209. Štev.
Pošfnlna plačana v gotovini.
(Jubilant, h petek 16. septembra 1921.
Posamezna šsew.
Leto V.
Izhaja rasten nedelj in praznikov vsak dan ob 16> uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
Dopise 1'rankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55mm po K 1-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
ti. ' 5 K	■
73-r rc-Jrt
TeSGS©ržska št.
y... i
'Mn
mm
'V" k it
W
Glasilo iusosEov. socilalno - demokratične strank©,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leta K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo te v Lmbljani,
Frančiškanska ulica št. 6 L, Učite! ska tiskarna.
Stanovanfske isaredbe.
Kratka, navidezno brezpomembna notica v časopisju zadnjih dni je govorila o sklicanju enkete v Beograd. na kateri se bo razpravljalo in pretresalo vprašanje, nai li ostane še nadalje vezano razpolaganje stanovanjskih prostorov, ali pa naj hišni lastnik zopet svobodno oddaja stanovanja, kot je bilo to v lepih, preteklih časih.
Torej: ministrstvo za socijalno politiko ima že čas, da se bavi z mislijo. izročiti najemnika zopet na milost In nemlost hišnemu gospodarju.
Ministrstvo za socijalno politiko hit!, da privede stanovanjsko vprašanje v »normalni« tir. to se pravi, da ukine vse odredbe, povzročene po izrednih razmerah in poslabšane po brezglavi upravi.
Pa premotrimo, kaj je storilo ministrstvo za socijalno politiko, da odpravi stanovanjsko mizerijo.
Vse številne stanovanjske na-redbe in uredbe so posledica velike stanovanjske bede. Skratka: ker je premalo stanovanj tako v Ljubljani, kot drugod, zato je bila naloga soci-latne politike, da regulirativno posreduje. Naloga socijalne politike je bila.pri tem trojna:
1. zasigurati in preskrbeti stanovanja gospodarsko šibkejšim slojem ;
2. varovati najemnika pred odiranjem s strani hišnega lastnika in
3. pospeševati in omogočiti stavbno gibanje.
Ker je bilo povpraševanje za stanovanji večje, kot pa jih ie bilo na razpolago, zato so postajala stanovanja dražja, za premožne sloje do-segliivcjša, kot pa za revne, na stalno plačo, na zaslužek svojih rok navezane sloje. Vsled tega je moral in iuora prebivati delavec v vagonu, vlažnih kleteh in zaduhlih podstrešjih. gospodarsko dobro situirani krogi pa v lepih hišah, vilah in zračnih, zdravih stanovanjih. Je slišal že kdo. da ie stanoval kak trgovec — pa četudi ni hišni, lastnik — v železniškem vagonu.
Socljalna politika ie zato z na-redbami skušala izravnati to soclial-no neenakost, in ie stavLiala različne pogoje, ki upravičujejo do bivanja v gotovem kraiu. Domovinstvo. zaposlitev. vrsta .zaposlitve (državni, priyatnl nameščenec) itd. so bili kriteriji teh uredb in naredb. Pri komur niso bili podani ti naredbeni predpisani predpogoji, je moral izprazniti stanovanje in se izseliti drugam.
Kakšen je bil usipeh tega Izravnavanja? Tud1 danes jo še vsaj 1000 družin v Ljubljani, ki nimalo lastne-
rr^-r-p—-------------—--r,M|,.i|ha|
ga stanovanja. 1000 takih družin, ki imajo vse predpogoje, ki jih zahteva recimo zadnja uredba. Seveda štejem med te družine tudi vse one, ki stanujejo danes dejanski izven Ljubljane. d očim pa so njih družinski očetje nameščeni v Ljubljani.
Z naredbo torej ni bilo mogoče preskrbeti vsem upravičenim družinskih stanovanj.
Glede najemnine! Zadnja uredba je ponudila hišnim lastnikom tozadevno le prst. hišni lastniki pa so zagrabili večinoma kar za celo roko. Torej: dasi določa uredba, koliko sme zvišati najemnino hišni lastnik. so hišni lastniki preko uredbe in proti določilom uredbe skušali kovati sebi dobiček in navijati najemnino.
Dve nepobitni resnici, rezultirata iz dosedanjega razvoja In poteka stanovanjske politike:	1. nešteto
družin ie brez stanovanj, 2. hišni lastniki bodo izkoristili za njih ugodno situacijo, kakor hitro bi prenehala veljav.nost stanovanjske uredbe. Uredbe, ki še danes ne brzda dovelj zahte_v hišnih lastnikov.
Stavbeno gibanje jasno priča, v koliko je socialna politika tekom treh let posredno ali neposredno vplivala na zidanje. V Ljubljani seštejemo nove hiše zgrajene v zadnjih leth lahko na prste in na desetine štejemo novih stanovanj.
Mentaliteta ministrstva za socialno politiko pa je približno ta-Ie: Mj smo krivi, da je stavbena sezija skoro mrtva, da posamezniki ne zidajo stanovanjskih hiš. Krivi smo zato. ker vzdržujemo še danes uredbo. ki nai ščiti najemnika.
