.
V I Jllhljlalli, 29. maja. Železniško ministarstvo General baron Guttenberg baje ne bodo dolgo železniški minister. Njegovo kratko ministrovanje je pokazalo, da ni kos svoji nalogi. Žito se pa že govori, kdo da bode naslednik njegov. Posebno levičarji bi radi na to in- sto spravili dr. Russa. Ta mož bi pač še najbolje branil žido^ ske koristi. Obdržal bi se pa dolgo r.e, kakor se Plener ni na sedežu fiuančnega ministra. Interesov dižave in interesov židovskih kapitalistov ne more nobeden hkratu zastopati. V Z; ed i njeni levici bi tudi dr. Russ no imel dovolj opore, ker ta .stranka vedno bolj razpada. Ko bode odministroval, mu bodo pa najbrž dali kako dobro službo, kakor so jo Plenerju in Kuenburgu. Levici je pred vsem na tem, da prepreči, da baron \Vittek ne postane železniški minister, d »si bi ta bil naj sposobnejši.
Nova ruska državna zaBtava. V Rusiji je navada, da ae vselej cb carjevem kronanju napravi iu blagoslovi tudi nova državna zastava. Na tej za stavi so vsi grbi t uske države iu pa še glavni podatki ruHke zgodovine. Na novi zastavi so tudi že grbi dežel, katere je Rusija pridobila pod carjem AUksandiom 111.   Blagoslov ljenja nove državne za-
stave udeležili so se car s carico, veliki knezi, odposlanci tujih držav in generali. Ko je duhovščina blagoslavljala zastavo, držal je car za drog v znamenje, da vs p rej me zastavo neona-deževa no in jo tudi hoče neomadeževano ohraniti. Po molitvi se je zastava poškropila z blagoslovljeno vodo. — Nova državna zastava je jako umetniško delo in je vzbujala veliko pozornost. Njeno blagoalovljenje je pa tndi jeden najslavnejših t renotkov pri kronanju, ker se pri njem kaže, kako se pod vsakim ruskim carjem razširja ta mogočna slovanska država.
Razmere na Kreti. Boji mej mohemedaai in kristijani so po vsem otoku. Po kmetih so kri-stijani silnejši in eo zatorej mohamedanci morali pred DJimi pobegniti v mesto; v mestih pa mohamedanci koljejo kristijane. Po vseh mestih, tudi v Kwnei so bili po ulicah hudi boji. Kristijanje se De upajo iz hiš. Nekoliko so se zadnje dni razmere izboljšale, ko so priplule oklopnice drugih držav, pred katerimi imajo Turki velik strah. Turških vojakov je kacih 200 že ubitih. Turška oblastva ne morejo dosti storiti, posebno, ker si generalni guverner in vojaški poveljnik na Kreti nasprotujeta. Vojaški poveljnik je odločno na strani mohamedancev, in civilnim oblastvom odreka svojo pomoč. Najslabše so razmere po sredi otoka, kjer se Turki nimajo bati evropskih oklopnic. Grška se poganja za to, da bi Be njej naročilo, da naredi mir na Kreti. Grki mislijo, da potem ostanejo na Kreti, kakor so Avstrijci v Bosni in Hercegovini.
Kitajsko Kitajska je poslala h kronanju v Moskvo podkralja Li Hung Canga. Ta kitajski državnik pa ni prišel v Evropo le zaradi kronanja ruskega carja, temveč bode dalje časa potoval po Evropi, da se pouči o evropskih razmerah. Kitajci so Be na-poBled le odločili, da upeljejo nekatere preosnove po evropskem načinu. Li Hung Čang ima v Evropi proučiti važne evropske uredbe in bodo potem doma poročal, kaj bi bilo ugodno za Kitajsko. Sicer bode ta kitajski državnik tudi imel politične dogovore z raznimi evropskimi vladami. Kitajska posebno želi dobrih cdnošajev z Rusijo in Francijo. Potoval bode pa tudi v London in to njegovo potovanje ima namen pojasniti odnošaje mej Kitaj An in Anglijo. Sedaj ti odnošaji niso najboljši. Angleži kaj nevoljno gledajo, da se Kitajci bolj ozirajo na Francijo in Rusijo, kakor pa na Auglijo, ki je še nedavno imela v Aziji največji upliv.
„Slovenska Matica".
106. odbmova seja, v sredo dne* 27. velikega travna 1896. 1.
Naviočni: Og. Fr. Lovec (predsednik); A. Bartel, dr. J. Janežič, A. Krile, dr. J. Lesar, M. Pletersnik, S. Butar, dr. J. Stare, F. Stegnar, J. Šuhic, A. Tavčar. J. Vuvrii, Fr. VVieathaler in dr. J. Zapanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar . Sknpaj 16.
Predsednik proglasi sklopčnost, pozdravi navzočne, otvori sejo iu imenuje za overovatelja današnjemu zapisniku odbornika dr. J Lesarja iu J. V a v r u - t a.
Zapisnikar poroda iz pređsedništva, da je dne 0. prosinca umrl bivši poverjenik Matice na Ptuji, profesor Luka K u n s t o k. Matica je izrekla njegovi vdovi pismeno sožalje in prejela zahvalo z mgotovilomi da si bode pokojnikovo imo mej dru-štveniki beležil) do njene smrti Dne 4. snšca je umrl v Novem sadu predsednik „Srbske Matice" Miloš Dimitrijevi č.   Matica je srbski sestri o
pa so razpenjale močne veje starih dreves senčnato streho in branilo žarkom popoldanskega solnca vhod do mize.
