Letnik 2.
Maribor, četrtek 6. marca 1919.
Štev. 53.
Neodvisen političen list.
Naročnina ?naša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošli K 4'5Q mesečno, četrtletno K 14'—, polletno K 28;-, celoletno. K 56 — Če si pride naročnik satn po list: Mese'čno K 4;—, lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom- drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Zborovanje izvrševalnega od'
bora
JDS,
Na zadnjem zborovanju, katerega so se udeležili člani izvrševalnega.odbora z vseh strani naše domovine, so bile sprejete sledeče
reso.lucije:
Izvrševalni odbor JDS, zbran na zborovanju 2. marca 1919, ponavlja zahtevo, da se Kraljevini Srbov/ Hrvato\%in Slovencev pridruži tudi.za-' sedena Dalmacija, Reka, Istra, Trst kot avtonomna luka, Gorica z vsem slovenskim delom Goriška, Beljak, Celovec, Velikovec z okolišem, Maribor s krepkim zavarovanjem Dravske doline, Radgona, domovina prekmurskih Slovencev, vsa Vojvodina in zlasti Teme-švar z okolico. V svetem prepričanju, da je le s to ureditvijo mogoča’ zagotovitev trajnega miru, opozarja javnd mnenje in vest vsega sveta, da pomisli, na usodne' posledice, če bi teptani narod Srbov, Hrvatov in Slovencev še nadalje moral vgditi borbo za neod-rešene brate. Ne smemo - se strašiti nobenega, koraka, da zaprečimo nov
Od kdaj sovražim ples.
Godba je svirala, več ali manj zaljubljeni dvoji so se vrteli in podili okoli in naokoli. Kdo bi jim to tudi zamerili Po 4 letih zopet prvi predpu-4 v svobodi ...
Mimo mene piipleše dvojici^ Pogled plesalke' in moj se kot na višje tajno povelje vja-meta Meni se je od tega oearujoeega p&gleda zavrtelo V glavi. Komaj da sem se prerinil skozi gnjeeo. radovednih gledalcev v sosednjo' hladnejo sobo. Če bi se ne bil toliko zavedal, da je od takrat pa do danes minilo že četrt stoletja, b> moral biti prepričan, da mrtvi vstajajo . , . dia je ta, Ki .danes tu pleše in raja, »ona* — -inf davnih dni. Tista Vitka postava, tisli črnikasti drobiti obrazek, pred v,sem pa tisto čarodejne oči, o katerih sem ji tolii.rat šaljivo zatrjeval, da so skrivnostne, kot je cerkniško jezero . . .
Ampak ravno 25 let je od tega in kmalo bo toliko tudi, odkar je »ona« umrla.
Tisti zadnji moj pustni večer v Celju, seveda je bila še živa. In še : ako žival Dah po-' preje sva se .dogovorila, da greva oba maskiiaiva na ljudsko vaselicp. Določila sva kraj, in uro, toda i/govorila sva si izrecno, da ne pridiva skupaj tja in da drug drugemu ne smeva izdati
zločin na našem narodu. Središnja vlada se poživlja da takoj odpokliče mirovno 'delegacijo Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev iz Pariza ako bi hotela interaliirana konferenca pod laškim terorizmom anulirati svečane obljube zatiranim narodom in vzeti' za temelj ograničenja na zapadu londonski pakt, ki je sramoten madež in pravcata skrunitev prapora rešiteljev zatiranih narodov.
Izvrševalni odbor JDS. v Ljubljani pozdravlja in odobrava sklepe z zborovanja s predstavitelji enakomislečib strank v Sarajevu; žeji, da pride' do ustanovitve ene jugoslovanske demokratske stranke za vse ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvrševalni odbor poživlja poslance JDS v narodnem predstavništvu, da pospešijo delo .za konstituanto, kot od naroda voljene zakonodajne zbornice.
• Volitve v kpnstituanto naj se vrše na čim širši podlagi s splošno, enako, neposredno volilno pravico s
svoje maske. Seveda sva na skrivaj bila drug na' drugega radovedna in špijonirala ■— ona, kako bom jaz in jaz, kako bo onU maskirana.