Ce hočemo, da se bo zidalo, moramo ukinti to uredbo. Cim bo smel hišni lastnik prosto razpolagati s svojo hišo in po svoji v.olji dojočati stanovanjem najemnino, bo to za marsikoga vaba. da bo zazidal v hišo svoj odvišni kapital.
Zato — tako mislijo — proč s stanovanjsko uredbo, pa bo kmalu konec stanovanjske bede.
Poleg tega pa je še drug važen moment, ki sili deinokratsko-radi-kalno vlado, da forsira vprašanje, ukiniti stanov, naredbo. In ta je: ker so pri nas dela politično stanovanj^ stvo. ne pa stanovanjska politika! To čisto jasno priznava »Jutro«, ki pravi: Organizacija hišnih posestnikov. ki se razprostira preko vse držav_e, je začela zelo živahno agitacijo oroti vsaki omejitvi svobode hišnih gospodarjev... In, ker so hišni posestniki člani glavna opora demokratske pa radikalne stranke, zato tiči za tem grmom, ki naj predse stanovanjske uredbo, čisto na-
vaden političen zajec. Kajti, demokratska in radikalna stranka rabita opore hišnih posestnikov, zato mora nagraditi za to oporo hišne posestnike — država, ali po domače: domovina.
Ne pustimo se varati! Razlastitev zemljišč, zasega opekaren itd. v to smer nai krene stanovanjska politika. Izpolni naj te pogoje, pa bo lahko potem misliti na to. da se ukinejo prisilne stanovanjske uredbe. Tc je edina pot. katero mora nastopiti stanovanjska jpolitika.
Tega nas uče že dosedanje izkušnje. Najemnine novih stanovanj so tako visoke, da jih ravno oni. ki trpi stanovanjsko bede. ne zinore.
In to se ne bo izpremenilo! Če bo zidal posameznik prostovoljno, bo zidal zato. ker se mu bo obetalo obrekovanje, Obresti pa bi moral
plačati najemnik, zato bodo stanovanja v novih hišah za večino nedosegljiva in efekt bo ta, da bo socialna razlika še večja, kontrast še očividnejši. Delavec, nameščenec bo hiral in životaril v luknjah, bogataš pa bo rezidiral v konfortnih stanovanjih.
Dokler ne bodo izvršeni in izvedeni vsi navedeni predpogoji, toliko časa ie vsako ukinjenje stanovanjski h uredb in svobodno gospodarjenje hišnih lastnikov — zločin.
Pa še nekaj: tudi delavske organizacije se razprostirajo po vsej državi. Tudi delavske organizacije bodo začele živahno agitacijo. Živahno agitacijo za to. da se ugodi njihovim zahtevam. Naj pač bol odloči. katero zahtevo uveljavlja več Klav.	S.	L.
Pred sejo ljubljanskega občinskega
sveta.
cev. kakor pri bivšem Stb. a teh danes nimamo.
Neoženjeni uradniški in tisti poduradniški in služabniški prh pravniki, ki služijo preko treh let, dobivajo svojo plačo samo za prvih 14 dni bolezni.
V tej plači je tudi zaračunana podpora, ki pripada od tretjega dne bolezni.
N. pr.: Uradniškem pripravniku se zaračuna za mesec september in nakaže po računskem oddelku 100 din. mesečne plače, 540 din. drag« doklade, skupaj 640 din. = 2560 K«
Isti se prijavi 6. septembra zju-» traj za bolnega in je bolan do 22, Dne 23. se je javil spet v službo. Pritiče mu do vštevši 19. plača od 20. do 22. podpora od 23. do 30. spet plača, ali za 27 dni plača, za tri dni pa podpora. Po nižje nave-denem računskem primeru se mu mora izplačati
2560 X 27 30
—	2304 K
Pokrajinska uprava je po nalogu vlade odredila za jutri zvečer sejo občinskega sveta, na kateri naj se voli župan namesto nepotrjenega izvoljenega župana. Mi ne uvi-devamo, da bi bila ta volitev tako nujna, čeprav obsojamo, da je mesto Ljubljana že več mesecev brez župana. Z volitvijo župana ne bo popravljena ta napaka, zlasti ne sedaj, ker tozadevna afera še ni rešena in pa ker občinski svet ni popoln zaradi razveljavljenih šestih komunističnih mandatov.
Pravni čut volilcev in večine občinskega sveta ter javnosti sploh ne more ob danih razmerah biti drugačen, kakor da se je v dveh smereh godila krivica, ako bo iutri moral občinski svet voliti župana.
Prvič imamo v znani aferi dve nasprotujoči si trditvi, ki nobena v javnosti še ni dokazana, pa sta obe tako dalekosežni, da moralno ubijeta onega, ki trdi neresnico in kar utegne s tem ustvariti bistveno drugačen položaj. Ne gre več za osebe, za očitke, ampak za resnico in
neresnico, k! ima moralno gotovo večji pomen kakor pa obdolžitev ali očitki v aferi.
Enako kakor to vprašanje vpliva lahko na volitev tudi nepopolnost občinskega sveta. In proporc pri občinskih volitvah more priti do izraza v zmislu občinskega volilnega reda le tedaj, če vlada ta občinski svet razpusti in razpiše nove vclitve. Drugega izhoda ni.
