i^rnmm Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Stev. 99, Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the act of Conoresb of March 3, 1879. NEW YORK, 27. aprila, 1904« Ueto XI, Velik tornado. Sest mrtvih v Indian teritoriju. $koda je velika. Več osob je ranjenih. Prvor Crr-ek, T. T., 26. aprila. Včeraj ponoči je razsajal tu tornado. f> » sob je bilo pri tem usmrtenih in več ranjenih. Usmrteni so bili John Abbott, njegova soproga, dvoje <»rrnk in 61etni Albert Bealy, kakor tudi Sletna Lncy Bittingova. Vihar jp pričel razsajati blizo Chouteau ob železnici Missouri, Kansas & Texas, o-ir-m milj daleč od tukaj. Tornado je opustošil pokrajino, ktera je dolga 2o milj in široka jedno miljo. Na FlintUils je vihar opustošil lep komad g izda. Pine Bluff. Ark., 20. aprila. V Jefferson Countyju je razsajal tornado, kteri je zlasti v Townu Sherril napravil mnogo škode. Dva zamorska otroka sta bila usmrtena. Houston, Texas, 26. aprila. Tri milje južno od Mexije, razdejal je tornado tri hiše. Mnogo ljudi je nevarno ranjenih. McPherson, Ka^., 20. aprila. Tornado je v tukajšnjej okolici razdejal več hiš in ranil mnogo osob. Usnir- ten ni bil k sreči nihče. - Japonci bežali. Rusi so jih prepodili od reke Yaiu; razdejali so njihove priprave za mostove. Po vodenj na lapadu. i V Missouri, K a n s a s u in X e b r a s k i. Furl Scott, Kas., 26. aprila. Povoden j, ktera je te dni pretila, ni več tako nevarna, dasiravno nevarnost de ni odstranjena. Južno od tukaj je zelo deževalo in vsi pritoki Marma-ton in Mili Creeka hitro naraščajo. Mostove, kteri vodijo preko rek Missouri in Kansas in ki so last Missouri, Kansas & Texas Pacific železnice, so v velikej nevarnosti in so jiii obvarovali le s tem, da so jih obložili z težkimi vozovi za premog. .1 unction City, Kas., 26. aprila. — Reke Smoky Hill, Republican in Kaw počasi naraščajo. Polja v bližini so že preplavljena in železnični tirovi so zelo poškodovani. jiPola, Kas., 26. aprila. V countyju Miami je na tisoče oral polja pod vodo, ktera je odplavila vso setev in razdejala mnogo mostov. Des Moines, Ta., 26. aprila. Tukaj že dva dni dežuje. Reki Des Moines in Raccoon sta zelo narasli, tako da se je bati velike povodnji. Kansas City, Mo., 26. aprila. Vs-led neprestanega deževja nastala je v Missouriju in Kansasu velika po-vodenj. Več manjih rek je že izstopilo iz svojih strug, tako, da je mnogo polja preplavljenega. Kaw River je narasla za tri čevlje. Lincoln, Nebr., 26. aprila. Salt Crred Port Arthur in potem se bode Rusom nudila najlepša prilika, poskusiti svoje podvodne torpedovke. Petrograd, 27. aprila. Podadmi-ral Skridlov, kteri prevzame povelj-ništvo v Port Arthuru, je obiskal včeraj vojašnico gardnih mornarjev. V svojem nagovoru je dejal: "Pred 28. leti odšel-sem z vašimi predniki za domovino na boj proti Turkom. Car sedaj želi, da vas zopet vodim kot vrhovni poveljnik brodovja, h kteremu bodete spadali, ko bo-dete ukrcani na vojne j lad i ji "Aleksander III." Skrydlov odpotuje danes zvečer v Sevastopolj in dne 5. maja v Port Arthur. Petrograd, 27. aprila. V železniških krogih se zatrjuje, da je vlada sklenila sibirsko železnico spremeniti v dvotirno. To delo bode v 18 mesecih gotovo. Včeraj se je vršila pred ca rem in carinjo parada uralskih kozakov. + + + Petrograd, 26. aprila. Kapitan Klado, šef štaba podadmirala Skryd-lova, izjavlja, da svetuje njegov šef bas tako, kakor general Kuropatkin, naj ljudstvo ostane potrpežljivo in hladnokrvno. Kapitan je dejal: "Vsa ruska moč je koncentrirana na kopnem. Mi smo tudi zadnjega vojaka odstranili, tako da Japoncem ne bode"~nihče branil prehoda preko reke. Naše vojaštvo se je umaknilo, da tako izvabi Japonce v Mandžur. Na morju bodemo pa gojili tako politiko, da prisilimo Japonce bojevati se na kopnem in na morju. Do tedaj se ne bodemo borili na prostem morju, kar se bode pa zgodilo, kakor hitro dobimo pomoč. Še le potem bode general Kuropatkin zasedel Korejo in potem bode tudi admiral Skrydlov napadel sovražnika. "Načrt podadmirala Togo, kteri je napadel Port Arthur, da je tako čuval izkrcanje Japoncev v Koreji, je bil le toliko časa umesten in v spe še n, dokler naie brodovje ni pričelo oatav- ljati portarthurske lukc. Togo je potreboval 18 dni za popravo svojega brodovja. Ko je pa pričel podadrci-ral Makarov krožiti po Rumenem nmrju, postala je Togova nalopa mnogo težavneja. "Naravno, da je skušal Togo rusko brodovje izvabiti na bitko, toda Makarov mu ni šel na lini. Tudi Rusi so skušali Japonce izvabiti, da bi blokirali luko, kar se pa Japonci niso upali storiti. "Japonci so izgubili najdragocenejši čas, kajti izkrcanje vMandžuru postaja za Japonce vedno nevarnejc. Petrograd, 26. aprila. Cesar bode te dni imenoval generala Kuropat-kina vrhovnim poveljnikom vse ruske vojske na kopnem in na morju. Podkralj Aleksijev ostane še nekaj ča. a v svojem uradu, toda njegovo vladanje bo 'e postalo kmalo brez pomembno. Med tem, ko delata Kuropatkin in Aleksejev, se Skrvdlov z Aleksejevim ne bode nikoli sporazumel. Skrydlov in Kuropatkin sta pa najboljša prijatelja. Kadar bode Aleksejev zginol iz po-zorišča, bode Skrydlov vrhovni poveljnik na morju in bode vodil svoje mornarje sporazumno z Kuropatki-novimi četami- Paris, 26. aprila. Iz Petrograda se brzojavlja lestu "Echo de Paris", da odpljuje rusko baltiško brodovje dne 1. avgusta na Iztok. Poveljnikom črnomorskegabrodovja je imenovan podadmiral Čuknin, sedanji šef mornarične akademije v Petrogradu. Tokio. 26. aprila. Parniki japonskih parobrodnih družb na Rumenem morju in po Chilskem zalivu, so prenehali z prometom z Korejo, ker je na morju vse polno min. Petrograd, 26. aprila. Uradoma se naznanja, da sta skušala angležki in danski kralj posredovati v rusko-ja-ponskej vojni, da bi tako preprečila liadaljno prolivanje krvi. Vendar pa z svojimi željami nista vspela. Car postopa v tem vprašanju v popolnem soglasju z carsko obiteljo in svojimi svetovalci ter je za trdno sklenil vse posredovalne predloge z:*-vrniti ter z vojno nadaljevati, dokler Rusi ne zmagajo. Kakej ptujej vla-sti Rnsija ne bode pripustila vmešavati se v vojno vprašanje in ponavljanje berolinskega kongresa je nedopustno. Nadalje se Rusija tudi ne bode več ozirala na one predloge, ktere je stavila pred vojno Japoncem. One pogodbe, ktere je hotela Rusija skleniti z Japonsko glede Mandžura in Koreje, so sedaj brez vrednosti. Rusija bode iztočno vprašanje rešila po svo-jej volji in bode stavila Japonskej pogoje, kakor bode sama hotela. Ruska vlada je za trdno sklenila, da bode z vojno nadaljevala do skrajnega konca in evropske vlasti pri tem, kakor tudi pri sklepanju miru ne bodo imele ničesar govoriti. Seoul, Koreja. 26. aprila. Rusko vojno brodovje. ktero je pri Gensanu potopilo japonski parnik "Goyo Ma-ru", Štelo je štiri križarke in dve tor-pedolovki. Vladivostoško brodovje je zopet odpljulo. VN Gensanu živi 2500 Japoncev, kteri so pa bežali, kakor hitro so se pojavili v bližini Rusi. Japonska posadka se ni upala na Ruse streljati, ker potem bi slednji brezdvoinno mesto razdejali. Japonci so bežali na bližnje griče, dočim se je japonska posadka pripravljala, da prepreči izkrcanje ruskih vojakov. Rusi so mesto napadli, da se prepričajo o japonskih postojankah na korejskem iztočnem obrežju. V iz-točnej Koreji operirajo tudi kozaki, kteri so prišli tjekaj brezdvomno v sporazumu z vladivostoškim brodov-jem. Japonci imajo v Gensanu 800 vojakov, kteri so sedaj dobili tudi topove na razpolago. Tokio, 26. aprila. Dodatno k poročilu o ruskem napadu na mesto Gensan sredi korejskega obrežja se še poroča, da so Rusi, predno so potopili japonski parnik, poslali japon-jske mornarje na kopno. Z brodovjem za jedno operira ob obrežju tudi 5000 kozakov. To so one čete, ktere so raz dejale trg Sung Jin in ktere so se pojavile sedaj v Jun Chumu. Vsled novejšega ruskega gibanja postal je položaj za Japonce zelo nevaren. Tokio, 26. aprila. Inozemski vojaški opaževalci, kteri so pridejani pr-vej japonskej vojski v Koreji, odpotujejo v soboto k bojnim vrstam. Avstrijski vojni upazevalec je stotnik Gyermata (Madjar). Petrograd, 26. aprila. Iz