Dvoji šo bili že pri drugi plesni točki, ko sem jaz vsi opil. Moja mefistova brada je zakasnela brivca in mene. Sobe so bile prenapolnjene gostov in mask. Zlasti soba ža ples je bila natlačeno polna večinoma mask, Predpustno rajanje je, bilo že v polnem tiru:
Mene je vse to rajanje malo brigalo. Vse moje misli so bile’ obrnjene z ostro zročimi očmi vred le na eno točko, to se ptavi skušal sem izmed tolikih najti le eno — mojo masko.
Trajalo je. precej'dolgo, predno sem jo zasledil Kako in na čem sem jo spoznal, to Vas. najbrže ne Zanima. Sploh pa tega danes, jaz’sam 'ne vem več. Niti takoj takrat -ia mestu tega ne bi mogel pojasniti. Zikaj vse, kar je bilo takrat v meni tistega, kar pri mladih ljudeh imenujemo »življenje«, je z mojo že po naravi vročo krvjo, zavrelo v meni Zasačil sem jo v objemu plesu z dominom, o. katerem danes le'toliko vem, da je s ojo. p.ešalko tak« j izpusti, ko ga je zadil prvi strel iz’mojih v divjem ognju ljuhosunuija plamenečih očes Se pozneje, ko sem vsled teh dogodkpv v bolnici srečno prestal boj med živ-
V
proporčnim sistemom; volijo naj vsi moški in ženski državljani od 21. leta dalje; popolria svoboda volitve naj bo zajamčena.
Načrt ustave, ki ga je predložiti v sklepanje konstituanti, naj vsprejme načela demokratskih modernih držav; državo naj vodi- ena zakonodajna zbornica;-velike občine in večja gospodarska okrožja naj dajo temelj ustroju enotno vrejevane države; vsprejemamo monarhično obliko države z narodno dinastijo Karagjorgjevičev na čelu; a kralj bodi predstavitelj narodove volje.
Izvrševalni odbor naroča poslancem JDS, da smatrajo za najnujnejše ureditev prehrane ter dobavo drugih življenjskih potrebščin z znižanjem njih cen, Sporedno a tem je rešiti pereče gospodarsko in gmotno vprašanje uradništva, kakor vseh javnih nameščencev sploh.
Izvrševalni odbor JDS. poživlja deželno vlado .za Slovenijo, da priporoča osrednji vladi čim skorajšnje sklicanje deželnega sveta kot kontrolni in posvetovalni organ deželni; vladi.
Z zahvalo in zadoščenjem pozdravljamo vest iz Belgrada, ki nam naznanja sklep središnje vlade,' da da na
ljenje.n iu smrtjo,, so mi pripovedovali, da sem bil strašen videti.
In to’ je moralo biti res. Spominjam se te, da sem v prvem hipu, ko sem bolj zaslutil, ko spoznal njo, za katero bi bil takrat dal tudi dvoje življenj, če .bi jih bil imel, sklenil, da se mora zgoditi neka) strašnega. A za izvršitev sem se čutil šam preslabega. Zatekel sem se na pomoč k pijači. Prisedel sem k prvi mizi in naročil pol litra najmočnejšega vina. Nekaj hlastnih požirkov in steklenica je bila prazna. In bila je še večkrat. Pa čim huje in več' sem pil, tem trezneje sem se zdel. Imel sem občutek, kot bi na veliki ogenj vlival male curke hladne vode.
Naenkrat sem imel občutek, da je več oči z veliko pozornostjo obrnjenih name. Nehote se vzrem čez drugo sobo proti mizi v kptu restavracije prizidanega »salona«. Tam zapazim celo mi dobro znano družbo, vmes tudi »njo«. Bila je že razkrinkana, njen plesalec pa je imel krinko še vedno na obrazu. Obrnila je vame svoje varne čarodejne oči, na pol v nasmehu, na pol očitajoče tako vsaj se mi zdi še danes.
(Dalje prih.)
razpolago znaten znesek v pokritje stroškov za pripravil' ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Izmevalni odbor zahvaljuje vseučiliško komisijo v Ljubljani, ki je svoje temeljito delo pospešila tako, da je dozorelo do izvršitve.
[j Političen pregled.
-ry
M
Ai
V odgovor „Napreju“.
Socialno-dem.okratično glasilo »Naprej«' nas napada na prav nedostojen način, ker smo »Mariborskega Delavca« prevzeli in povečali in mu s trdno podlago zagotovili obstoj in prospeh. Napad je pisan v tonu, ki smo upali, da je z našega časopisja že vendar enkrat za vselej izginil in posebno tudi socijalno-demo-kratična stranka je popreje vedno proti takemu načinu pisanja nastopala. Če hoče sedaj »Naprej« tak ton v polemiko uvajati, mu tega ne moremo braniti, toda na tej poti mu ne bomo sledili.