Vse to smo že parkrat povedali, Toda zdi se nam, da imajo na merodajnih mestih gluha ušesa za vse to, čeprav mora biti jasno vsakemu lajiku v pravnih stvareh. Napačno bi torej bilo, Če bi s svojim ravnanjem žalile oblasti same ljudski čut pravičnosti in se kazale kot neobjektivne, dasi imajo kot višja In-štanca po zakonih pravico.
Razpustite občinski svet ljubljanski in razpišite nove volitve. To je edini izhod! In zadnji čas je že, ker ob teh razmerah trpi občina po krivdi tistih, ki vso stvar zavlačujejo proti volji javnega mnenja.
Se karakteristika železniške pragmatike.
Cenjeni s. urednik!
Priobčili ste v zadnjih št. članek sodr. Krekiča o službeni pragmatiki za železničarje. Nekaterim gospodom od Zveze to ni po volji In označujejo to za volilni manever socijainih demokratov, češ da ta pragmatika ni bila od Zveze predložena ; zvijajo 'se na vse načine. Pa saj jih itak poznate.
Da pa tisti, ki so Zvezarjem najbližji oz. skupno delujejo, za nas agitirajo, kakor trdijo Zvezarji, naj služi sledeče v dokaz--
LISTEK.
Zvonimir Kosem:
barake.
(Dalje.)
Lahek avtomobil ie skoraj neslišno švignil mimo; v luči se je za trenotek pojavila na mehki blazini oslonjena plešasta .glava starca, na ■vsaki strani glave pa zevajoč pasji gobec z visečim slinastim jezikom. , - »Tudi tega poznam,« se ie živahno nagnil kovač h Konradu. »Pso-slovec Pucigajs ie to... menda naj. večji Izmed psoslovcev sedanje dobe.. . na sprehod se pelje s svojima dvema kosmatincema... Pravijo, da. kdor ljubi živali, ima dobro, nepokvarjeno srce. Ampak od _pso-lovca Pucigajsa ne smeš pričakovati kaj takega; on je sicer strastno zaljubljen v vse pse tega sveta srce ima pa trdo kakor kamen...' Od psoslovja Pucigajs ni obogatel'— to is gotovo; skrivnostna je njegova
preteklost, polna vneb ©vpijočih grehov; kri in znoj delavčevih rok se
drži tistega lihošvigaiočega avtomobila in tiste pisane vile sredi gaja zunaj mesta; nekdanjemu ravnatelju velike tvornice -* Pucigajsu so postala tla prevroča in zato se je stari grešnik prelevil v psoslovca.se v velikem slogu pričel pečati s ; sosiov-.jem ter pobegnil v gaj. Anijpak novi Kristus je že na noju. — njemu ne bo ubežal m iični psoslovec Puci-gajs!«
Ulice so se ožile, palače so postajale redkejše - - že jih ni bilo nikjer več; m kolikor ožje so postajale ulice, toliko nižje in siromašnej-še so bile naenkrat hiše — namesto prejšnje žarke razsvetljave, je brlela samo tuiutam skromna plinova svetilka. Konrad in kovač sta stopila v predmestje.
Okna Senčarjevega stanovanja kamor je bil Konrad namenjen, so bila razsvetljena, na tenkih, prosoj-nln rdečih z&storih so he£fčil@ sence*
»Ni sam'« Je preudaril Konrad! »Najbrž ima kakšno važno posveto-
Dobili smo v roke okrožnico glede plač pripravnikov in pomožnega osobja. Končna določba te okrožnica se glasi:
„Kar se tiče zaračunavanja pristojbin v slučaju obolelosti, opozarjamo na sledeče:
§ 56 služb, reda bivše Srbije ve-. Ija še nadalje.
§ 119 služ. pristojbenika bivšega M. A. V. določa, da dobivajo uslužbenci z mesečno plačo v slučaju obolelosti plačo tekom 3 mese-
plače In podpore 90 kron X. razreda po predelni preglednici, skupaj 2394 kron. Od svote nakazane po računskem oddelku se mora tedaj vzeti svota 166 kron v zastanek.
Prevknjlženje teh v zastanek vzetih svot in ureditev kontiranja vseh izdatkov bo uredil računski oddelek.
Oženjeni pripravniki vseh kategorij, ki služijo preko treh let, dobivajo za prva dva dni plačo Ut vse doklade od tretjega dne pa 60% svoje mesečne plače in osebne doklade, družinske doklade jim pritičejo v celoti tudi v slučaju bolezni. Od teh je 60% spet vračunana podpora.
Poduradniški pripravnik ima 90 din. mesečne plače, 570 din. osebne doklade, 90 din. družinske doklade, skupaj 750 din. = 3000 kron.
Temu pritiče, če je ves mesed bolan: 90 din. družinska doklada, 44 din. za prva dva dni, 369.60 din, za 28 dni 60%, skupaj 503.60 din. = 2014.40 kron, od tega odpade na B. 7. a. 840 kron.