V parku je postajalo tem živahnejše, čira bolj je žarela pojemati popoldanska vročina. V glavnem drevoredu se je vedno množila truma h. talcev. Drugi pa so promenovali po stranskih stezah. Go*pice, vdove in gospe, ki iščejo v kopališčih in letoviščih le zabavo in morda leka svojim ljubezni željnim srcem, so šetale v koketnib, elegantnih toaletah mej mladimi iu starimi, da je kar mililo Skrbne matere so vodile in razstavljale svoje možitve godne hčerko ter iskale 8 pazuim, izkušenim očesom svojim iniljenkaiu možke opore za bodoče življenje. Ćulo se je zvonko smehljanje mladih, razposajenih koketk, tam zopot puhlo iu pris Ijeno komplisnentovanjo domišljavih kavalirjev in gigerlov — — -— na drugem koncu pa so kričali in javkali poredni paglavci, se ruvali iu pod.li po trati ter pretepavali z uprav junaško brezobzirnostjo, baš pravi kontrast napram rekonvalescentom, ki so slabi in brez moči posedali po klopeh in se greli ob žarkih večernega solnca. — V god-b»nem paviljonu je svirala godba operno in ope-
retne skladbe, le redko so zagodli — dasi so bili godci sami Čehi — kak slovanski komad.
„Ca gledam te le vesele in živl.enja polne obraze,- — govorila je gospa, sedeča v svojem vozu poleg mize, — .tedaj si želim z vao silo zopet svoje zdravje nazaj."
„Izvestuo se vam vrne, milostljiva," — je tolažil A i: t no, — „>'■» se bodete varovali in ravnali po zdravnikovih naročilih. Bolezen pač naglo pride, a težko se je je odkrižati."
nSicer pa meni ni toliko za-se, saj sem stara ter sem že mnogo skusila in užila na svetu; žal mi je za ubogo Olgo, ki nima poleg mene nobene zabave. Najlepšo dobo svoje mladosti bo preživela kot strežnica; okusila ne bo nobenih prijetnostij iu sladkostij, katere ponuja drugim mladost v tako obilni meri."
„Maoiii, prosim te, ne jezi me! Saj veš, da mo s takimi besedami žališ; kakor bi res tako nerada in nevoljua bila pri tebi in hrepenela le po zabavah, koncertih, plesih, gledališčih — — —! Kaj si bo mislil gospod kapelan!" —
„Gospića I — popolnoma razumevam vas in goBpo mamal" (Dalje prih.)
tej priliki izrazila brzojavno sožaljenje In prejela za to pismeno zahvalo. Dne 15. malega travna je umrl v Tratu društveni odbornik, stolni profit in generalni vikar dr. J. S u a t. Svojega odbornika se je Matica spomnila z vencem, pri pogrebu jo je pa zastopal piofeeor in poverjenik dr. K G laser. — Istega dne je umrl v Celju nadobuden učenjak, marljiv društven Hotrudn.k, slavist dr. V. O b 1 a k Matica je položila na njegovo rakev vaneo* pri pogrebu sta jo pa za stopala društven i k a dr. Dečko in Drag. Hribar. Dnu 25. malega travna je umrl v Ljubljani kanonik inegf. L Je ran. Vrlemu mladiuoljubu, svojemu nstanovniku in bivšemu odborniku, marljivemu so-trudniku pokojnega predsednika, kanoivka Matna, je poklonila Matic;', venec in bila pri velečastnem pogrebu jako mnogobrojno zastopana. Štiri dni pozneje je umrl v Ribnici dekan - poverjenik M. Povše, dm- 9. velikega travna pa dekan in bivši poverjenik M. Kožuh t Stari Joki. — Povabljena k petdesetletnici .Geografskega občestva v St. Petersburgu", dne 2. svečana t. 1, se je Matica vabilu odavala z brzojavnim pozdravom iu prejela v zadnjem čaiu več knjižnih daril, (dr. Asb6th, Hipni ■ n, dr. K. Jjrečok, Vrchlicky itd) zu koja se je darovalcem pismeno zahvalila.
Poročilo zapisn'karjevo o prošnjah za podaritev založnih knjig in o zahvalah za te podarit ve se vzame na znanje. I nt o t« k o poročilo o iepremembah v poverjeništvn (Dunaj, Beljak, Velika dolina in Ribnica); odruštvenikih in knjižnici. Društvenikov je od radnjo seje pristopilo društvu na novo 76, iu sicer 1 ustanovnik in 75 letnikov; za lani jih je plačalo 2346, za letos pn d o/.d -j 5G0 l tnino. Knjižnici je prira«tlo 364 knjig, zvezkov in časopisov; 134 vsled daril, 230 po zamenji; 105 slo venskih, 97 hrvatskih, G8 čeških, 60 makih), 11 srbskih, 7 nemških, t bolgarske, po 3 poljske in latinske,  po 2 angleški,  francoski in Intiško-srbski.
Zapisnik o 105. odborovi seji, potrjen po ove-rovateljih odb K o bi.n rja io Stegnarju, se odobri brez ugovora. Na ogled so zapisniki o soju h književnega odseka z d.»e 2G. svečana, 13. sušca in 22. velikoga travna t« r o sej« gospodarskega odseka z dne" 13. velikega travna.
Odobri «e po nasvetu gospodarskega odseka potrjeni računi za I. 1 8 9 5M ki se d.- do tiskati in bodo dtuštvemkom pri občnem zboru tiakaui i a razpolaganje, in poiojilo o letošnjih hišnih popravah.
