tefo XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tei. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.SS3 Izhaja vaak torek in petek Ljubljana, petek 15. septembra 1944 Preis ■ Cena L 0'80 Odločba o postavitvi opekarn pod civilno obvezno službo Na podstavi naredbe o uvedbi civilne obvezne službe z dne 5. junija 1942 it. 106, Službeni list it. 189/45, v zvezi s čl. 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje “ o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, Službeni list št. 248/77— 1943, odločam, da spadajo pod civilno obvezno službo v smislu in s pravnimi učinki citirane naredbe podjetja: Združene opekarne d. d. na Viču-Ljubljani, Opekarna Stavbne družbe na Viču-Ljubljani, „Opeka“ družba z o. z. v Ljubljani, Kotnik Franc, parna opekarna na Verdu pri Vrhniki, Jelovšek Karel, opekarna na Vrhniki, Pevec Josip, opekarna na Škofljici. Osebje navedenih opekarn se obvesti o tem tako, da se nabije ukaz o civilni obvezni službi znotraj sedeža podjetij in v delovnih prostorih. Ta odločba stopi v veljavo z današnjim dnem in se objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana dne 6. sept. 1944. Prezident pokrajinske uprave': Div. general Rupnik Članski prispevek za TBPD S soglasnim pristankom delega-■ov za občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva se sviša z veljavnostjo od 1. septembra 1944 članski prispevek od 30 la 40 lir. ' To zvišanje utemeljuje uprava » tem, da so potrebna nova denarna sredstva zaradi zadovoljive ureditve prehrane in oskrbe bolnikov — članov in svojcev — v *lajmerjevem domu in da je treba skrbeti za redno izpolnjevanje ob-yezno»ti društva. Tihotapstvo z državno udeležbo Sovjeti eo v od njih zasedenih delih Irana znašli sistem, po katerem so postali deležniki najbolj cvetoče črnoborzijanske trgovine. *£er v teh krajih po triletni somatski zasedbi vsega primanjkuje, popuščajo sovjeti, da črnoborzijanci uvažajo, kar hočejo, toda le Pod pogojem, da jim brezplačno Vstopijo polovico uvoženega bla-S&. Posledica tega je, da so cene v Tebrisu in Teheranu dosegle že bajeslovno višino. Tako velja ena obleka že 200 funtov, par čevljev funtov in 611 kilogram sladkorja 4 funte v takšnih razmerah si’ sirbki sloji ne morejo nabaviti bili najbolj potrebnih stvari. Aluminij namesto bele pločevine V Sev. Ameriki so dosedaj uporabili 7-a konserv© samo belo ploče-vbio. Sedaj pa je dal vojni produk-^jski urad na razpolago 7 milijonov Rotarjev za izdelovanje konserv iz ,,'Uminija. Pred vojno se j© uporabna bela pločevina, ki je bila predena s tanko plastjo kositra samo ker so bili njeni izdelovalni l^oški manjši kakor pa so veljale J^serve iz aluminija. More se raču-s tem, da se bo aluminij vedno c *i uporabljal za konserve, ker je aluminija padla za 25 °/o, cena kel e pločevine pa se zvišala. Iz gospodarst socialno-zavarovalnih panog Z letom 1943. je zaključil Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine kot vrhovni organ svoje tretje poslovno leto. V njegov delokrog spada: izvajanje zavarovanja za primer nezgode, zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, pokojninsko zavarovanje lastnih nameščencev in zdravnikov ter centralno upravljanje bolniškega zavarovanja in upravljanje Blagajne za izplačevanje družinskih doklad. Po zakonu in statutu določene posle pa vrše krajevni organi, in sicer: 'a) Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (ZSZ) kot krajevni organ s poslovalnicama v Kočevju in Novem mestu. b) Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. c) Bolniška blagajna »Merkur« v Ljubljani, ki pa je z dnem 30. novembra 