Poduradniški in služabniški pripravniki, ki služijo manj kot tri leta, dobivajo v slučaju obolelosti samo podporo.
Vse urade poživljamo, da to naredbo dobro proučijo in vestno izvedejo.**
Tako okrožnica.
Oženjeni pripravniki pa naj gledajo, da ne bodo nikdar čez dva dni bolni.
Več dostavka ni treba.
Vi, gospod urednik, pa poprejc malo premislite, predno bi trdili, da naši merodajni činitelji niso napredni ali da ne znajo.
vanje... pa so se zbrali pri njem ljudje ob tej pozni uri... Pojdi še ti z menoj, Dreja, da nas bo več!«
Zavila sta v zaduhlo vežo kakor v črn predor —. nato po vegastih stopnicah navzgor, šlg sta po temnem vijugastem hodniku in se pritipala naposled do nizkih, zakajenih vrat. Senčar sam jima je prišel odpret, zaklenil za njima vrata — in bila sta v dokai prostorni $obi, ki jo je razsvetljevala brleča petrolejka Dod stropom; soba je bila polna ljudi; veliko jih je sedelo v živahnem razgovoru za mizo, drugi zopet so hodili urno gorindol ob stenah in se pomenkovali glasno med seboj; vsem se je poznalo na obnošenih oblekah, razoranih obrazih in žuljavili rokah, da so delavci.
»Struna je prenapeta in počila bo.« je zamahoval majhen mož ob mizi z rokami po zraku in se oziral ostro po sobi naokrog. »Preobrat, edinole temeljit preobrat nam bo prinesel odrešenje ... drugega izhoda ni iz te bede in revščine., v katero so nas potisnili...«
»Preobrat, da... je segel možu v besedo Senčar. »Pometli bomo z maliki, ki smo do sedaj uklenjeni klečali pred njimi na kolenih... pometli kakor smeti iz hiše na gnoj..“
Potem se je obrnil h Konradu.
»Stvar je namreč taka: drugi teden se prične splošna stavka, dečko moj dragi... Od vseh stffeni mi prihajajo poročila o skrajni nezadovoljnosti ... mera je zdaj zvrhana in prekipelo bo... Vse drugo bo pri-blo potem samo obsebi... že je vse pripravljeno... In tedaj, Konrad, dečko moj, boš lahko popeljal svojo črno armado iz barak v palače! Samo zahrumeti boš moral prej še nekoliko .. saj me razumeš ...“
»Mislim, da moj govor ne bo ostal brez učinka,“ je rekel Konrad; »pa tudi tako bi se zganili mrliči v mrtvašnici, ki sega od prve do zadnje barake ...“
Senčar ga je prijateljsko potre-pal po rami.
»Zdi se mi, da si se skrbno pripravljal in da boš lepo dovršil svojo nalogo Vsi, kolikor nas je trpi-
nov, smo lepo složni... nobeneg Izdajalca ni med nami. Naša ura r ; bliža, brate!“
»Naša doba!“ je pomahal majhni mož ob mizi z rokami. »Krivica vlada zdaj na svetu, potem pa bo vladala pravica!**
»In solnce te dobe ne sme nikdar zaiti, Vavken!« se je razvnel Senčar. »Bratje! Cim temnejša je bila do sedaj naša suženjska noč, tem svetlejši bo dan, ki mu že zremo v šumečo jutranjo zarjo!... Vavken je vstal.
»Pozno je, bratje — čas, ki nam preostaja, je pa dragocen za nas vse in moramo ga znati prav uporabiti. Kar je bilo treba skleniti, je sklenjeno, na jasnem smo si pri vseli točkah, ki smo jih obravnavali; vsak posameznik izmed nas vč, kaj mu je storiti, kje je njegovo mesto, Vendar nas čaka še mnogo dela, ki moramo biti nanj pripravljeni z vso resnostjo. Zato se lepo v miru razidimo in -- kvišku srca, bratje!**
(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ,
Stev. 209-
Brzojavi.
Kaj .je novega v Belgradu.
NA SVETIL.IKE Z VALUTNIMI TIHOTAPCI!
LDU. Belgrad. 15. sept. Zastopniki trgovinske zbornice v Belgra-dn so se danes tri ure posvetovali s finančnim ministrom dr. Kumanudi-jem, ki se ie po konferenci z zastopniki trgovinske zbornice sestal tudi z ministrom za trgovino dr. Spahom. V parlamentarnih krogih se srovorj, da bo našla vlada še danes način za pobijanje vseli špekulacij, ki povzročujejo padanje naše valute. Finančni minister 3e predlagal, naj se ukine prosta trgovina z valutami in devizami in nai se uvede najstrožja kontrola nad trgovino z valutami. Vsi ti ukrepi bodo poverjeni v izvršitev Narodni banki. Osebe. katerim bi se dokazalo, da so delale brezvestne špekulacije z valutami in so na ta način škodovale valuti dmaria. bi se takoi zaprle. Tudi one banke, ki bi se jim dokazalo. da so povzročile padanje dinarja, bj se zaprle. Za tihotapce, ki bi nesli iz naše države naše valute, je predvidena smrtna kazen. Uvoz luksus-nih medmetov bo z novimi tarifami onemogočen, tarife za izvoz pa bodo znatno znižane.
drobtinica za nas.
