Idoli Po vsaki olimpiadi ali svetovnem prvenstvu prične na desettisoče mladih zbirati slike športnih zmagovavcev. Mesec dni po Grenoblu skoraj ni bilo dekliške sobice, v kateri ne bi vsaj z ene stene ali omare mežikal Jean Claude Killy. ljudje ali: življenje se meri po ljubezni Pa vendar nobeden izmed magazinov, ki skrbijo za duhovno masovno hrano mladoletnikov, ni uvrstil tega junaka v zbirko svojih idolov za široko potrošnjo. Se manj pa je komu padlo na um, da bi ga približal mladim z druge plati — da bi pokazal, koliko let trdega garanja, samopre-magovanja, železne volje in sistematičnega dela je bilo treba za osvojitev treh zlatih odličij. Takšni prijemi so očitno nezanimivi. Morda bi simpatičnemu fantu celo vzeli dobro ime; tako kot bi prišli najbrž oboževani beatlesi ob dobro ime, če bi preveč brskali po njihovi preteklosti in zapisali, koliko ur in let so trdo muzicirali, igrali za pfenige ali pennyje, se otepali z revščino, preden so postali izvozno blago številka ena Združenega kraljestva. Urednikom brošur se zdi vsekakor pomembneje, da povedo, koliko tisoč funtov zdaj porabi kdo izmed njih za konje ali vrtnarske domislice, s kakšnimi rožicami si je dal, tovarni v obup, prepleskati svojega rolls-royca, koliko oboževavk spravi na svojo jahto ... Potem se pa čudimo, če mladinski kriminal raste, če je vedno več mladih, ki bi tudi radi vsaj malce v korak s temi svetlimi zgledi, ki si „izposojajo“ tuje avtomobile, ker nimajo svojih, in ki bi sploh radi živeli kolikor toliko sladko življenje — brez dela, seveda. Kajti, da morajo delati tudi fantje s kitarami, vsa ta literatura ne omenja. „Značaj“ Sobota opoldne. Glavni trg v mestu je poln ljudi, ki čakajo na avtobuse, in avtobusov, ki čakajo na ljudi. Gneča povsod. Se vedno potuje večina ljudi z avtobusi in le manjšina z osebnimi vozili. V avtobus, ki je peljal v sosednji kraj, se je z največjo težavo prerinil invalid. Vstopil je spredaj, kakor je treba. Za njim so se nagnetli še drugi. Kmalu jih je bilo polno, nabito polno. Invalid z dvema berglama je dobil prostor blizu voznika avtobusa. Avtobus je odpeljal. Z zamudo sicer, a je odpeljal. Ko se je približeval vasi, kjer je imel prav tako postajo, je voznik avtobusa rekel prek ramena invalidu, ki je sedel mirno na sedežu: „Pripravite se za izstop!“ Invalidova žena, ki je stala poleg, je zaprosila: „Saj ga boste pustili, da izstopi spredaj?“ „Ni govora,“ je bil odgovor. „Kaj pa si mislite? Red mora biti! Kam pa bi prišli, če bi kar naprej delali izjeme! Vstopa se spredaj, izstopa zadaj.“ „Toda, ali ne vidite, kako je avtobus poln? Kako pa naj se mož prerine do izhoda?“ Ampak voznik, ki se je izenačeval s čuvarjem reda, je bil neizprosen: „Me nič ne briga! Tak je red pa pika! Rekel sem že, da ne bomo delali izjem!“ „Toda saj vendar vidite, da je mož invalid,“ se je oglasil še drugi potnik. „Rekel sem, da me nič ne briga. Potem pa bodo mene prijemali, da se ne ,držim“ reda.“ Približala se je postaja. Invalid se seveda med vožnjo ni mogel začeti prebijati skozi človeška telesa, ki so mu zapirala pot proti izhodu na drugem koncu avtobusa. Razen tega je morda vendarle mislil, da bo voznik naposled popustil, ko bodo prišli na postajo, in mu dovolil izstopiti spredaj. Končno bi moral ves avtobus čakati kar precej časa, preden bi se mož dokopal do izhoda. Toda voznik je imel kremenit značaj. „Stali bomo tako dolgo, dokler ne boste izstopili — ampak zadaj, kakor je predpisano,“ je rekel in ustavil vozilo. Vmešala se je še enkrat žena invalida: „Ampak, poglejte vendar...“ „Nič, alo, kar gremo. Bo že šlo.“ In invalid se je začel prerivati. Ljudje so bili uvidevni in so se mu umikali, kolikor so se mogli. Veliko manevrskega prostora pa tudi niso imeli. Bila je prava muka, preden se je možu ob dveh berglah posrečilo priti do konca avtobusa. Zena mu je pomagala, kolikor je mogla. Voznik avtobusa je mirno čakal, dokler ni bilo prerivanja konec, dokler nista invalid in njegova žena izstopila in se napotila naprej peš proti domu, ki je od postaje oddaljen še dobrih dvajset minut. Voznik pa je vključil levi smerni kazalec in težki avtobus se je premaknil z mesta. Nadaljeval je pot proti severu. Redu, oziroma „predpisu“ je bilo zadoščeno. ali pa bodo tudi nam nekoč očitali... Zadnja leta so po svetu zlasti ob Hochhutovi drami Namestnik (ki je tudi v Ljubljani niso zamudili postaviti na oder,) Cerkvi nenaklonjeni krogi ponavljali obtožbo proti papežu Piju XII., češ da se v drugi svetovni vojni ni zadosti odločno postavil proti nacizmu, ko je ta preganjal in uničeval Jude. Prepričani smo, da bo zgodovina to obtožbo ovrgla, v kolikor je še ni. A gre pri vsej zadevi za nekaj drugega. Omenjeni krogi so s temi obtožbami izrazili svoje prepričanje, da se mora Cerkev postaviti za naravne pravice ljudi, če so teptane. Nikomur iz teh krogov ne pride na misel, da bi tak papežev poseg za pravice preganjanih imenoval vtikanje v politiko. Cerkev sama se zaveda pravice in dolžnosti, braniti pravice ljudi. Na zadnjem cerkvenem zboru je to svojo zavest izrazila s temi besedami: „Vedno in povsod mora biti Cerkvi zagotovljena pravica, da zares svobodno oznanja vero, uči svoj nauk o družbi, neovirano vrši svojo nalogo med ljudmi ter izreka nravno sodbo, in to tudi glede zadev s političnega področja, kadar to zahtevajo osnovne osebne pravice ali zveličanje duš.“ (Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, 76/5). Slovenski katoličani imamo dolžnost braniti najprej naravne pravice naših bratov in sester, kjerkoli po svetu so te ogrožene ali teptane. Naj gre za slovensko manjšino na Koroškem, ki mora z naravnost jobovsko potrpežljivostjo čakati na to, da ji bo priznano, kar ji po naravi gre! Naj gre za naše brate in sestre na Tržaškem, Goriškem ali v Slovenski Benečiji, ki se morajo z železno vdljo boriti za vsako drobtinico. Ali pa naj gre za slovenski narod v osrednji Sloveniji, ki mu je vse od zadnje vojne sem teptana cela vrsta naravnih pravic. Pred dvajsetimi leti je vrsta držav — med njimi tudi Jugoslavija •— podpisala Splošno deklaracijo človekovih pravic. S tem so te države — med njimi tudi Jugoslavija — priznale, da ima vsak človek že po naravi nekatere pravice, ki mu jih nihče ne sme kratiti. V praksi pa so te pravice teptane. Katere so take pravice? Za primer omenimo le nekatere: Vsi ljudje imajo enake pravice (čl. 1). Vsak ima pravico do svobode mišljenja, vesti in vere: ta pravica obsega prosto izpovedati vero ali prepričanje posamez ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno, s poukom, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti... (čl. 18). Vsak ima pravico do svobode misli in besede: ta pravica obsega pravico, da nihče ne sme biti nad-legovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da vsak lahko išče, sprejema in širi sporočila in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje (čl. 19). Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja mora biti izpovedana v ponavljajočih se, resničnih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice bodisi s tajnim glasovanjem ali pa z glasovanjem, ki mu je enakovredno (čl. 21/3). Vsak, brez razločka, ima pravico do enakega plačila za enako delo (čl. 23/2). Slovenski katoličani moramo — kjer to moremo — govoriti o teptanju naravnih pravic naših bratov in sester, pa naj bo to komu prav ali ne, pa naj nam kdo očita karkoli. Zavest dolžnosti mora biti močnejša kot strah pred očitki. Ali pa bodo tudi nam nekoč očitali, da nismo izpolnili svoje dolžnosti! MESEČNIK ZA SLOVENCE NA TUJEM LETO 18 Številka s MAJ 1969 Obdarjeni z razumno dušo in ustvarjeni po božji podobi, imajo vsi ljudje isto naravo in isti izvor: osnovno enakost vseh ljudi je zato treba bolj in bolj priznavati. Res je, zaradi različnih telesnih sposobnosti in zaradi različnosti umskih in nravnih sil niso vsi ljudje enaki. Toda sleherno obliko bodisi socialnega, bodisi kulturnega zapostavljanja v osnovnih pravicah osebe, naj bo to zaradi spola, rodu, barve, socialnega položaja, jezika ali vere, je treba premagati in odpraviti, ker nasprotuje božjemu načrtu. Zares je žalostno ugotavljati, da še sedaj niso povsem zajamčene te osnovne pravice, ki gredo osebi. Človekoljubne ustanove, bodisi zasebne, bodisi javne, naj se odločno borijo zoper sleherno obliko socialnega in političnega suženjstva. In branijo naj osnovne pravice ljudi v vsaki politični ureditvi. Da, te ustanove se morajo polagoma uskladiti z duhovnimi stvarnostmi, ki so izmed vseh najvišje, čeprav bo za dosego zaželenega cilja včasih treba precej časa. (Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi.) zgodbe iz Kristusovega življenja ali bo seme vzklilo? Jezus je razlagal skrivnosti božjega kraljestva navadno v prilikah. Preprostim in učenim