Po pošti prejeman: za »elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, Setrt , , 6 , 50 „ mesec , 2 „ 20 , 1 upravništvu prejeman: za Celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt , mesec 0 » - „ 1,70, Naročnino in Inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za pošiljanje na dom f 20 h na mesec. Štev. 229. Političen list za slovenski narod, V Ljubljani, v soboto 6. oktobra 1900. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Letnik XXVIII. Katoliško - narodna organizacija. Govoril na tretjem slovesnem zborovanju II. slov. kat. shoda prof. dr. Janez Ev. Krek. Presvetli cerkveni pastirje ! Slovensko katoliško ljudstvo 1 Moja naloga, ki mi jo je dal pripravljalni odbor, je govoriti Vam o katolisko-narodni organizaciji. Organizacija je tisto delovanje, katero zbira posamenike in jih združuje v družabna telesa. Iz posamenikov, raztresenih med seboj, dela s tem da jih skuplja, nekaj novega, nova živa telesa, organizme, kakor pravimo. Bistvo takega družabnega organizma je, da morajo imeti tisti posameniki, ki se združujejo v tak organizem, v tako novo telo, imeti neko novo misel, ki je kot posamniki nimajo, imeti morajo misel delovati za splošno korist vseh tistih, ki so v njihovi zvezi. Ce govorimo torej o organizaciji, govorimo že samo ob sebi o delovanju, ki mora biti naperjeno na splošno korist. In če govorimo o katoliško narodni organizaciji, potem pravimo s tem, da hočemo skupiti ljudi, ki niso združeni, niso zvezani med seboj, v kato-liško-narodne namene. V katoliško-narodni organizaciji hočemo tedaj zbrati naše ljudstvo zato, da bode dedovalo v splošno korist katoliško-slovenskega naroda. Vsled tega je že v samem bistvu te organizacije pobito to, kar govore nasprotniki, da bi namreč ta organizacija mogla služiti samo namenu kakega stanu ali celo kakega posamnika. (Res je!). Porabimo to priliko in protestujmo najodločneje, da bi se ti organizaciji očitalo, da služi samo v korist enega stanu ali celo v korist posamni-kov. (Viharno ploskanje in odobravanje ) To očitanje je le pesek v oči. Ce bi ta stvar res imela namen koristiti samo posa-menikom, potem ne moremo govoriti o nobeni organizaciji. (Tako je!) Gotovo pa je, da moramo pri tej organizaciji najprej in najbolj skrbeti za tiste, ki te organizacije najbolj potrebujejo. Pred vsem torej moramo skrbeti za naše delavske stanove. (Odobravanje.) Ko govorim o katoliško-narodni organizaciji, bodete edini z menoj, če pravim, da je meni naloga dana povzeti vse, kar je bilo danes, kar je bilo včeraj lepega govor jenega, to, kar se je reklo bodisi v odseku za krščansko življenje, bodisi glede na šolstvo, na umetelnost, bodi si znanost, bodi si v socijalnem oziru; vse to ima namen koristiti slovenskemu katoliškemu narodu Ako govorimo o katoliško-narodni organizaciji, govorimo torej o tem, kako bomo zbirali in združevali moči, katere bodo stre-mile za tem, da se vse to, o Čemer se je sklepalo te dni, tudi v dejanju izvede. Moj govor bo imel dva dela; v prvem hočem dokazati, da je taka organizacija potrebna; v drugem hočem pokazati, česa je treba pri taki organizaciji. I. Da je ta organizacija potrebna, nas uče vzlasti nasprotniki slovenske in katoliške misli. Nasprotujejo nam nasprotniki naše vere in narodnosti ter se boje združevanja slovenskega katoliškega ljudstva; ta strah nas najbolj poučuje, da je to združevanje potrebno. (Gromovito ploskanje in živio-klici.) Ugovor, da so pričenja po tej organizaciji gospodarski boj, ta ugovor nam svedoči, kaki nevedneži so tisti, ki ga ponavljajo. Gospodarski boj! Ali ne divja ta gospodarski boj že več kot eno stoletje? Ali ni v soci jalnem in verskem oziru razbil vse, kar nam je dragega in svetega? Aii ni ta socijalni boj že iz davna prijel našega ubogega kmeta, da se z največim trudom in z največjo težavo bori za košček kruha ? Ali ni ta boj že prej divjal, ko nam je na tisoče in tisoče ljudij pognal daleč po svetu, da propadajo na duši in telesu? Ali se ni ta boj zajedel v vse naše stanove, posebno v naše delavske sta nove in jih gmotno in s tem tudi duševno postavil ob rob pogube. (Res je !) Se li more govoriti, da naša organizacija vstvarja boj ? Hujšega boja, ki se bije že dolgo v vseh političnih in socijalnih razmerah, sploh mogoče ni. Ta boj je ob zadnji uri pokazal potrebo organizacije. Vsled po-litiškega in gospodarskega boja se je pričelo združevanje in ne narobe. Pokažimo vsaj v nekaterih točkah tiste uspehe, ki se sedaj kažejo pri naši organizaciji. Ne bom govoril o gospodarskih uspehih, o tem, da je kdo kak krajcar prihranil, da si je kdo kako drobtino pridobil, govo- riti hočem le o tistih uspehih, ki se ne dajo meriti, ki se ne dajo šteti, ki se pa živo čutijo med nami. 1) Gotovo je, da se vsled klica po zdru ževanju mnogo več na Slovenskem moli; 2) veliko več se bere, kakor se je preje bralo, 3) veliko več je smisla za javno življenje. Lahko bi vprašal in klical za priče svoje tovariše, kateri so bili v rajnkem državnem zboru (smeh!), koliko več imajo naši poslanci sedaj dela, kakor so ga imeli poprej. Ljudstvo se vzbuja in zahteva nairaznovrst-nejših stvari od svojih poslancev. 4) Vsled smisla za združevanje je postal duh vzajemnosti krepek in silen. Ce me vprašate, kaj me najbolj veseli pri delavski organizaciji, potem Vam povem odkrito, da me to najbolje veseli, da toliko ubogih ljudi, za katere se noben človek ni brigal, kateri so bili kakor kaplja na veji, zdaj glave po konci vzdigujejo in se čutijo ljudi med soljudmi na zemlji. (Živio klici, dolgotrajno pritrjevanje.) To me veseli, da se ti ubogi ljudje poznajo med seboj, da se imajo radi med seboj, da se danes delavci krščanskega mišljenja iz Ljubljane, iz Idrije, z Jesenic, iz Celja ali od koderkoli, ako pridejo skupaj, čutijo kot bratje in prijatelji! Ali se da ta čut meriti? Ali bo mogla avstrijska statistika kaj zapisati o tem? O političnih posledicah pač, toda kratkovidnost avstrijskih državnikov je tolika, da je lahko mogoče, da bodo prezrli ves ta moralen uspeh in plod krščanskega združevanja. In če me vprašat«, kaj me najbolj veseli pri kmečkem gibanju, pri posojilnicah pri zadružnem gibanju, bom ponavljal zopet: gmotni dobiček je postranska stvar, ker če so ljudje delavni in zdravi na duši in telesu, potem Vas vprašam: Kje je tista moč, kijih bode ustavila? (Odobravanje.) Glavna stvar je medsebojno prijateljstvo, ta medsebojna zveza, iz katere izvira misel, ki je poglavitna pri organizaciji: misel delovati za splošno korist. To je veselo, da kakor hitro je prodrla ta misel v ljudstvo, se je takoj pokazalo, da ljudstvo razume ta poziv, še več, da ima v svoji sredi še mnogo biserov, demantov, ki bo pripravljeni žrtvovati svoje premoženje LISTEK, Turško. Fuad paša, turški general in poslanik turške države v Madridu, je revež. Da nam ne bodejo naši liberalci očitali, da je ta trditev „klerikalna častikraja«, moramo kratko popisati trpljenje tega turškega diplomata. Mož je vse storil, kar je treba, da zastopa svojo državo na ptujem, toda turška vlada ni storila njemu nasproti, kar bi bila storiti morala. Mož je že okolo enajst mesecev v Madridu, toda niti njemu niti njegovemu osobju ni doposlala vlada plače. Ker Fuad nima lastnega premoženja, katero mu je pred leti vlada konliskovala, ko se je njegova mati omožila z nekim kristijanom, ni si mogel pomagati drugače, nego da je posegel po zelo razširjenem, mejnarodnem sredstvu v začasno ozdravljenje bolnih financ: iskal je na posodo, z drugimi besedami: delal je dolgove. Kakor trdijo izvedenci, ima tako delo dve znameniti dol)i, — namreč veselo, ko in če ga nimajo, (kar je največkrat tudi res), svoje znanje, svoj čas, svojo čast v splošno korist. Koliko, dragi moji, imamo danes na slovenski zemlji delavskih in kmečkih robot-nikov izmed priprostega ljudstva, ki so napolnjeni z ljubeznijo do ljudstva in ki delujejo in trpe za to ljudstvo! (Živeli !) 5. S tem se vrača veselje do dela, vrača se veselje do varčevanja, do napredka, pogum v trpljenju. Vsega tega ni, dragi moji, kjer ni upanja za boljše čase v združevanju ' (Tako je!) Lahko bi pokazal na vzgledih, na kolikih krajih ljudje, ki so še pred nedavnim časom živeli kot pozabljeni, brez moči kakor jetniki, kakor robovi, danes svobodno in veselo zopet dišejo in imajo smisel za svoj čas in potrebe svojega časa in smisel za napredek v vseh ozirih. Ne more se pa dovolj povdarjati, da pri tem vprašanji kat.