Mukdena se uradoma poroča, da so Rusi s,kon-centracijo svojih čet na vojnih črtah Mukden—Lia Yang—New Chwang popolnoma gotovi. Štiridesettisoč vojakov je zmedlo utrdbe ob reki Yalu in pri Taku Shanu, kjer bi se Japonci radi izkrcali, je 20,000 Rusov. Nadalje so zasedli Rusi tudi bregove reke Tmnen. od rusko-korejske meje do jezera Tai-tji, kakor tudi mandžursko-korejsko mejo ob izviri reke Yalu. Petrograd, 26. aprila. Vest, da odpljuje baltiško brodovje v četrtek proti Iztoku, ni pravilna. To se bode zgodilo še le v juliju. Brodovje bode vodil proti Iztoku podadmiral Rože-stvenskij. in sicer deloma po Sueškem prekopu, deloma krog Afrike. Obe diviziji se bodeta zjedinili na Indijskem oceanu. Angležka vlada |K>staja Rusiji vedno bolj naklonjena in je naznanila, da bodo tudi iz Amerike došli vojni kontrebande v Liver-poolu zaplenili. Slovenske novosti. — Iz Ely, Minn., nam poroča rojak, da je sedaj tamkaj zavladal naj ečji štrajk. kar jih pomnijo v Vermilion range. Štrajkati je pričelo 700 rudarjev, kjeri so delali v Chandler in Pioneer rovih. Dne 21. aprila priredili so po mostnih ulicah demonstracije, tako, da so imeli celo vlaki zamudo, ker so čakali, da so štrajkarji, — po večini Slavjani, — odšli memo. Strajk je povzročil superintendent Charles Trezona, kteri se je pa hotel hitro odpeljati. Toda delavci so vlak pravočasno vstavili in hoteli prisiliti Trezona, da bi podpisal neko listino. Pri tem je prišlo tudi do pretepa in še le po dolgem prepiru se je izkazalo, da Trezona ni na vlaku. Delavci so pričeli štrajkati, ne zaradi tega, da bi dobili večjo plačo, temveč edino vsled tega, da bi družba odslovila imenovanega superin-tendenta, kteri je skrajno nepriljubljen. Končno so jim obljubili, d a bodo Trezona odslovili. Led na Micliiganskem jezeru. Led na jezeru Michigan, kteri je pokrival gorenji uel zaliva Green, pričel se je pomikati dalje in je napravil mnogo škode. Parnik "Du-luth" od Escabana Transportation Co. se je odtrgal od sidra, na kar ga je zaneslo na peščeni no. Brtgovje je pokrito z ledom, kteri se je na raznih krajih nakopičil po 30 čevljev visoko. Tojaki ponesrečili. Los Angeles, Cal., 26. aprila. Vojaški vlak se je na Santa Fe železnici zadel skupaj z neko lokomotivo. Več vozov je razdejanih. Dva vojaka sta bila na mestu usmrtc-na in 15 je ranjenih. Vojaki so bili na potu na taborišče El Presidio pri San Francisco. Hala poročila. — V Newport News, Va., je na ja-dranki "Massasoir" zaklal mornar Karol Olanson, svojega tovariša Allen Julinsa. — Jos. E. Schwab, bivši predsednik American Steel Foundries Co., namerava v Chicagu, 111., zgraditi novo tovarno, ktera bode veljala $700,000 in v kterej bode delalo 2000 delavcev. — V nekem salunu v Chicago, 111., kteri je last državnega senatorja M. J. Butlerja je neki ropar napadel njega in natakarja Mauleya ter dva gosta. Ropar je z pomočjo revolverja vzel posestniku gostilne $205 v gotovini in druzih vrednostnih stvari za $400. Ropar je na to odšel na nadnlično železnico in vieL Zopet napad. Na španskega minister skega predsednika. Tudi sedaj je bil napad brez-vspešen. Nekdo je nanj sireljal. Madrid, 20. aprila. .Na. minister skega predsednika Mai.ra, kteri je dospel danes zjutraj semkaj iz Ba-learov, je med mesti Alicante in Enzina nekdo streljal. Krogla je prevrtala streho v vozu. Vendar ni bil nihče ranjen. Uradno poročilo o napadu se glasi: 'Ko je vozil vlak med Alicante in Sau Vincente, so nepoznani ljudje streljali na vlak, dočim co zopet drugi metali kamenje. Orožniki, kteri so spremljali vlak, so tudi streljali. Ranjen ni bil nikdo. Dve osobi sta aretirani." Sefior Maura, bivši minister notranjih zadev, je zlasti pri dijakih nepriljubljen, ker je si--rajno strogo postopal proti dijakom v Salamanca, kjer jih je bilo lari več usmrtenih. Tudi pri delavstvu nima Maura kaj pričakovati, ker je v Barceloni z delavci zelo barbarski postopal. Vabilo na naročbo. 0b poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojaka na na-ročbo lista "GLAS NARODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta. Vse gg. naročnike, kterlm je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". Premogarji v nevarnosti. Scranton, Pa., 27. aprila. V rovu Pine Brook, kteri je la3t New York, Ontario & Western železnice, pričelo je goreti, ko je bilo v njem 600 delavcev. Spočetka se je bilo bati, da se bodo delavci v dimu zadušili, vendar so pa vsi srečno prišli na površje. Škoda ktero je napravil požar, znaša $60,000. Zaprli tovarne. Pittsburg, Pa., 26. aprila. Vse tovarne od American- Sheet Steel Co., razun dveh, so zaprli, radi Česar je zgubilo 800 delavcev delo. Ostale tovarne bodo zaprli ta feden. Delavci ne vedo, koliko časa ostanejo tovarne zaprte. Zapretili s strajkam. New Haven, Conn., 26. aprila. — Štrajkujočim kotlarjem New Haven & Hartford železnice pridružili se bodo sedaj tuda mašinisti in tesarji, kteri zahtevajo tudi deveturno dnevno delo in povišanje plače za 15%. Železnica ima tukaj 3000 tesarjev. Železnica je najela skabe. Do nemirov še ni prišlo. Pričeli a delom. Philadelphia, Pa., 26. aprila. V tukajšnjih delavnicah Amer. Bridge Co. ali v Pencoyd Iron Works, so pričeli včeraj po sedemmesečnem poči van ju zopet z delom. Vodstvo je najelo 1000 delavcev, ker je dobilo zlasti iz Baltimore mnogo naročil. Tudi japonska vlada je naročila razna dela, tako, da se bode delalo več let. Vandali v razstavi. St. Louis, Mo., 26. aprila. V francoskem paviljonu razstave so nepoznani lopovi kip Etoile dei Berger, kterega sta izdelala Rousel -in St. Jean, prevrnili in razdejali. Francoski komisar izjavlja, da je izguba ne-nadomestna. Razun tega so lopovi opustošili tudi francoski vrt. Znižana vožnja. Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za Kranjce, Hrvate, Istrijane in Dalmatince in to IZ AN-TWERPENA DO NEW YORKA za $24.50, Hamburg-American firta pa na $29.50. Najbrže bodo tem družbam se druge sledile. Vožnji listki ro dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich S L, New York in 1778 St. Clair St., Cleveland. O. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Kranjske, Hrvatske, Istre in Dalmacije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena ▼ New York, za brzoparnikepa $29.50 iz Bremena v New'York. Listke prodaja F. Sakser, 10» Greeawick 84, Kaw York. Washingtonske novosti. H a 3 h i n g t o n, 26. aprila. V za*topniškej zbornici vršila se je slavnost v spomin pokojnega zve-zinega senatorja Marcus A. Hanna iz Ohio in umrlega zastopnika C. M. Thompson« iz Alabame. Kongresovo zasedanje se konča v četrtek. Da pa bodo do tedaj izgo-tovili vsa dela, vrnile se bodo seje tudi po noči. . + * ♦ Šerif countyja Carbon naprosil je governer j a Willsa, naj mu da na razpolago milico v svrho naprave miru in reda v Yalperju, kjer je glavni stan štrajkujočih premogarjev. Šerif naznanja, da tamkaj vznemirja javni red kaeih 100 z puškami oboroženih Italijanov. Governer je ukazal generalu Cannonu, poveljniku državne milice, naj odpotuje v Helper in preišče tamošnji položaj. Pu-Lun pri predsedniku. Washington, 26. aprila. Princ Pu Lun, nečak kitajskega cesarja in osobni namestnik cesarja pri svetov-nej razstavi v St. Louisu, je včeraj uradoma obiskal predsednika Roose-velta. Princa je sprejel Roosevelt v rnodrej dvorani. Sprejemu je prisostvoval tudi kitajski poslanik Shen-Tung-Liang-Cheng. Princ je prinesel predsedniku lastnoročno pismo kitajskega cesarja. Pismo je pisano na krasno tkanem svilenem traku, kteri jo dolg štiri čevlje in širok dva čevlja. Pisifio je bilo shranjeno T krasnej škatlji, nu ktere pokrovu j» naslikan cesarski zmaj. Vojaška disciplina. Syracuse, N. Y., 26. aprila. Neki narednik in desetnik 54. polka po-brežnih topničarjev iz Fort Wads-wortha, Staten Island, dospela sta semkaj, da povedeta nazaj necega de-zerterja, kterega bo tukaj prijeli. Vojaka sta dezerterja privezala k sebi, na kar so vsi trije odšli ud jedne gostilne v drugo. Oba transporterja sta bila oboroženaz revolverji, ktere sta nosila za pasom in sta bila potem, ko sta se pošteno napila, zelo bojevita. Končno sta oba — dezerter ni pijan-čeval — pričela tako razgrajati, da so vse tri zaprli in o tem obvestili vojaške oblasti. Nikdar prepozno. Med nekim pogovorom, omenil je star mož, da se človek njegove starosti ne more priučiti novemu jezikn. Krylov, ruski pesnik, pa je stavil, da se nauči grščine v dveh letih, dasi je bil takrat že nad 68 let star. In dobil je stavo. Bil je sicer že star, toda zelo energičen mož. Ne smemo misliti samo na našo preteklost, marveč tudi na našo prihodnost. Poskusiti moramo ohraniti svoj mladeniški duh. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino poživlja kri, uravnava prebavljenje ter pokrepčuje energijo našega duha. Izdelovano je iz čistega, naravnega vina ter nekaj izbranih zdravilnih zelišč, brez vaakoršne strupene primesi. Ono deluje nepo-sred na želodec in notranje dele telesa ter spopolnuje tako prebavljenje in dela novo, čisto in zdravo kri. To delovanje je popolnoma naravno. Zdravila, ktera razdražijo želodec, ne morejo čistiti krvi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdravi vsak želodec. Dobi se v vadi lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trinerju, 799 So. Ashland Ave^ Pilaen Sta« Chicago, 111. / * — ... - -., A. .r-i«. »v "BUS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Ni leto velja list za Ameriko . . . $3.e veliko. Ministerski predsednik Ti>za Meksikanizacija Zjed. držav. Xaši sosedje na severu in na jugu se vedno pritožujejo radi tega, ker sami sebe nazivljamo "Američane". Pri tem nam pa nikoli ne povedo, kako ime naj si damo mesto imenovanega. Andrew Carnegie je prona-šel sedaj ime "United Stadlers", toda to ime je tako barbarski nevkus-no, da se #a kar bojimo napisati. Ime "Yankees" pa tudi ne umestno. kajti v ostalih ameriških republikah velja tako nazivanje za psovko. V ostalem pa tudi ne vemo, čemu naj bi se to ime, ktero označuje le mali del našega ljudstva, rabilo za vse naše državljane, kajti s tem bi se gotovo zamerili državljanom našega juga in zapada. Radi tega nam ne preostane nič druzega, nego da se i v nadalje nazivljamo "Američane", in sicer toliko časa, dokler ne bodo našo republiko osvojili Canadčani, ali pa Mehikanci. Potein bodem radostno spremenili ime v 'Canadians'. "Los Cubanos" ali pa "Los Mexica-nos". Pri tem pa nikakor ne mislimo na nasilno osvojitev, temveč na miroljubno združenje, ktero se je, kolikor pride Mexico v poštev, že pričelo. Brezdvomno postajamo vsaki dan balj sposobni za mehikanizacijo, ali bolje: naše razmere postajajo vedno bolj take da bi jih bilo mogoče po mehikanskem vzoru bolje opravljati, nego po ameriškem. < Recimo, da je naša domovina del mehikanske republiko in da je Por-firio Diaz naš predsednik — potem bi ljubeznivi Diaz vsak težaven problem, kteri nas sedaj muči, tekom pol ure rešil pri zaprtih vratih, ne da bi se pri tem zmenil za kongres, sodišča ali ustavo. Proti njemu je naš Roosevelt le še šolski deček. Trusti in Štrajki bi potem, kakor začarani, na Diazovo povelje zgi noli in gospoda iz Wall Street a bi vsako onč mirno spala. Povsodi bi vladal mir, stranke bi se več ne prepirale, pri nas bi ne imeli politike, niti politikarjev, tudi volilna razburjenost bi bila nepoznana — in kako izvrstno bi potem vspeval imperializem v deželi, ktera je bila svoječasno tako plemenita, da je ukazala dva "cesarja" ustreliti po prekem sodu! Pri nas imamo mnogo ljudi, kte-rim je Diaz ideal konservativnega predsednika in kteri bi bili srečni, ako bi Diaz ali kak njemu jednak predsednik vladal tudi v Zjedinjenih državah. Oni se čutijo na jugu Rio Grande del Nor te bolj doma, nego na se- eru in oni žele, da se meksika-nizirajo. Kakor hitro se večina ameriškega ljudstva na ta način spreobrne, potem se Mexico in Zjedinjene države tako zjedinita, kakor valovje Rude-cega morja po prehodu Izraelcev. — Potem bodemo prosili sinove Hidal-ga, naj se usmilijo sinov Washing-tona in zeleno-belo-rudeča trobojniea Mehike plapolala bode tudi ob naših velikih jezerih nad jedinstvenim in srečnim ljudstvom, ktero bode na Zahvalen dan vživalo svoj "mole de guajalote" s tortiljami in "frijoles" z istim tekom, kakor svoječasno zgodovinski "turkey". Do tega dneva se bodemo pa we na-zivljali "Američane". S u, Rusija bdi budnimi očesi preko snežnih vrhov Himalaje in Dža-valagirija in preko Hindukuša na -tevilne bregove in doline, na brze reke iii plodne ravnice Hindustana in Burme. Pa prav, vrlo prav, ima britanski vice-kralj v Indiji, lord je v državnem zboru govoril za po-Xajvečji dve državi na svetu sti Curzon, ako se boji nepredvidjenih botanje, tako, da bode njegov govor v resnici Rusija in Anglija. Ti dve ]>osledic rusko-japonske vojne, ki bi izdatno vpljival. ako no bodo soeija-državi nistl politični antagonistki. iznenada mogle nastopiti v raznih listi preveč agitirali. Potniški in to-Oni sti samo močni in nepomirljivi deželah Azije, pa morda tudi v sami vorni vlaki vozijo zopet redno, tekmovalki na narodno - gospodar- — Indiji. Iver tako ravno hoče tudi j Rim. 27. aprila. Predsednik Lou-skern polju. Trgovinski in naselbin- Bog, da se krivec boji tudi svoje bet se je peljal včeraj z kraljico Je-■ski inteiesi dovajajo najresneje Ru- lastne sence. — Lord Curzon je rekel leno na Piazza d'Armi, kjer je pre-sijo v najživeje nasprotstvo z Angli- zbranim indijanskim svetovalcem gledal parado 20,000 vojakov. Lotijo najbolj v Aiji. dočim Francija je- sredi glavnega indijanskega sveta.'beta in kraljico spremljali so kralj, dino in izjemno kolidira z Anglijo ki se je obdržaval v Kalkuti, da je* princi in vojaški atašeji na konjih, toliko v Aziji, kolikor v Afriki, a to Indija velika trdnjava, ktero da od Paradi je prisostvovalo več stotisoč istotako zbog svojih trgovinskih in dveh strani brani morje, a s tretje ljudi. Predsedniku so zlasti ugajali naselbinskih interesov. strani, da jo varujejo visoke planine,1 polki bersaglierov. Kasneje sta ob- Anglija je tudi že pred angletko- za kterimi se razširja nedogledna iskala kralj in predsednik Forum bursko vojno v južni Afriki, a do- ravnica največje vrednosti. Ali on. Romanum, kjer ju je sprejel profe-sledno tudi po tej vojni, opirajoča se Curzon, da v ime Anglije ne dopusti sor Boni. vodja rimskih izkopin. na svoj politični 'splendid isolation'. iu ne more dopustiti nikakor, da bi Tudi sta obiskala koloseum in kopa-mislila, da bode mogla na svojo loka- tej nedogledni ravnici zagospodoval lišee Caraealla. vo svetovno politiko razdvajati in kakor neprijatelj, pak naj se naziv- Rim, 27. aprila. Papež je izdal pro-razdeljj.ti vse one države v Evropi, lie> kakor mu drago. test proti navzočnosti francoskega ki bi jej mogle "biti na potu v njenih Anglija, je rekel lord Curzon, bo predsednika v Quirinalu s tem, da je naselbinskih osvajanjih, v povzdiga- vesela in zadovoljna, ako ta ravnica, poslal vsem katoliškim vlastim pro-nju njene kolonijalne sile in pre- Afganistan, ostane last angležkega testno noto. moči, v izcrpljanju njenih lastnih prijatelja in zaveznika, afganskega' Lvov, avst. Poljska, 27. apr. Me kolonij, in v trgovinskem in denar- Emira. Nu, tako je naglasil lordCur- >teee Buczacz v Galiciji je skoraj po-iiem izsesavanju onih zemelj v AfrI- zon, da bi izza zidin Indije skušal ne- polnoma zgorelo. Kacih 200 his je ki, ki mejijo na njene kolonije. | prijatelj (Rus), da dejanjsko razširi razdejanih in 3000 ljudi je brez do- Ob taki macchiavelistični politiki, svoj vpljiv in svojo last preko te (af- movja. Db krepki pomoči svojega velikega ganske) ravnice, tedaj bi bila An-j Aden, Arabija, 27. aprila. Angleži vojnega brodovja in po sredstvih sil- glija prisiljena, da se z orožjem v so bombardirali mesto Ilig na somal-ne svoje trgovske mornarice, je An- roki postavi nasproti tej nevarnosti, skem obrežju, kjer so vjeli tamošnje-glija zares dosegla danes kulminativ-j Kaj pomenja to? Smisel teh besed Sa sultana. no točko svoje politične, trgovinske, lorda Curzona, je že danes presimp-1 Dublin, 27. aprila. Kralj Edward gospodarske, financijelne, vojno po- J tomatičen. Kajti: kdor grozi, ta se i11 kraljica Aleksandra sta dospela morske in — kolonijalne višine ter boji! I sijajnosti. British Empire in India! Kusija more že daues biti gotova. — to je oni neizcrpivt vir, iz kterega dft bosti nedaljna bodočnost in božja Anglija crpi svoje življenje, svojo ; previauost lia njeni strani kljub ior-moe, svoje bogastvo. Brez Indije ne (]u Curzonu. A ta svetovni dogodek je neizogiben. Gospodstvo Rusije nad Azijo je le vprašanje časa in okolnosti. To veliko dejstvo podkrepi kasneja svetovna zgodovina. — Kranjsko slovensko katoliško poflj. flruštvo svete Bartae v Forest City, Penna. Intorporirano dn6 31. januarja 1902 t PennsjiTanyt. ODBORNIKI: Pa. bi bilo današnje Anglije!! •J* "t* "J* včeraj popoludne v Kingstown na Irskem, kjer ju je ljudstvo veselo pozdravilo. Johannesburg, juž. Afrika, 27.apr. V rovu Robinson vtrgala se je vspe-njača, 43 domačih dela v globočino, kjer r. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki Sj.ri ■ Ufl IV U H11 čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. Azija !! Koli magična beseda ! Čc-gava bode danes jutri ta Azija, ta starodavna zibel vseskupnega elove-eanstva?! Ali ruska i Ali angležka ? Dva velika svetovna činitelja upi-rata se s svojimi gigantskimi rama mi in stiseeta se rnedsobno z goro-stasno silo na velikem azijatskem kontinentu, ležečem m«.*d severnim VAZVANILO. A prva žrtva na oltarju te zgodovine , Slovensko podporno druStvo P H [ii bode Indija, za ktero bodo neizogib- Štefana štev. 11, spadajoče k J. S. K. no sledili Afganistan, Arabija, Tibet -lednoti v Omaha. Nebr., ima svoje in — preostanek Ivitaja. Usoda Ko- redne seje vsako drugo nedeljo v me-reje in Mongolije se odločuje že da- secu v češki šoli. Za tekoče leto 1J>04 nes za Rusijo na bojnem polju v bili izvoljeni nastopni uradniki: Mandžuriji in Koreji. A Siam — Josip Čepuran, predsednikom, 1253 tako se glasi tudi naravni zakon ko- S. 14th St.; John Čepuran, podpred-ledenim morjem 111 tihim indijskim lonijalnih interesov Rusije in Fran- sednikom, 1255 S. 14th St.; John Ea-oeeanom, in med rudeeim in sredo- cije — mora pasti v lastni delokrog dovitz, I. tajnikom, 1214r S. 13th St.; zemskim morjem. Z ledenih tečajov Francije. , Marko Banovac, II. tajnikom, 2G2 O. tj .severa pritiskajo Rusi križem Azije Veliki svetovni dvoboj 11a azijat- lltl1 St.; John Čepuran, zastopni- ki s svojo silno in neodklonljivo močjo'skih tleh med Rusijo in Anglijo je ^om, S- l4th St- Tsi v Omaha, na kopnem na angležke zemljepisne poT3eni neizogiben. Današnja rusko- ^Tehr. Odbornikom: Josip Radovitz. meje in na angležki politični, trgov- japonska vojna poYSpeši prej, nego 1214 S. 13th St.; Jakob Spelič. 1002 ski in vojmški vpliv, ki se hoče z mislijo mnoffi) veliki krvavi rusko. ~ — - ^ 1 ^ 1 * 1 l°fije f,lcP° aH Z lrd° angležki karambol. Mi Slovani se iskreno veselimo na tem bodočem gorostasnem dvoboju. Kajti ta dvoboj prinese tudi nam ti- zajesti v Arabijo, Afganistan, Perzijo, Tibet in Siam! • Xe pomaga nič. Kdor ni slep in kdor ni gluh, ta se mora prepričati, sto velikonoeiio jagnje — miru, svoda na velikem azijatskem bilijardu bo(]e in praviee. Ta dvoboj porodi bijeta jedna ob drugo dve veliki po- tndi Iia5e veliko in sijajno ustajenje. niSO P" litični sili, od kterih ona severna, ruska, teži z naravno elementarno -*1,1 m težino na ono južno, angležko: na in-1 m m dijski in tihi ocean. Osoda Azije, a DOPISI, z njo tudi svetovno gospodstvo Veli-' * ke Britanije, zapisana je in testa-1 ~ mentarno odločena na poljanah ter Iz Pittsburga, Pa. bregovih Indije. To dr.nes Anglija S. 13th St., Omaha, Xebr.; Martin Draga nec, 386 O. 21st St., S. Omaha, Xebr. Zastavonošem: Štefan Stane-šič in Georg Greguraš. Maršalom: Math. Filipič in Pavel Mihelie. Tukaj vencev P P bi Skrivnost Dr. Coilinsc-Vega zdravljenju obstoji v tem, da je po dolgew študiranju v šolah in K bolnicah iz našel zdravi- | lo, ki ne-le ozdravi vse I>olno oi-«*aiio, temveč tudi deluje na \» s živčni sistem, u;a ojari in uravna telo truplo, da se lahko ubrani poznejših napadov bolezni. jVikar no a raj saiae«:» sebe. I J H ii? Xe napenjaj preveč svojih m oči j in ne čakaj, do- !>r I kler to bolezen ne spravi v posteljo! in se tako zavarujejo za vse nezgode. (3x lt) John Radovich. |j >2J Lepi poštni parnik "Red Star črte". |j FINLAND Vsako obljubo je držal, koli- rj kor zmore človeška moč in danes so Dr. Collinsova zdravila pri- 4} poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, iff po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu. dobro ve in globoko občuti. Se prod rusko-japonsko vojno, kateri je kumovala na tajnem nenasitna angležka politika, si je prizadevala Anglija, da uniei ruski vpliv v Perziji, pa ni delala sanic v Teheranu, da okolo perzijskega šaha intri-gira na škodo ruskih interesov v Perziji, ampak je tudi se svojimi vojnimi ladijami indijske eskadre neprestano križala po omanskem in perzijskem zalivu, kontrolujoča perzijsko obal, počenši od Givodara pa odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. Najnovejši ekspreani parnik KR0NPRINZ WILHELM. Slovensko podporno družtvo sv. Štefana št. 26, J. S. 3v. J., v Pitts-. • i burgu, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v [ cerkveni dvorani slovenske cerkve na 57. cesti. . j Za tekoče leto so bili izvoljeni sle- od^e dne 3' maja ob Ufi Zjutraj deči uradniki: j i* New Yorka v Bremen. Jakob Zabukovec, predsednikom; Makso Ivekovič, podpredsednikom; Fr. Kamovš, I. tajnikom; Pavi Šir-J Sokvarjeni želodec ozdravljen. kj Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1S7S, to je 25 le' iri Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri raz-|}| ličnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel po-jjj moči. Ivonečno obrnil sem se na Prof. l)r. riJ i'ollinsa in on mi je poslal ljeke, po katerih H S hJ sem se kmalo popolnoma ozdravil. i/l U. ..... 1 Iti _ • Lepi poštni parnik LA GASC0GNE ca, IL tajnikom Jakob Zabukovec,' ^pljuje dne 7. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. Ostanem Vam do groba zah valj en, Va§ .Bartol Jenček. Simon Luzar, zastopnikom; Andrej Ivoghe, blagaj- New York, 7. marca 1904. 41 North Front St., Cenjeni gospod zdravnik! Reading, Pa. ril Prilcženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo Od plličnice da isto z pismom vred javno priobčite. ozdravljen. Ti/ii n do Šat-el-Araba, a nadzirajoča isto- "ikom; ^artin predsMni- j dobno tudi nasprotno arabsko obal ^ bolniškega odseka.^Odborniki: ^ ^ ^^ ^ ^ ^^^ ^ vrejen za družine, ker bodo prostori II. razreda prirejeni za IIL razred Iri K Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem Ej Ta parnik vzame samo potnike IL' El-Hasa," osoblto" pa ^pomorsko hiko A" El-Kueit. Kajti turška pokrajina [Arabija sestavlja ob enem s Perzijo ; —» in Qni L E& n razred pjjuje g dm v angležkem osvojevalnem načrtu m<1secnih sej, ktere se vrse toeno ob ko y(>de prvi vojni plen v .Aziji. Ako bi SP uri popoludne v goiej omenjeni p ' _ Angležem posrečilo, da zadobe ta dvorani Tem potom se tudi opozarja Vožnje ligtke za ta parnik« prodaja plen, bi se Anglija takoj za tem vr- elane, da društvo suspenduje vsako-gakser, 109 Greenwich gla na Afganistan, da v Kabulu za- kdor dva meseca dolguje, ako se S t.". N « w Y o r k. Za ekapreene par-sadi drog, s kterega bi se vila veliko- osebno ali pismeno ne opraviči. Ob g£ je Dreje Dotreba zagotoviti britanska zastava angležkega go- Jednem pa vabimo rojake v Pittsbur- pro8tor. ker so po na aai prcnapol-spodstva nad Afganistanom. . ^u in okolici, kdor hoče pristopiti k njeni in obilo potnikov zaostane. Na A da je Anglija v svoj osvojevalni Podpornem« družtvu sv. Štefana, da program v Aziji stavila tudi Tibet, se Pri Popisanemu, to nam najživeje dokazuje ona an-' "Dopisi naj se blagovolijo pošiljati gležka vojna ekspedicija, ki se ravno nft tajnika. 'I Frank Sakaerjera pisarna ▼ Obve-UaAa, O., m nahaja ▼ Idil Star. 1T78 Bl Ctair PoiiljE Ocnftrv sta?« d«m102 Butler St., Pittsburg. Pa. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba svincem iz svojfli tibetanskih pušek j® dati $20.55 in k temu še 15 cen-in se svojimi ostrimi tibetanskimi tov za poštnino, ker mora biti de-sabljami. Ni dvcana. Ako bi Anglija narna pofiiljatev registrirana, vspela, da podjarmi Arabijo, Afga- KJE JEf nistan in Tibet, došel bi na vrsto tudi Siam. Ali tajna vseh angležkih želja in poželjen cilja na Kitaj. Kina Lovrenc Kovač; doma iz Staje tista krasna in romantična devoj- rega Kota. Njegov naslov bi rada ka, s ktero bi se suhoparni trgovec zvedela njegova sestra: Helena Ze-John Buli hotel danes ali jutri zaro- _ lene, 660 Warren Street, Brooklyn, N. Y. (26-28 4) KJE STA? dva mlada brata, ktera sta prišla čiti. Ker politični in trgovinski harem John Bulla je Yelik in razsežen. Arabija, Afganistan, Siam in Tibet, vse te velike in bogate azijatske zemlje bi bile v angleškem karemu samo jednostavne odaliske, dočim bi Jolm 1 pred 4 meseci v Cumberland, Wyo Bullova svetovna pobočna poliga - jPoma sta iz Leskovice pri Škof jej mija imela za seboj še posebno biga- J Loke. Oba znata igrati na harmoniko mi jo, ktero bi on z največjo sebično in klarinet. Za nje bi rad zvedel nek ljubeznijo praktieiral na Indiji in salonar. Naslov naj se ngzrmni "Gla-— na Kini. . su Naroda", znani te nam odhod noton* brzojava ali pa nas pokličite pb telefonu- 3795 C« Jtlandt. ako ste na kaki postaji v 7s. Yorku. Dobro si to zapomnite NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori bode kot t&k suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih na tančen naslov, da jim potem zamorem aoposlati Certifikate in pravilnf knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak obo leli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadaT ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega taj nika. M a t h e w Levstik, (12-12-5) Ely, Minn. ! S 1 i 69 Third Avenue. r želodcu, nervoznosti in maternici SliSala sem od Vas in poskusila Va§e ljeke, ter se po VaSih navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti. Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli Vaša hvaležna H. Cainpaniak. / Prof. Collins je brezdvomno dokazal, da fi S njegovo zsi prelilajenje ozdra- fi g vi nova prelilajenja, zastarela prehlajenja in prepreči f. i pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše [jj fij bolezni. k} Njegovo z.je«ova ostala zdravila so isto- ' tako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspeliih kakor zgoraj omenje-2J na zdravila. I Vli si l>olan*? J Pisi Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo J poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popol-{] nernu zdravlju. I PROF. Dr. E. C. COLLINS, II NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, J 140 W. 34th St., New York. — ..... •-• Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sddež v ELY, MUNNESOTA. f f URADNIKI i Predsednik: JOHN HABJAN, P. 0. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KER2IŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, NADZORNIKI: JOSIP PERXO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Br.ddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brotich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Govia, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: 'GLAS NARODA". Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 11. aprila z južnega kolodvora v Ljubljani To Slovencev in 111 Hrvatov. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem Sodw'u. Janez Koder, kočar v Ko-tredežu. je dne 20. grudna 1903 zve-čt-r udaril pred ^vojo hišo Miha Pra-ŠJiikarja s sekiro po desnih nadlaktih in sici-r, kakor se zagovarja, zaradi t.fga, kt-r je PraAnikar razbijal po veznih durih in razbil «5 šip. Koder je liil obsojen na 4 mesece poostrene j««'". — Emilija Hočevar, rojena v I rstu, in Ana Zupan iz Postojne, olic natakarici v Ljubljani, sta dne 2s. 8iim"u v Pernecovi prodajalni v Židovskih ulicah izmaknili par čevljev. Hočevar, ki je bila nekoliko pijana, je med tem, ko je imel Perne opravila z nekim kupcem, izvršila tatvino, ukradene čevlje pa urno pu-mašila v ročno torbico Ane Zupan, nakar sta ocUli. Hočevar je bila obsojena na (i tednov ječe, tovarišica pa oproščena. — Marka Biončič i/. Brloga, okraj Otočac, delavec v Bohinjski Bistrici, je v nedeljo, dne 17. prosinca t. 1. v Grobotkovi gostilni naletel na delavca Nikolaja Rajači-ča, ki je imel iulnj jezo. Brez vsakega povoda se ga je hotel lotiti in venomer preklinjal. Teden kasneje ga je zopet dobil v ravno tej gostilni, potegnil štilet, ga zavihtel proti Raja-čiču, grozeč mu, da ga mora zaklati. Gotovo bi bilo prišlo do napada, da niso posredovali drugi. Biondič, ki se zagovarja s popolno pijanostjo, je bil obsojen na dva meseca težke ječe, nato se pa iztira iz Avstrije. — Lovrenc Trobec, bajtarja sin iz Loga, in Anton Zeleznik, posestnika sin iz Zaplane, sta se odtegnila vojaški dolžnosti, ker sta pred naborno stavo odpotovala v Ameriko in se tam dalj časa mudila. Trobec je bil obsojen na 5 dni, Žt-leznik pa na 8 dni strogega zapora in vsak še na 10 K denarne globe. — Sodišče je oprostilo Roza-lijo Kosmač iz O toč, kuharico v Ljubljani, hudodelstva tatvine, ker se ji ni moglo dokazati, da je res hotela izmakniti iz zaklenjene sobe Ane Ifikel desetak in denarni mošnjiček. Izpred okrožnega sodišč a v Novem mestu. Tožen jc Fran Orc-šnik iz Škocijana, 26 let star, zaradi hudodelstva goljufije. Ta si je v imenu svojega brata pustil narediti pooblastilo tako, da je sam sebi dal pooblastilo v imenu brata Jožefa. S tem pooblastilom posekal je mnogo lesa in šel v Ameriko. Tam si je mnogo prislužil. Domov prišedši je vse dolge, oziroma škodo poravnal. Njegov brat jc sicer umrl v Ameriki, a goljufija je prišla prej na dan. Oglasil se je pri sodniji sam. Priče izjavijo, da se daj nimajo nikake škode. Sodni dvor obsodil ga je na lVz me-sc-a ječe. — Janez Plut, 67 let star, iz Bereče vasi pri Suhorju, je 1. februarja v Metliki pri sodniji Tereziji Suklje po krivem pričal. Trdil je takrat nanme, da je o Mali maši izročil Tereziji Suklje za Antona Su-kljeja posojilo 54 K. Terezija Suklje pa trdi, da jc bilo to izmišljeno. Njen mož je pač večkrat posojeval Plutu. Pri zadnjem računu, ko jc na račun oddal še vino, ostalo je še vedno dolga 10 kron. Njej pa ni nikdar izročil K. Janez Plut je bil obsojen na tri mesece težke ječe. — Rudelj Janez, vulgo Bnnkarjev in Ignacij Jevševar, oba iz Mirne, sta se 287 februarja t. 1. zoperstavila orožniku Maksu Jelencu. Radi tega tožena sta hudodelstva javne liasilnosti. — Razgrajala sta na poti. Orožnik ju je, dasi ni bil v službi, svaril, da naj odnehata od pretepa. Rudelj mu je pa rekel: "Kaj žandarm tu dela?" Imel je lato v rokah in s to tekel za njim. Ivo mu je orožnik to hotel vzeti, udaril ga je po roki tako močno, da z njo 23 dni gibati ni mogel. Pudelj ni bil pijan. Friča France Pleskovič pove, da sta tožena prišla v Mokronog fante "na korajžo klicat". Plot. čez kterega je Rudelj skočil, je bil 2 inetra visok. Alojzij Setina pove, da sta Rudelj in Jevševar hotela s silo vlomiti v Zganjarjevo hišo. Janez letina je bil tudi v prsa ranjen. Videl je, da sta tožena skočila k orožniku in se /?a dejanjsko lotila. Isto potrdi Anton Veber, c. kr. kancelist v Mokronogu. Videl je držati orožnika od napadalcev. Sum je bil velik, isto tako pridušanje. Marija Bule, gostilničarica in mesarjeva soproga, izpove, da je bilo več fantov, da so res izpili šest "Štefanov", a da po njenem računu na tožena ni prišlo več kot en "Štefan". Hvalila pa sta se Rudelj in Jevševar, da se ne bo-jita orožnikov vseh treh postaj. Ker imata slaba spričevala županstva, obsojen je bil Janez Rudelj na 1 leto in Ignacij Jevšovar na 7 mesecev težke ječe. Boj med n a b o r n i k i. Med fanti, ki so bili 8. t. ni. iz Oreheka in Velike Vodenice na naboru v Kostanjevici, je prišlo, ko so se vračali domov, do boja. Anton Jevnikar je dobil v tepežu take poškodbe, da je umrl. U b o j. Dne 10. aprila večer od S. do 9. ure je v fantovski družbi nekdo na cesti zabodel 231etnega Janeza Mohorela iz Leš. Prejeli so zato Janeza Zupana iz Les. Na sumu pa je tudi nekdo drugi. Zabodeni je bil takoj mrtev. 