LDU. Belgrad, 15. (ZNU.) Prcsblro poroča iz Ženeve:	Tekom hudega bo]a
pri volitvah sodnikov mednarodnega prava, Id so trajale ves dan, je bil izvoljen tudi predsednik kasacijskega sodišča MI-hajlo Jovanovič edini Slovan, ki sc nahaja v mednarodnem sodišču.
VOJNA NA VZHODU IN NA ZAPADU.
LDU. Dunaj, 15. (DKU.) Uradno se poroča: Na obeh straneh ceste Kireli-schlag . Pagersdori približno poldrugi kilometer južno - vzhodne deželne niele napravljajo tolpe zaklenišča. Ob meji juž-
EN KRAJCAR, CE BO KAJ IZ TEGA!
LDU. Belgrad, 15. sept. Preiskava radi atentata na kralja se nadaljuje. Ne bo se še končala tako kmalu. ker je bil preiskovalni sodnik pred nekaj časa premenjen. Novi sodnik Vujič bo moral proučiti vse akte svojega prednika, preden se bo mogla preiskava nadaljevati.
Še ZADNJI KOS BARANJE.
I DU. Belgrad. 15. sept. Včeraj je razpravljala vlada o zahtevah zavezniške komisiie za razmejitev v Baranji, naj bi se umaknile naše oblasti in čete na mejo, ki bi po njihovem tolmačenju mirovne pogodbe imela biti stalna meja z Madžarsko. Če bi se naše čete umaknile na imenovano mejo. bi izgubila država še znaten del našega ozemlja. Pri Subotici bi se morali umakniti za celih devet kilometrov proti notranjosti države. Ker pa bi imela država pri tem občutne izgube in ker bi bilo več vasi vsled take ureditve meje odsekanih od svojih hatarjev. je izdelala vlada spomenico, katero pošlje zaveznikom in v kateri protestira »roti tej najnovejši naredbi razmejitvene komisije.
no - vzhodno Kirchschlaga so naši organi s streljanjem prepodili tolpo. Pri Neudau a. d. Lafnitz južnovzhodno Hartberga je približno 20 mož broječa tolpa napadla našo poljsko stražo. Tolpo smo prepodili s streljanjem. Po izpovedi enega člana te tolpe je bi! pri spopadu ranjen en madžarski častnik. Od našega pehotnega bataljona št. JI/5 jc bil vojak Josip Jung usmrčen in. v Kirchschlagu pokopan.
LDU. Atene, 14. (Havas.) S kraljevim ukazom jc letnik 1922 poklican pod orožje, kakor tudi vsi možje, stari manj kot 40 let, ki so izza leta 1921 zadoblii grško državljanstvo.
Politične vesti.
+ Crnl kristjani na Slovenskem se Čutijo s Protičem že na vladnem stolčku, pa ni čuda, da se temu primerno tudi 2e vedejo, to se pravi, grozijo že z bodali, s katerimi so morili delavstvo na Zaloški cestL Značilne so v tem oziru neke notice, ki Jih je prinesel včerajšnji »Slovenec*. Ena med njimi govori čisto neprikrito o bodočem zasledovanju učiteljstva, ki noče sodelovati v njihovih vrstah in zopetni izpostavitvi proslulega Verstovškovega korltarsikega kurza, češ »kjer je Protlč blizu, tam Korošec hi daleč. Kjer je Korošec, ni daleč Brejc, in kjer je Brejc, ni daleč Verstovšek in — Slomškova zvezal« Bolje kot s temi besedami, bi črni klerikalci ne mogli karakterizirati moralne gnilobe svoje stranke, bolje kot s temi besedami, bi ne mogli razodeti svojih namer za slučaj, da zopet pridejo na vlado. To jc nazadnje dobro, da so tako malo diplomatlčn! in se v svoji maščevalni nestrpnosti tako očitn oizdajajo. Marsikomu sc bodo radltega odprle oči, njim samim pa se bo odprl tisti grob, v katerem danes počiva slovenski meščanski demokratizem, ki je bil do svoje zadnje ure rav-
notako moralno propal In koritarsko nasilen, kakor je slovenski klcrizalizem.
+ Norveška vlada je rusko sovjetsko vlado pripoznala kot vlado de lacto.
+ Ruski kozaški atanian Malino, ki se je žc ob izbruhu revolucije na Ruskem postavil proti vsem novim vladam in se je bojeval zlasti proti boljševikom, je bil po svojih lastnih pristaših umorjen pod Jckaiteriuoslavom.