Na znanje ee vzame, da se je neka stav-binska zadeva za Matico ugodno iztekla in da itta Matica v kratkem prejeti po pokojuera kanoniku Ž u ž i nekaj ded'?č>ne.
Zapisnikarji*vo poročilo o Številu, veebini in obsegu letošnjih društvenih knjig so soglasno odobri in se določi, katerim tiskarnam j-> te knjige izročiti v natiskavanjo.
Predsednikovo poročilo o postopanju kojiŠOV-I ega odseka gl -de doulih rokopisov se vzame na znanje.
Sklene so, da  bodi letos občni zbor v sredo dl e 24 rožnika ob 5. uri v mestni dvorani. Priprav1 za zbor te poverijo predsedniStvu.   Kot rok za sa mostojne predloge se določi 20. dan rožuoka.
Gl* de nakupa Prešernovega kipa za de želui muzej be napravita po piedsedn.kovem nasvetu dva konkretna sklopa in se sprejme končno nasvet ravnatelja W i e ■ t h a 1 e r j a, da neguj M -tica poleg leposlovja, v tretjini knjig, vzlasti pa v Letopisu zuanstvo, za katero drugod ni mej Slovenci nikjer prostora, ter povabi priznane strokovnjake k sodelovanju.
Nato zaključi predsednik s> jo ob pclsodmili
Intendančno poročilo za loto 1895/96.
(Konec.)
Po veliki potresni katastrofi, katera \°i zadela Ljubljano, bilo se je bati, da bode obisk gledališča siabši, i.i'i'o lansko leto. Ta bojazen pokazala se je kot neopravičena.
V občo je občinstvo rado zahajalo v gledališče, kar dokazuje, da je bil dnevni repertoir srečno sestavljen in da so bile predstave dobro pripravljen:1
V pretekli sezoni bilo je vkupaj 65 prod;" in sicer  sn je predstavljala drama d 1 krat, cporr.ili predstav bilo je 30, operetnih pa 8.
Prvič predstavljale so se sledeče igre :
.Pota življenja", igrokaz v treh dejanjih, češki spisal Fran Svoboda.
„Siroti", igrokaz v 4 dejanjih. Spisala d' Eo-ueiy in Cormons.
„Maskarada", gluma v 3 dejanjih. Francoski spisala Hisson iu Albert Oarre.
„13rat Martin", ljud It a igra s petjem v štirih dejanjih. Nemški spisal Kari Costa.
,Moj Pepček", narodna igra s petjem v 6 podobah. Nemški spisal Adolf I/ Arronge,
„Precijoza", igra s petjem v 4 dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff.
„Otelio", žaloigra v 5 dejanjih. Spisal Sha« kespeare.
„Egmont", žaloigra v petih dejanjih. Spisal pl. Goethe. Godba Beethovenova.
Poleg teh dram uprizorili Sb se na novo po večletnem odmoru Schillerjevi „ Razbojniki" in ko-nečno prišla je na oder tudi jedna nova opereta v 1 dejanji „Deset deklet, a za nobeno možuu od Suppe* a.
Vseh novitet bilo je 9, mej temi tri znamenite klasične igre, za katere je občinstvo pokazalo toliko hvalevrednega zanimanja, da jim bode morala prihodnja intendanca pri sestavljanji repertoarja za bodočo sezono obrniti še večje pozornosti. Opernih novitet bilo je vkupaj 4 in sicer: „Afričanka", Janko in Metka", „ Karmen" in „Margareta*.
Največ repriz doživela je priljubljena opereta Mam'zelle Nitonche*, ki se je predstavljala Šestkrat. Izmej dram predstavljali sta se igri: .Razbojniki" in tBrat Martin* trikrat, „Siroti", „Revček Au-drejček", „Maskarada", „Ugrabljeno Sabinke", „Mlinar in njegova tči", „Starinarica", „Precijoza* in ,Otelio" pa po dvakrat — Opere: „Trubadur", ^Afrifianka", „Janko in Metka1 in „Margareta" (Faust) pele so se p«tkrat, „Karmen" štirikrat, „Prodana nevesta" trikrat, „Csvalleria rusticana* in „Čarostretec" po jedenkiat, opereta „Deset deklet, a za nobeno moža" ponavljala se je samo jedenkrar.
V sezoni imeli smo samo 2 gosta. Prvi gosp. Adam Mandrović, ravnatelj in član hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu nastopil je na dveh večerih in sicer v vlogi Rslerja starejšega v igro kaza „Fremont ml. in Rivier star." in v naslovni igri „Ludvik XI " Občinstvo izkazalo je odličnemu umetniku bratskega naroda na prisrčen način svoje priznanje in simpatije. Kot gost nastopila je potem v „Pariškera potepuhu" iu kot „Mam'zelle Nitouche" naša domača umetnica gospica Irma Polakova, takrat član Jožefovega gledališča na Dnnaji, katero se je kmalu potem posrečilo zopet pridobiti za naš oder.
Tudi letos izdalo je dramatično društvo „Slovensko Talijo" za leto 1895., katera obseza tri nove opere, namreč Meyerbeerovo „ Afričanko", poslovenil E. Gangl, Humperdinokovo nJanko in Metka", poslovenil M. Markič in Foersterjevo iz virno slovensko opero „Gorenjski Slavček", spisala Lujiza Pesjakova.
Ta zvezek razposlal se je mnogim slovenskim rodoljubom, ki še niso bih člani našega društva t-r smo jih s ttm povabili, da pristopijo našemu društvu. Z obžalovanjem moram konstatirati, da se število članov ni skoro prav nič pomnožilo.