8 0 1 e t n i mož je hotel umoriti soprogo. Iz Maribora se poroča, da so aretirali v Jelovici pri Mariboru nad SOletnega posestnika Janeza Hleba, ki je v družbi svoje dekle hotel z arzenikom zastrupiti svojo soprogo. Radi ž e n e se je ustrelil. V neki tržaški gostilni se je ustrelil Karol Minster iz Karlovea. Pred tem dejanjem je še zapisal na listek: "Dvakrat sem ušel svoji ženi, toda- obakrat me je dobila. Ta ženska me vedno muči. Sedaj grem na drugi svet prepričan, da mi tja ne bode sledila." Zopet velika nezgoda v Idriji. Poroča se: Nedelje so letos pri nas nesrečni dnevi. Dne 10. aprila se je dogodila zopet velika nesreča V zadnjem času se je začela pri nas mladina živahno voziti z biciklji. Par dni vaje, pa misli mladenič, da je že sposoben za vse umetnosti. Predvčerajšnjim je napravilo menda ve<"' mladih hieiklistov — največ "Sokolov" — izlet v Cirkno na Goriškem. Proti večeru so se vrnili ter se pro-ducirali še po Idriji. Okolu 7. ure, ko je največ ljudstva na cesti, ude-rejo še jedenkrat proti Sp. Idriji. Vozili so se drug za drugim v vrsti, kajpada z naglostjo, kar so mogli. Četrti v vrsti je vozil ]81etni France Pire. Zvonenje ni mnogo pomagalo, ker jih je toliko vozilo. Imenovani mladenič.je zavozil v dietnega upokojenega rudarja Alojzija Vidmarja ter ga s tako silo prevrnil, da je ubogi mož obležal ter v kratkem izdihnil. — Razbita mu je bila črepi-nja. Požari. V Statenbregu pri Slovenski Bistrici je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Fr. Pušniku. Zavarovan je samo za 1000 K- — V Doleni pri Ptuju je ogenj Antonu Orniku uničil hišo, gospodarsko poslopje in svinjski hlev, Štefanu Pišecu pa hišo in svinjski hlev. Prvi je bil zavarovan le za 1800 K. drugi pa za 28000 K. Zažgal je z žveplenkami Ornikov fti«- Ogenj. V Kostanjevici na Krasu je dne. 10. aprila popoludne posestniku Antonu Frančeškin pogorel hlev s senom vred. ktero je bilo shranjeno v skednju. Kravo so iz hleva še o pravem času rešili. Kako je ogenj nastal, se ne ve, u najbrže je kdo iz neprevidnosti vrgel kak ostanek tleče smodke ali cigarete v skedenj. Posestnik jc bil za primerno majhno svoto zavarovan pri zavarovalnici "Donau". Sreča pri tem je, da ni bilo vetra, sicer bi bilo več hiš v veliki nevarnosti. — Policijski uradnik — večkratni morilec. V Badcnu pri Dunaju so našli skeleta dveh umorjenih žensk. Preiskava je dognala, da storilec umora, ki se je izvršil pred 50 leti, ni bil drugi nego policijski uradnik Lichtenecker. ki je pa že pred 10 leti umrl v jako visoki starosti. — Lichtenecker pa ni umoril samo te dve ženski, temveč tudi Še -tiri druge osebe. Morilca oblast ni nikdar dobila, ker v vseh slučajih je vodil preiskavo Lichtenecker sam. Ko je bil umorjen in oropan prijatelj Lichteneckerjev. častnik Kaiser, oglasil se jc nek hlapec, češ, da je videl v oni noči Lichtcneckcrja plaziti se iz Kaiserjevc-ga stanovanja. Hlapec je dobil pozivnico k policiji, pod ktero je bil podpi an — Lichtenecker Predno je mogel hlapec priti k policiji, našli so ga. kakor Kaiserja, s prerezanim vratom mrtvega. Ko je končno izvršil še nek strašen umor v Mauru, bil je Lichtenecker vendar prijet in z njim tudi njegova ljuba. Ta je dejanje odkrito priznavala, Lichtenecker pa je tajil pod svojo službeno prisego in dolžil svojo ljubo ki je bila obsojena k smrti na-vešala. potem pa pomiloščena na dosmrtno ječo. Lichtenecker pa je bil oproščen ill dobil je zopet službo. Pohvalili s • ga celo, "da je posebno poraben". — Umrl je na Dunaju v visoki starosti. — Mnogo ljudi bi lahko pričalo proti njemu, a niso se upali, ker so se bal', da ne dožive kaj tacega. kakor oni hlapec, ki se je upal obdolžiti vsemogočnega policijskega uradnika. — Cela g r o f o v s k a r o d b i n a z a p r t a. V Berolinu je zaprli policija soprogo pobeglega grofa Po tulickega, njegovo mater in njego vega brata zaradi sokrivde na veli kili sleparijah. Grof Potidicki si j< nakopičil neizmerne dolgove ter porabljal ženo za posredovalko pri denarnih zavodih. — Razne male novi ce. — Prijeten ples. Dne 10. aprila so imeli v Miškolcu ples, na kterem je kmečki fant Csati ustrelil svojega tekmeca in svojo ljubico, ker sta skupaj plesala. Ostali plesalci so se vsled tega grdo stepli med seboj, a Csatijev brat je gostilničarki s sekiro preklal glavo. — Vojno ministerstvo in pro-ti-dvobojna liga. Med vojnim ministrom in predsednikom proti-dvoboj-ne lige se je doseglo sporazumljenje, da se neaktivnim častnikom dovoli pristop k ligi. le v častnih zadevah niso podrejeni častnemu razsodišču lige, temuč vojaškemu razsodišču. — Run na hranilnico v Plznu. Iz nepojasnjenih vzrokov se je vznemirilo prebivalstvo, češ, da je mestna hranilnica pasivna. Od 6, do 9. t. m. je vzdignilo 1027 osob 1,059,538 K. Sedaj so se vlagatelji že večinoma pomirili. Koncem leta 1902 je hranilnica izkazala vlog za 29,55-1,157 K, a mesto jamči neomejeno za vse hra-nilnične obveznosti.. Darovi. Rojak Anton Zalar v Eveleth, Minn., nam je doposlal svoto $82.10 in to je nabral med ondot-nimi znanci in domačini iz Cirkni-škega okraja za cerkev sv. Trojice nad Cirknico. Darovali so: Anton Zalar in Frank Štrukelj po $5; Fr. Štrukelj, Matija Štrukelj. Karol Korošec. Reza Bambič, Marija Štrukelj po $2; John Štrukelj in John Zalar po $2.50; Marija Korošec, Johana Zakrajšek, John Babič, Frank Ivo-šlan, John Drobnič, John Jakopin, Valentin Campa, Andrej Škerl, Fran Trampuš, Mike—Polič, Josip Brulc, Ignac Gregorič, Mike Kočevar, Al. Kotnik. John Trampuš, Josip Fran-zel, Matija Petnar, John MalenŠek, Marija Bečaj po $1; Anton Hribar, John Kotnik, John Jan2, Anton Kotnik, Josip Peric, John Žužek, Anton Reparič. Frank Steblaj, Josip Stcb-laj, Matija Steblaj, Frank Pajk. Janez Gruden, Jakob Lesnjak, Jakob Pahich, Mike Uljančič, Josip Nose, Matija Bačnil?, Andrej Bačnik, Gregor Steblaj, John Oman, Fany Lav-rič, Frank Gradiš, Josip Žitnik. Josip Rahtel, Josip Drobnič, NežaKer-že, John Peternel. Jakob Greben, J. Greben. Josip Modic, Martin Križ-man, Marija Campa, John Zaje po 50c; Marija Jane 30c; Matija Te-kavc, John Hočevar, John Kotnik. Rudolf Hrovat, John Anderšek, M. Korošec, Anton Osvalt, Tomaž Te-kavc, John Ahlin, Martin Muliich, Frank Lebah, Anton Gradišar, Gabrijel Smole, Frank Zonger, Anton Spauher. Frank Stariha, Josip Mu-stovar, John Steblaj, Andrej Mertel, Marija Jaromel, Frank Jakel, Josip Mušič, Štefan Doltar, Peter Prija-telj, Pavel Gušič, John Ahlin. John Smole. Frank Pirriat, Anton Smo-lič, Helena Smolič, Matija Perme, J. Ulbenek, Anton Ramahrep, John Tereek, J ernej Rakovic. Jernej Perme. J osi p Lenarčič, John Erjavec, John Kralič, Anton Torne, John Franeel. John Perjon, Frank Maček, Josip G rum. Karol Susteršič. Andrej Praznik. Anton Pene, Josip Zimek, Josip Virant, Johana Virant, Jolin Diliovnik, Frank Šiškar. John Vovk. Anton Novak. Frame Babnik, Josip Vovk, Anton Vovk, Frank Midan, •Fosip Natlačen, Josip Hren. Josip Gremec, G. Dcžman. Matija Dolenc, Frank Velkaverh, Josip Cup, Matija P1 nt. John Plut. John Nemenger. Jakob Nemenger, Frank Perušek, Matija Petek, Anton Sterlekar, Josip Kojenc, John Gornik, Anton Lavrič, Anton Gornik, Anton Cerar po 25c; Josip Stopar. John Jerina po 20e. Svoto smo odposlali č. g. Jakob Morcti, župniku pri sv. Trojici. Kretanje parnikov. V New Vork so dospeli: Xeekar. 