Da pa ne bo nobenih zmot, moramo pojasniti, da »Mariborskega Delavca« ni nikdar izdajal kak socijalno-demokratični konsorcij in da »Mariborski Delavec« ni bil nikdar glasilo socijaln o-dem okrati xne stran-k e. »Mariborski Delavec« je bil vedno neodvisen list in financiral ga je edino gosp. Vilko Weixl, ki ni pristaš socijalno-demo-kratične stranke, ampak organiziran član ]DS. in njen odbornik.
Ker gosp. Vilko Weixl ni imel namena lista ustavljati, seveda tudi ni mogel dopustiti, da bi gospodje socialno-demokratične stranke, ki na listu niso bili materijelno prav nič interesirani, v listu objavili, da preneha izhajati. V prvi številki »Mariborskega Delavca«, ki je izšla v založništvu »Tiskovne Zadruge« smo pa objavili na uvodnem mestu, da je list prevzela »Tiskovna Zadruga« v Mariboru v svojo last in navedli glavne točke programa, ki ga hoče »Mariborski Delavec« •zastopati. In ta program se krije povsem z programom ]DS., o čemur so se gospodje napadalci vendar lahko prepričali, vsaj jim je program ]DS. gotovo na razpolago. Iz tega programa gospodje tudi razvidijo, da posveča ]DS. tudi vso skrb malemu in trpečemu človeku. V čem torej leži očitana »umazanost« in »čifutarija«, nam ni znano in zakaj bi se moralo naše postopanje imenovati »zavratno«, tudi ne vemo. Svarilo »Napreja« pa mirno odklanjamo. Taki argumenti ničesar ne zaležejo. Zavarujemo se tudi proti hudobnemu očitku, da se pod naslovom »Mariborskega Delavca« le norčujemo iz mariborskega delavstva. Naša navada ni, da bi svoje programe objavljali le kot pesek v oči. »Mariborski Delavec« je obmejni list in vsakdo ve, da v naših obfriejnih krajih slovenskih delavskim slojem nasprotnih krogov ni in koristi malega človeka, zatiranega in zaničevanega so nam svete in za njih koristi se hočemo boriti vzlic takim napadom. Gospodje (saj jih poznamo) so pač hoteli s tujim denarjem in tujim delom vstvariti sebi glasilo. Ker ni šlo, pač lahko njihovo jezo razumemo. Zato si naj »umazanost« in «či-utarijo« phranijo le kar zase.
f *	,
Revolucija na Romunskem. Kraljica odpotovala z otroci v Pariz.
Iz Segedina poročajo: Včeraj so francoske čete obkolile kolodvor v Segedinu in pozvale občinstvo, naj se odstrani. Ob eni popoldne je dospel dvorni vlak s francoskim vojaštvom. V tem vlaku se je peljala romunska kraljica s tremi otroki. Govori se, da so v Romuniji izbruhnili nemiri in da je kraljica morala pobegniti s svojo rodbino. Včeraj je kraljica v dvornem vlaku nadaljevala svoje potovanje čez Subotico v Pariz.
Posebne vesti.
d_______
Železniška uradniška služba in postajni mojstri. Ker se v javnosti dosedaj še rii razpravljalo o postajnih mojstrih in njih razmerju napram uradnikom, hočemo to pereče vprašanje nekoliko iazjasniti. Kdor se vezi po naših železnicah, vidi na postajah gospode z rdečimi, srebrno obšitimi čepicami in kovina-stimi rozetami, katere se vobče naziva kot načelnike ali prometne uradnike; malokdo pa ima vpogled v njih službene in gmotne razmere. So to postajni mojstri (poduradniki), kateri so v najtežjem času vojne, posebno pa še ob času preobrata naravnost vzorno opravljali svojo težko in veleodgovomo službo Po izpitih in službenih opravkih se postajni mojstri prav nič ne razlikujejo od uradnikov, pač pa zelo občutno v financijelnem oziru. Duševno pa trpe tudi na ugledu. — Ko so tiranili po naših krajih gotovi nemški inšpekcijski organi, se je iz službenega voza pogostokrat slišalo kričanje: „Sie Leiter!" Ali spa: „Sie Stationsmeister!"