1943 prešla v likvidacijo. V delokrog krajevnih organov spada samostojno izvajanje bolniškega zavarovanja na področju Ljubljanske pokrajine, posredovanje v izvajanju zavarovanja za primer nezgode, za onemoglost, starost in smrt, ter izplačevanje družinskih doklad za Blagajno za izplačevanje družinskih doklad. V prenesenem delokrogu vrše krajevni organi tudi posle za Pokrajinsko delavsko zvezo, Borzo dela in za Inšpekcijo dela, v kolikor gre za predpisovanje in pobiranje doklad in taks za omenjene socialno politične ustanove. Likvidacija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu se približuje svojemu dokončnemu stadiju. Definitivna razdelitev premoženja iz likvidacijske mase Osrednjega urada bo izvršena, ko bodo gotove bilance pri krajevnih organih in pri Osrednjem uradu v Zagrebu. Tedaj bodo ugotovljeni definitivni ključi in zneski, ki bodo prišli iz likvidacijske mase Osrednjega urada na področje Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in novih držav. Statistični podatki Povprečno število zavarovancev v letu 1943. je znašalo pri posameznih krajevnih organih: ZSZ TBPD Merkur Skupaj moških 12.624 2.578 65 15.267 ženskih 8.259 2.009 20 10.288 Skupaj 20.883 4.587 85 25.555 ■ Krajevni organ »Merkur« je bil s 30. novembrom 1943 likvidiran. Njegovo članstvo je po večini prevzelo TBPD. Za mesece september, oktober, november in deloma december 1943 ni bilo mogoče popolnoma točno ugotoviti članstva. Za te mesece je vzeto število zavarovancev, ugotovljeno z linearno interpolacijo. Dne 13. decembra 1943. je- bilo izvedeno posebno člansko štetje tako, da je od tega dne dalje število zavarovancev točno določeno. Povprečno število bolnih, za delo nesposobnih zavarovancev je znašalo: ZSZ TBPD Merkur Skupaj moških 390 53 2 445 ženskih 240_______49 1 290 Skupaj 630 102 3 735 Za ugotavljanje zdravstvenih razmer zavarovancev je pa primer- nejši odstotek bolnikov, ki je razviden iz naslednje tabele: ZSZ °/o moških 3.09 ženskih 2.91 TBPD Merkur Skupaj %> °/o % 2.06 3.08 2.91 2.44 5.00 2.82 Skupaj 3.02 2.22 3.53 2.88 Odstotek bolnikov je dokaj po-voljen, .saj znaša samo 2.88 °/o. Povprečna dnevna zavarovalna mezda, Iti približno ustreza faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala: zsz L moški 28.61 ženske 15.41 TBPD L 38.12 28.41 Merkur Skupaj L L 40.79 30.27 39.49 17.99 Skupaj 23.39 33.87 40.48 25.33 Celokupna letna zavarovana m.^ zda, ki je odvisna od števila zavarovancev in od višine njihovih zaslužkov, je- znašala v letu 1943. v tisočih lir, kakor je razvidno iz naslednje tabele: ZSZ TBPD Merkur Skupaj L L L: L moški 113.044 30.759 830 144.633 ženske 39.829 17.863 247 57.939 Skupaj 152.873 48.622 1.077 202.572 Celokupna letna zavarovana mezda ustreza približno letnemu zaslužku vseh zavarovancev, oziroma je nekoliko nižja od njega. Vsi zavarovanci ZSZ-a, vštevši njegove krajevne organe, so zaslužili v lanskem letu skoraj četrt milijarde lir. Po delovnih skupnah so zavarovanci razdeljeni takole: trgovina 2897, denarni in zavarovalni zavodi 1075, javni promet 586, zasebna prometna podjetja 465, rudarstvo 4, industrija kamenja in zemlje 757, kovinska industrija 1224, gradnje prevoznih sredstev 132, kemična industrija 483, centrale za proizvodnjo sile 143, tekstilna industrija 1044, papirna industrija 766, industrija kože in gume 233, predelovanje kože in njenih suroga-tov 576, gozdno-žagarska industrija 1118, predelovanje lesa 537, industrija živil in pijače 784, tobačna industrija 574, gostinski obrati 848, oblačilna industrija in čiščenje 965, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb 1580, gradnje nad zemljo 1432, grafična industrija 649, higiena 807, občinski obrati 1365, svobodni poklici 1273, kmetijstvo 166, hišni posli 3072. Zdravo slovaško gosp Med južnovzhodnimi evropskimi državami slovi danes Slovaška kot dežela, ki je najbolje oskrbljena s potrebnimi potrošnimi predmeti in da so ostale cene precej stabilne. Pred dvema letoma so cene narasle za približno 100 odstotkov v primeri s predvojnimi, nato pa niso več naraščale. Kako to, da se je posrečil Slovaški ta »čudež s cenami«, dočim druge države s približno enako gospodarsko strukturo niso mogle zadržati dviga cen kljub vsem izdanim protidraginj-skim ukrepom? Da se je posrečila majhni Slovaški zaustavitev cen, je več razlogov. V prvi vrsti tneba omeniti, da je mogla Slovaška v normalnih letih skoraj popolnoma zagotoviti prehrano prebivalstva z lastnimi pridelki. Pred leti je sicer manjkalo Slovaški maščob, ta vrzel pa je bila sedaj z gojitvijo oljnih rastlin in zboljšanjem živinoreje zamašena. Vendar takšna kmetijska avtarkija za stabilizacijo cen ne zadostuje, kakor se je to videlo v drugih južnovzhodnih evropskih deželah. Tudi to še ni odločujoče, da more Slovaška nekaj kmetijskih pridelkov izvažati in da se je tudi industrijsko že tako razvila, da ni danes le kmetijska dežela, temveč že> agrarno-industrijska. Kajti slovaška industrija je glede odjema do polovice odvisna od inozemstva, še bolj pa glede nabave surovin. Zaključen agrarno-industrijski blagovni obtok za Slovaško še ne prihaja v poštev. Važno pa je to, da so slovaška industrijska podjetja večinoma majhna in da ne zaposlujejo velikih delavskih množic. Zaradi tega tudi ne nastajajo težave zaradi prehrane in oskrbe industrijskega delavstva, zlasti še, ko dobivajo mnogi delavci živila še z lastne zemlje. Ce pa že kje nastanejo težave, se te morejo hitro pregledati in tudi odpraviti. Tako se je z ustanovitvijo obratnih kuhenj preprečilo, da bi pojavi pomanjkanja dvignili cene. Za uspeh slovaške politike cen je važno tudi to, da je dežela majhna in da se lahko hitro ugotovi© vzroki, ki bi mogli povzročiti ali ki so povzročili dvig cen. Zato se morejo ti vzroki tudi naglo odpraviti. Narodno gospodarstvo majhne dežele je skoraj tako pregledno ko domače gospodinjstvo. Vodja gospodarske politike kar čuti, kaj je treba ukreniti, da se gospodarstvo pravilno razvija. Ni-kakih posebnih pisarij ni treba in tudi računati ni treba mnogo. To velja tudi za zunanjo trgovino, ki skrbi za nabavo potrebnih potroš-nih predmetov. Dostikrat zadostujejo že majhne količine blaga in ljudje dobe občutek, da nič ne manjka. Močan činitelj pri nastajanju cen je tudi skromnost slovaškega prebivalstva. Za luksuzne predmete je le malo povpraševanja, razen morda v edinem velikem mestu Slovaške, v Bratislavi. Nemčija, ki je najboljši slovaški trgovinski partner more dati Slovaški potrebne konsumne predmete in jih tudi daje. Investicijsko blago pa dobavlja Nemčija v okviru njene obljube, da pomaga pri izpopolnitvi slovaškega gospodarstva. Ker ima Slovaška poleg tega zelo iskano izvozno blago, namreč les, more tudi zadovoljiti druge svoje inozemske dobavitelje. Les tvori petino vsega slovaškega izvoza, a naravni lesni letni prirastek še ni niti sedaj med vojno popolnoma izkoriščen. To so v glavnem naravni pogoji za ohranitev cen na Slovaškem na sedanji višini. Razume se, da je bila za ohranitev cen potrebna tudi načrtna gospodarska in denarna politika. Ta politika sloni na spoznanju, da ne morejo spremembe cen in nominalnih dohodkov vplivati na dejanski narodni dohodek, temveč se more ohraniti ali zboljšati