ljudem je kakor z barvami naslikal sicer nevidni božji svet. Tako je blizu Kafarnauma na jezerskem obrežju veliki množici govoril, kako ljudje sprejemajo njegov evangelij. V hriboviti in razriti Galileji so sejali na majhne zaplate zemlje, ki so bile tu in tam, na obronkih in v dolinicah, za to bolj pripravne. Ob prvem dežju, v začetku novembra, je kmet površno zrahljal zemljo, potem pa je šel od kosa do kosa in vsejal pšenico ali ječmen. Usoda nebeškega kraljestva je podobna usodi galilejskega sejavca. Sejavec si doma opaše jerbas, poln semena, in ko pride na pripravljeno zemljišče, začne sejati. Toda v Palestini hodijo vsi Jčar čez polja in tudi nedavno obdelane kose prepredejo kmalu steze, s katerimi si ljudje skrajšajo pot. Del paseva pade torej na shojeno zemljo, kjer ga kmalu pozobljejo ptice ali zdrobijo podplati. Nekaj semena pade na kamnita tla, ki jih komaj pokriva tenka plast zemlje. Tam zaradi toplote hitro vzklije, a ker ni dovolj prsti, ne more pognati globokih korenin in je dovolj en sam vroč dan, pa je vse požgano. Spet drugo seme pade na globoko, a ne dovolj prekopano zemljo. Poleg zrnja vzklijeta tam tudi osat in trnje ter ga zamorita. Ostanek iz jerbasa pade končno na dobro zemljo in obrodi trideseteren, šestdeseteren, včasih celo stoteren sad. Jezus je to dejstvo prikrojil na en sam primer, kot da se je pripetil enemu samemu sejavcu. Tako je nastala prilika. Pozneje je razložil priliko učencem, ki so ga na samem vprašali za njen pomen. Seme je božja beseda, se pravi, oznanjevanje božjega kraljestva. Zrnje, ki je padlo na shojeno zemljo in so ga pobrali ptiči, je oznanjevanje kraljestva nedovzetnim ljudem, ki ga sprejemajo komaj z ušesi, ne s srcem, ker takoj pride satan in ga pobere. Seme, ki je padlo na kamnito zemljišče, pomeni površne poslušavce, ki sprejmejo oznanilo s hipnim veseljem, a ob prvi nevšečnosti vse pustijo. Zrnje, ki je padlo med osat in trnje, pomeni poslušavce v oblasti strasti in posvetnih skrbi, ki hranijo blagovest nekaj časa v srcu, potem pa pustijo, da jo zamorijo zemeljske želje. Zrnje, ki je padlo na dobro zemljo, so pa tisti, ki sprejmejo blagovest z odprtim srcem in jo gojijo, da je potem sad bolj ali manj obilen. Navadni Jud, eden izmed tistih, ki so pričakovali mesijansko-po-litično kraljestvo, ni mogel pravega pomena te prilike skoraj v ničemer doumeti, če ni vprašal Jezusa, kot so to storili učenci. Navadni Jud je pričakoval sijajnega kralja osvojevavca, tu pa začetnik kraljestva sploh ni omenjen in ostane v senci. Pričakoval je, da bo padlo kraljestvo kar tako iz nebes med hrupnimi čudeži, tu pa kraljestvo klije ponižno in tiho iz zemlje, sredi najrazličnejših ovir. Pričakoval je narodno maščevanje in zmago nad pogani, tu je pa govor o skritem snovanju duha ter o zmagi nad strastmi in zemeljskimi koristmi. Navadnemu Judu je bila prilika torej le deloma jasna. In če se je trmasto oklepal starih pojmov, je vedno bolj zakrknil svoje srce in si mašil ušesa ter se upiral popolnemu spremenje-nju miselnosti, h kateremu ga je prilika previdno vabila. Toda ustanavljanje božjega kraljestva zadene na ovire tudi tam, kjer ga sicer lepo sprejmejo. Ta zakon nakaže druga prilika. Neki človek je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ker je bil zemljišče skrbno obdelal in posejal ob pravem času pravo množino semena, je smel mirno in z zaupanjem čakati na žetev. Toda ponoči, ko so hlapci spali, je prišel sosed, ki ga je grizlo staro sovraštvo, ter je na pravkar posejano njivo natrosil vse polno ljuljke. To je bilo izrazito kmečko maščevanje. Ko namreč ta plevel vzklije, ga ni mogoče ločiti od pšenice. Jasno se razlikuje šele, ko gre v klas, a tedaj je že prepozno, ker ga ni mogoče več izruvati, pšenica pa je zaradi njega slabša. Tudi v tem primeru so odkrili nesrečo, ko je žito šlo v klasje. Hlapci so poiskali gospodarja in so mu rekli: „Ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod ima torej plevel?“ Gospodar je mahoma razumel, od kod je prišel plevel, pa je vzkliknil: „Tisti moj sovražnik je to storil!“ Hlapci mu tedaj predlagajo: „Ali hočeš, da gremo plevel pobrat in rešimo žito?“ Gospodar odgovori: „Nikar, kajti pobiraje plevel bi lahko po-ruvali tudi pšenico. Pustite rajši, naj oboje raste do žetve. Tedaj porečem žanjcem, naj poberejo plevel v snope in ga vržejo v ogenj, pšenico pa naj spravijo v mojo žitnico.“ Tudi to priliko je Jezus učencem posebej razložil. Mož, ki seje dobro seme, je on, Kristus. Njiva, na katero ga trosi, je svet. Dobro seme pomeni otroke kraljestva, plevel pa sinove hudega duha. Sovražnik, ki seje plevel, je hudič. Žetev pomeni konec sveta, žanjci so angeli. Ob koncu sveta bo Kristus poslal angele, ki bodo — kakor žanjci plevel — pobrali iz njegovega kraljestva vse pohujševavce in krivične ter jih vrgli v ogenj. In tedaj se bodo pravični v Očetovem kraljestvu svetili kot sonce. V kraljestvu, ki ga je Kristus oznanjal, bo torej dobro in zlo. Dobro bo izhajalo od njega, zlo od hudiča. To mešanico trpi Kristus samo v pričakovanju končne zmage dobrega, kar se bo pa zgodilo šele ob prehodu sedanjega „veka“ v bodočega. Kraljestvo je torej nekak most med obema vekoma. Tej priliki je deloma podobna tudi naslednja. Božje kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal svojo njivo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, naj misli na posejano seme ali pa ne, žito klije in potem raste, končno gre v klas in zori, ker ima v sebi lastno silo. Ta pa se mora osvobajati počasi in napraviti ves običajni krog. Tako bo tudi nauk, ki ga je Jezus oznanjal, šel svojo pot, razvijal se bo v širino in v globino Sudfeftfe CuUm Papež Pavel VI. je imenoval 35 novih KARDINALOV. Tokrat ni med njimi nobenega Slovana. Člani katoliške delavske mladine so opozorili avstrijsko prebi-vavstvo o katastrofalnem družbenem položaju v LATINSKI AMERIKI. Pod geslom „Latinska Amerika gori“ so razlagali, koliko siromaštva je na tej celini in koliko socialne krivice trpijo množice v nekaterih južnoameriških državah. Dobrodelna ustanova NEMŠKIH KATOLIČANOV organizira vsako leto vrsto nabiralnih akcij za potrebe katoličanov drugod po svetu in sploh za potrebne. Lani so zbrali 8 milijonov mark za pomoč gobavcem. S to vsoto so pomagali 183 gobavskim naseljem v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. 51 zdravnikov z MORAVSKE je poslalo odprto pismo češkoslovaškemu ministru. Opozarjajo ga na veliko škodo, ki jo povzroča narodu zakon o splavu. NA ČEŠKOSLOVAŠKEM je državna kontrolna komisija pohvalila delo bolniških sester. Čeprav jih danes dela v zdravstvenih ustanovah še okoli 4.000, pa še niso dobile dovoljenja za obnovo noviciata. Od konca druge svetovne vojne do letos so NA POLJSKEM sezidali 400 novih cerkva. Poleg tega so obnovili 700 cerkva, ki so bile porušene ob nemškem napadu na Poljsko ali v bojih za osvoboditev. med ljudmi, brez nenavadnih prevratov, ki so jih množice nestrpno pričakovale, ampak iz notranje moči, ki jo je prejel od zgoraj. J. R. Francoski duhovnik Paul Gauthier je delal v Palestini kot ročni delavec. Iz njegovega dnevnika, ki je prežet s pravim Kristusovim duhom, objavljamo nekatere odstavke. ni Ütci Slovenci Slovenci Slo v(II BÄivenci Slovenci Slovenci SlWe“Slovenci Slovenci Slove Slovenci Sl venci Slo venci Slovenci Slovenci Slovenci Anglija Preteklega 22. marca je Bog poklical v večno življenje slovenskega begunca Franceta Manfredo, doma iz Vipave. Več let je preživel v domu za stare begunce v Barton-on-Sea na južni angleški obali blizu Portsmouth-a. Zadnja leta je bil v bolnici. Umrl je za kapjo. Pokojnega so pospremili k zadnjemu počitku njegovi sostanovavci, begunci iz raznih vzhodnoevropskih držav. Pogreb z mašo je opravil slovenski župnik v Angliji ob navzočnosti lokalnega župnika iz New Mil-ton-a. Navzoča je bila tudi ravnateljica doma gospa Sivi, kateri se zahvaljujemo za vso skrb in organiziranje pogreba. — Naj pokojnik počiva v miru! Avstrija OPOZORILO Vsem naročnikom v Avstriji prilagamo poštne položnice (Erlagscheine), da z njimi plačajo naročnino do konca tega leta. •— Letna naročnina je 45.