2G. aprila iz Genove. Kronprinz Wilhelm 26. aprila iz Bremena z 1262 pot. Dospeti imajo: Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptons. Waldemar iz Hamburga. Barbarossa iz Bremena. Oceanic iz Liverpoola. Amsterdam iz Rotterdama. La Touraine iz Havie. Bulgaria iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. Moltke iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Princess Alice iz Bremen«. Otipi.! so: Majestic 27. aprila v Liverpool. Odpljuli bodo: Mongolian 2S. aprila v Glasgow. Bluecher 28". aprila v Hamburg. La Savoie 28. aprila v Havre. Rhein 2S. aprila v Bremen. Slavonia 28. aprila v Genovo. Arabic 29. aprila v Liverpool. Graf Waldersee 30. aprila v Hamburg. Etruria 30. aprila v Liverpool. St. Louis 30. aprila v Southampton. Finland 30. aprila v Antwerpen. Columbia 30. aprila v Glasgow. ROJAKOM V JOLIETU, ELL., in okolici priporočamo našegazastop-nika Mr. John Sustaršiča, 1208 N. Centre St. Imenovani gospod ie naš trgovski dopisnik. mr- POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležanr* ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meiri na razpolago. Nadalje vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti za točno in solidno postrežbe* Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakont da me blagovolijo vsčkrat počastil' s svojim obiskom! Mohor Mladiča 617 So. Center At., bllzo 19. nl-CHICAG0, ILLINOIS. BENZIGER BROTHERS, NEW VORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande* f o v , društvenih zastav, znakov in refirtillj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobniin nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAK! z iglastim ali gumbičnim priveskom. PiSite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vara bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 1 1QS Greenwich St., New York? V kterem t or i m vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodke in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potuj«»fi Slovenci in Hrvatje dob<5 stanovanje in hrano preti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, .New York. JacoTo 3tcan.icDn,„ 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B na vijak. Cena uram: Nikel ura........$ 0.00 Srebrna ura...... Screw navijak...... $12.00 Srebrn: jRi...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uru s 15. kamni, potem priložite $i.oo navedenim cenam: Cena , ,Fahys Cases Gold- field" jamiene 20 let: 10 Size 7 k mimo v $15.00 1<» 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 0 Size ura za da^n 5 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure se najbnljSe delo Elgin in Waltham ter jaiučene giede kakovosti. Za obile naroČbe se priporočam. Jacob Sionichp 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kujnl od gospoda J. Stnblerja v D ninth, IVI inn., 217 W. Superior St Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišč© za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Kojakom preskrbim delo, kteri delajo po ša-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Uuluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gutovo zelo dobro postreženi. 8d spoštovanjem (31 jI) Josip Scharabon, Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kuj »i ter postreži svojemu moža z lepiui kosom jMičenk«*, kakoršno dobiš pri Martin GeršiiSu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. CF1 Govori se v vseh slovanskih jezikiL. Priporoča se rojakom in drugim bratom Slovanom Martin (ieršič, lastnik. Rojaki lartfajte EDINI SLOVENSKI DriEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * * * Velja za vse leto • . $3.00 " pol leta « . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. — ...... • -___^_____ ____-_ Arabela. Spis*!« P*Tli»a Pajkert. (Dali«.) Profesor se je sedaj z grozo popra-ieval, od kod je sinoči Tzel srce in pogum, da je sprejel dvoboj, v kte-rem ga je vsled nespretnoeti čakala gotova smrt. Blagoslavljal je ugodni •lučaj, ki je odvrool tako nesrečo njemu in nezaceljiv udarec roditeljem. "Odslej pa se Hočem zopet le po svojej volji ravnati, no po tvojih ukazih, gospod Samuel", tako opomni ponosno La zravna svojo postavo. "Ukazuješ mi. ti modrijan, naj nemudoma odpotujem! Kdor je tako omahljiv, da se zavoljo "važnih opravkov" odteguje častnej dolžnost., ta nima več pravice zahtevati, da bi se pokorilo njegovim željam". In sedaj je sklenol ostati pri svojih roditeljih, dokler ne bode njegovega dopusta konec. 15. Arabelina mati je pokopana in Arabela biva zopet pri Karpelesovih. V svojej sobi cbeduje, po lastnej služkinji da si streči in po njej občuje tudi s sorodniki v hiši ter ne sprejema nikogar. Na spise od pokojne matere, ktere jej je vzela teta, bila je prve razburjene dni popolnoma pozabila. Zdaj pa, ko se jih je zopet spomnila, ni se Čutila dovolj krepke, da bi jih zahtevala od tete. Vedela je, da bi bilo prvo snidenje z njo burno in polno bridkih spominov. Da, na hud boj se je morala pripravljati; saj ne bode brez njega dosegla od tete razjasnila, zakaj so tako nečloveško ravnali z njeno materjo. Tudi na dvoboj se je spomnila, brž ko se jej je srce od žalosti nekoliko "upokojilo. In ako se je izvršal, kakšen je bil njegov izid?! Srce jej je ponehalo biti pri tej misli. In, ali ni včeraj na dvorišči cula Samuelov krepki glas? Če je pa ta zdrav, tedaj pa je gotovo profesor ranjen, ako ne mrtev! Vprašala je potem svojo služkinjo, ali je kaj novels v hiši, kaj Walde kovi delajo in enake malenkosti, iz kterih je upala pozvedeti kaj. Ko pa jej je služkinja odgovorila, da je hiši vse pri starem, samo da je prišel k sosedom v drugem nadstropji sin na obisk, ni si vedela raztolmačiti uganjke, da bi bila obadva zdrava. A dolgo ni trpela njena muka. Še isti dan da Samuel vprašati, ali jo sme obiskati. In še prej, nego se je Arabela domislila, ali bi ga sprejela, ali ne, stal je že Samuel, ne čakaje dovoljenja, pred njo. Slutil je in se bal, da bi ga ona ne hotela sprejeti; iato se je premislil in šel kar naravnost k njej. Ko ga Arabela zagleda čvrstega in zdravega, kakor vselej, prebledi.Zme-denost jo obhaja, da ne najde besed Samuelovemu pozdravu. Samuel jo nekaj trenotkov pomen Ijivo opazuje; potem pa, kakor bi se bil nečesa domislil, pristavi hitro bridko porogljivostjo in med tem se mu lice zatemni: "Uganem tvoje mi sli, Arabela. Jaz sem zdrav, kakor vidiš, ali on — on je tudi zdrav. Ni sva se bojevala. Ali ti je zdaj lažje pri srci, Arabela?" popraša jo po kratkem molčanji razdraženega glasu in z nagubančenim čelom. ArabelLn obraz se zjasni pri tej novosti. Vidi se jej, kako se premaguje, da bi ne izdala svoje radosti. Nato pa mu resno in mirno odgovori: "Ako si ti, Samuel, zabranil to nesrečo, potem je vsaj enkrat tvoja pamet prevladala tvojo strast. Sicer pa si storil le svojo dolžnost. Saj veš dobro, da še profesor ne zna orožja prijeti, ne pa, da bi se bojeval!" končuje mrzlo in se obrne od njega, češ. da mu s tem pokaže, da nima več dalje opravka z njim. Samuela je raz žalila ta hladnost in zbadljiva opazka. Kri mu v žilah zavre. Vsled tega pozabi na sklep, kterega je bil storil, ko je prišel sem. Hotel je namreč brzdati svojo prirojeno strast in z Arabelo bolj ko mogoče mimo in nežno govoriti. "Ako sem jaz storil svojo dolžnost, kakor praviš, bodeš pa t jdaj rudi ti svojo izpolnila!" odgovori s povzdig-nenim, neprijaznim glasom in gorečim licem- "Ali še veš, Arabela, kaj si mi častno obetala? — Prišel sem danes zato semkaj, da še enkrat zvem iz tvojih ust, ali si moja neveeta in ali si še" tudi pripravljena, po preteku naloženega si obroka postati moja soproga!" Arabela se pri njegovih zadnjih besedah obrne proti njemu in ga nepremakljivo gleda z jeznimi očmi. "Ali veš, kaj pomeni ta obleka?" odvrne hitro, ko on poneha, ter pokaže na črno obleko, ktero nosi. Samuel je s to opazko zvedel dovolj. Žal mu je, da se je v svojej burnosti tako nepremišljeno dotaknol važnega in za Arabelo toliko občutljivega predmeta. Kes, kterega čuti t resnici, pozna se mu na obrazil. S pobitim glasom pristavi: Tem, 'Aratala, da ni zdaj pravi Čaa spomi- njati fe tvoje obljube. Ali, saj sama veš, ti si mi dala priliko biti ljubosumnemu", nadaljuje ognjeno z nekim nemirom; "kaj ne, da kedar poneha tvoje žalovanje po materi, podaš mi roko v zakon? O, reci da, sicer zbesnim od negotovosti!" Izgovorivši hoče se Arabeli približati, ali ona se ga brani z rokami in hladnim pogledom. "Prej hočem zvedeti, zakaj je bila moja mati od tvojih roditeljev zaprta in kdaj je zblaznela", odgovori Arabela v pretrganih besedah, ker jej glas jemlje trepet. "Stoprav potem dobiš odgovor o mojej obljubi. Okoliščine, ki so nastale po mojej zaroki, jemljejo nekdanjej mojej obljubi veljavo. Sama pamet ti bode povedala, da ne more sin m učiteljev moje matere nikdar poslati moj soprog 11» "Ali tvoja mati je zblaznela, potem ko je izprevidela, kako hudo se je proti našej veri pregrešila", pripoveduje hitro Samuel. Postni je namreč nemudoma živahen, ker mu še ni Arabela konečno odrekla, kakor se je bil zbal, a tudi zato, ker hoče s tem izgovorom zakriti krivico, ktero so, kakor je dobru vedel, uči-nili njegovi roditelji njenej materi. "Saj veš, kaj bi ti dalje piikrival resnico", nadaljuje skoro šepetaje; ''greh