Dramatično društvo šteje danes 4 čsstne člane, 33 ustauovnikov in 222 podpornikov. Skupno število znaša torej 259 članov.
Pob g režiserja in društvenoga učitelja ter kapelnika bilo je letos engažovamb 15 igralnih močij in 6 solistov za opero. Operni »bor štel je 14 gospodov in 10 dam.
Visoki deželni zbor kranjski podelil nam je v zadnjem zasedanju redne subvencije GOOO gld. Ob'inski zastop mesta ljubljanskega pa nam je poleg redne letne podpore 3000 gld. naklonil še izredno podporo v znesku 300O gld. Obema zastopoma bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Vrhu tega d«, bilo je društvo znatno podporo v znesku okoli 900 gld. od gledališkega podporama društva. Požrtvovalnim rodoljubom bodi izrečena najtoplejša zahvala spojena z željo, da tudi v bodoče ostanejo zvesti našemu narodnemu, vse podpore vrednemu zavodu.
Na tem mestu hvaležno omenjam tudi one vsestranske podpore, kojo sta nam na ta ali oni način in vselej, kadar smo he nanju obrnili, izkazala intendant hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu g. dr. pl. Milet-e in ravnatelj narodnega gledališča v Pragi g Šuhort. Prijetna dolžnost mi je, izreči jima na njuni dejanski naklonjenosti najtoplejšo zahvalo.
Pozabiti pa ne smemo izreči jednako zahvalo tudi uredništvoma „Slovenskega Naroda" in .Ljubljanskega Zvona" na prijaznem in blagohotnem po ručanju ter ocenjevnnji gledaliških predstav in ko-nečim gospodu profesorju Sveticu iz Beča ki nas je, akoravno v tujiui živeč, vedno rad podpiral s svojimi etrokovnimi nasveti.
Z letošnjim društvenim letom dovršilo je dramatično društvo 2f». leto svojega obstoja in delo vanja. Za razvoj slovenske dramatike in opere sto rilo se jo v tem času, posebno pa v zadnjih letih, ko smo si ustanovili že stalno slovensko gledališče veliko in le želeti bi bilo, da bi Bi vsi slovenski rejaki iz in izven naše ožje domovine r. vso ljubi znijo oklenili tega našega kulturnega zavoda
Dnevne vesti.
V Ljnbljani, 29. maja.
— (Državne subvencije ) Poljedelsko uiini-sterstvo je povijalo za napravo vodovoda v Razdrtem dovoljeno subvencijo 1200 gld. na 2500 gld. s pogojem, da dežela in intereseutje pokrijejo ostali del 5000 gld. znašajočih troškov. Naučno minister-fllvo je nadaljevalnim obrtnim šolam na Kranjskem dovolilo naslednje podpore: šoli v Ljubljani 2300 gld., v Postojni 250 gld., v Škofji Loki 280 gld , v Kočevju 280 gld., v Krškem 300 gld., v Kranju 300 gld , v Metliki 280 gld.; v Tržiču 350 gld , v Radovljici 260 gld., v Ribnici 250 gld , v Novem mestu 450 gld., v Kamniku 400 gld. in v Št. Vidu pri Ljubljani 300 gld.
— (Nabiranje za nemški schulverein.)
'^Še se nam: Popolnjuje" vaš včerajšnji članek »Nemški scbulverein" javim vam, da v neki tukaj-
šnji restavraciji nabirajo za schnlfereinsko šolo v i Opatiji  v Istri,  kjer biva  nekaj prisiljenih Nemcev.   Če hočejo  ti  svojo šolo imeti, naj si jo sami napravijo.
— (Izpred porotnega sodišča) Predvčerajšnjim bili  sta  pri tukajšnjem porotnem sodišči dve obravnavi.   Pri prvi obravnavi bil je obtožen lOlstni Janez Borgant, posestnikov sin iz Most pri Kamniku,  budodelstva uboja    Dne   12. aprila zvečer pridružil se jo Bergant v Pavlinovi gostilni v Mostah fantoma  Mihi Lužaijn in Fraucetu Jer mann; vsi trije  šli so potem v neko žganjarijo v Gmajni t-r se okolo 11. ure vračali v Moste. Na potu jel  je Bsrgant zbadati Lužarja,  češ,  da je nekaj čeznj govoril.   Sporekla sta se  nekoliko; v tem hipu potegne Borgant nož iz žepa ter zabode ž njim Lužarja. Drugo jutro naš 1 jo sosid Kopitar Lužarja mrtvega pod kapom svojo h-še. Glasom izreka izvedencev prerezal je nož ranjencu ključno odvodnico, vsled česar je Lužar skrvavel. Obtoženee priznava   dejanje,   ki   je  sicer  dokazano tudi po pričah.   Bergant bil je obsojen na pet let težke jtče, poostrene mesečno s postom ter trdim ležiščem v temni celici dno  13 aprila vsakega kazeuukegt leta. — Pri drugi obravnavi bil je kovač Matevž Šolar iz Kropo, katerega je državno pravdništvo tožtlo zaradi   budodelstva težko telesne poškodbe, od obtožbe oproščen. — Včeraj bili sta zopet dve obravnavi.  Pri prvi obravnavi sedel je na zatožni klopi  29 let stari  metljar Alojiij Berti, obtožen hudodelstva poskušenega umora.   Kakor jo našim čitateljem znano, napadel je obtoženec dne 1. maja Betettovo  služkinjo  19letno Alojzijo Ž*gar zaradi ljubosumnosti ter jej  z nožem prizadejal   IG ran, mej temi dve nevarni. Alojzija Žagar šla je 1. maja zjutraj z nekim fantom na Rožnik.   