— šil. Kdor je naročnino že plačal, pa kljub temu prejel položnico, zanj ta opomin ne velja. Takemu se ob tej priložnosti zahvaljujemo za redno plačevanje. Uprava Naše luči TIROLSKA IN PREDARLSKA Slovenci na Predarlskem so imeli v zadnjih letih že več lepih prireditev, največ v zvezi s Hrvati, ki jih tu še več dela. Večinoma so bile to družabne prireditve s plesom oz. zabavnim pro- gramom. Za letošnji postni čas pa so se domislili, da bi se bilo treba tudi v tujini spomniti višjih vrednot. Primerni zunanji povod so bili različni jubileji, ki jih praznujemo v tem času. Predvsem je tu 1100-letnica smrti prvega slovanskega blagovestnika sv. Cirila. V soboto, 22. marca 1969, so se zato zbrali Slovenci v Rankweilu. V stari cerkvi pod gričem, na katerem stoji slavna romarska cerkev, nekakšne Brezje na Predarlskem, so se Slovenci zbrali k sv. maši, ki jo je daroval p. Stefan Kržišnik. V govoru je p. Štefan poleg pomena slovanskih blagovestnikov za vero poudaril, da je sprejem krščanstva v tistih časih zagotovil slovanskim narodom njihov obstoj in da vsa njihova kultura temelji na knjižnem jeziku, ki sta ga ustvarila sveta brata. V dvorani se je nato pričela kulturna prireditev v znamenju 120-letnice smrti Franceta Prešerna in 50-letnice smrti Ivana Cankarja. V kratkem nagovoru je bil označen pomen teh mož za naš narod. V teh dveh se kakor v vseh velikih ustvarjavcih bijeta božja in človeška sila, da še bolj čutimo, kaj je božje in kaj je človeško: človeški je nemir in nered, božja je resnica in prostost. Dve uri dolgo je trajal program. Nastopala so dekleta in fantje z recitacijami in deklamacijami iz del slavljencev, s petjem Prešernovih pesmi, npr. „Zdravljice“, ki je naš 120 let stari in še vedno živi narodni program, ter s petjem narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu je bil celo majhen pevski prizor in v scenski obliki Prešernova „Od železne ceste“. Večer je izzvenel z novelo „Konec“ iz Cankarjeve zbirke „Podobe iz sanj“ z zvezdami vodnicami: mati — domovina — Bog. Vsem nastopajočim se je poznalo, da so se z ljubeznijo pripravljali na prireditev in da so pri vajah vedno globlje dojemali vsebino del, ki so jih nato posredovali poslušavcem. Zaradi tega je bila kvaliteta recitacij precej visoka in poslušavci so pozorno spremljali tudi dokaj težke tekste. Pevski zbor, ki ga sestavljajo v glavnem Štajerci, je z novimi sodelavci v zadnjem času precej pridobil. Slišati je bilo tudi nekaj dvospevov, pri katerih so poslušavci nagradili dekleta zaradi lepega glasu in gotovega petja z živahnim ploskanjem. Opaziti je bilo zametek instrumentalne skupine s harmoniko in kitaro, tako da bodo imeli Slovenci v prihodnje pri svojih prireditvah lastno glasbo. Treba je reči, da je prvi poizkus kulturne prireditve lepo uspel in da so poslušavci soglasno izrazili željo, naj bi se taki večeri še večkrat ponavljali. Na ta način naj bi se uho in srce naših ljudi v tujini bolj na široko odprlo za dojemanje nadstvarnih vrednot, ki so nad vsakdanjim delom in zaslužkom. T. R. KOROŠKA SPITTAL OB DRAVI — Po nekajmesečnem bolehanju je 22. marca letos v dravski koloniji na svojem domu (v Porciastraße) umrl g. Brodar Janez. Pokopali so ga na edlinškem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil slovenski misijonar, ki je imel potem tudi pogrebno mašo za rajnega v Marijini kapeli ob Vil-lacherstraße, kjer se slovenski izseljenci tudi sicer zbirajo k službi božji. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz mesta, pa tudi iz Slovenije je prišlo precej njegovih sorodnikov in nekdanjih prijateljev in znancev. Seveda so se pogreba udeležili tudi skoraj vsi tukajšnji Slovenci. V Spittalu zapušča rajni ženo go. Frančiško in hčerko Olgo, por. Stroj. Doma je bil rajni v Hrastju pri Kranju, kjer je imel vzorno posestvo. Pred drugo svetovno vojno je bil zelo poznana osebnost v Sloveniji. Vseh 20 let prve Jugoslavije je bil v ospredju slovenskega javnega dela. Bil je podpredsednik Kmetijske zbornice za Slovenijo, predsednik Slovenske kmečke zveze, izvoljen je bil tudi za narodnega poslanca v parlament in nazadnje je bil tudi senator v kraljevski Jugoslaviji. Nastopal je kot zagovornik pravic in zahtev kmečkega stanu. Rad je podpiral siromake. Če popotni človek ni nikjer drugje dobil zavetišča in prenočišča, je lahko brez skrbi šel k Brodarju v Hrastje, tam je dobil dobro besedo, večerjo in prenočišče. Ko so Nemci okupirali Gorenjsko, tudi njega niso pustili pri miru. Postal je žrtev njihovih policijskih preganjanj. Pozneje so z Nemci v preganjanju in strahovanju tekmovali partizani in razni drugi, ki so mu stregli po življenju, dokler ni pred koncem vojne zapustil doma in se preselil v Avstrijo, da se je rešil. Njegovo res vzorno kmetijo so najprej zasegli Nemci, pozneje pa nova slovenska oblast. Nekaj let je preživel rajni Janez Brodar s svojo ženo v Clevelandu, Ohio. Ko je bil upokojen, sta se pa naselila v Spittalu ob Dravi pri hčerki in zetu v lični, lastni hiši. V življenju je bil res zelo delaven. Naj zdaj počiva v miru, čeprav v tuji zemlji! Naj mu Kristus, čigar načel se je vedno držal, daje za vsa njegova dela bogato, nebeško plačilo! Vsem sorodnikom pa, tem med nami in onim v domovini, naše iskreno sožalje! Vsi pa za rajnega molimo! V teh dneh se vračajo sezonski delavci. Letos v manjšem številu kot prejšnja leta. Pravijo, da bosta tukajšnji naj večji podjetji Soravia in Izola letos prevzeli delo na neki avto cesti v Afriki, kjer se delavcem baje obeta nadvse lep zaslužek. Na delo bodo menda sprejeli tudi delavce iz evropskih dežel. Kdor ima pogum, naj poskusi! Belgija LIEGE—LIMBURG Naši bolniki: V Genku se zdravi g. Kos Martin iz Leuta, v La-nakenu je v bolniški oskrbi g. Pelikan Anton iz Winterslaga; ga. Dimeč Alojzija iz Water-scheja, ki se je zdravila v Spa, se je že mogla vrniti na svoj dom. Vsem bolnikom voščimo prijeten majnik. Nova članica Cerkve: V družini g. Romiha Karla iz Zwartberga so dobili osmega otroka, hčerko, ki je ob krstnem kamnu dobila ime Helena. Želimo vso srečo. Velika noč je bila tudi letos lepa. Slavimo jo še vedno po starem slovenskem običaju: blagoslov jedil, slovesno vstajenje in procesija ob mogočnih zvokih velikonočnih pesmi. Hvala vsem, ki so sodelovali, posebno še našim pevcem, ki so s svojo močjo res vse toplo presenetili. Slovenska skupnost v Eisdenu je spet izgubila enega svojih članov. Dotrpel je g. Kun Fortunat, rojen 1901 v Pamečah pri Mariboru. Bil je mož, na katerega smemo Slovenci biti ponosni. Znal je delati, vestno in vztrajno, dokler so mu sile dopuščale, znal pa je tudi trpeti. Rudnik je tako izčrpal njegove sile, da je bil več let priklenjen na posteljo ali pa na bolniški voziček. Pa ni tožil. Nasprotno, vedno je bil smehljaj na njegovih ustnicah. Že dolgo ni mogel sodelovati pri slovenskih narodnih in cerkvenih prireditvah; pa je napore drugih spremljal s simpatijo in dobro besedo. Razumel je važno poslanstvo vsakoletnega „slovenskega dneva“ v Belgiji; poslanstvo, dvigniti kulturno, narodno in idejno kakovost slovenskih prireditev in z njimi v Slovencih vzgajati čut za resnične slovenske probleme. Uspehi teh dnevov so ga iskreno veselili. Čeprav težko bolan, ni stal ob strani. S svojim trpljenjem je namakal zemljo, ki so jo v potu svojega obraza obdelovali mlajši. Bil je res človek evangelija. Ni mislil samo nase in na svoje, temveč tudi na druge. Njegovo lepo pokojnino So čutili tudi siromaki in slovenske ustanove. Družina mu je bila rajska oaza, kjer vlada razumevanje, mir, medsebojna pomoč, požrtvovalnost, dobrota, zvestoba, skratka: prava ljubezen. G. Fortunat je odšel po plačilo, nam pa je zapustil bogastvo svojega zgleda, zgled zavednega katoliškega moža. Ta zgled naj rodi sadove v srcih vseh Slovencev! Na njegovi zadnji poti so ga spremljali številni rojaki. Ob grobu je še zadonela slovenska pesem. Zapušča vdovo go. Marijo, ki je z zgledno zvestobo in požrtvovalnostjo delila grenke dni njegovega življenja, hčerko in sinova, katerim izražamo krščansko sožalje. Njegov spomin bomo najlepše počastili z dobrim delom. Zato bo tretjo nedeljo v majniku pri slovenski maši njegova ko-lekta v korist slovenskega zavoda v Rimu. Dragi prijatelj, z Bogom in na svidenje! Velikonočno procesijo v Eisdenu si gledal že od zgoraj. Kar čudil si se, da je naša pesem tudi letos tako mogočno odmevala. Ali ni ta blagoslov sad tudi Tvojega trpljenja? Hvala Ti! Društvo sv. Barbare v Eisdenu je imelo 1. marca letni občni zbor. V preteklem letu je bilo več zabav z igrami in deklamacijami. Enkrat nas je obiskal tudi Slovenski ansambel. Ob prireditvah smo se počutili res Slovence, saj je bilo vselej tako kot doma, v Sloveniji. Prav lepo nastopajo naši najmanjši, za kar gre vsa pohvala in zahvala našim materam, ki jih ni sram učiti jih materinega jezika. Gospod Tanjšek se je zahvalil vsem, ki so se občnega zbora udeležili. Novi odbor sestavljajo sledeči gospodje: predsednik Tanjšek, podpredsednik Kantušar, tajnik Lindič, podtajnik Pečar, blagajnik Trkaj, podblagajnik Tišni-kar, preglednika Masnak in Čepin, zastavonoša Trinko. Vsem prijateljem sporočamo, da bo 17. maja v Eisdenu 40. obletnica obstoja Društva sv. Barbare. Vse vabimo, da se slovesnosti udeleže. CHARLEROI-MONS-BRUXELES Naši bolniki. — 2al so morali odrezati nogo — pod kolenom — našemu rudarju g. Karlu Zrinski iz Fleurus, o katerem smo poročali že zadnjič, da se zdravi v kliniki Reina Fabiola