-narodne organizacije niso naši nasprotniki glavna stvar. Ravno to največkrat zavira vsako organizacijo, ker se ljudje, kateri bi sicer po mislih bili vneti za njo, boje nasprotnikov in vedno pravijo: kaj bode ta ali oni rekel, ta bode nasproten, ta je že nasproten itd. To ne velja, mi moramo združevati prijatelje, za nasprotnike pa se ne brigati, ker organizovati ne moremo drugih, kakor tiste, ki so ene misli. Pustimo v miru nasprotnike, ne mislimo nanje in s tem ne ubijajmo sebi poguma, ne škodujmo dobri stvari in ne gubijmo časa. Ali ni naša stvar dobra? Ce je dobra, potem pojdimo za njo! (Pritrjevanje!) Pri tej priliki naj tudi to omenim, da je jako velika škoda to, da se nahajajo med prijatelji krščanskega gibanja ljudje, ki svoj nos po nepotrebnem utikajo v liberalne liste če 1 e pridejo do njih. Taki ljudje ne delajo prav. Zakaj bereš te liste, vprašam ? Oni pa pravijo: moram brati, da bom vedel vsaj, kaj nasprotniki pravijo : »Da se resnica prav spozna, mora se čuti dva zvona«. Vprašam _ takega človeka: Ali nimaš sam vesti ? Če potrebuješ zato, da svojo vest izprašaš, liberalnih listov, potem je slabo s tvojo vestjo (Odobravanje, veselost). Prvo točko sem dokončal. Katoliška narodna organizacija je potrebna. Kar manjka dokazov, si pa dodajte sami, saj imate časa dotičnik denar dobi, in žalostno, ko ga mora vrniti, posebno če ga nima. In v tej žalostni dobi nahaja se sedaj Fuad paša. Vlada ne plača niti njemu niti njegovemu osobju plače, upniki pa tirjajo plačilo. Fuad paša pa ni neumen človek, sedel je torej in popisal svoje trpljenje, ter obelodanil ta popis. »Šest mesecev,« pravi Fuad, »že moje osobje ni dobilo plače in umira lakote. Poslaništvo je v žalostnem stanu in upniki je oblegajo. Tvrdka Garrous zahteva vsak dan plačila pogrebnih stroškov mojega prednika, kateri je umrl pred enajstimi meseci Nič ne pomaga, ako vedno zatrjujem, da jih bo država plačala kmalu, takrat namreč, ko bo treba plačati tudi stroške mojega pogreba. Toda ne verujejo mi!« Videti je, da ima Fuad v prenašanje neprijetnega položaja potrebni humor. Človeku, ki premišljuje položaj Fuad paše, pridejo nehote na um bravci »Slovenskega Naroda«. Tudi oni morajo vse storiti, Kar je bravcu lista storiti treba, truditi se morajo in brati list, a zato ne dobe ničesar. Idej po listu iskati bi bilo itak zaman, razun ako se komu blodnje dolenj skega politika, kateremu so zopet predali »Narodovi« na široko odprti, ideje. Toda niti na grajo tega lista se bravci ne morejo zanesti. Kako samosvestno je nastopil »slovenski Narod« v torek, ko je priobčil članek s ponosno donečim naslovom: »Gospod Rubelli pl. Sturmfest.« Tako se vedejo veliki svetovni listi, kedar nameravajo vreči kakega ministra. Vsa stranka je bila na delu. Pridno so zbirali materijal proti neljubemu ministru. Zdaj imajo vse vkup, in kedar to pride na svitlo, takrat jo mož doministroval, niti trenutek več se ne more držati. In ta velevažni materijal priobči strankino glasilo v članku, ki ima kratek, navidezno nedolžen, a vendar pomenljiv naslov, namreč ime onega, kateremu bode članek upihnil luč ministerskega življenja. To so članki, pred katerimi se tresejo razne ekscelence. Tudi »Narod« so je zibal v torek v prijetnem snu, da bo vrgel če ne ministra, pa vsaj okrajnega glavarja. Da, da, vsi višji in nižji uradniki bodejo morali že računati s tem listom. To bo krasen čas, ko pridemo tako daleč. Toda iz tega sna zbudila ga je »Edi- nost« prav neljubo ter izpodbila vso de-janjsko podlago temu samosvestnemu članku. Se ni prišel torej čas, ko bode prva pot novoimenovanih uradnikov peljala v uredništvo »Naroda«, da se tam predstavijo v paradni uniformi. »Up je šel po vodi,« pravi pesnik. ' Tudi glede kandidatur hoče »Sl. Nar.« diktirati. Na Štajerskem so hoteli nekateri postaviti kot kandidata uradnika. Že jih je prijel »Sl. N.«, da ne uradnika, in vendar je imela »Narodova« stranka dosedaj med tremi državnimi poslanci, ki jih jo smela šteti kot svoje, dva uradnika. V sredo se je torej marsikedo smejal, ko je čital »Slov. Narod«. Smejal se je marsikdo v sredo pa tudi zaradi »Narodove« notice o najnovejšem advokatu. Ker je odprl pristaš katoliške narodne stranke odvetniško pisarno, piše »Narod«, kakor bi bili »klerikalni« odvetniki in odvetniški kandidatje kar obupani, ker se boje, da ne bo za vse zaslužka. Tako piše oni isti »Slov. Narod«, ki ravno tem »kle-rikalnimc odvetnikom in odvetniškim kandidatom vedno očita, da so klerikalni le iz do III. slov. kat. shoda dovelj. (Bučno odobravanje). II. Rekel sem v drugi točki hočem pov-darjati to, kar je potrebno za organizacijo. Tukaj prosim vas, da pazno sledite mojim izvajanjem, ker se o njih le malokedaj in redko kje premišljuje. Prva stvar je: organizacija stremi za napredkom in hoče pri ljudskem združevanji ljudi napraviti boljše, da bodo več vedeli, da bodo bolj zdravi itd. To je teženje po napredku. Pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da ima napredek dva konca ; od enega se gre, k drugemu se pride. Začetek vsacega napredka, ki se pa prav lahko pozabi, označujejo besede sv. pisma: »bpomni se človek, da si prah in da v prah se boš povrnil«. Te misli ne smemo pozabiti, naj delamo, karkoli hočemo. Drugi konec, kamor moramo priti, spoznamo po poti, po kateri moramo hoditi. Za nas katoliške kristijane je ta pot označena po besedah Kristovih: »Hodi za menoj«. Konec, do katerega moramo priti, nam kaže apostol narodov v svojem pismu do Eležanov, kjer pravi, da je to namen vseh stanov, da se snidemo vsi v jedinosti vere in spoznanju sina božjega v popolnosti moža, v meri polne starosti Kristusove. Napredek ima torej svoj začetek in tega začetka ne smemo pozabiti. Ne smemo pa tudi pozabiti, po kateri poti moremo zado-biti to, proti čemur mora težiti vsak na predek. Druga stvar za organizacijo, ki je neobhodno potrebna, je pa ta, da potrebujemo tudi pri vt,aki organizaciji te stvari, katere potrebujemo za vsako dobro delo, da tudi tukaj potrebujemo božje milosti. O tej stvari vam hočem še ob kratkem nekoliko misli izpregovoriti! Kje dobimo božjo milost v socijalnem oziru, za organizacijo, če smemo tako reči socijalno milost božjo? Na to vprašanje nam odgovarja sledeče razmišljanje : Bistvo organizacije je skrb za splošno korist. Kdor te skrbi nima, ne more spadati v nobeno organizacijo. Splošna korist ima pri Bogu veči veljavo, kakor korist za posameznika, in vsled tega je tudi popolnoma gotovo, da daje Bog tudi svojo milost pri delovanju za splošno dobro. Splošno dobro imamo v dušnem in telesnem oziru. Bog je postavil dva zakramenta, katera imata v resnici ravno namen dajati pomoč tistim, kateri naj služijo splošni koristi v duševnem in v telesnem oziru. To sta namreč zakramenta sv. mašniškega posvečevanja in sv. zakona. Zakrament sv. mašniškega posvečevanja ima namen, onim, katere posvečuje, duhovniško oblast v splošno korist in s tem tudi zvezano zagotovilo pomoči v vseh tistih slučajih, kedar se ta duhovniška oblast izvršuje. Ravno tako imajo krščanski stariši, ki se sklenejo v zakonu, namen, skrbeti za korist cele družine. kruhoborstva, le zato, da bi dobili veliko klijentov. Sedaj pa piše tako, kakor bi od »klerikalcev« še teh par »klerikalnih« odvetnikov in kandidatov živeti ne moglo. S tem je sam »Narod« priznal, da tem možem ne gre za kruhoborstvo. Seveda je »Narod« to nehote priznal in bi, če bi bil to naprej vedel, nikdar ne bil obelodanil dotične notice. Toda tudi to priznanje je veliko vredno. Zapomnili si bomo to. Čudimo se pa samo, zakaj »Slov. Nar.« ne piše že naprej, da so tudi klerikalni pisarniški uradniki v velikem strahu in v skrbeh za svoj obstanek. In ker bo kmalu toliko klerikalnih odvetnikov, kandidatov in pisarniških uradnikov brez posla in kruha, so tudi hišni gospodarji, trgovci itd. v strahu, da jim odpade lep kos zaslužka, in mogoče je, da v našem mestu, da celo v celi deželi nastane splošen strah in pride vse prebivalstvo v skrb za obstanek. Ako bo pa vse prebivalstvo v skrbeh, bodejo tudi v skrbeh liberalci, skrb, obup iu strah vladali bodo vsepovsod. To bo grozno, kajneda? Vprašanje je, če bodo liberalci potem imeli v svojih stiskah toliko humorja, kot ga ima Fuad paša v svojih. Vsled tega je tudi temu namenu primerno, da je zagotovljena iz zakramentalne milosti božje izvirajoča posebna pomoč v vseh slučajih, ki so spojeni z namenom zakonskega stanu. Iz tega torej vidimo, da imamo v resnici dve milosti, kateri ste nalašč za splošno korist ustanovljeni, dva zakramenta, katera sta nalašč ustanovljena v splošno korist. Umeljiva je torej v človeškem gibanju zveza med tema dvema zakramentoma pri prijateljih in nasprotnikih. Tam, kjerkoli se spoštuje duhovski stan zato, ker se je ohranila vera v zakrament mašnikovega posvečevanja, tam se je tudi ohranila vera v zakrament sv. zakona. Zgodovina nas uči, da vselej, kadarkoli se je začela oblast duhovska blatiti zato, ker se je zgubila vera v nadnaturni značaj mašnikovega stanu, takrat se je tudi začel boj proti jedinosti in nerazrušnosti zakona. Ako hočemo, dragi moji, ako hočemo za organizacijo virov milosti božje, potem najprej utrdimo vse to, kar more utrditi vero v zakrament sv. mašniškega posvečevanja, in kar more povzdigniti lepoto in vzvišenost krščanske zakonske zveze. Vmes med tema dvema poloma, da tako rečemo, med polom, ki pričenja na zemlji, namreč pri zakramentu svetega zakona, in do tistega pola, ki završuje tam pri Kristusu, najvišjem duhovniku, med tema dvema poloma se vrše vse organizacije. Izvirati morajo iz rodbine, pričeti se morajo v rodbini, zvezane morajo biti z rodbino, težiti morajo pa po tem, po čemer teži mašniški stan, po svojem poklicu. Vse, naj se imenujejo posojilnice, naj se imenujejo bratovščine, zadruge, bralna društva, sploh vsaka zveza med ljudmi, kakoršna koli, ki hoče služiti splošni koristi, mora biti v tesni zvezi z rodbino, mora se torej skrbno varovati vsega, kar bi rodbino in njeno vez na zemlji razrušilo. Sem pa ne spadajo samo posojilnice, sem ne spadajo samo zadruge, semkaj spada tudi organizem naroda, semkaj spada tudi organizem države; država in narod sta namreč tudi prišla iz rodbine. Če se torej potegujemo za splošni blagor, naj si bo za omiko, ali da damo našemu ljudstvu po ceni kredit