Berti.  ki je zvedel to, bil je  vsled tega silno razdražen; popival js ves dan ter še v gostilni grozil,   „da bo danes  še nekdo  nesrečen".   Ko je   prišel zvečer domu, naročil je B-tettovi služkinji (tudi Barti je bil  pri Betettu v službi) Alojziji Ž*gar,   Daj mu piiuese vrček piva, kar pa je le ta odklonila. Na to pričel jo je Berti tolči s pestjo po glavi, potem pa je pograbil kuhinjski nož t?r ž njim prizadejal Alojziji Žagar  16 ran.   Sele ko je prišel mestni redar  leSil je služkinjo iz nevarnega položaja. Berti taji, da bi bil nameraval Alojz jo Žagar umoriti, češ, da jej je Je hotel dati „trajen spomin na 1. maj". Porotniki  zanikali so vprašanje glede poBkušenega umora,  pač   pa so  potrdili eventualno vprašanje glede hudodelstva težke telesne poškodbo.   Na temelju izreka porotnikov obsodilo je sodišče B>rtija na tri in pol leta težke ječe,  poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 1 maja vsakega kazenskega leta. — Pri drugi včerajšni obravnavi bila je obtožena 27 let stara vdova   in   dninarica   Marija   Eržen   iz Žirov zaradi hudodelstva goljufije, katero je zakrivila s tem, da je knjižico št. 90dl mestne hranilnice ljubljanske   z   vlogo   10^0   gld.   in   340   gld. gotovine,   katero   je   bil   posestnik   Josip   Ćadež dne 6,   decembra   lani   v   Gorenjivasi   izgubil, našla, potem pa skrila in deloma denar za se porabila. Knjižico pustila je po svojem 14 let nem  sinu Francetu v nekem gozdu zakopati, denar pa je izdajala po svojem umobolnom sinu Janezu.   Ko se je zvedelo, da Erženovi   izdajajo  denar, prišla sta Čadež in njegov sosed Furb.n k vdovi Eržen, izprašovat jo. Ker je  odločno  tajila, zapn-tila sta jej, da bo-deta stvar ovadila žandarjem.   Tedaj pa je 1 dietni njen sin France poklical Furlana na stran, ga peljal v gozd in mu pokazal mesto, kjer je bila knjižica zakopana. Pri hišni oreiskavi našli so v koče-majki za podlogo  zašite štiri bankovce po 50 gld Na vprašanje,   kje ima šo drug denar, je fajda, da je bilo v knjižici   kaj več denarja.   Ker prisvojena svota znaša nad 300 gld., zakrivila je Marija Eržen budodelstvo goljufije. Sodišče obsodilo jo je na šest mesecev ječe, poostreue z jednim postom mesečno. Preiskava  proti  Janezu Erženu  bila je ustavljena, ker jo bil obdolženec spoznan blaznim.
— (Cirkus Guillaume.) Jutri bode prva predstava tega cirkusa in sicer v jahalnici na Tržaški cesti.
— (Iz Loškega potoka) se nam poroča: Dne 31. t. m. bo na Hribu pred Knavsovo gostilno pod milim nebom po popoludanskem blagoslovu zborovanje. Razgovarjalo se bo o gospodarskih vprašanjih, a
— (Požari.) V Lanišah v kranjskem okraju je strela udarila v kozolec Janeza Štrenirla  in ga
uSgala. Ogenj se je hitro razširil in upepelil tudi hlev in skedenj. Škoda znaša 3000 gld., zavarovan pa je bil pogorelec samo na 700 gld. — V Davči v občini novoosliški je pogorela hiša Marije Lesjak. Ogenj je zanetila 2lletna hči dogovorno z matorjo.
— (Shod zaupnih mož) ptujskega okraja se je vršil na binkoštni ponedeljek v „Narodnem domu" v Ptuju. Sklical ga je bil dež. poslanec dr. Jurtela, kateri je na shodu poročal o delovanju in o izstopu slovenskih poslancev iz dež. zbora štajerskega in se z z tupnimi možmi dogovoril glede bodočih deželno zborskih volitev.
— (Obsojen učitelj ) Anton Čagran, učitelj v okolici ljutomerski, je bil od porotnega sodišča v Celji zaradi hudodelstev zoper nravnost obsojen na šest let teške ječe.
— (Pogreb barona Kuhna) s? je vršil včeraj popoludne. U leleždi so f.e ga vojni minister Krieg haminer kot. zastopnik cesarjev, ogereki domobranski minister baron Fejervary, feldcajgmajstri Appol, Rein-lilider in Degenfeld, podmaršal Hegediis, namestnik Rinaldini, dež. glavar Corouini in razne deputacije, mej njimi tudi deputacija pešpolka štev. 17. Fcm. Reinlii ider jo komand'ral kondukt 8 bataljonov peš-polka št. 47 in štirih baterij. Na krsto se je položilo nebrO] vencev, mej katerimi se je posebno odlikoval venec domačega pešpolka, kafori so pri pogrebu nosili podčastniki tega polka. Pokojnik se je pokopal na farnem pokopališču.
— (Češka opera v Spletu) ie zaključila vrsto svojih predstav. Kakor smo poročali, jo nastopil v Spletu tudi g. Purkrabek. Pel je z velikim uspehom rame partije in na svoj ča-dni večer dobil v znak priznanja velik venec, krasne zlate man-šetne gumbe in zlato iglo.