življenjska raven sa- mo s povečanjem proizvodnje in storitev. Za to so si na Slovaškem prizadevali, da se realni dohodki ue zvišujejo s povečanjem nomi-uainiii dohodkov, kar je v začetku vojne povzročilo novo dviganje cen, temveč s stopnjevanjem proizvodnje. Dosledno izvajanje te politike se je omogočilo z združitvijo politike cen, mezd in oskrbe v roki najvišjega urada za oskrbo. Ker velik del prebivalstva živi popolnoma ali deloma od kmetijstva, se zboljšanje -položaja ni vedno spoznalo iz razmerja nominalnih dohodkov in indeksi za cene. Položaj se je dejansko zboljšal zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje, zaradi večje uporabe strojev in dviga hektarskega donosa zemlje. A tudi zaposlitev prebivalstva se je povečala. Vse to je dvignilo narodni dohodek in Slovaška je mogla kriti vojne izdatke, ne da bi njeno gospodarstvo zaradi tega preveč trpelo. Izvoz tobaka iz Turčije Med najvažnejšim turškim izvoznim blagom je tobak in turška vlada skrbi, da se sloves turškega tobaka obdrži na svoji višini. Od vsakega pridelka določijo za izvoz najboljše vrste, manjvredne so pa za domačo potrošnjo. Od zadnjega pridelka so prodali na tobačnih tržiščih februarja in marca 35 milijonov kg odbranega tobaka, od preostalega pridelka 1. 1942. pa okrog 7 milijonov kg. Od starega pridelka so prevzele * ameriške tvrdke 5, Nemčija pa 2 milijona kg, zadnji pridelek pa je bil razprodan takole: Nemčija 5, USA 7, Anglija 5, Švica 2 milijona kg, ostanek pa Italija in manjši odjemalci. Vlada skrbi tudi za stalnost "en pri tobaku, ki je odbran za izvoz. Cene se ne ravnajo po konjunkturi, temveč po kakovosti Za lanski pridelek so cene nekoliko nižje od onih, ki so bile določene za pridelek leta 1942. Gibale so se med 180 in 240 turških funtov za kilogram. Vsi transporti turškega tobaka v evropske dežele, tudi v Italijo, se med vojno odpremljajo po kopnem. Romunski uvoz ur V prejšnjih letih je bila švicarska urarska industrija glavni dobavitelj balkanskih in južnovzhodnih dgžel, zdaj pa so v južnovzhodnih deželah na prvem mestu nemške dobave. Najbolj so se te nemške dobave uveljavile v Romuniji. Lani je Romunija uvozila ur in urarskih polizdelkov za 661.58 milijona lejev. Od tega uvoza je prišlo na Nemčijo 95 %, ma Švico pa ostalih 5 V*. V povprečju predvojnih let je bij romunski uvoz ur in urarskih izdelkov najmanj še enkrat tolik, na Nemčijo pa je prišla od njega komaj polovica. Rekordna prodaja diamantov Diamantni sindikat je lani pri prodaji diamantov, ki je zdaj omejena na Anglijo in USA, dosegel rekord. Prodaja je bila trikrat večja ko v zadnjem predvojnem letu. Čeprav potrebuje vojna industrija vedno več industrijskih diamantov, pridejo vendar skoraj tri četrtine izkupička na diamante za okras. Povpraševanje po juvelir-skih diamantih je visoko nad povprečjem predvojnih let. Primerno velikemu povpraševanju so se tudi cene naglo in močno zvišale. V primerjavi z letom 1939. so se pri večjih diamantih zvišale za 100, pri manjših pa za 300 do 400 odstotkov. ttru 2. »TRGOVSKI LIST<, 15. septembra 1944. Štev. 75. Volilo Josipa Olupa mestnim revežem V soboto je bil pogreb uglednega ljubljanskega trgovca g. Josipa Olupa, ki ga je med drugimi lepimi lastnostmi dičiia tudi zgledna dobrosrčnost, v ponedeljek pa je g. Josip Olup ml. na magistratu izročil 10.000 lir kot volilo svojega pokojnega očeta za mestne reveže. Pokojni Josip Olup je bil vedno v ospredju socialnega prizadevanja in dela. Mnogo je storil za reveže tudi kot član mestnega sveta in da je na nje mislil do svojega zadnjega diha, dokazuje zdaj njegovo volilo. Znesek 