po posojilnicah, če se brigamo za skupno razpeča-vanje v zadrugah, če se bojujemo za narodnost ali če politikujemo, vselej moramo to delati v soglasji z rodbino in z rodbinskim namenom, pa tudi v soglasju z namenom, ki ga ima duhovniški stan. Če se iztrga iz tega soglasja kak ideal, naj bode sam še tako lep, recimo ljubezen do narodnosti, pa-trijotizem, potem se omaže in boj zanj zaide na napačna pota. Ce pa stojimo na ti podlagi, potem ni mogoče, da bi ne našli, če tudi zaidemo za trenotek s pravega pota, prave smeri. V ljubezni do rodbine in v zvezi z rodbino z namenom, ki ga ima duhovski stan, vidimo uresničenje, obrambo, izvor vseh idealov. V ljubezni do domače hiše, v ljubezni do očeta in matere, v ljubezni, ki jo imajo otroci do očeta, do matere med seboj, v tem tiči tista moč, ki človeka dviguje, do zadnjega dihljeja, ako ni popolnoma nravno propadel. Ljubezen do domačih tal, napo-jenih s znojem, krvjo naših prednikov do materinega jezika izvira iz domače hiše, iz smisli za rodbinsko zvezo. Bog, ki daje socijalno milost v zakramentu svetega zakona, krepi s svojo milostjo našo ljubezen, do jezika, daje svojo milost, ko ljubimo svojo domovino in se borimo zanjo, daje svojo milost, ko delujemo v smislu splošne koristi. V konečnem razvoju pa se strinjajo vsi ti nameni v namenu, ki ga ima zakrament sv. mašnikovega posvečevanja. Eno točko hočemo še posebej premisliti, tisto točko namreč, ki se mi zdi, da nam razlaga vspehe naše organizacije in ki nam bodi naša svitla zvezda in zagotovilo največjega napredka : Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja in zakrament svetega zakona, ki sta, da tako rečemo, socijalna zakramenta, ki delita socijalne milosti, milosti za pomoč pri delovanju za splošno korist, ta dva zakramenta sta še posebej združena. Zakrament svetega reda, svetega mašnikovega posvečevanja ima, kakor uči sv. Tomaž, za namen sv. Rešnje telo in krog svetega Re-šnjega telesa, krog Evharistiie so razvrščeni vsi ti redovi, naj si bodo tisti, ki so pričetek zakramenta svetega mašniškega posvečevanja, naj si bodo tisti, ki imajo že zakramentalni znak. Vsi ti redovi imajo svojo vrsto po tistem razmerju, ki ga imajo do sv. Rešnjega telesa. Središče duhovniške oblasti in s tem tudi socijalnega delovanja, središče socijalne sile duhovniškega stanu je Evharistija, je sv. Rešnje telo Zakrament svetega zakona je, kakor vemo, podoba zveze Kristusove z njegovo cerkvijo. Ta zveza ima pa svoj javni, vidni simbol zopet v Evha-ristiji, in tako vidimo, da je tudi tukaj ravno tisto središče, ravno tisto posvetilo, ki je središče mašniškega stanu. Evharistija je torej središče vsega socijalnega delovanja, izvor vseh socijalnih milostij. V zvezi s pravo katoliško-narodno organizacijo prodira češčenje Evharistije z elementarno silo naprej (Dobro ! Plosk!), ni se čuditi temu, kar gledamo danes pred seboj. Če torej ponovimo svoje misli, moramo reči: Katoliško-narodna organizacija težiti ima za tem, da se deluje za splošno korist ka-toliško-narodnega ljudstva. Ta katoliško-narodna organizacija je potrebna; zanjo sta pa potrebni 2 stvari: 1. Pravi smisel za napredek, treba je poznati začetek, pot napredka, smer, konec napredka. 2. Potrebna je Božja milost. Ta Božja milost nam je obljubljena, nam je dana v dveh svetih zakramentih : v zakramentu svetega mašnikovega posvečevanja in v zakramentu svetega zakona. Središče je Evharistija, evharistiški Kristus, in s tem je združeno tudi češčenje Božje matere. Ena stvar, katera naj nekako označuje težnje naše organizacije, njen začetek in njeno smer, pa nam bode jasna iz tega razmišljanja : Zakrament svetega zakona je, kakor sem dejal, začetek vsakega socijalnega delovanja. Sv. Tomaž ima v svoji »Summa« z ozirom na zakon med drugimi tudi to vprašanje: Ali zadržuje sužnost sklepanje z&kona? Ako se kdo oženi s sužnjo, tako odgovarja, in ne ve, da je sužnja, ne velja zakon, in sicer: »Sužnost je nekaj, kar se samo po sebi odbija, med tem, ko je to, po čemer teži zakrament svetega zakona, to, kar se samo po sebi želi«. Suženjstva v starem smislu ni več, toda samo v tem smislu, da nima več moderni suženj okovov, verig na nogah, na glavi, na jeziku jih pa ima (Pritrjevanje 1). Hoditi smejo okrog, ako med potom lakote ne umirajo. Okove so jim z nog vzeli, toda vse druge so jim pustili in še stokrat hujše naložili. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) Socijalno blagostanje, splošna korist je nekaj, po čemur se samo po sebi teži, in vsled tega je temu sužnost najbolj nasprotna. Najprej je potrebno delovanje za svobodo v gospodarskem, za svobodo v političnem oziru. Sužnji niso v nobenem oziru za rabo. Ako hočemo delovati, uspešno delovati v socijalnem oziru, v gospodarskem, v političnem oziru, ako hočemo uspešno delovati v verskem oziru, ki krona vse te ozire, potem moramo najprej streti okove robstva, ki tlačijo naše ljudstvo, in kdor ima to prepričanje, bo šel na delo, ta bo šel veselo zopet nazaj domu in bo deloval zopet kakor dozdaj, da se oživi ta organizacija, kjer je še ni, da se pokrepi, kjer je že, in da se vedno z božjo milostjo spopolnuje v zvezi s češčenjem sv. Rešnjega telesa. Začeti je treba na tleh, začeti je treba na zemlji, zvršilo se bo v nebesih. Pri tem si bodemo vedno v svesti besed našega pesnika, katerega stoletnico ravno letos obhajamo, pesnika, ki je po hudih bojih prišel do dušnega miru, ki ga nam javlja v svojem sonetu, in s katerim posvečuje Čopovemu spominu »Krst pri Savici«, v besedah, ki govore o minljivosti vseh posvetnih organizmov: »Minljivost sladkih zvez na svet' oznani, Kak' kratko je veselih dni število, Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče onstran groba v prsih hrani«. (Burno odobravanje.) Potreba znižanja pristojbin pri prenosu premoženja. Predaval na shodu I. društv. hišn. posestnikov v Ljubljani dr. V. Grego r i č. (Konec.) A tudi najmanjši posestniki, ki si kupijo posestvo pod 5000 gld., morajo plačevati še vedno pristojbino 3 %, torej več nego doslej pri posestvu, katero je kdo posedoval 6 let, in skoro ravno toliko, kakor poprej pri posestvu 8 let. Tudi pri teh najmanjših posestnikih bi torej pristojbinski erar v najslabšem slučaju ničesar ne izgubil. Te pristojbine uživajo tudi zakonito prednost pri rubežni. Pri tem trpi torej tudi realni kredit, ker utegne pri hitrem menjavanju posestva in, ako niso plačane pristojbine, sicer dobro uknjižena tirjatev trpeti škodo. Prenosne pristojbine v Avstriji presega samo še Francoska. Na Ruskem znašajo 1 %, na Saksonskem 010%, na Virtemberškem 1'2% na Angleškem 0-50%. Vrh tega so pristojbine pri izpremembah davek, ki je brez vsake jednakomernosti obdavčenja vseh prizadetih davkoplačevalcev. Navadno so najpremožnejši krogi, pri katerih se najredkejše posestvo menjava in katere te pristojbine prav redkokedaj zadevajo. Dočim ostajajo hiše po 20—30 let v istih rokah, pridejo druge prav dostikrat, celo v jednem in istem letu na prodaj, pri čemur se pa prav nič ne ozira na zadolženost, ki je v takih slučajih že skoro običajna, in na ta način se uniči večkrat zadnji ostanek premoženja prejšnjega posestnika, s tem pa seveda tudi njegova davčna moč, ker kupec se ozira že takoj pri pogajanju za kupno ceno na visoke pristojbine. V neštevilnih slučajih je vendar potreba, ki sili k prodaji, in lahko bi se trdilo (razven pri dedščinah), da morajo plačati velik del pristojbin pri menjavah posestva manj premožni posestniki na potu preložitve. Ako se že torej nočejo te pristojbine pri prodajah popolnoma odpraviti (kar bi bilo z oziroma na že itak neizmerno obremenitev hiš in posestva v Avstriji pravilno), bi se moralo ozirati v prvi vrsti na veliko razliko razmer realnega posestva v celi državi. Te razmere niso in ne ostanejo niti v taistem mestu jednake, kaj še-le v celi monarhiji. Cvetoči kraji z dobro železnično zvezo, kjer se mora računati na podraženje najem-ščine, kakor tudi zlasti ugodni objekti morda prenašajo višje pristojbine. Tam pa, kjer se prebivalstvo ne množi ali kjer preti vsled neugodnih razmer propad, kjer škodujejo klimatične in elementarne razmere, kjer so velike doklade, itd., tam trpi tudi realitetni promet, in z visokimi pristojbinami se razmere le še poslabšajo. Dr. Schaffle pravi o tem: „Popust in polajšava pri poslopjih je bolj potrebna preosnove, kakor odprava zemljiškega davka. Nasprotno pa se morejo pristojbine od poslopij zlasti v velikih mestih zmerno kot občinski davek bolje osnovati. Tukaj se gre namreč pri večjih objektih večinoma bolj za špekulacijo. Občine, v katerih se hišno posestvo dostikrat menjava, pač ne morejo plačevati za druge občine, v katerih je posest stalna. Čas pogostne menjave imobilij v večjih mestih je tudi čas največjih izdatkov za nova pota, prekope, vodovode itd. Naposled bi se bolj gotovo izvedla misel, da se odredi kot pristojbina večji znesek pri onih nakupih, kjer je temeljna glavnica večja. Občina naj ima slednjič pravico do dela te pristojbine, ker je rastoča vrednost nepremičnin posledica lokalnega dobrega gospodarstva." Pristojbine od nepremičnin naj bi se torej jemale le v nizki meri in to iz davčno-političnih vzrokov. Tam pa, kjer morajo lokalne razmere opravičevati povišanje te pristojbine, naj se prepuste ti dohodki pravično občinam v obliki nekake doklade na te pristojbine. Politični pregled. V Ljubljani, 