* (Atentat na danskega kralja?)   Iz Ko-
danja se poroča, da je te dni, ko je kralj jahal na izprehod, nekdo priskočil k njemu in začel z debelo gorjačo konja po nogah biti, da bi se zvrnil. Ljudje r o napadalca še pravočasno prijeli in ga izročili policiji.
* (Pariz se bo postiD, a ne proitovoljno. Vsi pariAki mesarji in vri živinotržci so re dogovorili, ('a ne prodajo ne koščka mesa, dokler se ne razveljavijo neke policijske naredbe Policijski prefekt sa tedaj png-ijn z mesarji in živinotržci.
* (Strahovit vihar) jo razsajal na otoku Javi dne 25 t. m. P*-r mest je strahovito razdejal in mnogo mostov podrl; 40 oseb je bilo ubitih več sto pa ranjenih. — Že d je čusa prihajajo iz severne Amerike poročila o groznih nesrečah, provsročenih po viharjih. Sinoči došle brzojavke poročajo, da jo tak strahovit vihar razsajal tudi v St. Louisu. Po škodoval je skoro polovico mesta i<i porušil mnogi hotelov, javnih in zasebnih poslopij ter tovarn. Nekateri pamiki so bili tako poškodovani, da s t se potopili Nad 1000 oseb je bilo ubitih, na tisoče ranjenih. Škoda znaša več milijonov.
Dunaj 29. maja Od najkompetent-nejše strani čujem, da je Nj. Veličanstvo cesar že potrdil izvolitev poslanca Ivana Hribarja županom stolnega mesta Ljubljane.
Dunaj 29. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je po dolgi, Časih jako burni razpravi v/prejel predlog, da je v starih volilnih kurijuh znižati cenzus od 5 gld. na 4 gld. Ker so levičarji glasovali zoper predloga, na) se cenzus zniža na 3 gl, oziroma na 1 gl., jih je B f e z n o v s k y imenoval: „liberalne sleparje". Predsednik ga je poklical k redu. M e n g e r je kričal na protisemite, kateri so glasovali za ta predloga: „Vi ste izdajalci nemškega naroda", na kar so protisemitje klicali : „Skandal", „smrkovec", „dr. Ekerl". Zbornici je končno vzprejela vse davčne predloge pri tretjem branju.
Dunaj 2(J. maja. Koncem današnje seje poslanske zbornice se jo začela razprava o včeraj stavljenih nujnih predlogih glede milenija. Lueger je fuluimauttio govoril zoper Madjare. Mimster Gautseh mu je odgovoril, da se je milenijska razstava priredila v proslavo — cesarja! Burno ugovarjanje je sledilo tej trditvi.
Dunaj 21». maja. Kvotna deputacija je v sinočni seji odobrila načrt odgovoru na re-IlUuCij ogerske kvotne deputacije, v katerem se energično zavračajo ogerski predlogi in se odločno zahteva kvota 58 : 42.
Rim 29. maja. Baldissera je sporočil, da so pogajanja glede izročitve laških vojakov jako težavna, da skoro ni upanja na dober konec. Ncguš Menelik se laškim odposlancem samo roga. Zdaj zahteva za vsakega vojaka 1000 tolarjev, za vsakega častnika 10.000 tolarjev, za vsakega častnika generalnega štaba pa 1 tolar.
Mnogoitranska poraba. Gotovo ni domačega idr&vila, katero se da tako mnopostrHnako porabiti, nego ..Moli ovn francosko žganj* in s«il", ki je takisto bolesti utrftnjoče, ako ae namaže f. njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišicu inžnce krcpilno in je zatorej dobro, da sn priliva kopclim. Steklenica 'JO kr. Po postnem povzetji poAiljn to zdmvilo vsak dan lekar A. MOI.L, c. in kr. dvorni raložnik, DUNAJ, Tuchl&ubtm '.». V zalogah po deželi zabtevati j »t izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. G (1756—7)
Kr/ iisr;«*liie&tf E is Usu
I ir-iSii.- nli iI.'.cI.jdO.ic (Jmi.'Ih': Helene Saj ovi c zemljišče pri Sv. Valpnrgi, cenjeno 4042 gld., ^v drngič.) dne 1.Junija v Kranju.
Jožefa Stembergerj* posestvo v Vrbovein, cenjeno 1260 gld., Antona Slavca posestvo v Kuežakn, cenjeno 616 gld., Milic Franka poMttvo v Bitnjah, cenjeno 1010 glđ., in Ivana Valentina zemljišča v Kilovcab, cenjena 35.675 gld., vsa štiri dne 1. junija in H. julija v Ilirski Bistrici.
Franceta in Marije Ha bič posestvo v Ljubljani, cenjeno 95 gld. 40 kr., dno 1. junija in 6. julija v Ljubljani.
"Valentina Kunaucrja premičnine v Ljubljani (tri krave), cenjene "J{)0 gld., dne 1. in 15. junija v Ljubljani.
4>«l«la|a lovu. V uradnem lokalu v Z nt i čin i se bode dne junija zjutraj ob 10. uri potom javne dražbe oddal lov za občine Dedendnl, Leskovec Lučc in Polico za dobo 5 let, t. j. od letos do dno 15. januvarja 11)01. Pogoje je možno vpogledatl pri okr. glavarstvu v Litiji.
Umrli so t Ij]nitijaiii:
27. maja: Mibael Kastner, trgovec iu posestnik, 75',', leta, Dvorni trp St. 1, kap.
Mctcorologično poročilo.