. . Na prvi hip bi človek mislil, da zahteva nemški valpet kako lestvo in kakega rokodelskega mojstra, ker se je pri vlaku kaj pok-vaiiio. Toda naenkrat si zagledal pred valpetom kot sveča stoječega postajnega mojstra, ki je moral nemo požirati psovke in poniževanja pred licem občinstva. Napram uradnikom tega nismo zapazili Kar je pa največjega obžalovanja in obsojanja vredno je to, da se slični prizori še danes ponavljajo. V zadnje.n času se opaža, da so izginili iz proge skoro vsi uradniki. Menda so jih spravili na „ višja" mesta, tako, da celo na važnih postajah opravljajo službo načelnikov (Vorstandov) in prometnih uradnikov, postajni mojstri. Pripetilo se je celo, da je bil na nčki postaji postajni mojster kot načelnik, pristav (uradnik IX. čin. razreda), pa je opravljal prometno službo. Da uradniki sub-stituiiajo postajne mojstre ali obratno, to se pa dogaja skoro vsak dan. Ali ni že) čas, da končajo take razmere? Zahtevamo, da se takoj odpravi plesnjivi avstrijski zistem ter, da se tako zaslužni in sposobni poduradniki, kot so postajni mojstri, imenujejo uradnikom, s čimer se ne bode le znamo zboljša o njih obupno gmotno stanje, marveč jim tudi dalo zaslužen ugled. — Ce se hočemo ravno voziti po že leznicah, je naša prva dolžnost, da se^ za take ljudi potegnemo. Vsakdo naj si predočuje, da je v rokah prometnega organa vsak dan tišoč in tisoč življenj in da je največ nesr č nastalo zbog slabega gmotnega položaja, slabih družinskih razmer in skrbi, ki tarejo te uslužbence vsled pomanjkanja. Ka*o naj pa tudi revež živi in preživlja večglavo družino S 1200 kronicami letne' plače?! — Prepričani pa smo, da sploh prometni uradnik za svoje odgovornosti polno delo ni nikdlir dovolj plačan!
M Telefonska poročila,
Svobodna trgovina v Jugoslaviji.
B e 1 g r a d, 4. marca. (Vč. 1.) Svobodna trgovina je v ministrskem svetu sprejeta in se razteza na vse predmete prehrane. Vse naredbe, ki svobodno trgovino kakorkoli omejujejo, so s tem preklicane.
Italijanska pomoč za Koroško.
Ljubljana, 4. marca. (Vč. 1.) Ugotovljeno jo, jda so Italijani blizu Trbiža pripravili
Jr
eno celo divizijo v popolni vojaški opremi, ki je pripravljena priskočiti na pomoč koroškim Nemcem, v slučaju, da bi začeli ]ugo-slovani prodirati. S tem je vsa zavratnost Italijanov osvetljena v novi luči. V izbiranju sredstev proti nam se ne sramujejo niti' zveze z najhujšimi sovražniki civilizirane Evropke, z onimi Nemci, proli katerim je vstal ves kulturni svet. Pariz, pazi!
Naše meje bodo deloma urejene že ta teden.
G e n e v a, 4. marca. (Sl. N.) Takožvana romunska komisija je svoje delo končala in predloži poročilo o ureditvi celokupnih jugoslovanskih mej izvzemši zapadnih in jadranskih »Odboru desetorice« koncem tega tedna.
Nemška Češka ostane pri Češki.
G e n e v a, 3. marca. (Sl. N.) Danes potrjuje tudi pariški »Temps« našo včerajšnjo vest, da je gotovo, da ostane Nemška Češka zanesljivo del češko-slovaške republike.
Obsedno stanje v Nemčiji.
B e r 1 i n, 3. marca. (Dun. KU.) Da se obvaruje delaželjno večino prebivalstva Berlina pred terorističnimi izgredi manjšine in pred lakoto, je prusko državno ministrstvo odredilo obsedno stanje za policijske okraje Berlin, Spandau, Detlov in Niederbarmin.
□'
ki.
Dnevne novice.