6. oktobra. Kandidatura barona Dlpaulija v 5. skupini odklonjena? V nedeljo, dne 30. m. m. se je vršil v Bolzanu shod katol. polit, društva za Bolzan in okolico, katerega se jc po poročilu „Brix. Chronik" udeležilo 70 volivcev-zaupnikov. Shodu je predsedoval profesor veronauka Thaler. Na tem shodu je bila baje soglasno odklonjena kandidatura barona Dipaulija, ni se mu pa določil namestnik, marveč zborovavci so se zjedinili v tem, da se poprej dogovore z ostalimi volivnimi okraji. Določili so pa načela, po katerih se je ravnati bodočim zastopnikom. Postaviti se smejo prvič kot kandidatje le možje pristno katoliškega prepričanja, katero bodo vsikdar pokazali tudi v dejanju. Drugič morajo biti povsem neodvisni od \^ade, biti morajo dobri Nemci ter iti skupaj z ostalimi nemškimi strankami, ne smejo pa imeti zveze z liberalci. Delati morajo na to, da se v parlamentu zjedinijo vse krščanske stranke, in skrbeti, da se v celoti izvrši gospodarski program stranke. Ostati morajo konečno v vedni dotiki s svojimi volivci. — Poročilo o shodu pa docela molči, v čem se je Dipauli pregrešil, da ni več sposoben za zastopnika v peti skupini. Bržkone je mož preslabo zastopal nemško stvar. Dr. Lueger kandidat v peti skupini. Zaupniki krščansko-socijalnc delavske organizacije v tretjem dunajskem volilnem okraju so, kot smo včeraj omenili, soglasno odobrili kandidaturo dr. Luegerja za peto skupino v tem okraju. Ta sklep je dokaz, da v vodstvu dunajske kršč.- soc. stranke ni nikakega nevarnega razpora, akoravno objavlja kandidat Wedral neko odprto pismo na župana dr. Luegerja. Škofovska posvetovanja se vrše, kakor poroča dunajski „Vaterland", pričcnši s 6. novembrom na Dunaju pod predsedstvom kardinala-knezonadškofa dr. Grusche. Gotovi krogi pričakujejo, da izide nekaj dnij po sklepu konference skupen pastirski list vseh avstrijskih škofov, kakoršen je izšel pred volitvami leta 1897. Držatmozborske volitve in trgovinske zbornice. Koncem tekočega leta poteče večinoma vsem trgovinskim zbornicam postavna funkcijska doba in ker so v prvih dneh januvarija na dnevnem redu volitve poslancev v državni zbor, jih te ne bi mogle izvršiti. Vsled tega je vložilo že več trgovinskih in obrtnih zbornic vlogo na ministerstvo, naj bi podaljšalo njih funkcijsko dobo do konca junija 1901, ker jim nikakor ni mogoče pravočasno izvesti volitev novih zborničnih članov, ki bi si potem izvolili zastopnika v državni zbor. Kaj ukrene v tem oziru osrednja vlada, dosedaj še ni znano. Deželni zbori se snidejo po poročilu „Moravske Orlice" še v tem letu k rednemu zasedanju. Iz verodostojnega vira ve namreč ta list poročati, da se snidejo deželni zbori Nižje Avstrije, Češke, Galicije in Bukovine k rednenu zasedanju v oktobru ali novembru, ostali zastopi se pa snidejo h kratkemu zborovanju tik pred Božičem, da dovolijo nekajmesečni budgetni provizorij. Normalno zasedanje teh zastopov se pa prične po za-vršenih državnozborskih volitvah. Čehi in južnotirolsko vprašanje. Z odgovorom ministerskega predsednika na zahteve tirolskih Lahov so Čehi precej zadovoljni in le žele, da bi bil jednak odgovor tudi naslovljen na češke Nemce. Ministerski predsednik, pravi neki list, naj spremeni samo naslov svojemu odgovoru in naj zapiše mesto »deželni zbor v Inomostu", deželni zbor v Pragi, pa bi bilo kmalu in brez nevarnosti rešeno češko vprašanje. Vse se namreč zlaga od besede do besede. Tudi našim Nemcem gre samo za administrativno, pozneje pa tudi politično ločitev dela češke zemlje, da se s tem ločijo od Avstrije in priklopijo rajhu. Dva nameravana napada. Rumun-ska kraljica ter predsednik severoameriških zveznih držav Mac Kinley sta bila te dni po poročilu listov v precejšnjem strahu. Obema so namreč pretili anarhisti z zavrat-nimi napadi. Rumunsko kraljico, ki je bivala tc dni na obisku svojih sorodnikov v Segenshausu pri Neuvviedu, sta zasledovala dva rumunska anarhista. Kriminalna policija je pa napad takoj preprečila; anarhista sta ušla, kraljica se je pa takoj vrnila proti domu. — Mac Kinlcyu pa strežeta po življenju dva Brescijeva prijatelja Italijana, ki sta nameravala izvršiti napad v Cantonu. Policija v;Chicagi je pravočasno zasledila zaroto in storila vse potrebne korake, da se prepreči anarhistiški načrt. Predsedniku Mac Kinleyu niso ničesar sporočili o odkritju zarote in torej mož ni v tolikem strahu, kakor pa rumunska kraljica. Turhki poslanik v Madridu oblegan. Hudo se godi zastopniku turškega sultana v Madridu. Isset-Fuad paše sicer ne zasledujejo kitajski bokserji, marveč nanj prežo mnogoštevilni upniki, ki se boje, kot smo že poročali, da bi jim ne odnesel več jih in manjših svot. Temu žalostnemu sta nju pa ni kriva, kakor pravijo v Madridu, njegova lahkomiselnost in zapravljivost, ker si privošči le to, kar neobhodno potrebuje, marveč temu je kriva le njegova vlada, ki se odlikuje po vsemu svetu znani lastnosti, da ne plačuje rada svojih uradnikov in vojakov. — Moje osobje, piše poslanik v javnem pismu na sultana, ki ga objavlja v raznih madridskih listih, že šest mesecev ni dobilo plačila, lakota mu preti vsak dan bolj, upniki so pa pred durmi. Niti stroški za pogreb mojega prednika pred 11 meseci niso poravnani. Mož sedaj pisateljuje, da si s tem prisluži nekaj novcev, toda tudi tega mu sultan ne privošči, ker mu jednostavno zapleni vsa njegova dela. Tako vzorno skrbi turška vlada za svoje uradnižtvo. Tedenski koledar. Nedelja, 7. oktobra: 18. pobink. Rožnivenška. Marcij p. sp.; evang. : Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. — Ponedeljek, 8. oktobra: Brigita vdova. — Torek, 9. okt. : Dionizij šk. — Sreda, 10. oktobra : Frančišek Borg., Gereon m. — Četrtek, 11. oktobra: Justina d. — Petek, 12. oktobra: Maksimilijan škof. — Sobota, 13. oktobra: Edvard kralj. — Solnce izide 10. oktobra ob 6. uri 17 m., zaide pa ob 5. uri 17 minut. — Lunin s p r e m i n : Ščip S. oktobra ob 2. uri 16 minut zvečer. — Musicasacravna deljo, 7. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa »Panis angelicus«, zl. Friderik Koenen, graduale in olertorij Anton Foerster. V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 10 uri (nova maša): In strumentalno mašo v G-duru zl. Ig. Hladnik, graduale »Propter veritatem« zl. A. Foerster, ofertorij »In me gratia omnis via« zl. Fran Gerbič, »Veni sanete Spiritus« zl. dr. E. Frey, »Te Deum laudamus« zl. Ant. Foerster. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. oktobra. »Slovenski Narod« in štajerski Slovenci. Iz Celja se nam piše: Časi, katerih smo se tako hudo bali, so napočili. »Slov. Narod« začel je hudo gonjo proti edinosti štajerskih rodoljubov. Kdor se hoče o tem prepričati, naj čita številko od 3. oktobra. Udeleževal sem se shoda zaupnih mož v Celj u in nenavadno zadovoljno sem ga zapustil, kajti očito jo bilo, da so štajerski slovenski rodoljubi duhovskega in posvetnega stanu edini, da so ednih mislij v tem, da nam je pred vsem gledati na to, kako moremo svojo narodnost rešiti. Seveda tudi pri shodu ni manjkalo elementov, ki imajo nekak »horror« tudi pred najbolj zaslužnimi rodoljubi duhovskega stanu, ki bi z eno besedo radi imeli pri nas tiste razmere, kakor so na Kranjskem. A gorje nam, če bodo zmagali. Zgubljeni smo! To sprevidijo naši zaslužni vodje, kakor dr. Sernec, dr. Ilrašo-vec in dr. Dečko. Zato hočejo tudi s tem za štajerske Slovence prtzaslužnim stanom v miru in v slogi živeti. To pa »Slov. Narodu« in priseljenim Kranjcem ni prav. Gospod dekan Žičkar, o katerem ni nobeden tajil, da je bil eden najdelavnejših in naj-vestnejših poslancev, ne sme več v peti ku-riji voljen biti. Zakaj ne ? Zato ne, ker je neki Dolinar v Vrtnih ulicah povdarjal, da je duhovnik. In kako prevzetno je ta gospod govoril! Že od nekdaj je on »cnfant terrible« celjskih Slovencev, a ta dan je prekosil samega sebe. Dozdevalo se mi je, kakor da bi bil deset let pri kranjskih liberalcih v šolo hodil. »Berks ne sme več voljen biti in tudi Žičkar se mora umakniti iz V. kurije.