v Montig-nies-sur-Sambre. Napravili mu bodo seveda umetno nogo in bo gotovo mogel še lepo hoditi. To mu iz vsega srca želimo. — V Louvain — bolnica St. Pierre — se od 4. aprila nahaja na zdravljenju ga. Ivanka Lekan-Pisarič iz Farciennes. Želimo ji okrevanja. — Marca se je morala podvreči operaciji ga. Marija Derča-Jakopin iz Chatelineau in sicer je bila operirana v bolnici Schaer-bek pri Bruslju. Zdravje se ji počasi vrača. — V bolnici Chätelet se zdravi ga. Marica Kotnik-De Smaele iz La Docherie. Upamo, da se kmalu povrne na svoj dom. — Na svojem domu boleha upokojeni rudar g. Jože Janežič iz Farciennes. Polagoma se mu zdravje zboljšuje. — Je še nekaj drugih bolnikov oz. bolnic, ki pa ne želijo, da njih imena objavljamo v Naši luči. — Vsem, prav vsem želimo okrevanja in ponovnega zdravja. Veliko noč smo lepo praznovali povsod v zapadni Belgiji, posebno pa v Charleroi, kjer je zelo le- Od leve na desno: Ob krstu Irene Kopačin v Parizu. — Pugelj Marijan je bil krščen (Pariz). — Krst Isabele in Davida Vrečko v La Machine. — Velikonočna priprava deklet v Parizu. po zapel naš cerkveni pevski zbor. V njem je sedaj nekaj novih pevcev oz. pevk. Le pogumno naprej! Francija PARIZ Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Paris 6« (metro: Sevres Babylone). Slovenska pisarna (7 rue Gutenberg, pritličje-levo, Paris 150, metro: Charles-Michels, telefon: 250-89-93) je odprta vsak torej in vsak četrtek popoldne. V nedeljo, 4. maja, bo med nami ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik, ki bo daroval sveto mašo. V nedeljo, 18. maja, priredi Društvo Slovencev Dickensovo veseloigro „Cvrček za pečjo“. Prireditev bo v dvorani Patronage Saint-Pierre, 15 rue du Retrait, 20<> (metro: Gambetta). Sveta maša bo na istem naslovu ob štirih popoldne, igra pa se bo začela ob petih popoldne. Vsi prijazno vabljeni! Krščena sta bila Patrik Marjan Pugelj, sin Marjana in Ane, roj. Farkaš ter Irena Kopačin, hčerka Ivana in Gabrijele, roj. Nagode. LA MACHINE (Nievre). — Prihodnja skupna maša bo v nedeljo, 1. junija. 16. marca sta bila pri naši maši krščena Isabela in David Vrečko. Oni, ki imajo jugoslovanske potne liste, ne rabijo odslej za potovanje v Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Švedsko ne vize teh dežel ne francoske izstopne vize (viša de sortie). Imeti morajo samo veljaven potni list. Prav tako ne rabi francoske vize, kdor pride iz Jugoslavije na obisk v Francijo (kdor pa bi želel tukaj delati, mora dobiti delovno pogodbo pri Office National dTmmigration, Zmaj Jovina 21, Beograd). Enako tisti, ki imajo francoske potne liste, ne rabijo nobene vize za Jugoslavijo. Če bi torej n. pr. kdo iz Francije z jugoslovanskim potnim listom želel iti v Nemčijo ali na Švedsko, lahko gre na obisk in ostane tam tri mesece, ne da bi potreboval kakršnokoli vizo, le da ima veljaven potni list; toda če bi želel tam delati, si mora pred vstopom v Nemčijo ali Švedsko dobiti od pristojnih oblasti delovno dovoljenje, sicer se ne da urediti pod nobenim pogojem. PAS-DE-CALAIS Mesec majnik nas bo zopet zbral ob Marijinih oltarjih, kjer bomo zopet obnovili našo pobožnost do naše nebeške Matere. Šmarnice bodo vsak večer v Bruay-en-Artois ob 18.30 uri. Lievin ob 19. uri. V ostalih kapelah po dogovoru. 3. maja bo birma in slovesno sveto obhajilo ob 20. uri v Bruay-en-Artois. 4. maja birma in slovesno sv. obhajilo v Sallaumines v kapeli Cite Pie- rard. Romanje v Lurd bo od 2. junija do 11. junija. 15. marca 1969 je bil v Lensu krščen Paskal Buziaux, 6. aprila 1969 pa je krstna voda prerodila Marjana Beganoviča. Naj ju Gospod s svojo milostjo spremlja. 1. aprila je dotrpela Adela Olej-niczak, rojena Koder, ki je po dolgi in mučni bolezni zatisnila svoje trudne oči. Pokopana je bila v Noyelles-sous-Lens 3. aprila 1969. Naj se odpočije od svojega truda! Materi in ostalim naše sožalje! IZ VZHODNE LOTARINGIJE POZDRAV: Nekdanji razna- ša vec Naše luči v Lotaringiji (v Cite Deshenah) pozdravlja vse rojake, zlasti pa zvestega in dobrega gospoda župnika Stanka Grim-sa ter društvo Slomšek in ostala društva, želeč vsem polno božjega blagoslova ter medsebojnega razumevanja. Družina Remenik, Vancouver, Kanada. OB LUKSEMBURGU TUCQUEGNIEUX - MARINE: Imeli smo lepe sončne velikonočne praznike, res prav take, kot smo si jih želeli. Prebivavstvo naše naselbine se je te dni povečalo, saj so nas prišli od vsepovsod obiskat naši sorodniki in prijatelji. Msgr. Grims in č. g. De-jak sta nas pred prazniki lepo „oprala“, da so bile tudi naše duše praznične. Seveda ni nikjer veselja brez žalosti. Par tednov pred Veliko nočjo smo pokopali dobro verno Slovenko, gospo Završkovo. En dan pred smrtjo je še rekla, da bi rada dočakala prvi maj in poromala z nami v Habsterdick k brezjanski Mariji. Upajmo, da Jo je pozdravila v nebesih, kjer je bilo srečanje z Njo neprimerno lepše in veselejše. Medtem ko eni umirajo, se drugi rodijo in tako je tretjega aprila prijokal na svet Janez Pe-trček, sin Zofke Rabaronove, Jankovičeve hčerke. Iz Amerike pa je priletel nas pozdravit g. Močilnikar, zet znane gospe Rožetove. Z zanimanjem smo ga poslušali, ko nam je pravil o težavah in preizkušnjah slovenske katoliške Cerkve v Severni Ameriki. Prav tisti, ki bi morali najbolj razumeti, ne razumejo, da se človek tudi z Bogom najlaže pogovori z besedami in pesmimi, katerih ga je naučila njegova mama. G. Močilnikar misli, da za zboljšanje teh razmer ni potrebna samo molitev, ampak tudi energična borba. AUMETZ Za zmanjšanje lakote in za razvoj revnih ljudstev je bilo poslanih na pristojno mesto 40.00 FF. ALZACIJA Ne pozabimo na slovensko mašo, ki bo na tretjo nedeljo v maju ob treh popoldne v župnijski cerkvi v Wittenheimu. Počastili bomo, ker je maj Marijin mesec, tudi Marijo, prepevajoč ji na čast njene pesmi in klicaje jo na pomoč. Gospa Jožefa Vončina iz Omeca (Francija) je 13. februarja obhajala 80 let življenja, 19. marca pa svoj 80. godovni dan. Italija RIM Praznik matere: Ta lepa misel nas je zadnjo nedeljo v marcu zbrala v Via delle Botteghe Os-cure. Hoteli smo počastiti spomin naše slovenske matere. Besede, ki jih je zapisal pisatelj Tavčar, so nas spomnile na odpoved in trpljenje, ki je bilo delež naše matere-kmetice. In še danes je tako. „Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane.“ V prijetno razpoloženje nas je spravil mali Robert, ki je s svojo italijansko obarvano izgovorjavo recitiral pesmico „Zakaj se mama joče?“. Ni našel vzroka njenemu joku, saj so otroci vendar zdravi, se zunaj igrajo in veselo skačejo. Na koncu pa je le razrešil uganko: „Čebulo reže, hi, hi. hi!“ Pri tem so njegove črne iskre oči bile zgovornejše od besed. Robertov oče je s pesmijo „Mamma, son tanto felice, perche ritorno da te“ napolnil dvorano in srca s prazniškim razpoloženjem. Toda pravo občutje domačnosti je zajelo navzoče, ko smo vsi skupaj zapeli nekaj domačih pesmi: „Gor čez izaro“, „Glejte, že sonce zahaja“, „Marija, skoz’ življenje“. Za konec je slovenska mati v narodni noši vsem navzočim materam poklonila šopek pomladanskega cvetja. Nemtlja NASVETI Konec marca je stopil v veljavo dogovor med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, po katerem državljani teh dežel ne potrebujejo več vizuma za obisk dežele sopodpisnice. Z veljavnim potnim listom sme priti torej vsak Jugoslovan kot turist v Nemčijo in ostati brez posebnega dovoljenja 3 mesece. Še naprej pa je potreben posebni nemški vizum za vse, ki se hočejo v Nemčiji zaposliti. Prav gotovo bo marsikdo od naših rojakov, ki so v Nemčiji, dobil prej ali slej kak obisk iz domovine. S tem v zvezi vas opozarjamo na to, da je treba v Nemčiji prijaviti pristojnemu uradu (Einwohnermeldeamt) vsako spremembo naslova. Za obiske pomeni to: v 7 dneh po prihodu je treba obisk prijaviti najprej na omenjenem občinskem uradu, nato pa še na uradu za tujce (Ausländeramt). Ob odhodu pa je treba obisk zopet odjaviti. Večkrat se primeri, da so naši rojaki klicani na sodišče bodisi kot prizadeti, bodisi kot priče. V takih primerih je neobhodno potrebno, da zahtevate prevajavca, razen če nemščino res dobro obvladate. Zgodi pa se, da sodišče oz. kak drug urad pokliče prevajavca, ki pa zna samo srbohrvaško. Tukaj pač malokdo ve, da je v Jugoslaviji več uradnih jezikov, ki so na papirju in vedno bolj tudi v praksi enakopravni. Zlasti kadar gre za zelo važne stvari, zahtevajte prevajavca, ki zna slovensko. V vašem interesu je to! In tudi pravico imate do tega! Slovenski duhovniki, katerih naslove in telefonske številke objavljamo v vsaki številki „Naše luči“, so pripravljeni pomagati tudi v takih primerih. ZAHODNI BERLIN Pionirsko delo za naše delavke in delavce v Berlinu je opravil naš prijatelj dr. Franček v treh obiskih lansko jesen. Zbiral je naslove, obiskoval, našel primerno cerkev. »■jpg Binkoštno srečanje v Stuttgartu (Nemčija). — V tem parku bo na binkoštno nedeljo srečanje Slovencev iz Nemčije. 