in pohujšanje je ondaj bilo črezmerno. Tvoja mati Židinja po rodu in tvoj oče — katoličan!" Samuel ni mogel dalje govoriti. "Kaj si rekel ?" pretrga mu Arabela besedo, skoči na noge. prime ga za roko in ga z odprtimi očmi pogleda. "Kaj si rekel?" ponovi svoje vprašanje in mu neusmiljeno trese roko. "Ali lažeš? ali istino govoriš V Samuel se tako prestraši njene nepričakovane razburjenosti, da se mu kolena šibe. Ob^la ga je prvi treno-tek misel, da je menda tudi ona zblaznela vsled nepričakovane, skoro neverjetne vesti. Ali ko vidi, da ga bleda in z nemirno se vzdigujočimi se prsimi gleda, kakor da ne more dočakati njegovc-ffu odgovora, razjasni se mu v glavi, v prsih pa začuti bo lest, kakor da bi mu bil kdo nož po-noril va-nje. "Tvoj oče je bil katoličan, to je res, ali ti si vendar po materi Židinja, da veš, Židinja!" reče on poudarjajoč zadnje besede. "Čemu ponavljaš, kar že tako vem?" odvrne nato Arabela odurno in dvipne ponosno f^lavo po konei. A takoj potem povesi jo na prsi, njene oči pa se zaglobijo v tla. Samuel jo sumljivo opazuje, bojujoč se z raznimi čuvstvi, ki delujejo v njem, kakor ob hudej nevihti besni valovji na morji. Arabela se nenadoma zgane. Njeno lice je bledo in mrzlo, kakor mra-mor, samo nje oko, ktoro zdaj ne-ustrašljivo upre v Samuela, je polno ognja. Njemu se vidi, da je v teh kratkih irenotkih, v kterih se je bila deklica zamislila, dozorel sklep v njej. kto regft hoče zdaj izvršiti. (Dalja prihodnjič.) KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih od-Došljemo poštnine prost«, ako Be nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige? Spomin na Jezusa 35 ct_ Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe ev. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige bo ■ zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domaČih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Tz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadniea 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ci. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct'. Admiral Tegetthcf 30 ct. ES^^TadTsorTet^ se je obnašal ¥ Dr. R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši-lek zoper HEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGEO itd. in razne reumatične neprilike. SAflO: 25cU in SOct. v vseh lekarnah F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Pavlin, angleški slovarček 40 «t. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t. Najdenček 20 et. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi ldjukec 20 ct Repostev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 cf. Sv. Genovefa 20 ci. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovin® 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanee 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct- Kako je zerorel prozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih j. isem SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 et. Izidor, pobožni itmet 25 et. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. RABI telefon kadar dospež na kako postajo ▼ New York in ne veš kako priti k Fk. Sakseeju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Oompagnie Generale Transatiantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICG-INNSBRUK LJUBLJANA. POfeTNI PARNIKI SO t ,,L.a Lorraine", na dva vijaka-------------..... 12.000 ton, ftLa Savoie", „ „ „ ............................ia.000 „ flfLa Touraine'1, ,, „ ,, ..................................10.000 „ §,L'Aquitaine", ,, ,, „ ..................................10.000 ,, „La Bretagne",................................................................8.000 ,,La Champagne",.............................. 8.000 , ,,La Gascogne",.......................................................8.000 ,, 95.000 kocjiklh noil. «5-000 „ „ 13.000 „ „ 16.000 ,, ,, g.roo ,, ,, 9.00a ,, „ 9.000 ,, ,, Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopolndne. Parniki odpljnjejo U priitaniiča Ur 42 North River, ob Morten Btre«' : •La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Bretagne ♦La Savoie 28. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904. 20. maja 1904. •La Touraine *La Lorraine La G-ascogrne *La Savoie La Champagne 2. junija 1904. 9. junija 19<>4. Iti. junija 1904. 23. junija 1904. 30. junija 1904. W Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 6Iiyii tgeieijt; 32 BROAD WAV, NEW YORK 1 Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNE" odpljuje dne 7. maja. Spremlja potnike samo za 2. iu 3. r;izied. Holland-A nrtl "GLAS NARODA** predaja po 1 meaxt Številko: Anton Bobek, poal«Todji podružnice Frank Sakiir, 1778 St. Glair St.. Cleveland, Ohio. Okas. Dor *anc. 21* N. Cob- KT668 St., Kenoeka, Wia. John Sustariii. 1208 N. Centre St., Joliet, I1L Frank Gabrenja, f 19 Power St., Jehnstown, Pa. Ake želi kdo rojakor list predajati jaj m uliri vri wiTiiltva NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sinodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: (31dq) John Puh«. Potujočim rojakon. Na razna vprašanja glede vožd n cen francoskih pamikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej coni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi ajrent v New Torku. Vožna e železnico od HAVRE de KRANJSKjS, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE ia DALMACIJE jo tako urejena, da nimajo potniki nikakeca zadržka. PARNIKI. kteri ▼ kratkem odpljnjejo ▼ HAVRE, so sledeči: Ekspresni parnik LA SAVOIE od-pljuje dne 28. aprila ob 10. uri do-poludne. Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopo-ludne. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 12. maja oh 10. uri do-poludne. Opozarjamo toraj vse ene SLOVENCE in HRVATE ▼ meet« CleTe-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati t staro domorine, da ne sa-mude prilike ter se pravočasne oglasijo v naiej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND, O., in en* ix drvxih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogoči je pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedsi v New York, se n« snideto z našim valuxbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vgluzbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte Čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam ta pomoč. toda prepozno! FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. N. Y. 3E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Agent, City Ticket Agsat, 313 iv. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, eegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora. JOHN KRAGKER 1199 St. ( lair St.. Cleveland, 0. (HOLLAND- A M KI11Š K A f'HTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjciiinje-n držav med NEW YORKOM in R0TTERDAM0M preko Boulogne sur-^er. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, kt«ra y kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. KudeČe vino prodajam po 50c. galono; belo po 70c. Najboljši DOM ACI TROPINOVEC 4*2 galone za $12, STAR IZBORF.N DROZMK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega stm impoitiral brinje is Kranjskega, velja 12 buteljk £18. Vino je najboljšt vrst" ker je pridelana kapljica * laitnik vinogradih. Isto tako je tudi leanjč najboljše vrste, ker je na izl: kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne ttroike, posodo ne računam. Za mnogotera naročita »e priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKEkJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA II RAN A. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name ot.rne. Naše geslo toraj bodi: svop k: svoiim! Mart n Muhič, lastnik. jj) Telefon št. 59. GEORGE L. BROZIGH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ah staro < lomovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. NQ0RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton vijakom, 10,500 too. RYNDAM. parnik z dvojnim vija- kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. lladi cene glej na posebej objavljenih listinah. . Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, Krona. 1* a r n i k i o «1 p 1 j u j o j o: Iz TiOTTETIPALI A vsak