+ Sovjetska vlada in pomoč zavezniških držav. Sovjetska vlada je protestirala, da se je nahajal v mednarodni komisiji za pomoč Rusiji tud? francoski predstavnic NouIex, ki je zastopal v komisiji ulogo intervencije. Komisija sama je zahtevala oJ sovjetske Rusije razne stvari, ki jih sovjetska Rusija ni mogla sprejeti. Komisija za poinoč Rusiji se je torej razbila, ker bnr/.oaziji ni bilo na tem, da pomaga stradajočemu ljudstvu, nego da izpodrine so-viitsko vlado. Sedaj buržoazija pošilja med svet užaljene notice, češ kakor da Je sovjetska viada preošabna, dl sprejme po-mjč za stradajoče ljudstvo. Tudi belgraj-ska vlada napoveduje, da z akcijo za l>:inoč Rusiji v Jugoslaviji ne bo nič, ker tudi na Francoskem ne bo nič . . ,
Dnevna kronika.
Inskripclla na Hbljansk| univerzi sc
prične dne 1. oktobra bi traja do 9. oktobra.
Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921—22 v nedeljo, dne 18. septembra 1921 od 9 do 12 ure dopoldne. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisu Izkazati z odpustnico oziroma z odhodnico ljudske šole. Pouk se prične v nedeljo, dne
2. oktobra 1921 ob 8. uri dopoldne. Natančnejši podatki so razvidni iz notice, ki jc bila objavljena v tem listu začetkom tega tedna. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani.
Kongres zemljoradnlšklh zadrug iz vse kraljevine se jc otvoril predvčerajšnjem v Velikem Bečkereku.
Nov socialistični list. Kot glasilo socialistične Zaednice prične v Oseku izha-
jati Po enkrat na teden »Radnički list«. Za demollrani delavski dom v Oseku so od državnih vlasti zahtevali naknadno 200 tisoč kron!
Umrl je v Ljubljani g. Ivan Taufer, lastnik opekarnic v Zagorju. Pokojni je bil našim ljudem znan kot strasten sovražnik socialističnega gibanja in hud agitator za liberalce oziroma narodne so-cialcc.
Smrdljiva afera s sladkorjem. Na beograjski carinarnici so te dni prodali na licitaciji 8 vagonov nerafiniranega sladkorja. Prodali so ta sladkor po 2.50 do 3 dinarje kilogram! Ampak kupec ga je še na mestu prodajal po 7 dinarjev kilogram! Kar pomeni, da je v par desetinah minut »zaslužil« 3 milijone In 400.000 dinarjev .» Če bi se enkrat že po pravici uporabila vrv, ki jo nezmožni gopodarji zadrgujejo naši državi okrog vratu!
Beda vpokojeucev bratovskih sMad-nic. Več vpo-kojencev bratovskih skladnic je vložilo rokurze na pokrajinsko upravo, oddelek za socialno skrb, zaradi prenizko odmerjenih doklad na pokojnine, ki jih je odmerjal pokojninski sklad za Slovenijo v Ljubljani. Ti rekurzi ležijo žc par mesecev nerešeni, kljub temu, da je že ta ali oni \pokojencc urgiral. Mi revni, bedni vpo-kojenci, izmozgani od dela in starosti, prejemamo še dalje tiste neznatene pokojnine, ki so ironija napram sedanjim dragini-skim razmeram, z malimi predujmi, in težko čakamo na končno rešitev. Gospodi v deželni upravi za Slovenijo pa se nikamor nič ne mudi. Danes tem potoni prosimo oddelek za socialno skrb, da se nekoliko podviza z rešitvijo naših vlog. Gre za živ-ljen?ko vprašanje onemoglih Ljudi! — Več penzijonistov!
Preskrba Ljubljane s krompirjem. Stranke se opozarjajo, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na mestno tržno nadzorstvo pisemno ali osebno količino krompirja za celo leto. Istotako naj naroče vsi javni in privatni zavodi, restavracije In gostilne nemudoma celo količino krompirja, ki ga potrebujejo. Izvoznim firmam za prašiče bo istotako na razpolago poljudna množina za krmo primernega krompirja, ki naj ga nemudoma naroče z označbo, koliko rabijo krompirja vsak teden, da se jim krompir tedensko dostavi, da ostane domači krompir za ljudski konsum. Na kvaliteto krompirja se bo kolikor mogoče oziralo ter droben krompir porabilo za ki mo.
Poziv usmiljenim srcem! V svrho izpustov arija podpor in zbiranja darov za poeorelce v Klečah pri Ljubljani se je konstituiral pomožni odbor, ki se tem potom obrača do vseh usmiljenih src z iskreno prošnjo, da pomorejo težko prizadetim* Pogorelcem. Sleherni dar tudi najmanjši, je silno dobrodošel in kdor hitro da, dva-krait da, — Vseh Pogorelcev je 10 in med temi so štirje, ki so popolnoma brez vsake hrane, obleke in obutve, povrh tega pa še brez strehe. Slednjim in ostalim pa je zgorela vsa živinska krma, gospodarski stroji in orodje, velike množine poljskih sadežev itd. Posebna cenilna komisija je ocenila po požaru povzročeno škodo, ki znaša 3,117.874 K, zavarovalnina pa samo 434.19(3 K; potem takem jc nepokrite škode še 2,683.684 K. Ako torej ne pride hitro izdatna pomoč, so prizadeti izpostavljeni gladu in vsem vremenskim nezgodam jesenskega in zimskega časa. — Pomožni odbor zategadelj prosi in apelira na vsa darežljiva srca, da po svojih močeh prispevajo za ponesrečene družine. Vsi darovi naj se pošiljajo na »Pomožni odbor za pogorclce v Klečah. P. Ježica pri Ljubljani.«
Aretiran »atentator«. Komunistični poslanec Miha Koren je bil vnovič aretiran v Trbovljah. Očitajo mn, da ie v zvezi z izginjanjem dinamita v rudnikih in z do-sedaj še neznanimi storilci, ki so položili peklenski stroj na cesti Ljubljana-Celje.