25. maja na svidenje! Danes, po petih mojih obiskih, lahko rečemo, da se že poznamo vsaj s tistimi, ki niso ostali brezbrižni ali celo nasprotni tej možnosti, da se zberemo vsaj enkrat na mesec kot kristjani, kot Slovenci. Mislim, da smo lahko za to rastočo skupnost drug drugemu hvaležni, hvaležni tudi berlinski župniji sv. Kanizija za cerkev in dvorano. Levo: Krst Borisa Bratkoviča v Zah. Berlinu. — Desno: Poroka g. Jožeta Žgajnar in gdč. Hinke Vujčič v Zah. Berlinu. Kot duhovnika me veseli odziv, saj nas je do dvesto v cerkvi. Velika noč tudi ni ostala brez duhovne koristi za preneka-tere. Prosil ibi še več sodelovanja pri petju — in, saj veste, večje spoznanje in zbližanje s Kristusom. V dvorani imamo že dva harmonikarja. Hvala jima! Gotovo jih je še več, pa tudi gitaristov in še drugih muzikantov. Hvala dekletom, ki pomagajo, vendar bo treba počasi prevzeti še več odgovornosti, da ne bomo brez potrebe obremenjevali naših gostiteljev. Naša brhka dekleta in čedni fantje skrbijo za ustvarjanje novih družin. Kot prva sta se po- Johan Resnik iz Welzheima na WürttemberSkem s svojo družino. Kolegi iz rudnika Emil v Essenu ga imajo v drugačnem spominu. Tedaj, pred enajstimi leti, je bil gospod Johan še „ledig in fraj“, danes pa mora skrbeti za številno družino. Otroke, tri sinove in eno hčerkico, ima vse rad, posebno pa še najmlajšega Štefančka. Gospod Johan dela sedaj v livarni. Delo je težko, a „šihta“ ne zamudi. To bi se preveč poznalo v družini. Vesel je tudi, da ima skrbno ženo, s katero se dobro razumeta. Alojz Jurkovič z Janševega vrha in Verica Kočevar iz Dola pri Hrastniku na poročni dan v Faurndau na WürttemberSkem. ročila g. Jože Žgajnar in gdč. Hinka Vujčič v velikem tednu, takoj pa sta sledila na samo Veliko noč g. Tone Furek in gdč. Irena Hajšek. — Najbrž bo postala lepa kapelica v Frauenbundhaus naša poročna kapela, kjer si bodo še mnogi priznali tudi pred Bogom in Cerkvijo svojo ljubezen. Včlenjenje v Cerkev in združenje s Kristusom je prvi naredil Boris Bratkovič, njemu je sledila na veliko soboto Mirjana. Hvala vam, slovenski Berlinčani ! Vaš p. Janez Sodja WÜRTTEMBERG Naraščaj med našimi: V župnijski cerkvi v Nagoldu je bil krščen Igor Stumberger, sin Ivana in Katarine, roj. Čuček, ki sicer stanujeta v Stuttgartu; Jakoba Acman in Elico, roj. Dimeč, stanujoča v Ludwigsburgu, je razveselila hčerka prvorojenka, ki je bila krščena v tamkajšnji cerkvi St. Johannes na ime Branka; v družino Vladimi-ra Mustar in Eleonore, roj. Lorber, je zopet prinesla veselje hčerkica Ines, potem ko je tam dalj časa vladala žalost zaradi izgube prvorojenčka Roberta, ki ga je smrt pobrala komaj pol leta po rojstvu. Njen oče je eden izmed muzikantov našega kvinteta „Slavček“. V Bissingenu pod Teckom sta dobila zakonca Grmovšek Jože in Karolina hčer- kico Sonjo; v Geislingen-Steige je MikHč Martina in Marijo razveselil prvorojenec Darko in v Weilcheimu pod Teckom sta Bu-kovšek Stanislav in Angela z velikim veseljem sprejela naslednika, prvorojenca, ki je dobil pri krstu ime Petrček. — Tople čestitke! Spomladi pred oltar: Poročila sta se v župnijski cerkvi Freudenstadt Vesel Alojz iz Sodražice in Vurušič Marija od Sv. Martina na Muri; v župnijski cerkvi St. Maria v Stuttgartu Nešič Miroslav iz Malega Suvodola in Brožič Jožica iz Ilirske Bistrice; v Esslingenu Kurent France iz Vinko Prelesnik (Nemška vas) in Antonija Jančar (Sele—Šmarje) sta si rekla v Ravensburgu trikrat „ja“. Jareninskega dola in Fekonja Marija iz Peršetincev; v Meers-burgu Matkovič Tomislav s Police in Škrjanc Helena iz Zg. Dupleka; svojo ljubezen sta dala potrditi pred oltarjem Geršak Viktor iz Vidma pri Krškem in Kos Marija iz Škofje vasi. — Da mladim parom ljubezen ne poide, je naša srčna želja. Bog jih živi! Velika noč v Stuttgartu: Lepo število naših rojakov je za velikonočne praznike pristopilo k sv. zakramentom. Dejstvo, da ni šlo toliko ljudi domov, kot smo se nadejali, je omogočilo lepo slovensko mašo v Stuttgartu na Veliko noč popoldne. Sončna Gorica in modri Jadran: Na velikonočno nedeljo je bila po maši dvorana gostilne Friedenau v Stuttgartu nabito polna. To pot je šlo tudi brez godbe in plesa, kar se res ne bi spodobilo za tako velik praznik. Pa so bili udeleženci kljub temu zelo zadovoljni. Skioptične slike o sončni Gorici in modrem Jadranu ob tržaški obali so vse navzoče navdušile, kar so potrdili z močnim ploskanjem. Tudi v Göppingenu je bilo marca skioptično predavanje o slovenskih krajih od Beneške Slovenije do Trsta. Seveda so tudi tu ljudje z velikim zanimanjem sledili slikam in problemom slovenske manjšine pod Italijo. Slovenci po maši v Bergneustadtu Pirhi v Pfullingenu: Veliko naših delavcev je šlo za Veliko noč domov, a kljub temu so bile slovenske službe božje na Württem-berškem zelo dobro obiskane. V Pfullingenu tudi pirhov ni manjkalo. Celo košarico jih je ministrant razdelil med udeležence. BAVARSKA Velikonočni misijon smo imeli letos na cvetni petek, soboto in nedeljo. Prva dva dni ga je vodil p. Janez Sodja, tretji dan pa g. Ciril Lavrič. Prelepi govori in petje postnih pesmi — oboje je ustvarilo pravo spokorno razpoloženje in tistim, ki smo se misijona udeležili, ni bilo žal ne časa ne poti, ki smo ju žrtvovali zanj. Skioptično predavanje, ki nam ga je spet posodil g. Vinko Zaletel, nas je to pot popeljalo po slovenski Primorski v Italiji. Začutili smo probleme naših bratov in sester, ki se morajo dan za dnem boriti za pravice, ki jim po naravi gredo. Želeli bi si še več slik in še bolj podrobnih podatkov o položaju naših rojakov ob meji. Dekliški razgovor je bil spet prijeten, živahen in marsikaj novega je pojasnil. Tudi prijateljstvo, ki se ob takih razgovorih sklepa med dekleti, je zlasti v tujini velikega pomena. Krščena sta bila v Münchnu Ivan Tomaž Rožman, sin Zdenka V Grevenbroichu pri Kölnu sta se poročila Jože Knehtl iz Stane-tinca in Marija Škulj z Visokega pri Igu. in Hilde, roj. Zorman, in Tomaž Vovko, sin Janeza in Marije, roj. Pogorevc. Obema fantkoma želimo vse dobro v življenju. Poročila sta se v Ingolstadtu g. Feliks Kranvogel in gdč. Kristina Sekol. Za priči pri poroki sta bila g. Alojz Repolusk in ga. Ana Re-polusk. Mladima poročencema želimo vso srečo na novo pot. Nizozemska G. Mihaela Železnika in njegovo soprogo go. Antonijo iz Heer-lerheide vsi dobro poznamo. Oba sta solidna stebra naše skupnosti. Našim društvenikom je že kar samo po sebi umevno, da bo g. Miha prijel za delo, kjerkoli bo potrebno. In tako dela že več kot štiri desetletja. Poverjenik je tudi za „Našo luč“. Sam Bog ve, koliko potov je že naredil zanjo. Ga. Antonija pa ni godrnjala, vsaj ne preveč, zaradi odsotnosti svojega moža. Razumela je, da vsaka dobra stvar zahteva žrtev. S svoje strani nudi zavetje Dekliškemu krožku, gostoljubno sprejema izseljenske duhovnike. Že dolgo ni bilo nobene sloven Gospod Mihael in gospa Antonija Železnik sta v Heerlerheide (Holandija) slavila 40-letnico svoje poroke. ske narodne ali cerkvene prireditve brez njune prisotnosti. In kar je zelo važno, Železnikova sta to zvestobo do vsega, kar je slovenskega in katoliškega, vcepila tudi svojim otrokom. Zato je razumljivo, da vsi rojaki Železnikove visoko cenijo. To se je lepo pokazalo ob 40-let-nici njune poroke. Za to priložnost so se rojaki v izredno lepem številu zbrali k službi božji. Mešani zbor „Zvon“ je slavljencema zapel zelo lepo priložnostno pesem. Duhovnik se jima je v imenu skupnosti zahvalil za lep zgled zvestobe in požrtvovalnosti. Po službi božji so sledile čestitke rojakov, ki so prihajale res iz srca. Pavla Čebin, blaga slovenska mati je umrla 12. 3. 