'R
Pepelnica. Nori predpust je za nami, pred nami stoji reakcija, po domače rečeno — maček. Če se ozremo nazaj po zadnjih dogodkih, si lahhO predstavljamo, kakšnega mačka morajo imeti danes naši »ljubi« nemški sonieš^ni. Zakaj vse, kar so dosedaj tu in v Gradcu narovali in nakovarili načrtov za prevrat jim' neljubih razmer, vse je šlo *— po Dravi. Pa danes je pepelnica, prvi dan pokorE, začetek resnim premišljevanjem, ko človek — kaKor pravimo — »gre sam v sebe* in se prične sam sebi izpraševati vest, če je pot za njim prava, dajrf ftadaVjuje še naprej ali pa da mu veli: zapusti staro, kreni novo pot I Ne le v našem, tudi v interesu tistih trezno mislečih nemških-someščanov, ki so obsojali predpustne, nevarne rovarije svojih somišljenikov, *n na vse zadnje tudi v interesu rovarjev in hujskačev samih, polagamo danes na srce in osebno poštenje vplivnih nemških činiteljev nauk iz pepelnice: delajte od danes' naprej vsi in z vso paro na mir med nami Ne čakajte, da nas prisilite sami, da ga Vam — dik»iraino! Spokorite se storjenih grehov, skesanim grešnikom mi račji odpuščamo. Ampak kesanje mora biti odkritosrčno 1	.
Izvoz žita V mline Nem. Avstrije. Ker
je vsak izvoz živil v Nemško Avstrijo prepovedan, dovoli se izvoz zruj.i y mline, ki so v Nemški Avstriji samo pod sledečimi pogoji: 1. Kmet, ki nosi ali pelje v mlin mora imeti potrdilo za to (ta svoj pridelek) od' svojega župana. V potrdilu mora biti navedena natančna količina in vrsta zrnja in nadalje v kateri mlin odpelje stranka. To potrdilo se mota pred prekoračenju mek pokazati finančni straži aii orožniškemu oddelku, če je ta bližje. Finančna straža, azirdma orožniško poveljstvo obdrži to potrdilo. 2. Ko pelje stranka (kmet) iz mlina nazaj v naše ozemlje, se mora zopet javiti pri omenjenem oddelku (orožništvo ali financa) kjer se to za-biIježi v tozadevne sezname. Ako je večji primanjkljaj, ali ako stranka v jej dovoljenem roku sploh ne pripelje moke nazaj, kaznovalo se bode kmeta kot tihotapca.
Pregledovanje žrebcev. Komisija za licenciranje žrebcev bo pregledovala žrebce dne 12. marca ob 11. uri dop. v Brežicah, dne 13. marca ob 11. uri dop. v Celju, dne 14 marca ob II. uri dop v Mart boru, dne 15. marca ob 11 uri dop. v Ptuju, dne 16. matia ob 11. uri ■ lop. v Ljutomeru. — Za člane komisije sta iz Siaji-rske imenovana Lovro Petovar 17 Iv-iniknv-cev in Miha Brenčič iz Spuhlje.	J
Izvoz prtljage in živil. Kraljevsko ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradi*
je odredilo, da se sme preko meje našega kra-Ijeslva brez posebnega i/.voznega dovolila le toliko prtljage seboj jemati, kolikor je za potovanje najnujneje potre'l>no in živil za tri dni. I’e določbi! veljajo tudi ob se.itvi v inozemstvo. Za Vi-e drugo blago in za živila, v kolikor presegajo navedejo množino, je potrebno i/.vozno dovolilo.
Vse pleše, raja in — nori. Zagreb je te dni naravnost znorel v predpustnem ve-- selju, v Ljubljani so v pondeljek še ob 4. z j. rajali, Maribor je bil zmerneji, vsaj večjih izgredov ni bilo in zabavališča oziroma plesišča so morala končati pred polnočjo.^
Lep vzgled narodne zavednosti so doprinesli tukaj nameščeni bratje iz zasedenega ozemlja, ki so, vabljeni na ples, vabilo zavrnili, češ, nam se to zdi, kakor da se ti plesi sučejo preko grobišč našega slovenskega Primorja. Naši dragi tam vzdihujejo pod jarmom najstrupenejih naših sovražnikov, in mi naj tu plešemo, ko tudi nas oziroma uas od severne strani ogroža nemško-avstrijska anarhija ? Zagreb, Ljubljana, slišita ?
Marburg, Cilli Opozorjeni smo, da hrvatski in sarajevski listi še zdaj ne poznajo Maribora in Celja, ampak še vedno rajnki »Mar-burg« in »Cilli«. lOiko to. da naši veliki listi tega ne opazijo?