Vojni invalid. Včeraj je izšla prva številka glasila splošne organizacije vojmh Invalidov, vdov in sirot »Vojni invalid«
Trgovina s človeškim mesom. »Stra-, ža« piše: V Beogradu je neki ruski, begu{-r.cc prodal bogatemu beograjskemu ban-
kirju svojo lastno ženo, samo, da pride do denarja. XX. stoletje. Za ženo je dobil 100.000 dinarjev.
»Slovenska dijaška zadruga v Pragi«
opozarja svoje člane, da naj ne prihajajo brez denarja v Prago, ker Zadruga nima sredstev, da bi jih pred nakazitvijo štipendij podpirala. Stanovanja v Pragi so se podražila do 100%. Istočasno poživljamo člane, da v polni meri izvedejo počitniško akcijo, ker sicer groze vsem katastrofalni časi. — Odbor.
Razpis službe. Pri državni posredovalnici za delo sta razpisani dve mesti pisarniških uradnikov in sicer eno pri marbor-sk, drugo pri ptujski, odnosno celjski podružnici. Letna plača je 1200 din. in dnevnice, kakor so določene za ncukazne državne nastavljence. Pravilno kolkovane in z izpričevali opremljene prošnje je vložiti do 22. septembra 1921 pri osrednjem uradu državne posredovalnice za delo v Ljubljani. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj štiri razrede srednje šole, meščanske šole ali pa trgovsko šolo. Natančneje v Uradnem listu.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane. V tednu od 4. do 10. septembra se je rodi’o 27 (15 m. 12 ž.) novorojenčkov, umrlo je 43 (22 m. 21 ž.) oseb in siccr za: jetiko 6, smrtnimi vzroki 13 in za samomorom 1 srčno hibo 3, rakom 3, drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 13 in za amomorom 1 oseba. Na griži je v tem tednu obolelo 42 eseb.
Preskrba s češkim premogom. Za bodočo zimo si bodo mogli nabaviti premog tudi oni, kj nimajo izkaznic in ne bodo kot lansko leto ostali brez premoga. Špedicij-ski tvrdki F. In A. Uher v Ljubljani se le posrečilo nabaviti večjo množino finega češkega premoga, ki po svoji kakovosti daleko presega naš premog, ki pa bo z ozirom na stanje valute malo dražji. Ker se je bati, da Češkoslovaška pozneje prepove izvoz, kakor se je to lansko leto zgodilo, se opozarjajo interesentie iz Slovenije, katerim ie v prvi vrsti namenjen ta premog, da sc pravočasno prijavijo in sicer v pisarni omenjene tvrdke v Selen-burgovi ulici 4.
Iz stranke.
Diskusijski večer bo danes ob 20. uri
v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red važen.
iz slr&h. organizacij®.
Stavbni delavci v Sarajevu prično stavkati, ker jim hoCeio podjetniki znižati plače.
Vestnik $¥©bode.
Cvetlični dan za ruski gladuioči proletariat priredi podružnica del. izobraževalnega društva »Svoboda4* v Celju, dne 18. septembra 19.il. Proletarec sveta dolžnost te kliče, da se spomniš na tvojega sotrpina. — Odbor.
Godbeni odsek na pihala vodmatske podružnice »Svobode« naznanja, da se vrši danes zvečer, dne 16. septembra ob 19. uri v društvenem prostoru »Svobode« v Novem Vodmatu št. 189. (Mausar)
1. sestanek vseh že izkušenih godbenikov
v	godbi na pihala.
[ največjem navalu so dobili vsi turisti do* j slej prenočišča. Koča bo ostala celo zimo stalno oskrbovana, na kar se že sedaj vsi gojitelji zimskega športa opozarjajo.
dopisi
Šport.
Nogometne tekme za prvenstvo v jesenski sezoni. Službena objava L. N. P, V nedeljo dne 18. t. m. se vrši na prostoru S. K. Ilirije prvorazredna prvenstvena tekma »Ilirija« : »Sparta«. Začetek ob 16 uri, sodnik g. Vodišek. Istega dne se odigrajo na prostoru Sparta — Primorje ob 1 majski cesti sledeče drugorazredne prvenstvene tekme: ob 10. uri dopoldne rez. Jadran : rez. Svoboda Ljubljana; sodniV g. Hus; ob 14. url 30 min. Jadran : Lašk, sodnik g. Kepec ; ob 16. url 30 m. Hermes : Svoboda Moste, sodnik g. Jerala.