1969 v Kerkrade, Nizozemska. Dragi Železnikovi, hvala Vam in Bog Vas živi še mnogo let! Zahvala: Prav lepo se zahvaljujeva g. župniku Žaklju za nagovor, pevcem za petje in vsem darovavcem za rože in ostala darila. Antonija in Miha Železnik. Velika noč je bila tudi letos lepa. Slavimo jo še vedno po starem slovenskem običaju: blagoslov jedil, slovesno vstajenje in procesija ob mogočnih zvokih mestne godbe in naše velikonočne pesmi. Hvala vsem, ki so sodelovali, posebno še našim pevcem! V Eygelshovenu je mirno v Gospodu zaspala dobra mama gospa Čebin Pavla, rojena na božič 1897 v Lokah pri Zagorju ob Savi. Pokojnica je bila plemenita žena, lepo je vzgojila svoje otroke, tudi slovensko govorico jim je posredovala. Zelo pogosto smo jo videli pri naših prireditvah. Pogreb je pokazal, kako visoko so pokojnico cenili slovenski rojaki in Holandci. Njenim hčerkam izrekamo globoko sožalje. Pokojnica naj počiva v miru! Društvo Barbara Heerlerheide-Brunssum priredi slovensko veselico v soboto, 3. maja v Sittar-daweg Heerlen. Igral bo orkester iz Slovenije. Vabljeni! Švica Slovenska nedelja v Zürichu je bila vpeljana lansko leto februarja. Zbirali smo se vsako 1. nedeljo v mesecu v cerkvi Francoske misije na Hotingerstraße. Težavno pa je bilo dobiti slovenskega duhovnika za sv. mašo, ker še nismo imeli svojega dušnega pastirja. Ta skrb je sedaj mimo, ker imamo od 1. nedelje lanskega septembra tudi Slovenci v Švici svojega dušnega pastirja. Udeležba pri maši je bila vedno večja, tako da je postalo že pretesno, ker so se naše maše udeleževali tudi Hrvati, ker na 1. nedeljo niso imeli svoje. Vedno bolj se je čutila potreba po lastni cerkvi ali večji kapeli. Naš dušni pastir je iskal nove prostore za slovensko nedeljo v Zürichu. Župnik v župniji Gut-hirt na Nord-Straße nam je velikodušno dal na razpolago moderno kripto pod cerkvijo in župnijsko dvorano. Tako smo se po enem letu vpeljave slovenske nedelje v Zürichu 2. marca že preselili na novo mesto, kjer se bomo zbirali vsako 1. in 5. nedeljo v mesecu (kadar je pet nedelj) k naši maši. Začetek samostojne slovenske nedelje je bil posebno lep zato, ker sta pred mašo prejela zakrament sv. krsta dva prvorojenčka: Robert Gabrovšek in Janez Grašič. Kripta pod cerkvijo je bila polna naše mladine, ki je z zanimanjem sledila obredu sv. krsta. Nekateri so prišli celo iz Amris-wila in Basela ter iz okolice Zü-richa. Po maši smo se zbrali v lepi župnijski dvorani. Tam smo ustanovili župnijski svet, ki bo dušnemu pastirju pomagal pri delu. Vsaka večja skupina križem po Švici ima svojega zastopnika. Sv. maše so še v sledečih krajih: vsako 2. nedeljo v mesecu v Amriswilu ob Bodenskem jezeru ob 10. uri dopoldne; vsako 3. nedeljo ob 10. uri v cerkvi sv. Jožefa na Baselstraße v Solothurnu in ob 17. uri v kapucinski cerkvi v Oltenu; 4. nedeljo ob 15,30 v Meilenu ob ZüriSkem jezeru. V drugih krajih bo sv. maša po dogovoru. Imeli smo tudi dve poroki. Prva je bila v Appenzellu, kjer sta si 15. februarja obljubila zvestobo Marjana Manfredo in Štefan Mlakar, oba doma iz župnije Teharje pri Celju. Druga poroka pa je bila 22. februarja v Seebachu (Zürich) v cerkvi Marije Lurške. Zakrament sv. zakona sta sklenila Ana Divjak iz Št. Jerneja na Dolenjskem, zaposlena v Här-kingu, in Polde Bevc iz Trebnjega, zaposlen v Zofingenu. — Čestitamo in voščimo srečo na življenjski poti. Poleg omenjenih krščencev sta prejeli sv. krst 8. februarja Suzana Tiršek v cerkvi Guthirt v Zürichu in 9. marca Andreina Šturm v Heerbruggu. Otrokom voščimo dušnega in telesnega zdravja, staršem pa, da bi jih lepo vzgajali in vodili po pravi poti. Čestitamo. Švedska G. JOŽE FLIS — SREBRNOMASNIK Gospod Jože je skušal zatajiti svoj jubilej, pa smo vseeno tudi na Švedskem zvedeli, da je 4. marca poteklo 25 let od njegove maše. V izrednih razmerah je bil posvečen in v izrednih dneh je imel novo mašo. Rodil se je 4. novembra 1918 v Poljčanah. V Mariboru je končal tri leta bogoslovja, nadaljnja tri pa v Ljubljani. Hudo ga je zadela izguba drage matere, ki je umrla leta 1942. Kmalu po novi maši je moral v bolnišnico: pomanjkanje mu je tako razrahljalo zdravje, da se je moral zdraviti več let. Jeseni 1947 je prišel v Španijo, kjer je vodil devet let župnijo. Jeseni 1956 je prišel v Pariz kot izseljenski duhovnik. Tam je ostal do aprila 1963, ko ga je dolžnost poklicala na Švedsko. Tu deli usodo drugih duhovnikov v izseljenstvu: vedno je na poti iz kraja v kraj, da pomaga Slovencem. Pa tudi Hrvati ga radi pokličejo na pomoč. Želimo mu zdravja in vztrajnosti, da ne bi omagal pri delu za rojake na Švedskem. Še na mnoga leta! Krsti: GÖTEBORG. — Po krstu je postal otrok božji Klemen Ter-tinek, prvorojenec Alojza, doma v Sp. Dupleku pri Mariboru, in Marije, roj. Vračko, iz Maribora. Botra je bila ga. Olga Makovec iz Deskel. VÄRNAMO. — Krstno milost je prejela Ana Katarina Viktorija Taboršek. Oče Ivan je doma iz Krapine, mati Bernarda, roj. Gekon, pa iz Ribnice na Pohorju. Botra je bila ga. Ivana Karlsson iz Värnama. MALMÖ. — V sv. krstu je bila prerojena v božjega otroka Li-lian Natalija Popotnik, hči Antona iz Zg. Tep pri Litiji, in Otili- Novoporočenca Kostanjevec Drago in Olga, roj. Budja, po poroki v Landskroni na Švedskem z zaupanjem gledata v bodočnost. je, roj. Novak, z Velikega vrha pri Cerknici. Botra sta bila g. Edi in ga. Elen Oimški iz Treller-borga. — Zakrament sv. krsta je prejel Rihard Gabrijel Prša. Njegov oče Franc Prša je iz Žižkov v Pomurju, mati Ivanka, roj. Iskra, pa iz Zapuž. Botra je bila ga. Vida Prša iz Malmö. Krstil ga je g. p. Jan Kalyta, ki se zelo zanima za naše ljudi v Malmö in se je že toliko navadil našega jezika, da lahko opravi v njem krste in poroke. Vsem krščencem in njih staršem naše čestitke in najboljše želje! ljudje pod bičem (Nadaljevanje s str. 25) „Pri signorju Bregarju so dobili komunistično literaturo.“ Dvignil je oči. „Vem,“ je rekla. „Bal se je onih in jo je sprejemal, toda metal jo je na podstrešje. Nikoli ni bil za komuniste. Razumeti morate ...“ „Saj razumem, toda počemu ni naznanil človeka, ki mu jo je nosil?“ „Ubili bi ga, če bi ga izdal,“ je jecnila. „Bregar je vaš zaročenec, kajne?“ je rekel naglo. „Da.“ Pričel je hoditi sem in tja, se ustavil in gledal proti luči. „Zdaj se bo imel priliko vrniti vsak, ki je pripravljen boriti se proti komunistom,“ je rekel suho. „Njegov oče ga strašno potrebuje v trgovini,“ je rekla plaho. „Star je že in to je edini sin.“ „In vi ga pogrešate, kajne?“ se je zasmejal. „Tudi,“ je rekla in se skušala nasmehniti. Odšel je po steklenico in spet nalil. „Prego, signorina.“ Ni se upala braniti, rahlo je čutila, da se colonnel-lo vdaja, prijetna, sladka omotica jo je sproščala. Lepi, temni obraz se je sklanjal k tlom, roka je spet prinašala kozarček, gosta sladkoba ji je lepila ustnice in zelena luč je bila že nekje v kotu. Vse se je čudno odmikalo in primikalo, colonnello Bissanti je sedel na zofi in nekdo ji je polagal roko na prsi. Zdelo se ji je, da je pričela blebetati o Zalarju in o prošnji za njega in da jo colonnello posluša čisto od blizu. Skušala je ujeti smisel besedi in se dvigniti, toda vse je bilo tako smešno daleč in tako nestanovitno. Premikalo se je in valovilo in nato so jo močne roke potegnile nazaj. Čutila je, da se mora upreti, toda roke, ki so jo stiskale, so ji jemale sapo. Nezavedno je čutila, kaj hočejo, toda krik, ki se ji je odtrgal iz prsi, je zamašila dišeča dlan. Luč spod senčnika je svetila na vranječrne skodrane lase colonnella Bissantija. Sedela je na zofi, se z obema rokama oklepala naslonjala in glava ji je opletala na vratu kakor na niti. Hripav, pijan jok je še vedno bruhal iz nje. Colonnello Bissanti je podpisaval prošnjo. Nato se je naslonil nazaj in preko mize gledal v trepetavo, pijano bitje, dokler ni prešlo v hlipanje. Čakala je, čeprav ni vedela, zakaj čaka. Skušala se je zravnati, toda glava je bila pretežka. Padala ji je na prsi. Videla ga je, kako je vstal in šel skozi vrata. Z njim moram vendar, je pomislila. Seveda ... Stala je in se držala omare. Colonnello se je vračal s stražarjema. Prijela sta jo pod roke, se smejala in ona se je smejala z njima. Sli so po hodniku, po stopnicah sta jo nesla in zunaj na cesti sta jo dvignila v avto. Eden spremljevalcev se je vrnil in se pri vratih tolkel po kolenih. „Ecco!“ Noro je gledala okoli sebe in se ni dvignila. Vojak je skočil iz avtomobila, šel okoli njega in jo potegnil s sedeža. Zaletela se je in ujela vrata. Avto je s cvilečim hruščem odpeljal. Zasmejala se je, toda takoj nato bruhnila v jok. Pijano je strmela skozi vrata, bilo je njeno dvorišče. Spustila se je, napravila nekaj korakov in se ujela ob zidu. Na drugi strani ceste je nekdo odpiral okno. Naslonjena na zid je kar tako govorila predse: „Pavčevka, seveda! Ali je tvoj partizan spet pri tebi?