Razpuščeni občinski odbori Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerfente: Občinski odbor v Št. liju v Slov. Goricah: gerent Franc Thaler, posestnik v Št. liju. Občinski odbor v Podovi: gerent B až Lešnik, posestnik v Podovi. Obeliski odbor v Račah : gerent Andrej Rečnik, posestnik v Račah. Občinski odbor v Vareji: gerent Andrej Krajnc, posestnik - v Vareji. Občinski odbor v Pobrežju: gerent Ivan Drevenšek, posestnik v Pobrežju. Občinski odbor v Levanjoh: gerent Jožef Zelenik, posestnik v Levanjcih. Občinski odbor v Zavrču: gerent Tomaž Murkovič, posestnik v Zavrču. Občinski odbor v Krčevini: gerent Franc Vrabl, posestnik v Štukih. Občinski odbor v Stojncih: gerent Franc Rožmarin, posestnik v Stojne h Občinski odbor prt Sv. Trojici v Halozah: gerent Anton Turk, veleposestnik v Gorci. Občinski odbor v Sedlašeku: gerent Jožef Hrnec, pospstnik v Sedlašeku Občinski odbor pri Novi Cerkvi v Halozah: uerent Anton Konečnik, kmetovalec v Žaklu. Občinski odbor v Ločah: gerent Ferdo Bobič, nadučitelj v Ločah.
Nemci zahtevajo „frankf ur tarče" nazaj.
Našim Nemcem je predpustne dni zopet zrasel greben. Se le zdaj so se spomnili, da je na dan krvavih dogodkov marsikateremu raz hiše zmanjkala frankfurtarica. Zahtevajo jih na^j ali v >naturi« ali v »relutumu«. to se pravi, oni hočejo ali zastave nazaj ali pa, da se jih jim dobro plača. Najmanj 1000 K zahtevajo za eno tako cunjo. Jih bodo dobili ...
Kaj delajo tuji igralci fu? V predpustni noči je prišlo v neko gostilno na Pobrežje kakih 8 tujcev, med njimi 2 ženski, vsi maskirani, dva celo kot husarska častnika. Vsilili so se v slovensko družbo ter -prepevali nemške kuplete. Tedaj so jim ne-
Kn	h113-1	nemčurji seveda ploskali.
Ko so videli, daje slovenska večina gostov vsled tega razžaljena, je eden predaval tudi - rusko To pot so isti nemčurji pevca izžvižgali. Položaj je postajal kočljiv tako da je nemška družba pobrala šila in kopita in se izgubila. Predstavili so se kot izgralci nemškega gledališča v Gradcu. Prišli so semkaj, tako so zatrjevali, le zato, da prinesejo v našo zabuno malo spremembe. Ko je v gostilno prišel nek naš poročnik, so ga tuje ženske s sumljivo vsiljivostjo obkolile in se mu sladkale. Zahtevamo, da se ta slučaj pre-, išče in da se sploh vse tu sem shajajoče tujce strožje kontrolira.
Slovenskemu občinstvu toplo priporočamo izključno slovensko trgovino z mešanim bla. om na drobno in debelo g. Vladimira Pavl-šeka, absolventa trgovske akademije, v Mariboru, Grajska ulica. 16. Glej ogl&sel
g
Dopisi.
 C
  J3
Iz Kamnice. Naš nadučitelj Hofbamr še vedno razdeluje krušne izkaznice. To se pravi, on jih razdeli le tistim, ki se mu na drug način hvaležnega izkažejo. Ima jad jajca, mleko, mast in druge take dobrote. Zato pa zastonj prosiji za karte naši reveži, ki so res potrebni kruha, pa ga brez kart, ne morejo dobiti. Gospod »krušni oče* jih kratkomalo odslovi. Koliko časa bo še to trajalo ? Sploh p^, kaj ima ta zagriz-njen sovražnik vsega, kar je slovensko, še pri nas opraviti? Ni nobene oblasti, da bi nas rešila tega rajliovca?
H Slovenska trgovina in obrt.-h
Lekarniške koncesije se smejo podeliti samo državljanom kraljevine SHS. Tuji lekarnarji, ki si ne bodo pridobili pravočasno jugoslovanskega državljanstva, izgubijo koncesijo Praksa, ki jo morajo izkazati odslej prosilci, znaša pet let.