V Mariborski koči na Pohorju je tain-kaijšnja podružnica SPD izpopolnila vso opremo, posebno pohištvo tako, da zadostuje sedaj velikemu prometu. Tudi pri
Studenc! pri Mariboru. Nestrpnost narodnih socialcev je že tako velika, da so
v demokratskem »Taboru« z dne 2S. t. n;, objavili nekakšen popis kandidatov delavsko kmečke skupine. Gospodje narodni so-, ciakil	Kdo je kriv, da ni	v	Studencih	prU
šio po	tolikih mesecih še	do	nobenega	pc-.
stavnega občinskega predstojnika in do ^•donosnega občinskega dela? Vi sami! Ze pred volitvami se je	g.	Berdnik izja^
vil, da	bodo že poskrbeli	za	to, da ne	pri-
dejo delavski kandidati do veljave v občini. In res sta z učiteljem Altom za dobro skrbela. Kar se tiče delavsko kmečke liste, pa vprašamo: Gospodič, ali nit ste celo sami prigovarjali kandidatom delavsko kmečke liste, da kandidirajo na vaši iisti?! Danes pa jih zmerjate z nemčur-li. izdajalci in jih Imenujete nevarne komuniste! Kje je tu poštenost?! In Kaioh Alci/a, ali ra niste vi pregovarjali, da naj bo nosilec vaše liste?! Gospod V.>kač se je neštetokrat Izjavl':al, da komaj čaka, da se ;cšj občinskih poslov, sedaj pa si je premislil, ali pa sedi na smolnatem stol-cu, da ne more vstatu Glede volitev samih pa bi vas vprašaji: čigavi pristaši pa so iz Maribora prišli volit na Studenec, čeprav niso imeli tu volilne pravice? Kolika voilcc\ ste g. Vokač in g. At, odšlo, vili i/ volišča, češ, da jih ne poznati? Ne ndpihujte se prazne jeze z gospodo n stričkom Berdnikom vred! Pač pa se lezite nad svojo lastno polomijo pri volitvah. O po-b:raa;u podpisov za priključitev k Nemški AvsMiji pa vedite, da takih Hudi na kandidatni listi ni bilo in so biti vsi tisti sploh utan, v volilnem imeniku, če gospe- jje veste, da je bil med diavsno kinsikimi kandidati kdo tak, nas bi veselilo, če izvemo za njegovo ime. Za Baumana, ki se je vrnil iz Rusije se pa n.kat ne bojie, ker se menda vendar ne h .rte, da bi vas napravil boljševlke! Izgon Mandla ni bil preklican po zaslugi g. Vokača, temveč po drugi osebi. Tudi ni res. da bi bi! Mandl imel družino, ki se je g. Vokači tako *’niiila. Mandl je bi: namreč vUevec brez otrok. Sicer pa gospodje, ne bojte ss za postojanko Studeč?, ker ste
vi gospe d e Vokač, Alt in n-.-an'rk nat« sp^s jtr »j'i ';::d5e In boste na'! U . :ics I! brfme občinskih dolgov. — N
Po svetu.
—	Dober dovtip. Pariški list »Intran« sigeant« postavlja vse vesti z maloazlj^ skega bojišča pod rubriko: . . . arogu K rus echram a A. — Tisti, ki stoje pri branju teh par besed pred nerazrešljivo uganko, nal poizkusijo brati narobe, to ie od zadaj proti spredaj. Če znajo kaj francoskega bodo brali: La marche sur Angora, pod katerim naslovom prihajajo grški uradni komunikeji o bojih v Mali Aziji iz Aten. Napis pomeni: Pohod na Angoro. Zakaj ga »Intransigeant« narobe piše, nam menda ni treba še posebe povedati.
Strah pred galerijo. Pred nekaij dni so Igrali v nekem berlinskem gledališču neka Sudermannovo premijero. Kakor je znano, so gotovo vsa Sudennannova dela poJna ostrega nacijonalizma, vsled česar se gledališka uprava Iz strahu pred demonstracijami delavskega razreda ni upala proda-, jati kart za galerijo, nego jo je previdno napolnila s »svojimi« ljudmi. -- Gotovo je bil prizadeti ravnatelj v šoli pri svetovnem mojstru g. Rukavini, ali pa g. Rukavina pri njemu.
Prvevrsme
[fl
sprejme takoj
Jos. Rojina,
Ljubljana, Aleksandrova c. 3.
Tovarna ggfva
vsakovrstno - -.........blago.
Kemično (isti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlolikft eES^rajct Podružnica •. Šelenburgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadtuga r. omejenim poroštvom
 — sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 V
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201*82.	===== Društveni delež K 17.10S-71,
Blagovni promet za 1. 1919/20 Je znašal K 2,963.093*48. .Delež znaša K 100	.
Clan postane lahko vsak.
e vloge in iz-
Mariborska eskomptna banka, Maribor, H^ma—narn
=-................ =	Tegetthoffova	ulica	II	-- vršuje vsakovrstne bančn_e_p_osl_e
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - pod najugodnejšimi pogoji. -_j-
fzdaialeli: Ivan Mlinar.	Tisk	Učiteliske	tiskarne	v	Liubliani.	Odgovorni,	urednik;	Maks	Žc^ar.