10.000 lir je prvi obrok volila za mestne reveže, lil znaša 30.000 lir. Poleg te lepe vsote pa je dobrotljivi Josip Olup podaril še 300 oblek revnim otrokom ter tako izvedel redko in vsega prizna-nanja vredno socialno akcijo. Saj pri nas še ne poznamo zasebnika, ki bo hkrati oblekel 300 revnih otrok. Pokojni dobrotnik je razen tega v svoji oporoki za lajšanje bede določil tudi nad 57.000 lir, da z lfjimi razpolagajo Vincencijeva družba pri Sv. Jakobu, zavetišče v Zelpni jami, Lichtenturnov zavod in Marjanišče v korist vsem, ki so podpore potrebni in vredni. Tako je Josip Olup, ki je bil vedno zaveden in zvest član svojega stanovskega pokreta, tudi s temi volili dvignil ugled trgovstva, med katerim nesebični, požrtvovalni dobrotniki njegove vrste niso redki. Dunajska hladilna industriia za iužnovzhttdne dežele Že od nekdaj so evropska tržišča dobro založena s kmetijsko proizvodnjo južnovzhodnih dežel, ki so imele za vse svoje pridelke zlasti v Nemčiji dobre odjemalce. Z razvojem hladilne industrije se je izvoz kmetijske proizvodnje iz južnovzhodnih dežel močno povečal, kajti prej so velike razdalje in transportne ovire omejevale izvoz svežega sočivja, sadja in drugih pridelkov iz južnovzhodnih dežel. Da bi se ta izvoz obdržal na primerni višini ter po možnosti tudi povečal, so se v južnovzhodnih deželah močno zavzeli za razne načine konserviranja in razne hladilne naprave so bile dobrodošle. Najbolj prikladne so hladilne naprave, ki se v Nemčiji zelo uspešno uveljavljajo že od leta 1940. To so hladilni vagoni in hladilnice v ladjah, ki imajo pri izvažanju kmetijske preizvodnje iz Madžarske, Romunije in Bolgarije naj- važnejšo vlogo. Pri konserviranju sadja, sočivja in drugih pridelkov, namenjenih za izvoz, nudi južno-vzhodnim deželam največjo pomoč že nekaj let hladilna industrija na Dunaju, ki je zdaj ustanovila tudi svojo strokovno posvetovalnico za jjažnovzhodne dežele. Pri tej poslovalnici sodelujejo največje tvrdke dunajske hladilne industrije ter nudijo strokovnjaško pomoč in nasvete vsem javnim in zasebnim interesentom. Dunajska posvetovalnica posreduje pri naročilih in dobavah raznih hladilnih naprav, iniciativno pa vpliva tudi na izvoz vse s hladilnimi napravami kon-servirane kmetijske proizvodnje. Na Madžarskem deluje že pet delniških družb hladilne industrije, Bolgarija pa ima pet velikih obratov hladilne industrije, od katerih so 4 podružnice nemških tvrdk, Rodina d. d. v Sofiji pa je samostojna. Gostilničarski vestnik Prepoved pridelovania kave in kakaa v Francoski Afriki Palmovo olje iz Belgijskega Konga »Donauzeitung« .poroča, da ao v Belgijskem Kongu velike zaloge palmovega olja, ki čakajo na povojind izvoz. V zadnjih let'ih je proizvodnja tega olja zelo napredovala, Čeprav je vedno večje pomanjkanje delovnih mo&i. To je zaradi lega, ker pri Iruiituri oljnih palm ne potrebujejo mnogo delavcev. Za en hektar nasada kave jih je na primer potrebnih štirikrat 1 oliko ko za en hektar nasada palm. L. 1938. eo obsegali nasadi oljnih palm 75.600 heikitarov, olja pa eo pridobili 71.600 ton. Zdaj je letna proizvodnja palmovega oljia že okrog 110.000 ton. Približno 90% od .te proizvodnje ee da 'uporabiti za izdelovanje margarine, oetanek pa jo za mazilno olje. Keir eo nasadi palm Sn obrati za pridobivanje palmovega olja dobro urejeni, se razpoložljive idelovne imoSi uporabljajo predvsem v 'tej .gospodarski panogi. Angleži in Američani hočejo ustaviti in preprečiti pridelovanje kave in kakaa v francoskih kolonijah Afrike. Francoski naseljenci ne smejo več najemati delavcev za svoje plantaže. Niti tega jim ne dovole, da bi kavovce in kakaovce poruvali ter plantaže porabili za druge kulture. »Kol-nische Zeitung« piše, da jie do tega prišlo zaradi tega, ker so afriške vrste kave premočan konkurent brazil«ke kave in ker so nasadi kakaa v Francoski Afriki že dolgo na poti onim v Britanski Afriki. Pri proizvodnji kave v Afriki so francoske zapadno-alriške pokrajine na prvem mestu. Za Madagaskarjem je najvažnejša Slonokoščena obala, ki izvaža velike količine kave. Kavo prideluje že od 1. 