Enketo za nove trgovske zakone. Za izvedbo novih trgovskih zakonov sklicuje trgovinsko ministrstvo enketo raznih veščakov indu-strijalne, komercijonalne in pravoslovne • stroke iz Hrvatske, Bosne, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine. s
Poslovanje v trgovskih obratih. Po
novi naredbi trgovinskega ministrstva se mora v vseh trgovskih in industrijelnih obratih po trgovskih knjigah in administrativno poslovati le srbski, slovenski ali hrvatski. Nameščati se smejo le državljani kraljevine SHS. Kdor ravna proti tej naredbi (ki še le izide), izgubi koncesijo.
  ...............................
£4 Narodno gospodarstvo.
Še vprašanje valute. Jugoslavija11 piše: Pisali smo o tem že mnogo, a stvar je tako važna, da je ni mogoče nikdar dovolj izčrpno obdelati. Valuta nima vrednosti, ker papirnat bankovci niso pokriti tako, pa bi jamčili povračilo v gotovini. Ako hočemo torej valuto popolnoma urediti, moramo predvsem vpostaviti vrednost sedanjih bankovcev aVstro-ogrskebanke, kar je potreona asanacija banke, kar pa zopet ne bo mogoče brez prevzetja nujnih posojil. Ko bi bilo odvisno od ene države, bi to šlo, a tako bo paž težko najti pot iz tega začaranega kroga. Ker na to pač ni misliti, da bi se mogel doseči sporazum med vsemi narodnimi državami bivše avstro-ogrske monarhije, dasi bi to bilo zelo želeti v interesu vseh. Zato nam pač ne bo kazalo drugo, kakor da bomo rešili svoje valutno vprašanje sami, brez ozira na svoje sosede. Pri tem moramo računati, da se bodo kronski bankovci zamenjali za dinarje, po — kakor vse kaže — približnem kurzu 3 krone za^l dinar. Idealna ta rešitev sicer ne bo, a druge rešitve ni. Razlika bo potem samo ta, da kar stane danes 3 krone, bo stalo potem 1 dinar. Poleg tega sfe ni bati, d^ bi dinar spreminjal ceno navzdol, .kakor je to danes s krono.
a:
Promet.
 H
 L. j
Sprememba voznega reda. S 25. svečanom se na črti Ljubljana-Zagreb spremeni vozni red kakof sledi: Namesto dosedanjega jutranjega osebnega vlaka št. 40—508 bo vozil vlak št. 360—512; odhod iz Ljubljane ob H. uri 25 minut zjutraj, prihod v Zagreb ob 12. uri 41 mituit popoldne. — Namesto osebnega vlaka številka 509—43 bo vozil vlak štev. 411—45; odhod iz Zagreba ob 6. uri 5 minut zvečer, prihod Llubljana ob 10. uri 58 minut zviečer. — Z istim dnem se na progi Ljub-Ijana-Maribor opusti vlak št. 30 (odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj) in bo vozil osebni vlak št. 36; odhod iz Ljubljane ob 4. uri 43 minut zjutraj, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 9. uri 11 minut dopoldne. — Z istim dnem se na progi Maribor-Pragersko-Čakovac odpravi osebni vlak štev. 238 a—228 in bo mesto tega vozil osebni vlak štev. 228b; odhod iz Čakovca otf 2. uri 20 minut popoldne, prihod v Maribor ob 5. uri 32 minut popoldne. Ta vlak dobi takoj na Pragerskem zvezo k vlaku št. 39 na jug .(fUjfhod v Ljubljano ob 8. uri 54 minut zvečer). — Tovorna vlaka št. 813 in 866 prevažata od istega dne med Ponikvo in Celjem potnike in posredujeta osebni promet med Rogatcem-Ponikvo-Celjem. Vlak št. 813 odhaja iz Ponikve ob 6 uri 48 minut zjutraj in prihaja v Celje ob 7. uri 20 minut zjutraj; vlak št. 866 odhaja iz Celja ob 2. uri 50 minut popoldne in prihaja v Ponikvo ob 3 uri 33 minut popoldne. Ostali vozni red ostane neiz-premenjen.