“ Nato je opletala naprej, ujela stopnico, lezla ob ograji kvišku, in ko se je ustavila pred vrati, je spet nenadoma bruhnila v jok. Z muko je odprla, v želodcu se ji je nekaj dvigalo, in ko je stopila v kuhinjo, je pričela bruhati. Našla je stol, sedla in skoz široko odprta usta so ji vrele pekoče sline, se ji stekale po bradi in kapljale v široko raztrgani razporek na prsih. Postalo ji je lažje. Oblival jo je mrzel pot in čelo ji je bilo polno hladnih kapelj. Zavest se ji je vračala. Videla je dišečo dlan, ki ji maši usta, in z obupnim krikom se je pognala proti sobi, treščila na Posteljo in divje bila z nogami ob končnico. PRVI oktobrski dnevi so rdečkasto zlati ležali na Pobočjih, za njo je bilo srečanje z Bregarjevima in strahotni teden, v katerem se ji je nekoč utrnila celo misel na samomor. Toda še vedno je bila zakleta v grozo in v nočeh se ji je še ponavljal privid: dlan ji tišči usta in neznane roke ji odnašajo telo v brezno. Odrevenela je pričakovala znamenja, da se v njej ui nič spremenilo, da je vse odvrgla s perilom in obleko. Sicer je spremembo kljub temu na skritem Priznala — spravila je Zalarjev dnevnik in njegove zapiske, ker je čutila, da ni več vredna, da bi jih brala. Notranjega zloma nihče ne vidi, more ga s pogledom obseči samo sama. Toda bala se je zunanjega znamenja pogažene časti, ki bi nenadoma privalilo pred njo vse hipe od pijanega krika do onemoglega hlipanja, ki se ga je zavedela doma. Tisto nedeljo se je prebudila šele pozno popoldne in v enem samem hipu je spoznala svojo bednost. Slekla se je in okopala in nato s studom in obupno togoto razrezala obleko in perilo, s katerim je obrisala od bruhanja onesnažena tla v kuhinji. Top, čudno nor občutek, da je z novim perilom in novo obleko spet, kakor je bila pred obiskom pri Bissan-tiju, jo je držal pri moči do mraka. Z mrakom je ta nori občutek minil in opravičevanje, ki ga je trmasto sikala v mrak, je nemočno padalo nazaj v naslonjač, kjer je sedela. Pustila je, da jo je opil. Ni bila vajena pijače in ves dan ni užila ničesar razen čaja. Bala se je pijačo odkloniti, in ko je čutila, da ji odganja strah, je pila s čedalje slabšim odporom. Blebetala je celo o Zalarju in o prošnji za njega — tudi tega se je spomnila. Nato je prišlo tisto omotično otepanje pred silo, ki ji je pijanost spodnesla noge. Zagrizeno se je borila dva dni, proti koncu je opešala in priznala krivdo. Ni se mogla izviti. Medlo je še tehtala Blaževo življenje in svoj greh, nazadnje je čutila, da tehta nekaj, kar se je že zgodilo, in nekaj, kar se ni in se morda nikoli ne bi, tudi če bi za Blaža ne šla prosit. Blaž bi se nekoč vrnil tudi brez tega. Morda bolehen in razočaran nad njo, toda vrnil bi se. Zdaj je ostal samo še strah pred zunanjim znamenjem, ki ga morejo z ljubeznijo in hrepenenjem pričakati samo poročene žene: tisto prvo znamenje, ki daje samo slutnjo. Da bi ga ne bilo, bi ostala razvalina samo na znotraj, katero bi gledala sama' Molila je. Zdelo se ji je norost, moliti za nekaj takega, toda vendarle je molila. Gnal jo je strah, neusmiljeno gnal, še vedno se je skušala znebiti teže. Tako so prišli zlati oktobrski dnevi, polni tistega zadnjega jesenskega čara, v katerem zemlja vdano razdaja svoje plodove. Nekajkrat je iz šole vse do doma hodila peš. Svet pri šoli je bil odprt proti severu in gore, zarezane v modrino neba, so ji vlivale občutek sproščenosti in pozabe. Kaj je nazadnje padec samotnega človeka v tej širjavi, kjer gomazi toliko ljudi? Bolečino preraste čas in nihče ne ve zanjo. Vendar je čutila, da se je pričela spreminjati tudi na zunaj. Vse doslej je pazno sledila dogodkom in hodila je brat celo „Slovenski dom“, ki je bil nalepljen pred tiskarno. Primerjala je novice — ustanovitev Vaških straž je seveda „Slovenski dom“ zagovarjal kot obrambo pred nasiljem. Zdaj je zanimanje začelo sahneti, pričela se je umikati in nazadnje je ostala ob skopem ostanku, da je zaupniku oddala tiste lire, ki jih je vsak mesec prišel iskat. Minil je prvi teden oktobra, v nedeljo je prišel Jerovšek in jo povabil na izprehod. Sla sta proti Stepanji vasi in spotoma nabrala nekaj vejic z rdečkastim in rumenkastim listjem. Tiho sta šla mimo nekdanjega Zalarjevega stanovanja in šele nazaj grede je Jerovšek vprašal, če se Viktor še ni nič oglasil. (Se bo nadaljevalo) Mia tućUa Žalostni stekleni maček Nekoč je živel stekleni maček. Nekoč je živel žalostni stekleni maček. Sedel je na oknu in čakal Fra-neka, kdaj se bo vrnil iz šole. Ze od daleč ga je zagledal in mu pritekel naproti. Mehko se mu je podrgnil ob nogo in potem sta šla na sprehod. S sprehoda sta prinesla domov kruh, mleko, paradižnik, sladkor, olje, včasih pa še kos sira in nekaj reber čokolade. To sta zložila mami na mizo. Mama je vedela, da imata oba- dva rada čokolado. Izpolnila jima je željo in dala Franeku košček čokolade, mačku pa košček koščka čokolade. Ko je Franek pisal domačo nalogo in se ni mogel igrati s steklenim mačkom, je prišla sosedova muca, ki mu je bila zelo podobna, le manjša je bila. Sedla sta na prag, če je sijalo sonce, ali pa na okno. Muca bi rada sedela čisto poleg njega, maček pa se ji je umikal. Potem sta le mirno obsedela in muca je svojega steklenega mačka pobožala. Predla sta ves čas, dokler je Franek pisal domačo nalogo. Ko jo je napisal, je muca odšla. Stekleni maček pa je postal žalosten, a ne zaradi muce, ki je odšla, pač pa zato, ker ga Franek ni in ni razumel, kaj bi mu rad povedal. Vsak večer mu je nekaj pripovedoval, česar Franek ni mogel razumeti. Maček je žalosten odšel na vrt. Hodil je od rože do rože, ki jih je imel rad, ker dišijo. Miši pa ni znal loviti. Vso noč se je sprehajal po vrtovih in zjutraj se je vrnil. Na svojem toplem prostoru pri peči je zaspal. Takole je žalostni stekleni maček živel in Franek ga je imel rad. Nekega dne je Franeku in drugim v njegovi družini prišlo ni misel, da bi ga vzeli s seboj v planine. Odpeljali so se z avtom in stek- leni maček se je hudo prestrašil vožnje, ko je videl, kako bežijo mimo hiše, vrtovi, travniki, polja in ljudje. Skril se je Franeku za hrbet in stisnil glavo pod njegov suknjič in tako čakal, kaj še ho. Tudi takrat mu je nekaj dopovedoval, a Franek ga ni razumel. Mislil si je, da se bo maček v gozdu vendarle razvedril, saj je gozd tako lep. Ko so prispeli, ga je nesel Franek na sončno jaso, a maček se ga je držal za rOkav, potem mu je zlezel še pod suknjič in samo včasih pogledal na svetlo. „Česa se bojiš?“ ga je vprašal Franek, a maček ga ni razumel. „Ulovi žogo,“ mu je rekel Franek. Maček je vedno rad lovil žogo in tudi zdaj je zbežal, a daleč mimo žoge po pašnikih, po lepih sončnih pašnikih. Poljske miši so ga gledale iz svojih lukenj, da se jih je prestrašil. Med drevjem se je ustavil in prisluhnil. V visokih drevesih je veter glasno pel, tako glasno, da je žalostnega steklenega mačka bolelo. Zbežal je naprej in srečal kravo z zvoncem. Bežal je in krave z zvonci so zvonile in ga lovile. Bežal je in bežal in srečal noč in čuk je pel. V noči je srečal lisico. Kam je zbežal pred lisico v noči, ne vem. Vrnil se ni. Franek ga še do danes ni pričakal. Ela Peroci Pojdimo na Koroško! Onstran Karavank, ki se vzdigujejo na naši severni meji, leži širna Celovška kotlina z več jezeri. Med njimi sta zlasti znani Vrbsko in Osoj-sko jezero. Skozi dolino teče Drava, vanjo se izlivata Zilja in Krka. Dolino pokrivajo obdelana polja in gozdovi, križajo jo lepe ceste, ob njih pa stoje tihe vasi. Ta dežela je Koroška. Drugim je ljuba zaradi pokrajinskih lepot, nam pa še zlasti zato, ker živijo v njej naši rojaki — koroški Slovenci. Nekdaj je bila vsa ta dežela slovenska, zdaj pa prebivajo Slovenci le še v Ziljski dolini, v Rožu in v Podjuni ob Dravi. Celovec in Beljak sta ponemčena. Je pa v Celovcu slovenska gimnazija s čez 400 študenti in študentkami, slovenska Mohorjeva tiskarna in knjigarna, več slovenskih vzgojnih zavodov in podjetij. Mirovna pogodba po drugi svetovni vojni ni teh krajev prisodila nam, ampak jih je dodelila spet Avstriji. Zato je ostala slovenska Koroška s Celovcem onstran meja naše domovine. Severno od Celovca se razprostira Gosposvetsko polje. Na tem polju je stal nekdaj kamen, pri katerem so si Slovenci na Koroškem volili kneza. Zato se ta kamen imenuje knežji kamen. Danes je spravljen v muzeju v Celovcu, glavnem mestu koroške dežele. Nedaleč od kraja, kjer je stal nekoč knežji kamen, stoji še danes iz kamnov zložen prestol. Na njem je sedel na novo izvoljeni knez in izvrševal svojo oblast. Nad Gosposvetskim poljem se dviga mogočna cerkev Gospe Svete, od koder smo Slovenci dobili krščanstvo. Mehurček Cicibanus, on je danes Coprianus: Coper, coper, hudi čar, vsakemu iz lonca dar! Najprej sonce! Komu sonce? Sonce Bogu: iz njegovih zlatih rok sije slava vsenaokrog. Potlej luna! Komu luno? Luno mami: vsako noč bedi za nas, z luno bo ji krajši čas. Tretje — zemlja! Komu zemljo? Zemljo očku: preoral jo bo, sejal, bo pogače nam dajal. Oton Zupančič Jakec MORAM VAM NAJPREJ POVEDATI, DA SEM DOMA NA KMETIH. NEDAVNO JE OCE ČISTIL SADNO DREVJE. POMAGAL SEM MU PRASKATI LlSAJ Z DEBEL. NAJBOLJ ME VESELI PLEZATI PO VISOKIH JABLANAH. OCE TEGA NE ZNA. ODRASLI SO PRENERODNI. POKAZAL MI JE, KATERO VEJO NAJ POŽAGAM. DAL MI JE ZAGICO. TAKO SEM BIL VE- SEL, DA BI BIL NAJRAJŠI PO-2AGAL vse veje. ko JE OCE ZA TRENUTEK ODŠEL, SEM ŽAGAL NAJLEPSO VEJO. „JAKEC!!!