1850. domače prebivalstvo, prva plantaža pa je bila ustanov- Avtomatični bufet, d. z o. z. RIO Ljubljana, Šelenborgava ul. 4 ljena 1. 1881. L. 1935. so imele francoske kolonije v Afriki 28.684 ton pridelka kave. Na Madagaskar je prišlo 17.850 ton, na Slonokoščeno obalo pa 5600 ton. Pridelek 1. 1940. je bil cenjen na 74.130 ton, deM Slonokoščene obale pa je bil 22.000 ton, Madagaskarja pa okrog 33.000 ton. Ta napredek je vznemiril Brazilijo, ki je od USA zahtevala uničenje afriške konkurence. Podobno je tudi s pridelovanjem kakaa. V začetku stoletja so bili nasadi še zelo skromni, od 1.1930. do 1938. pa se je pridelek podvojil od 27.000 na 52.700 ton na Slonokoščeni obali, vsa proizvodnja Francoske Afrike pa je bila leta 1938. okrog 94.980 ton, dočim jie. dala tedaj vsa Afrika 487.700 ton, vsa Amerika pa 282.800 ton. Svetovno proizvodnjo so cenili na 774.300 ton in je prišlo na Afriko 65.5 °/o, na Ameriko pa 33 °/o. Izvoz iz francoskih afriških kolonij se je v zadnjih letih zelo povečal v škodo britanskih pridelovalcev. RAZDELJEVANJE ŽIVIL Zadruga bo pavšalno nakazana živila razdeljevala obratom od ponedeljka 18. t. m. do četrtka 21. t. m. dopoldne. Živila zapadejo vsem onim, ki njim pripadajočih živil v navedenem roku ne bi dvignili, v korist drugih obratov. Zaradi lažjega poslovanja predložite Zadrugi takoj nabavne knjižice. PREHRANA ABONENTOV Ker bo v kratkem izšla odločba Pokrajinske uprave, da bodo tedensko gostinski obrati zaprti po en dan (razen hotelov, prenočišč, kavaren I. kategorije in restavracij ekstra in I. kategorije) ter da v teh dneh stalni gosti-abonenti pe bi bili brez hrane, odn. bi si morali sami iskati drugje preskrbo, pozivamo vse obrate, da se s svojimi sosedi-gostinskimi obrali dogovore .za premenjavo abonentov v dneh, ko bo njih obrat zaprt. Podražitev prehrane v teh dneh je strogo prepovedana in ne srne biti dražja kot pri stalnem gostinskem obratu. Ker koristi potrošnikov ne smejo biti prizadete, naj obrati te dogovore sklenejo čimpreje, skrbno pazeč, da :ie bodo abonenti na kak način prikrajšani. Kateri dan v tednu bo posamezen obrat zaprt, bo sporočil Sindikat gostinskih podjetnikov, čim prejme tozadevno odločbo. Vsako samovoljno zapiranje pa je prepovedano in kaznivo. Sindikat gostinskih podjetnikov. Gospodarske vesti dobre žetve so začele cene žitu na črni borzi popuščati. Švicarsko kmetijsko tajništvo ugotavlja, da so se skoraj v vseh deželah mlečne dobave letos zakasnile, da je oskrba z mlekom v mnogih državah težavna. Te težave se skušajo prema-1 gati z oblastnimi ukrepi. Tako v Evropi ko tudi v čezmorskih krajih je mlečni donos zaradi pomanjkanja delavcev in krmil nazadoval. Sintetični amonijak bodo začeli izdelovati y Španiji. Zaenkrat se bo na mesec izdelalo 3 tone sintetičnega amonijaka, ki se bo uporabljal kot umetno gnojilo. Po štetju živine z dne 15. junija ima Danska 3,170.000 glav goveje živine, za 140.000 več ko pred enim letom. Število prešičev se je 'dvignilo za 34.000 na 2,045.000, število ovc pa od 186.000 na 205.000. Španija bo mogla letos izvoziti svoje pomaranče na lastnih ladjah. Za