« To svojo propozicijo je zagovarjal tako ne-ukusno, da bi bili gospodu Hribarju bolj- šega zagovornika želeli. Vspeh Dolinarjev je bil pa tudi primeren: Berksova kandidatura je bila sprejeta jednoglasno, svojemu varovancu gospod Dolinar pa niti absolutne večine ni mogel pridobiti, dasi je zagovarjal v obče jako zaslužnega rodoljuba gospoda Dra-gotina Hribarja. Gospodu Hribarju pa tukaj odkrito povemo, da mu ne bo njegovi kandidaturi v peti kuriji nič bolj škodovalo, kakor njegovi pristaši, ki se oglašajo v »Slovenskem Narodu«. Tega lista se bomo mi varovali, kakor kuge, kadar bo pisal o štajerskih razmerah in nam kakega kandidata priporočal. Proti volji duhovščine še ni in tudi ne bo nobeden kandidat v štajerskih Slovencih zmagal; to naj si gospod Hribar zapomni. Če bo pa začel zgago delati, kakor kranjski liberalci, zadel bo na hud odpor pri vseh poštenih štajerskih rodoljubih. Jaz osebno nikakor ne dvomim o njegovih sposobnostih za poslanstvo. Pametno bi tedaj bilo, da bi so z merodajnimi krogi zedi nil, ne pa skušal z glavo skozi zid prodreti. Tako se bo ohranih sloga in izostal bo nepotrebni volilni boj. Našo prezaslužno duhovščino naj pa »Narod« pri miru pusti. Ali ni dosti, da jo »možje« a la Ambrožič dan na dan obirajo? Ali se mora tem »možem« res se človek pridružiti, ki hoče veljati za poštenega Slovenca? O kandidaturi v peti kuriji nam s Štajerskega piše odličen rodoljub : Na zaupnem shodu v Celju so torej g. D. Hribarja predlagali za kandidata v peti kuriji proti gospodu Ž i č k a r j u. Ta kandidatura nas je presenetila, ker nam je še v živem spominu odpor proti njej pred tremi leti. G. Hribar je takrat na zaupnem shodu volilnih mož sam izprevidel, da je nemogoč, ter se je slovesno odpovedal kandidaturi in tako varoval disciplino. In sedaj je ta kandidatura proti g. Žičkarju še neumestnejža. G. Žičkar je bil kot poslanec neumorno delaven in požrtovalen, to mu morajo vsi priznati, ki nepristransko presojajo njegovo delovanje. In ravno vsled tega je med širšim občinstvom na Sp. Štajerskem postal jako popularna oseba. Glede gosp. Hribarja pa »Narod« sam več ne prikriva, da je njegove gore list in da se je ravno po njem v prvi vrsti zanesel med štajerske Slovence kranjski liberalizem in med rodoljube neka ne-zaupnost in needinost. To je tukaj dobro znano, a smo dolgo molčali zaradi ljubega miru. A molčati ne smemo več, opozoriti moramo o pravem času naše merodajne može na slabe posledice g. Hribarja kandidature. Vemo dobro, da ima g. Hribar svoje pristaše, ki ga podpirajo. Vemo tudi, da je g. Hribar vabil župane v župansko zvezo in da jih je nekaj dobil. Toda ogromna večina županov mu ni šla na limanice, ker mu ne zaupajo. In to je glavni razlog, da naj g. Hribar odstopi od kandidature v peti kuriji in tako dokaže narodno požrtovalnost in disciplino. Celjski zaupni shod je prepustil konečno besedo volilnim možem, ki bodo gotovo vedeli ceniti zaslugo dosedanjega poslanca g. Zičkarja. Volitveno gibanje na Štajerskem. Iz kozjanskega okraja nam pišejo: Kakor poroča današnja »Domovina«, se je sklenilo na zaupnem shodu v Mariboru, da se dogovorijo politična društva v Mariboru, Celju, Ptuju in Ljutomeru ter po potrebi skličejo skupno zaupni shod, na katerem se pojasne vse nejasnosti, torej tudi glede kandidatov. Mi odločno protestujemo proti temu, da bi o kandidatih in sploh o vseh volitev se ti-čočih zadevah za Spodnji Stajer odločevala samo ta društva, ker so na Spodnjem Štajerskem še druga politična društva, n. pr. naše kozjansko. Mi naj bi torej po želji gotovih gospodov samo delali, drugi pa samo-oblastno zapovedovali in sklepali. Zahtevamo torej odločno, da se vpoštevajo pri tej akciji vsa slovenska politična društva. Osebne vesti. Vodja okrajnega glavarstva v Brežicah, Julij pl. Vistarini, e imenovan okrajnim glavarjem. — Nad-komisar pri celjskem okrajnem glavarstvu, Al. pl. Krie huber, je imenovan tajnikom pri graškem namestništvu. — O. Kordin in dr. Bogdan Stepančič sta imenovana koncipistoma v področju graškega namest-ništva. — A. Uršič je imenovan deželnim okrajnim živinozdravnikom v Št. Jurju ob južni železnici. — Umrl je nocoj v Ljubljani, kjer je bil na dopustu, montanski in-žener Julij Endlicher. Tržaški Slovenci se pripeljejo jutri ob '/,10. uri dop. v Ljubljano. Kličemo jim: Dobro došli! Želimo, da bi sc jim bivanje v Ljubljani omililo. Proti akademiški svobodi. „Novice" pišejo: Silne svote se razdele vsako leto mej slovenske, zlasti mej kranjske visoko-šolce, in vender se vrne razmeroma prav malo dijakov s prestanimi skušnjami z visokih šol, in vender se poizgubi toliko dijakov, da je strah. Bachus in Venera ubijata tudi našo slovensko visokošolsko mladino in sicer v veliki meri. Kranjska bi lahko mnogo inteligence eksportirala, lahko bi z inteligenco preskrbljevala vse sosedne slovenske pokrajine, a žal, da še sama sebi ne vzgoji potrebnih moči, žal, da se še toliko visokošolcev ne vrne s pričevali o prestanih izpitih, da bi zasedli domača mesta. Mi se ne strašimo povedati, da je na razpolaganje samo jedno samo sredstvo, s katerim bi se dalo češčenjc Bakusa in Venere mej visoko-šolci vsaj ublažiti in omejiti, in to sredstvo je utesnitev osebne ali bolje rečeno akade-miške svobode visokošolcev. — Res čudne so te besede v listu, katerega urejuje »Narodov" urednik Malovrh, mož, ki dan za dnem smeši krščansko-misleče slovensko dijaštvo, ker to dijaštvo raje dela in se uči, namesto da bi sledilo na polzko pot ostalemu slovenskemu velikošolskemu di-jaštvu. Naše mnenje je, da tudi utesnitev akademiške svobode ne bode pomogla do boljših razmer mej slovenskim dijaštvom. Ne jemljite dijaštvu krščanstva, ne trgajte iz mladih src vzvišenih krščanskih idealov, pomagajte nam pri delu, da prošine tudi slovensko učečo sc mladino duh krščanstva, pa bodemo imeli dovolj delavne slovenske inteligence. Sedemdesetletnico cesarjevo je praznovala šola v Št. Jurju pri Kranju dne 4. oktobra prav slovesno. Že na predvečer je bila šola lepo razsvetljena ter se je pred šolo med pokanjem vaškega topa zažigal umeteljni ogenj. Dne 4. okt. je bila ob 8. uri slovesna šolarska maša, po maši pa v učilnici II. razreda dnevu primeren govor nadučiteljev, ki se je končal s slavaklici na cesarja in s cesarsko pesmijo. Po končanem oticijelncm delu se je nameravalo iti v bližnji gozd, kjer bi se bilo igralo in otroke pogostilo. Ker pa je obilni dež izlet in veselico na prostem preprečil, ostali so otroci kar v šoli, kjer so se zabavali in pogostili z vinom in jestvinami. Slednjič se je izvršil srečolov, pri katerem je dobil vsak otrok brezplačno številko na dobitek raznega šolskega blaga. Zadela je vsaka številka, tedaj je bilo na ta način obdarovanih vseh 160 otrok. Da se je veselica tako sijajno obnesla, je prva zasluga tukajšnjih mladino-ljubov, ki so v to svrho darovali izdatni znesek 93 K 20 h. Šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost, blagim šolskim prijateljem darovalcem, kakor tudi vsem drugim ki so pri veselici sodelovali, v imenu šolske mladeži tem potom izreči najiskrenejo zahvalo. Odlikovanje Na svetovni razstavi v Parizu je ravnatelj tukajšnjih obrtnih šol, g. Ivan Subic, dobil srebrno svetinjo kot sotrudnik pri odboru za gospodarstvo in lesno trgovino. Kranjski deželni muzej je dobil na razstavi „grand pri.\" za razstavljene ribe in muzejski preparator g. S c h u lz bronasto svetinjo. Poročil se je g. Janko Raj ar, c. kr. živinozdravnik v Litiji z gospodično Minko Črne iz Ljubljane. Slovensko gledališče. Sinoči so predstavljali opero »N i k o 1 a Š u b i č - Z r i n j s k i«. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo je bilo s predstavo vrlo zadovoljno. Na čast tržaškim gostom se jutri opera ponavlja. Vstopnice za to gledališko predstavo prodajale se bodo tržaškim posetnikom jutri, v v nedeljo popoldne med. 2. in 5. uro v N a r o d n e m domu, na kar posebno opozarjamo naše goste iz Trsta in okolice, da si pravočasno vstopnice preskrbe, ker bi se sicer prigoditi moglo, da bi pri večerni blagajni vsled velikega obiska, katerega je pričakovati, eventuelno ne dobili več vstop- nic v gledališče. Splošna razprodaja vstopnic pa je nadalje od '/»6. ure naprej pri blagajni v gledališču. Da se čestitim gostom iz Trsta in okolice omogoči po gledališki predstavi kratek odmor in čas za večerjo pred odhodom s polnočnim vlakom, je začetek operne predstave izjemoma določen na 6. uro zvečer. Konec predstave bo ob 749. zvečer. — V t o r e k, 9. t. m. uprizori se prvikrat na slovenskem odru igra »Sedem g a v r a n o v«. Služba vodje v Marijaniiču je razpisana. Prošnje na g. dr. Ivana Tavčarja, glavnega urednika „Slovenskega Naroda". — Pričakujemo, da bode natisnjen ta inserat v današnjem „Slov. Narodu" po sinočnjem članku, v katerem napada začasnega vodjo gel se 8am * pi8arn0t od kodpr go ^ Ijalt domov-. _ Samomor v tukajšnji domobr anski vojašnici. Kakor ču- jemo, ustrelil je dane8 v vojaSnici nekj brambovec. Vzrok in ime neznano. Trgatev Iz Planine pri Vipavi se nam piše: »1 Utečeni teden smo iraeli pri nas trgatev. Na obrazih naših Planincev brala se je zjkdovoljnost in sreča. Koliko zahvalnih vzdihov vzkipelo je proti nebu! In kako tudi ne! Saj je Večni oblagodaril letos Pla-nince na izreden način. Trte so se šibile pod težo krasnega in zrelega grozdja. Celih 2o let pravijo, že ni bilo take letine. Zato so Planinci pridelali letos veliko veliko najboljšega vina. Le ena skxb še tare nas namreč radi bi svoj pošten, pridelek tudi v Marijanišča dr. Evge^ LampTu ^ ^n dZr spZi'^ ^ V je „tudi kandidat-' ter da nikakor ne more f» ZL - TL** ™^ ^ ^ Kra»j«< je „tudi kandidat" ter da nikakor ne more postati vodja Marijanišča, ker je dokazal svojo nesposobnost s tem, da je nastopal na katoliških shodih ter je radi tega strašno — »kompromitiran." Gospod dr. Tavčar! Resno se bojimo za Vaše zdravje. Vi hočete ukazovati, kdo naj postane uradnik, kdo bodi povišan v službi, imenovan župnikom ali dekanom, in sedaj hočete nastavljati še vodjo v Marijanišču. Ali veste, kako se pravi taki bolezni? V Celje je prišlo, kakor poroča domovina", osem nemških avskultantov, da se učijo slovenski. Na umetniško razstavo v Ljub Ijani hočejo štajerski Slovenci dne 2H m. deljek dne 8 t TI ^V™ V P°ne' prirediti izlet. V ta namen bi se morala raz- l . ' • ^ °tv°r!. tukaJ*"Ja tvrdka , • ----- r- "»»B« ivioiijci, in drugi, prihitite k nam, postrežemo Vam z izvrstno kapljico po pjav nizki in zmerni ceni. Tudi nova cesta »a Planino je dobro izpeljana in popolnoma dodelana«. Sest novih zvonov je bilo danes posvečenih v livarni M. Samasse. Brez komentara. Prva slovenska tovarna pletenin uporablja za poslovodjo gospoda Maxa G r ti n I e r • ja iz raj ha in kot agenta Žida Jekel a. Tovarna je, kot znano last gospoda Drag. Hribarja v Celju. Svoji k svojim! Prvega kljunača je včeraj v mest nem gozdu ustrelil g. L. Praunseiss. Otvoritev nove trgovine V pone prirediti izlet. V ta namen bi se morala raz stava podaljšati. Skrb „ Slovenskega Naroda" za delavce. Vsestranski skrbni „Slov. Narod" je objavil v svoji četrtkovi številki sledeče »uljudno vprašanje": »Dovoljujemo si, sl. vodstvo c. kr. tobačne tovarne uljudno inter-pelirati: I. Ali je res, da je svojemu usluž J. Grobelnik v novi hiši na vogalu Stolnega trga in Špitaiske ulice novo trgovino manufakturnega blaga na drobno in debelo Obširneji oglas imenovane tvrdke objavimo v prihodnji številki. Dobavni razpis. C. k. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku poroča trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po Hnhonm •-> r, ^,. ,1L ' li. . . _ _ r bencu Baharju i* i^SST^^ * nima nas, če je mož res dobil dopust in v kak namen. Potem bomo govorili dalje.« — To »uljudno" vprašanje je sicer naslovljeno na slavno vodstvo c. kr. tobačne glavne tovarne in prav za prav nisem upravičen nanje odgovarjati, vendar pa si ne morem kaj, skrivnost v«oveče»> in potvar /». besede evangelija. On taji sveto cerke v, T kateri vidi le človeško napravo, in tajii cerkveno hierarhijo, aasmehuje skrivnosti in obrede božje službe. Tolstoj spada med ©ne, katere pravoslavna cerkev pahne iz svo'(«ga naročja ter jih slovesno »ključi. Ako Tclstoj svojih zraot ne prekliče, tedaj se mu ob njegovi smrtni uri ne snoe podeliti zak ramentov, po njegovi smrti pa ne darovati ^ maš. Ob Jednem je prepovedano časopisom priobče-vati slavnostne spise ob Tolstojevi TOletnici. Nasi liberalci sedaj lahko vidijo da v pravo- , " ' f,rkvi ni t8ka kakeršno bi si želeli liberalni brezverci. Bazne številke. 80,0« 000 oseb je zapustilo v tekočem stoletju, Evropo, da si drugod poiščejo srečo. - V Londonu se sne na leto 500,000.000 ostrig, torej pride 10 ducatov na prebivavca. - V drugi polovici tekočega stoletja so narodi evropski dali 66.000 000.000 K na račun, svojih državnih dolgov. — Angleška porabi; vsak dan 600 000 funtov čaja. - Kitajski otroci se mWajo s 3 letom pričeti učiti ABG in morajo v treh mesecih znati 1000 črk. - Prvi pismeni stroj je bil patentiran k 1714. * * * Sejmi po Slovenskem od 8. do 13 oktobra. Na Kranjskem: 8. v Ljub ljani, Gor. Logatcu,, na Vidmu poleg Krke, v Litiji, St. Rupertu in na Vinici; 9. pri Sv. Heleni; 10 v Motniku, Zagorju na Notr, Zdenski vasi in Sturiji ; Ji. v Toplicah, Šempetru na Notr., Senožečah, Radečah in Sodražici; 13. v Tržiču.--N a slov Sta jerskem: 8. pri Sv. Mariji v Jarenini, pn Sv. Urbanu pri Slivnici ; 13. v Poličanah. - Na Koroškem: 13. v Ovšberku in Cobercah. — Na Primorskem: 8. v Palmi, Kastvi, Šmarju pri Kopru, Padovi, 10. v Turjaku ; 12. v Sežani. London, fi. okt Reut. urad p roca iz Tientsina 3,„.: jutri stopi Li-Hung-Cang pet v Pekiu. Spren ga ruski admiral in straža London, 6. okt. (G. B.) ..Daj! cnronicle" poroča izWashingtona • Vlad zveznih držav predlaga velesilam, nt se pmili kitajskega cesarja, da se vrn v iekin, imenuje napredno vlado, izd odlok, s katerim so cesarici odvzam vsa čast in oblast, in da zapove obgla viti princa Tuana. Pred ceiico-vdov, bodo branile cesarja velesile s svojim četami. J Zaročene a. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. - Ia*k sp.sal Alessandro Manzoni. prevel I. B-t Telefonska in brzojavna poročila. »*4oiyioa, e. oktobra. Kardinala delkov kakor: kovanega ££££ I T med zvonen.jem železa, raznih vrst pločevin foleha) razno ' ^^ duhovščina in župan, v Kra-vrstnega jekla; različnega železnega blaea Tv d.?h°vfi?na ? dekanom, v Ba-kakor: tkanin in pletenin, verig raZn,h že J'°\ f" ^ dekan in glaVarJeV bljev, vijakov, žičnih cvekov d^lje kemičnih Na trgu so bili uradniki, in naravnih izdelkov, po vlakov Lež^n T TT ^'^S * Š°!ska Inl*dina-da se ne bi'„Na^/še^^ I {£ ^ "7 ™ " ^ ^ - -- ie občinski njegovim »inteligentnim", meni dobro znanim poročevavcem zahvalil na njih ..vzgledni skrbi za mojo osebo. Dovoljen imam res celomesečen dopust, razun slavnega tovarniškega vodstva pa nikogar ne briga, v kak namen, najmanj pa »Narodovega" šefredak-terja in njegove ljudi, ki mi gotovo ne povrnejo izostale plače. — Valent. Bahar uslužbenec v c. kr. tobačni glavni tovarni! Namesto venca na krsto kan. Fran Lampeta so gg. profesorji ljubljanskega semenišča darovali za Marijanišče 50 kron. Odloka v šolskih stvareh. Upravno sodišče je odločilo: 1. da stalni učitelj nima domovinske pravice v kraju, kjer je od šol-skega oblastva le začasno nameščen; 2. da se učiteljem ne vštevajo v pokojnino pred nameščenjem doslužena vojaška leta. Ljubljanske novice. Konj se je splašil včeraj popoldne častniškemu slugi Jan. Dolarju, ko ga je gnal k Ljubljanici. Dirjal je preko šempeterskega mostu po Poljanski cesti, kjer je splašil še konja hlapca Jeršina, vprežena v rešilni voz. Prvega konja so kmalu ustavili, druga sta pa zavozila na trotoar ter z vozom, ki je 4 ---- proti plačilu poštnine. Dobavni razpis se tudi lahko pogleda v pisarni trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani. * * * Kako je obiskana pariška razstava. Do 16. septembra je pariško svetovno razstavo obiskalo 33,998.533 oseb. Do zaključka razstave se to število pomnoži skoro gotovo še za 8 do 10 milijonov. Vsak teden obišče razstavo okolu milijona prebivalcev. L. 1889 je bilo skupno število obiskovalcev tedanje razstave 32,250.297 oseb. Od 1. januvarija do 14. septembra imajo francoske železnice 251,743.800 frankov več dohodkov, nego so jih imele 1. 1889. Roparji v Galvestonu. Amerikanski listi prinašajo vesti o strašnih dejanjih raz- tudi znatno poškodovan," pr^^a oTecli I »Ž^V," Ve,ikan8ki dementarni kata" škode pri hiši štev 10 VnZTi F } V Galvesto™- Katastrofa je zahtevala ravnost v Mest dom^ ' ^V ^ ^^ je **> ** ^ rekruta so dobili včeraj k h,k ČV,^^ Tf'6" T' razboJniki 80 bili večinoma 17. pešpolka ^Z^t^Z mS on" ^ T ^ M je, kakor pravi, udeležil bur ke vo ske do tTr h P°n6;re5ence' ki 80 osta'i ^ živi, -r■ ^ niso Angleži poslali domo^" | ^L^Z odbw soglasno Sni Tp^S blaia, ste^lSTS ^ " ^ ^ ^ ^ ^ Ponudbe se morejo najkasneje do 25. okt. Plzeni « ir »• j v . novaf-s:; ^-SE gledajo natančneji p go i ponudbe^ itmu ^ ™^ 8 lari in zaznamki ki fe pa tudi dloZio aIo ^ tak% obst™Mo. —: - ■ - v aoposijejo | Ako se to ne zgodi, takoj odloži man- n.. _ • ... prakse kakor ta menda nima noben novinec. Z nožem grozil je včeraj ljubosumen in vinjen fant Kavčič z Brda delavkam pred tobačno tovarno. Bil je tako silovit, da so ga morali trije stražniki odvesti v varno zavetje. — Štirinajst dnij zapora je je že 200 roparjev. Pri nekem črncu so dobili 23 odrezanih s prstani okrašenih človeških prstov in šest odrezanih ušes, v katerih so bili dragoceni briljanti. Grof Tolstoj izobčen. Dokument si dobil"pri okrVsodnV neki Peter^ker j! I sTa^lortt™ ^ ,T°l8t°!i ^^^ iZ P™™' I ^ °r°Žja; zag°tovSv"svobode" dr- zmerjal stražnike. - Ponesrečil' se j kazarko odločnel1"' f Tolatoj po- zavam, trgovini in tujcem; ustanovitev na južni železnici dane« opoludne de- ^ ^ T P08la^vih v Pekinu; lavec Nerat. Zašel je mej dva^ozova, k, ---------- sta mu st,sn,la prsa, vendar tako, da jemo- I navadnega smrtnika. ^'ELSS^ O 7 ----lJlO/Il" dat. Dr. Dvk pa je izjavil, da vsprejme mandat, ako mu volivci puste proste roke. Bukarešt, 6. okt. ..Agence Kou-maine" dementuje vest, da bi bila kraljica radi nameravanega napada odpotovala iz Neuvvieda. London, 6. okt. Do včeraj popoldne ob 4. uri je bilo izvoljenih 293 ministerijelni-h kandidatov, 78 liberalcev in 75 naeijonalistov. London, 6. oktobra. V gradu vojvode portlandskega je navstal včeraj ogenj, ki je uničil kakih 30 sob. Škodo cenijo na 100.000 funtov. London, 6. oktobra. Iz Pretorije poročajo 3. t. m.: Krugerjeva soproga je nevarno obolela. Bruselj, 6. okt. Transvalsko poslaništvo poroča, da se Kriiger na ladiji „Gelderland" pripelje v Trst, odkoder odpotuje v Belgijo. Vojska na Kitajskem. Pariz, 6. okt. Agence Havas poroča: Zunanji minister Delcasse je naročil zunanjim poslanikom, naj predlagajo glede Kine interesovanim velesilam sledeče točke: Kaznovanje vseh krivcev, ki naj jih naznanijo velesile; prepoved uvoza orožja; zagotovitev svobode dr- odprava utrdb v Taku; dovolitev "vojaških posadk mej Tientsinom in Pe-kinom. (Dalje.) Tedaj se čuje v, sosedni sobi cepetanje in trkanje na vrata. Starka hiti k vratom in vpraša, kdo je.. „Odpri", ponižno pravi znan glas. Starka odpahne, neznanec; otvori vrata in nekoliko pogleda notri ter zapove starki, da pride ven m ukaže donu Abbondio, naj s starko vstopi Potem zopet priprt vrata, obstane pred njuni in pošlje starko v oddaljen del gradu kakor je že poslal drugo žensko, ki je stala' zvunaj. Cel ta dogodek, njeno pričakovanje, prihod teh oseb prevzamejo zopet Luoijo kateri se je vsaka prememba zdela sumljiva' in strašna, četudi ji je bila sedanjost neznosna Lucia strmi,, ko opazi duhovnika z ženo in pogleda bolj. natanko. Ali je, ali ni? Lucija spozna dona, Abbondio in obstoji koti začarana. Zena gre k nji, skloni se nanjo, gleda, jo ljubeznivo, prime jo za roke, kakor bi jo hotela božati, in ji reče: „0 ubožica? Pojdi z mano!" „Kdo ste?" pravi Lucia, a ne pričakuje odgovora, temveč se obrne, k donu Abbondio, ki stoji na strani ginjen. 