		Stanje
	Čas opa-	l>aro-
53	zovanja	raet ra
		v mm.
28.	D. zvečer	T.m 5
29.	7. zjutraj	7325
i	'J. |iopol.	730 0
ratura v C
Vetrovi
Nebo
Mokrina v mm. v '4 urah
0 1
24"4    sr. vzhod del. jasno
Srednja včerajšnja  tempt-ratura  L6'6*, za O'S)0 nad rjnrroalom
dne 20 maja 1891
Skupni driavfll dolg v notah.....
Sknpni državni dolp v srebru .... Avstrijska zlata renta .......
Avstrijska krontika renta 4'/«.....
Ogerska zla'a renta 4 ,.......
Ogerska kroiiHka renta 4 ,,.....
Avstro-ogersko bančne delnice    .       . .
Kreditne delnice.........
lx>ndon vibta...........
Nemški drž. bankovci r.a 100 mark    . .
«0 mark............
20 frankov...........
(talijanski bankovci........
L', kr. cekini . . ........
Dne 28. maja 1896.
\  - državne srečke Ig 1. 1854 po 'J5i" gld. Državne srečke iz 1. 1W<54 po 100 gld., . Dunava reg. irečkt    „ po 100 gld. Zemlj. obč avstr. i' /' , zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljnhljimuke srečke.........
Hndolfove srečke po 10 gld......
Akcije anilo-avatr. banko po BOO j>;ld. . Trainwuy-drn&f. velj. 170 gld. a. v.   .   . . Papirnati rube l j.........
101	gld.	25	kr.
101		30	
189	|	45	*
loO	1	95	t
199	b	85	t
98	•	HO	a
950	9	—	•
	n	95	•
190	■	—	
58		75	n
11	■	75	e
9	n	59	s
44	1	50	■
5	*	66	
144	gld.	_	kr.
li»4	n	—	•
195	n	50	•
	• ■	_	n
99		75	
21	t		*
154	n	75	
466	n	—	i
1	•	27'	i ■
ifiče gospodičina k dobrimi aprlčovnll. — Kje, pove npravniStvo rSlov. Naroda". (2412—3)
Ravnokar jo izSel v naSi zalogi:
(2410—6)
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral in izdal nton BrezovnlIs. Druga povsem predelana ln za polovloo pomnožena izdaja. Str. 308. - ('ona 90 kr , po poŠti 10 kr. več. =—
Ig*, pl. Kleinmayr & Fecl. Bamberg
1* ii j I «£Jii*mi v 1 .} ii 1»! j it ti i.
Najnovejše
N
►O
>
klobuke
za gospode in dečke
Iz lclo"bu.5iTio
priporoča z velespoStovanjem
C. J. HAMANN
(■ltmviil (r^ nI. M.
Najnižja cena! («»89-15)
&
O < O
w
rt-
Spodnja krila za dame
iz sifona, listra, klota in satina
nočne korzete
s švicarskim pletenjem
ženske srajce
z gumbi na rami
predpasnike
(9054-19)    za dame in otroke v
priporoča z velespoStovanjem
Karol Recknagel.
1
i
Izvod iz voznega reda
■velja.-van.eg'a. od 1. raa-aja. 1S9S,
Naatopno omenjoni prihajalol in oilliajalnl čati  otnatonl  10 -•
srednjeevropskem dasa.
Odhod la rjiabljane (juž. kol.).
Ob 12. Url 6 min. pO no61 oaobnt vlak v TrfaU, Pontahal, n«. ljak, Gelorno, Krantouafeate, Ljubno, čas Helztlinl v Auaaeo, lachl Omunrfen, SulnoKrnd, Stojr, l.inc,  l)un»j vin Amitatten.
Ob e. url 16 min. zjutraj meiunl Tlak ▼ Kočovje, Noto mento.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osobni vUk t Trbu, i'..„t»i..:. nn°
ljnk, OoIotoo, Praii*BiiBro«tc, Ljubno, Dunaj ftn* Holithal t s..ln .. : . Si.'.vr, I. ur, IliKlojoTico, l'lsonj, Munjinu varo, 11 <■ I>,   Franioro varn' Karlovo Tare, l'rai^o, I.i|>ako tat Amstotton ua Dunaj. Ob 12. Url 66 min. popoludne mcAani vUk y Kočctjo, Novo mesto.
Ob 11. url 60 min. dopoludne        vUk vTrbu, i>onui»«i,
Itoljak, Golovec, Krunaonsfosto, Ljubno, Helicthsl, Dunaj.
Ob 4-. uri popoludne onobui vi.k t Trbit, noijak, < ,.i„TOC (
Ljubno. (••■/. Sulatlial v Solno^ratl, Lonil-Oantnln, /ell ua joiaru, Ino-most, 111      rn-, ('urili, Osnovo, 1'arU, Stcyr, Line, Omunden, I.i:hl,
Oii'l.....vn-o,   Plionj,  Marijinn varo,  llnb,   Fraucova   > .»»•••, Karlovu
vnro, 1'rnK", Li|>sko, Dunaj via AiuatoUnn. Ob 8. Url 30 min. ZVeČer inoaaui vlok v KoOuvjo, Novo mostu'
Ob 7. uri 44 min. zveoer osobui vlak v Lmo#-B1«A.
1'rllMMl v l.julil j Kil o   juž. kol.). Ob 5. Uri 52 min. Zjutraj osobni vlak a Dunaja via Ainststtou,
Solnograda, Llnoa, Htnyra, (luiumlona, Isclilu, AiisseKa, LJubua, 0«-lovca, Ueljaka, FranaousfaHto, Trbiia.