prevoz pomaranč je določenih 7 tovornih ladij, od katerih so bile štiri izdelane letos. Dosedaj je plačala Španija letno L za prevoz približno 16 milijonov za- J bojev pomaranč 1 milijon funtov pre- j voznine. Ta izdatek na devizah si bo i mogla letos Španija prihraniti. Norveški gospodarski oddelek sporoča, da se mu je posrečilo uvoziti jz Švedske 3000 ton sladkorja. Oddelek bo tako mogel tudi letos dati 1 kg sladkorja na osebo kot dodaten obrok za vkuhavanje sadja. Švedski Lloyd je v zmanjšanem obsegu znova obnovil svojo redno ladij- j sko zvezo s Španijo. Kot prva švedska ladja je prišla te dni v Valencijo »Dahlia«, ki ima 2900 ton. Zaradi stavke, ki je izbruhnila v švedskih tovarnah sladkorja, primanjkuje švedskim čokoladnim tvornicani sladkorja in sta morale zato dve največji čokoladni tvomici ustaviti obratovanje. Ker so zaloge pri trgovcih zelo majhne, je zmanjšanje proizvodnje zelo zadelo prebivalstvo. Po uradnih ameriških podatkih je stavkalo v prvih letošnjih sedmih mesecih v USA delavstvo v 3035 obratih, dočim je pred enim letom stavkalo samo v 2241 obratih. Število časopisov v Nemčiji se bo še bolj omejilo. Od 1500 še obstoječih časopisov bo precejšen del prenehal izhajati. Še nadalje bodo izhajali časopisi, ki so za vojno važni. Znanstveni, strokovni in medicinski listi bodo izhajali le, če služijo vojni in oboroževanju. Prenehali pa bodo vsi leposlovni, modni, športni listi kakor tudi listi z ugankami, romani itd. Žetev v Srbiji in Banatu je končana. Pšenična letina je prav dobra, jaro žito pa je obrodilo srednje dobro. Prav dobro kaže tudi koruza. Zaradi Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani. Ulica 3. maia Štev. 5 izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Teielon št- 38'84 C IKV IR1 r izdeluje specialist 1 j |E Wolfova 4 HU EM J IRBOR .le5MW0,sknin. LJUBLJANA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■o “ ■ DESTILACIJA ■ Viktor Meden - Ljubljana | r. Celovška cesta št. 10 Telefon št. 20-71 O JIRk LJUBLJANA • PODMILŠČAKOVA UL.11 ZA NEGO ZOB, Zahvala Vsem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubega očeta Josipa Olupa trgovca in posestnika sočustvovali z nami, spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in inu v slovo poklonili cvetja, ali v njegovo počaščenje darovali v dobrodelne namene in onim, ki so izrazili svoje sočustvovanje osebno ali pismeno, izrekamo iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram „Leonišča“, predstavnikom oblasti, korporacijam društev, vodstvu in gojencem šolskih ustanov, stanovskim tovarišem, pevcem društva „Ljubljana“, ter vsem prijateljem in znancem. Maša zadušnica za pokojnim bo darovana v četrtek, dne 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 12. septembra 1944. Žalujoči otroci ŠPEDICUATURK LJUBLJANA prtriema Oearinjenje vseh uvoznih in izvoznik pošiljk ia te hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva c. 33 (naspr. nove carinarnice) Tel. 24-59 Prenašanje vsakovrstnega blaga, kuriva, atrojov, selitve t Ljubljani in izven Ljubljano z vozovi in avtomobili in to hitro tor po niški eoni. Masarjrkeva cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 21-57 PROSTO JAVNO SKLADIŠČE prev šema V skladiščenje ranega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prootem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova nliea »tov. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-73 K. PEČENKO TOVARNIŠKA ZALOGA USNJA LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 ..z E. Skoberne M, to btorth. XV« ItoU »to VerUg — Z. ~ - Urednik: Aleksander t Ljubljani.