2opet ga pogleda in reče: „Vi? vi? gospod župnik? Kje smo?... O jaz ubožica! Jaz. sem vsa raz sebe." »Ne, ne", odgovori don Abbondio, „jaz sera res. Ohrabri se! Mi te hočemo proč peljati. Jaz sem tvoj župnik, navlašč sem sem prijezdil." Kakor bi Lucia namah dobila vso svojo prejšnjo moč, postavi se krepko na noge, potem še jedenkrat upre. oči na oba obraza in reče: „Mati božja vaju je poslala." „Da, seveda", pravi žena. „Ali res lahko gremo proč?" povzame Lucija plašno „in bojazljivo ter povesi oči. „In ti ljudje ... ?" nadaljuje in od strahu in groze stisne ustnice, in ta gospod ...! ta človek .. . ! Saj mi je obljubil ..." »Saj je z nami tukaj, prišel je navlašč", reče don Abbondio, „zvunaj nas čaka; pojdimo takoj, ker nas čaka." Mej tem odpre vrata in se prikaže oni, O katerem se je govorilo. Lucia je pred kratkim časom še koprnela po njem, ker se ni mogla na nikogar druzega na svetu zanesti. Ker pa je videla te prijazne obraze, ne more zatajiti trenotne bojazni, strese se^ zadržuje sapo, tišči se žene in skrije obraz v njeno nedrije. Neznanec že prejšnji večer ni mogel videti tacega prizora, ki je bil tedaj še bolj pretresljiv in grozen, ker je Lucijo uklonilo dolgo trpljenje in pomanjkanje; zato obstane na pragu. Ko opazi ta grozni položaj, povesi oči in za trenotek nepremično in . nemo stoji. Naposled odgovori na besede, katerih pa Lucia ni izpregovorila: »Res je, odpustite mi!" „Osvoboditi vas hoče. Saj ni več tak; postal je dober človek. Ali čuješ, da te prosi odpuščanja ?" šepeta žena Luciji na uho. „ Ali more več povedati ? Poglej kvišku, ne bodi otrok! Idimo brzo!" pravi don Abbondio. Lucia vzdigne glavo, pogleda neznanca, opazi njegovo povešeno čelo, prestrašeni in zmedeni pogled; v njeni duši se mešajo pogum, hvaležnost in pomilovanje. Lucia reče: „0 gospod! Bog vam poplačaj vašo usmilje-nost I" „Vam pa te besede, katere mi tako dobro denejo." Nato se neznanec obrne, gre proti vratom in odide. Lucia pogumno gre za njim z ženo, držeč se je za roko, don Abbondio jima pa sledi. Po stopnicah pridejo do vrat, ki so držala na dvorišče. Neznanec jih otvori, stopi k nosilnici, odpre vratica in nekako bojazljiv in uljudno — dve novi lastnosti — ponudi roko Luciji, ter ji, potem pa ženi pomaga v nosilnico. Nato odveze mulo dona Abbondio in mu pomaga zajahati. (Dalje prih ) Cisto medicin, ribje olje. pri Mariji Deželna lekarna Cubar, Primorsko, septembra 1900. %. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog ribjog Olja, katerog že die Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rod-Dino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in tatiko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet gest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 3 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli no: 4 oktobra. Marija Javornik, posestnika hči, 2 meseca Poljanska cesta 55, želodčni in črevesni katar. - Jran Mrak, mizarja sin. 12 dni, Tesarske ulice 3, življenjska slabost. T„, P; oktobra Ivan Primožič, mizarja sin, 3 mesece, Iržaška cesla 15, akutni želodčni in črevesni katar Meteorologidno poročilo. Višina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm. Vetrori Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalo-stno vest o smrti našega iskreno ljubljenega sina brata, svaka in strijca, gosp. montan-inženirja Julija Rudolfa Endlicher c. kr. višjega vardevarja puncnega urada i na Dunaju, I kije po mučni bolezni, prejemši sv. zakramente «J°ee' V-45' Ietu SV°W življenja zaspal 6m Un P° D0fii mirtl0 v Gospodu I ,TruPl0 predragega pokojnika se bode v VST™ 7r ok'obra ob 4. uri popoludne v hiš. žalosti, Gradaške ulice št. 8 blagoslovilo, in potem na pokopališču pri sv. Krištofa položilo k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dnč 6. oktobra 1900. Rudolf Endlloher, c. kr. okr. tajnik, v p. oče Neža Endlloher, roj Planeokl mat,. Avgust Endlicher. ravnatelj deželne hipotečne banke. Pavel Endlloher. ravnatelj rudnikov, brata. Viktorlna Rud-, man, trgovčeva soproga. Evgenija Endlloher, c. kr poštna odpraviteljica, sestri [ Josip Rudman, trgovec, svak. rila Endlloher, trma Endlloher, svakinji Vsi nečaki ln nečakinje. Na prodaj je ?la trpta tt. Spodaj ima prodajalno in dvoje skladišč pa stanovanje, zgoraj 4 prostorne sobe, ku-ninjo m 2 mostovža. Zraven hiše je hlev za 14 glav živine, velika drvarnica, lopa, vrt z velikim kozolcem. V«e v najboljšem stanu. Poeestvo je le 10 stopinj od farne cerkve. ^ara ,e velika, v nji deluje 5 duhovnikov in 6 učitebev. ggi g_t V<č pove upravništvo »Sin««™*,,' ciakoj se sprejme V službo na deželi zanesljiva dekle ali Vdova, ki je izurjena šivilja in ki bi ho-teia in znala prevzeti tudi kuhinjo za g08t^°- . 893 3 — 1 Več pove upravništvo »Slovenca«. hk ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra cuMta At.6 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 64 ^ Išče pri kakem g. duhovniku kuharica, katera je tudi za druga hišna dela izvežbana. n„m Ve6J0v6. gospa Rozalija Kirn v Ljubljani, Mestni trg št. 10, III. nadstr. 894 l-i b tanje <.as opa- baro- zovanja metra T Dim. gl zjutr 12. popol. — -i j«««^ i srednja včerajšnja temperatura 14 6 normale: 12 2 Izjava. Iver nočem z listom, kakoršen je »Slovenski Narod«, vdotiko priti, tako imenujem tukaj njegovo notico, zdnč 4. t. m., da sem izstopil iz predsedništva »Slovenskega vinogradniškega društva", ker sc bojim poloma, podlo obrekovanje. Kar je izstopil bivši poslovodja in dr. Tavčarjev gojenec Fr Petrič iz službe, ni za to društvo nikake nevarnosti, marveč sem prepričan, da se društvo pod zdajnim poslovodjem jako krepko razvija. Izstopil sem pa Koncem upravnega leta iz predsedništva, ker mi po smrti mojega .sina zaradi lastnih obilnih gospodarskih opravkov m mogoče tudi posle predsedništva oskrbovati. VABILO Častiti gospodje člani „Marijine bra- b?jo8klne V LjubIJani<' se uljudno II. nadaljevanju rednega občnega zbora za leto 1899, ki se bode vršilo v nedeljo dne 14. oktobra 1900 «b 10. uri dopoldne v dvorani,.Katoliškega doma" na Turjaškem trgu S sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o še jedenkratnem pregledu računskega zaključka, društvenih knjig- in računov za leto 18U9. 2. Nadomestna volitev 4 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 3. Posamezni nasveti članov, zadevajoči redni leto" 1899°r dn® 18' fcbrUVariJa 1900' za V Ljubljani, 4. oktobra 1900. 892 3-1 Odbor. 871 3-2 kranlBk«lev,krK69 bre* ko8tI- - 95 krajcarjev,-Kranjske klobase, velike, po 18 kr ena samn prašičevo meso. pošilj i proti povzetju ' Ivan Ev. Sire v Kranju. V Ljubljani 903 6. oktobra 1900. Fran Peterca. ^ -■----- naravna Poslano. »Slovenski Narod« se čoha 3. t. m. pod naslovom Najnovejši advokat" zopet ob »Slovensko vinogradniško društvo«. Kot poslovodja tega društva izjavljam, da ie krčma v društveni hiši oddana najemniku tako, da nima niti predstojništvo, niti društvo kakega upliva na kremo, m da vodim društveno knjigovodstvo edino jaz — da je pa tudi popolnoma v redu in brez zaostanka. To izjavo prosim v »Slovencu« priobčiti, ker si »Slovenski Narod" ne upa resnične izjave prinesti. ^ V Ljubljani, 6. oktobra 1900. 902 Fr. Schuler. * Bratje Vrsalovic * ^ Novoselo (Selca) Brač, Dalmacija ^ ^ prodajajo po povoljnih cenah * ^ v* g* g lastni pridelek K ^ v steklenicah in sodih, kakor: ^ w izvrstna namizna, bela, rdeč- & ^ kasta (kakor cviček), črna, de- ^ ^ sertna vina in prošek, vulgava Ns glasovito Bračko vino, in crljenjak. Sladka bela in črna vina od Sk septembra do grudna. 804 10-8 Sp Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti da sem v svojo opekarno uvel delovanje s parno silo in da izdelujem vsakovrstno ^ £ opeko za stavbe, * * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Daeli- * pressziegel) itd. itd. * Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo. Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke oene. 6?6 12 Ludovik Herzmann, opekarna s parno silo, v Ljubljani, Tržaška cesta. Sledilno leštilo za tla iSc!'"eidnea Dunaji) je najcenejše in najpripravne še sredstvo za doma.-o porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdk. BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškan-ske ulice. \fnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—5 Elegantne klobuke za itt za dame otrofie čepice za dečke in deklice priporoča po zelo nizki ceni iKart tftacRnagot Mestni trn št. 24. alkalična kislina nTjS bo£h:kih aVt°ntet S motenem prebavljenju, SrS-tiiffi:, Sbem že,odcu'pomanjkan*s,as,i katarih v sapilih, zaslizenju, kašlju in hripavosti. (ur.) 10 40 Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, ielez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj iti frunko. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. V mestni šoli, Komenskega ulice, razstavljeno sadje dobiva se pri Kham in Murniku, Sv Petra cesta, po 10—20 kr. kgr. 877 3-3 i?« H i^ta Protlai se v Krakovskem predmestji hiša. ^ vrtom, hlevom in šnpo, j-ako pripravna za izvrševanje obrta izvoz-čekov (fijakanje), takoj pod roko. Natančneja pojasnila daje dr. Josip Furlan, 8!,8 3-1 advokat v Ljubljani. 7>idnrski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera 90 15 zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne opeko vseh vrst Zasebne ure k* i daje izprašana nčlteljloa iz vseh pred-melov slovenskega in nemškega jezika učencem ljudskih m meščanskih šol, kakor tudi onim nižjih razredov realke. Nastopi tudi kot domača učiteljica v krog distinguirane ob telji. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 86U 3-2 £ l Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V8EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 60 52-39 v hiSi gospe We8snet.-j0v0 22 v kosili dobiva se pri IVANI TREJO Cesta na Bndolfovo železnico št. 8. P. n. naročnikom dovaža se vsaka množina na dom — Naročeni polni vagoni premoga dovažajo se neposredno s kolodvora. 856 2-2 Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred>tvo (uma-zanje) za krepčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa Kvvizdov fluid. Znamka: Kača (tekočina za turiste). Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo la fluid za krepčanje in poživljanje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K, pol steklenice I K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-4 Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgn pri Dunaju. se priporoča prefastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila zu izvrševanje vsakovrstnih strog-o umetniško Izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, uipaa ali Iona itd. Oltarne skupine iz različnega materijah. Priznano umetniško dovršena dela ! l'.'iznahta pisma so na razpolago. -Domača Tzz. tvrdka! 8**************53 I Mizarska zadruga * * v Št. Vidu pri Ljubljani * ^ se toplo priporoča prefiastiti duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne $ hišne oprave ---- ^ kakor tudi druge oprave, temne in likane, poljubno po želji izvršene. W Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseli po- w ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcili, -O najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po W nizkih cenah. Vj^ V prav obilno naročitev se priporoča u< J. Arhar, Si' ^ 759 6 načelnik. (P »tj SS®S! Kj !££S¥L, m M m | Jan. Dogan-a m mizarski pohištveni obrt 1 g 536 17 V I^|ltt>lj»lli y na Ounajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) p ||| priporoča svojo dobro vrejeno ||jj - zalogo tf -— m vsakovrstnega likancga M in politiranoga m pohištva. | Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoll v Ujubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža kot želodeo krepk ujoce iu tek vzbujajo- če. dalje kot pre-bavljenje m telesno odprtje pospešujoče sreds vo, posebno onim, ki trpe na navad iem telesnem za-nrtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III. več stekleničk. 591 50—15 Naročila se točno izvršujejo. Hi ^ Cenllnlk s podobami zastonj in frunko. fji iiilSIlliMilfflil 8«»oooot»oooooo< Nikaka skrivnost ni m napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po Irancoskem zistemu s po močjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češm liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevte. alaš, alpski liker po 85 kr in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Kaapofeiljau; proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mno^o ceneje. Anton II tika v i na, 612 £0—38 Via Belvedere št. 23. *00000«KXKKKKKK8 | Kdor ima naprodaj t ♦ deželnih pridelkov t ^ kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne za- 4 A upno na podpisano tvrdko, katera prejema a J blago v komisijon in posreduje prodajo vsa- ™ ♦ koršnega blaga proti primerni odškodnini. f J Alojzij Grebene ♦ ® v Trstu 792 (20-13) ♦ T Ulica Torrente št. 30, 32, T ♦ pooblaščena javna tehtnica ln trgovina ^ ^ s prašiči ln domačimi pridelki. ^ Kdor želi imeti cenega in pristnega ialilst® vina naj se blagovoli obrniti za ceno in vzorec na podpisanega, kateri bode naročila točno in hitro zvrševal. Z odličnim spoštovanjem 848 5-5 Jakob Eškfnju Biograd na moru, Dalmacija. SM. W %S»1I «»«» za Kranjsko : f^^Vm^M ^hael ^stner krepcevalnapijača. Meprekošena zdravilna voda. v Ljubljani. 2 St. 11.245. Razpis. 259 52-44 865 3-2 V Mokronogu je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to službo združeni so dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad. 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj mokronoški. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti do dne 16. oktobra 1900 podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 27. septembra 1900. „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. Popolnoma vzajemna, Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 1808 : Denarno stanje............. 1,369.576,693-29 kron Zavezan' sti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,205 50 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795 509 175 81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660I000 - » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. 858 26-2G Pojasnila, prospekte itd. daje generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, H nadstr. Zobozdravniški in zobotehnični atelje Spita Iske ulice št. 7, |. nadstr._ Zobozdravnik mei lif, F BADO FIMI špecijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu, Dorotheenstrasse. naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zoO z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) m da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Isto ta ko se izdelujejo v njegovem ateljeiu vse vrste 7 lat:h kron. zlatih spim in zlatega zobovfa, kakor tudi vsa druna zobofdravniška in zobo-tehn ena dela * 751 v ommmhamim Dne lo. oktobra 1900, v ponedeljek na sv. Terezije dan, dopoldne ob 9. uri se bode grajščina Rakovnik pri Ljubljani po kosih, to je: poslopja, vsako za-se, njive, travniki in gozdi prostovoljno na licu mesta prodajali. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Fran Hren, lastnik. £68 3-1 FELIKi T O M AH" kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev 26 priporoča svojo največjo zalogo nd različnih in najtrpežnejsih marinorov, od granita, črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najnižji y 9" ■■■ t* IVAN P. VB1VOAJZ v pritličji Medjatove hiše. C? ■m C5S J' ist f mi dne 1. oktobra t! fo ^ * S6m v S*aduV Šiški Pri LJ"btM sezidal in fl^ tovarno za teste (makarone, rezance itd.) v Zavedam se, da se nisem bal ne truda, ne troškov pri uravnavi tovarne. Preskrbe] sem jo s stroji najnovejše konstrukcije in upam, da s svojimi izdelki ustreženi kar najbolj preč. konsumentom Blagovoli slav. občinstvo to vzeti na znanje in drage volje podpirati moje podjetje. Z velespoštovanjem V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. SSiSS U Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd. Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-zirane jeklene žice. 584 10-10 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. priporoča slavnemu p „ občinstvu svoje »l«*««*™^ i« iice, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov za fazan erije, kurmke golobnja e; mreže za presejanje gramoza in peska. - Izdeljuje m ima veliko zafogo medene, pooinjene in železne tkanine za stroje, ml,ne, okna, Ime, kleti; mesne sitniee, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v r.znih velikostih, raznovrstna sita rešeta za tovarne in mline kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji eeni. - ^ Ceniki na zahtevanje brezpla6no * * ** ** K* (O* -G) t* K* Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Meniainica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 121 razvinkuliranje obligacij. v Zivnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah Taboru, Benešavi, Iglavl, Moravski Ostravi. I > vi n a j s k a b o r z a. Dni 5. oktobra. Skupni državni dolg v notah ... 97-_ Skupni državni dolg v srebrn . . , . , 96-70 Avstrijska zlata renta 4°/0.......114'75 Avstnjska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 20 OgersSa zlata renta 4°/0........113-86 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90'70 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1700'_ Kreditne delnice, 160 gld................649 50 London vista ........ . 242-— Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 118-27 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) . , Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 5. oktobra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-i. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-64 19 26 90-40 11-46 170-161— 196-50 93-40 253 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-— Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 93-75 Prijoritetne obveznice državne železnice . , — > » južne železnice 3°/0 318'20 > » južne železnice 5°/„ 119 50 > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld...... 390 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. . 340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 42 25 Ogerskega » „ , 5 , 20-25 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , 12 80 Rudolfove srečke, 10 gld. ' gg. _ Salmove srečke, 40 gid. ...... St. Genois srečke, 40 gld...... Waidsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gid. Papirnih rubljev 100 170-196-— 49 — 272 50 6020-— 770 -108-25 146.50 445 50 475- -255-50 Nakup ln prodaja "Jfcss rsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vBako žrebanje. Kulantna izvršitev narodtl na borzi. «■■■■■■■■■B Menjarnična dolniška družba E II C U i L, Woll;eilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2, 6* Pojasnila "SJK v v.