Ob 8. url zjutraj otobal vlak U Leso-nto<u.
Ob 8. Url 18 min. ZjUtr^J mdnai vlak iz Kočevja, Nove«a mosta. Ob 11. uri 25 min. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Ani-
stotton,   Llpskotrn,   1'rago,   Krauvovili varov,   Karlovlli varov, Bflba, Marijinih varov, 1'liuja, Hmlejovic, Solnofrrikdii, Linca, Hte)-ra, 1'arir .. Oenove, Curiha, Ilrpiienc*, Inomosta, Zella na joaeru, I.i-ml i.,i •.-. Ljiitin,i, Colovu;«, 1'ontalila, Trltiia.
Ob 2. uri 32 mla. popoludne mti>nl vlak la Ko&evja, n„.
Vega mpsta.
Ob 4. uri 55 min. popoludne osobni vlak x Dunnja, Ljubn,,
Sttlztliul.t, lloljitka, Golovca, Fraiizmiafostn, l'untal>ln, Trbiža. Ob 8. url 36 min. zvečor in.'H.nii vlak ia K... .-via, Novega uiokI \. Ob 8. uri 4 min. zveoer ".<oi.ni vlak a Dunaja jiroko Amstottuini.
is Lipsije, 1'ragn, Fraueovih varov, Knrlovili vsrnv,   Urim, Marijin.'
vurov, 1'lr.njii, Hu.|i.i,.\ i,', Sulnotfruln, Ljubna,   lUdjakit, Culovca, Pon«
tabla, Trhiia. -
C»«llio«l I* 1 jul.l{Hii«  (drž. kol). Ob   7. url 33 min. zjutraj        v Kamnik, n    2.       05    „    popoludne . , H    8.       50    ||    zveAer       „ „ ii   10.       25    ,, zvečer
(Pouludnji vlak lo ob nudoljnli iti prasnikili
Prllifi«! v l.|iiLI|mio  dri, kol.). Ob   8. url 50 min. zjutraj       la Kamnik*. (1705-192 „   11.   „   15 dopoludne „ ..
Ii 6. 20 ., zvečer n    8.       56    „ zvečer
(Poslednji vlak 1» td) ii<-dcljah in praanikili .
Solnčnike
v najbogatejši izberi in solidno izdelane
priporoča (9118—11)
po najnižjiH cenah.
Hi. nilikusch
V   I . j 11 l ► I j ; i n i,   1141    "M «»Mt 11*1111 11* yf u in.
Prostovoljna dražba lesa.
V torek, dne 2. junija t. I.. zjutraj ob % uri
prodal bode podpisaneo v laitaern nnz la lešedeni moj Fužinami in Hrastjem, poleg vojaškega vežbalidča, okolu
900 smrekovih debel
razne velikosti in debelosti, lepe, zdrave kakovosti prottovolj' tinti tUnibeuiin potom Dajviijim ponudnikom proti tMkojinjeina odvozu Ion«
PlOStor in lega jO Ih <m!vo/ ka| n^oilna.
Debla se bodo oddala razdeljena po 50, 40, 30, 25 in 10 komadov.
Iv. Fabian
(9470—8) t:gc7ec      XjJ"a."bi^23.1.
aooooaoocooooooDooooaoo
Jutri v soboto dne 30. maja
na vrtu Hafnerjeve pivarne
otvoritveni vojaški koncert
pod  vo<lhl vnni (£. U i« p «'l ii Hi i«.
Začetek ob 7. uri zvečer, Vstopnina prosta.
Za dobra jodila in pijače so  bode  najbolje skrbelo
NajuljudneJ* vabi w\> s|iuf.tovRjo
( i, . Jožef IaOrbek, restavrater.
0^000000^000000^00^500^
J«.ilaj.'itolj in odgOVOroi uivdnik: Joeip Mol h
obeno gospodinjstvo
ne bodi brez
S SOVO.
V. (1889
Nežno, cisto, nevtralno in jako tolste
\ doadaj nedoieleni popolaoktl jo varei po g 'i»i, ker ti h ae enkrat tako dolgo, kakov hitro ko spirajoča draga mil
<wolov iiHjuti: Lepa polt, svežost In nežnost koži
Povsod na prodaj za 30 kr.
Ln garantirano pristno, će ima znak sove.
V Ljubi j ni prodajata na debelo: Anton Kriapor in Vaao Petričic Generalnu zastopatvo:  A.  Motsch & Co, Dunaj, I, Lugeck Nr. 'S
I Severnoaemški Lloyd v Bremenu
I KoooMljoniran po vis. a, kr. rnlnlitentTii ■ odredbo   dni Ti naju 1894, It r>.'$7.'t JBr2oparni:ihflvoinJevNewyork: [  Bremen - Sev. Aniorika ' i/ Bietuena ofa torkih in lobotuh. V Nowyork.
BoutUamptona ob irodab
01 nede^Jabi V/, Genovo oiiromi Neapolja
viii
Glbrnltar
anečn** dvakrat
Bram«i\ - AvstraU|a.
V Adolnido,
Molbourno, 8961 — T) Sydnoy.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
V
Japan.
Bremen-Juž. Amnrika.
V Moutevldeo.
V Buenoi Al r on.
V
Baltlmore.
I
Prekomorska v u z mi. v Newyork
7 —H itnii.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Niitančnojii jHijuKiiihi ilajf :
JulM SeliilliBifter. Ljubljana. ■LBBaflHMHBtt
LnBtnina in tisk
Niirodno TiBkarue*.
7
78