Nov predlog o uredbi valute. Gjuro
Janšikovič priobčuje v „Jugoslavskem ekono-mistu“ članek v katerem se sklicuje na teorijo Silvio Gesela, ki zastopa mnenje, da se ima odpraviti zlato kot denar, država prepove bankam izdajanje bankovcev, a zato vzame sama v roke denarni posel ter izdaja bankovce, kolikor jih je potreba-za vzdrževanje rednega trgovskega prometa. Da se prepreči preveliko nakopičenje bankovcev in da posamezniki ne bodo imeli interesa zadrževati denarja v svojih blagajnah se določi, da ima vsak bankovec vsak dan manjšo veljavo in izgubi v gotovi dobi vsako vrednost. Tako bi bil vsakdo prisiljen, da denar spravi hitro naprej, s čemur bi bila preprečena poplava. Po Geselovi teoriji bi s tem bilo rešeno tudi vprašanje obresti, ker bi vsakdo, ki sam deiiarja ne bi znal upotrebiti plodonosno, bil vesel, ko bi mogel denar posoditi komu diugemu brezobrestno. Kapital sam na sebi bi nikomur nič ne nosil, a zato bi vsakdo bil prisiljen delati. Seveda bi tak denar ne imel v inozemstvu nikake veljave, a zato bi morala država skrbeti, da preskrbi za vnanjo trgovino zlato, oziroma druga plačilna sredstva.
		
	Zdravstvo.	H
Štacija za malarijo. V tukajšnji rezerv, bolnici se snuje oddeluk kot začetek večje šta-cije Za 'malarijo. Sprejemali se bodo , ne samo vojaki, marveč tudi civilisti, ki so to bolezen na fronti nalezli. Kod vodja za to štacijo je določen dr. Matko, bivši večletni kliniški šef-zdravnik za notranje bolezni. Štacija bo opremljena z moderno urejenim laboratorijem za raziskavo krvi. Gre se zato, da se velika množina malar. bolnikov, ki so se vrnili iz fronte in ki pomenjajo za slovenski narod velikansko nevarnost, takoj sprejmejo v redno, strokovno zdravniško oskrbo. Začetek sprejema malarikov se bo pravočasno naznanil.
Zadnje vesti.
Komunisti v Lipnici.
Komunisti so pričeli svoje delo tudi v Lipnici. Streljali so raz Sekavski vrh s strojnicami. .
Naš mučenik prof. dr. Pivko
se vrača s svojo legijo preko Ancone in dospe kmalo v Dubrovnik, ' od koder se vrne v Maribor. Ze v naprej: Dobro došel!
Italijani oskrnjajo VVilsonovo sliko.
Po zasebnih poročilih iz Gorice, so Lahi pri neki narodni slavnosti nosili po ulicah Wilsonovo sliko z — oslovsko glavo. Ta surovost je goriške Slovence do dna duše razburila.
Kupi se:
Hiša na prometnem prostoru v Mariboru za trgovsko podjetje.
Železna postelja. Ponudbe na upravni-
štvo tega lista,
IImI««!.«	Z	bo'ne cepice	(sajkače), epo-
IffllrtHilP	fP?lSrP	lete z,ate in	srebrne, baržun
WVJlS«in%tf	v prepisanih	barvah, kokarde
za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. '
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
Pri slovenski rodbini išče
Razglas.
Vsled izvanrčdno visokih mezd za vozove in delavce se lahko pričakuje .že v prvih dveh mesecih tega leta, da bode znašala izguba pri mestnem izvozu fekalij, vsled prenizkega tarifa, okrog K 40.000 za tekoče leio.
Primoran som vsled tega zvišati tarifna izvoz fekalij na K	za	eno	tono z eno cevjo
in sicer s 1;. marcem 1919. 1
Mastiti magistrat Mor, m 27. svečana Hi
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r. ®®®®®®®®e®®®®^®®i®i®»®®®®®®®®e®®®®e Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
<*®®®®®©®®®®®®®®®i®wt>®®®®®®®®®®®®®®®
V Mariboru stanujoči posestniki srebrnih in zlatih hrabrostnih svetinj se p'ozivljejo, da se prijavijo pri mestnem magistratu ter, da pri-neso s seboj kot dokaz dotično legitimacijo. Namesto mesečne rente bo namreč narodna vlada izposlovala; da bodo taki posestniki srebrnih in zlatih hrabrostnih svetinj dobili enkratno odpravnino.
Mestni magistrat Maribor, dne 2. marca 1918.
/
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r.
□c": ii=n^^^=is
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Tiskarna: Karl RaWtsch v Mariboru,
Odgovorni urednik: Fr. Voglar
Izdaja: Tiskovna zadruga