“ BIL JE OCE. TAKO JE ZAVPIL, KOT BI BIL JAZ POL URE DALEČ. ODRASLIM MORAM POMAGATI TUDI SEJATI. KADAR SEJEM, PRAV RAD POZABIM NA DOMAČO NALOGO. KAJ HOČETE, DOMAČE NALOGE NE SPADAJO MED POMLADNA DELA. Skoda, da me nikdar ne OBIŠČETE IZ MESTA. CE BI PRIŠLI VSAJ APRILA, BI VAM POKAZAL, KAKO ČISTIMO TRAVNIKE. KRTI SKRBIJO, DA IMAMO DOVOLJ DELA. KRTIN NI MALO. PRAV VSAKO JE TREBA ZRAHLJATI, ZEMLJO PA RAZTRESTI DALEČ NAOKROG, DA BO TRAVA LAHKO DIHALA. TUDI LISTJE POGRABIMO IN PULIMO MAH IN PLEVEL, CE JE TE NADLEGE KAJ. France Slokan Pogovorimo se! Opiši in nariši češnjev cvet, rožni cvet in cvet marjetice! Opiši katero koli cvetlico tako slikovito, da ji bodo sošolci po opisu, ne da bi jo imenoval, uganili ime! Ali poznaš metulje? Opiši enega izmed naslednjih: belina, citrončka, cekinčka ali spremi-njavčka! Glagolu kopati dodaj predpone: iz-, pre-, o-, za-, na-, v-, od-! Nove besede uporabi v stavkih! Primer: Na vrtu sem izkopal globoko jamo. V nekaj stavkih opiši pomlad! Razloži naslednji ljudski napovedi: Kar sušca ozeleni, se rado posuši. Če se aprila vreme smeje, se bo še kesalo pozneje. VLAK IZ ŠKATLIC ZA ŽVEPLENKE 1. Lokomotiva je sestavljena iz dveh zunanjih delov in enega notranjega dela škatlice za vžigalice. Vse dele zlepimo skupaj in jih preoblečemo z barvnim papirjem. Tuljava za sukanec kot dimnik in vijačni zapirač stekleničke za parfum ne smeta manjkati. 2. Tovorni vagon je iz zunanjega in notranjega dela škatlice. Na obeh koncih prilepimo kos lepenke. 3. Osebni vagon je sestavljen iz dveh pokonci postavljenih zunanjih delov škatlice in nosi streho iz lepenke. 4. Kolesa so iz gumbov, skozi katere je potegnjena tenka, močna žica. Ta teče vselej tudi skozi spodnjo škatlo. In sedaj se lahko začne potovanje do cilja vaših sanj! Qs (?) 3* P 5=^1 ® ^0® fz ALI NAJ SE UČIM SRBOHRVAŠČINE? Po 45 letih bivanja v Franciji sem si želel obiskati deželo, kjer mi je tekla zibelka. Zaprosil sem na jugoslovanskem konzulatu za nov potni list. Kmalu sem dobil odgovor s priloženim kupom formularjev, pisanih v srbohrvaščini. Ko sem jaz hodil v šolo — to je pred 60 leti — se nismo pri nas na Dolenjskem učili drugega kot slovensko. Kako naj danes znam hrvaško? Tu v bližini ne poznam nobenega Srba ne Hrvata. Smo sami Slovenci in vsi že starčki. Kdo naj mi izpolni formularje? Ali ne bi bilo lepo in prav, da bi imeli Slovenci v kraju, kjer živi najmanj 70 odst. Slovencev, na konzulatu človeka, ki bi znal slovensko? Ali pa vsaj listine, pisane v slovenskem jeziku? Ni čuda, če si naši ljudje na tujem oskrbijo tuje državljanstvo, ko je pa z domačim tak križ. — J. B„ F. ZBIRKE ZA SLOVENSKE MISIJONARJE Naročena sem na Katoliške misijone (izhajajo v Buenos Airesu, Argentina, op. NL). Z velikim zanimanjem berem v njih pisma naših .misijonarjev in misijonark. Borijo se s pomanjkanjem in prosijo za pomoč, ki ne prihaja v zadostni meri. V Ameriki imajo Slovenci že precej organizirano nabiranje denarja za naše misijonske delavce. Zakaj ni med izseljenci po Evropi tega? Ljudje niso o tem zadosti poučeni in niti ne mislijo na to. Ali bi ne bilo dobro, ko bi Naša luč kaki dve strani posvetila temu problemu? Nekaj bi se jih prav gotovo dobilo, ki bi radi pomagali. Kdor bi ne mogel z denarjem, bi pa z molitvijo. Morda bi bilo potem tudi naše življenje boljše. Kaj mislite? — A. R., T. Najbolj konkretna predloga na Vaše pismo se mi zdita ta dva: 1. Kot je bilo že v eni zadnjih številk Naše luči omenjeno, naj bi bravci zbrali toliko denarja, da bi lahko našo revijo pošiljali vsem misijonarjem. Kaj bi jim revija pomenila v njih težkem življenju, si lahko mislimo. Pozivamo torej bravce Naše luči, naj pošiljajo prispevke na naslov: Sklad za misijonarje, Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Če bo denarja več, kot bo znašala naročnina za Našo luč (a ne pozabimo, da je naših misijonskih delavcev veliko!), bomo denar poslali misijonarjem za njihov misijon. 2. Pozivamo bravce „Naše luči“, naj bodo velikodušni in se, če morejo, naroče na Katoliške misijone, ki je res izredno zanimiva revija. Naslov, na katerega se naročite, je: Ladko Lenček, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Pišite seveda po letalski pošti! RAZLIKE Ze dalj časa opažamo razlike med partijci in nepartijci. Mislili smo, da se to dogaja samo med našimi ljudmi v Jugoslaviji. .4 ni jim dovolj, da delajo razlike med delavci doma, ampak posegli so celo med upokojence v tujini. Izprosili so konvencijo s Francijo, da pošiljajo rente vseh vrst ne z ozirom na kvalifikacijo in delovne dobe nekoga, ampak z ozirom na pripadnost partiji. Tako plačujejo nekomu čez 40 tisoč starih frankov za samo 8 let delovne dobe, dočim francoska Caisse-Autonome-Nationale vsem povratnikom brez izjeme Ognjišče je najboljša slovenska mladinska revija. Ali jo že imate? pošilja po konvenciji tisto, kar komu pripada. Želimo, da bi tudi oni spoštovali, kar so podpisali, tj. recipročnost in to brez vseh izjem. Prizadeti Slovenci iz Pas de Calais „ČUDEŽNO PISMO“ Ze dalj časa sem v bolnici in čakam na operacijo žolča. Medtem sem dobil nekaj pisem, iz katerih Vam izpišem nekatere stavke: „Pozdrav od Marije Lurške iz Francije. To pismo je napisal 10. februarja 1947 neki angleški častnik in od tedaj kroži po vsem svetu. Ne smete ga obdržati ali uničiti. Zmolite 5 zdravamarij v 24 urah in boste srečni. Prepišite tri pisma in jih pošljite v 24 urah tistim družinam, ki jim želite srečo. To pismo prinese srečo.“ Kaj pravite k temu? — M. S., D. Ta pisma so sad bolne domišljije. Čimprej jih uničite! Ali ste letos že plačali naročnino za NAŠO LUČ? V ROGU LEZIMO POBITI Knjigo „V Rogu ležimo pobiti“, katero ste omenili v Naši luči, sem takoj naročil pri Mohorjevi družbi v Celovcu in jo tudi prebral. To je res nekaj groznega, kar se je dogajalo takoj po vojni s pripadniki slovenske narodne vojske, domobranci. O tem se doma ni veliko slišalo. V šoli pa so čisto drugače učili. Sedaj vidim, da je bilo toliko zlaganega. Ljudje, ki so dali ukaz za poboj toliko slovenskih vojakov, res spadajo pred ljudsko sodišče. Na koncu uvoda so v knjižici navedeni pogoji za narodno spravo. Jaz bi dodal še četrtega: ženam pobitih mož je treba dati rento, kot jo dobivajo žene padlih partizanov, in sicer za dvajset let nazaj. Na krivicah ni mogoče graditi narodno spravo. — N. K., N. razno PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega! ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece. Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči“ do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 30 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1 avstrijski šiling (2 bfr, 0,20 NF, 0,15 DM ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaševavca. na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševavca, naj pošlje v pismu tri mednarodne poštne bone (dobite jiih na vsaki pošti) na: Uredništvo „Naše luči“, Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Avstrija. Ne pošiljajte vprašanj za naslove oglaševav-cev izseljenskim duhovnikom po Evropi, ker oni teh naslovov nimajo! Pisem uredništvo oglaševavcem ne posreduje. SLOVENSKI IN SRBOHRVATSKI EKSPRES-PREVODI, sodno overovljeni: sodni prevajavec in tolmač Milena GRATZA, 8 München, Menzingerstr. 195, tel. 8 12 18 20. PREVAJALSKA PISARNA V NEMČIJI. Slovenske in srbohrvaške dokumente prevaja, piše prošnje in organizira tečaje nemškega jezika dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstr. 21, tel. 54 13 702. JANKOVIČ, 17 rue Belgrade, 54 Tucquegnieux, Francija, je zaprisežen prevajavec in piše tudi razne Prošnje. Pišite mu! Sodnijsko pooblaščeni PREVAJAVEC za slovenski in srbo-hrvatski jezik MILAN ZAGORC prevaja vse vrste dokumentov in listin. 4000 Düsseldorf-Gerresheim, Nymphenburgstr. 27, tel. 69 31 43. Slovensko-hrvatski sodnij sko-občinski TOLMAČ Prevaja vse vrste dokumentov in razne listine v nemščino in obratno hitro in zanesljivo. MARTIN SAPOTNIK, 413 Moers-Meerbeck, Luisenstraße 23, Rhld. SLOVENSKI FANT 30 let, 170 cm, bivajoč v Holandiji, želi spoznati pošteno slovensko dekle od 25 do 32 let starosti za sklenitev zakona. Naslov Posreduje uprava „Naše luči“, pod štev. 12. PRODAM GOZD, 3 ha, ca 190 m3 stoječega lesa, od tega 3/4 stavbenega. Lep razgled na Bled in okolico. Teren pripraven tudi za weekend hišo, cesta, voda in elektrika v bližini. — Plemel Franc, 6840 Götzis, Dr. Alf.-Heinzlestr. 29, Vlbg., Austria. PRODAJAM HIŠO. — Na lepem kraju v Domžalah pri Ljubljani prodam nedograjeno enodružinsko stanovansko hišo proti takojšnjemu plačilu! Cena do 13 milijonov starih dinarjev. Pismene ponudbe na naslov: Pirš Jože, Ljubljana — Rožanska c. 1. VIPAVC JOŽE, 7 Stuttgart-S., Nemčija, Export-Import podjetje, Böblingerstraße 164 (tel. 60-43-62), vam solidno postreže in vam nudi kmetijske stroje, kosilnice, traktorje od najlažjih do najtežjih, škropilnice znamk „Irus“, „Schanzlin“ in drugih, gasilne brizgalne, radijske in televizijske aparate, magnetofone, kino- in fotografske aparate, pralne stroje, hladilnike in gospodinjske stroje vseh vrst, šivalne stroje vseh znamk in pletilne stroje svetovno priznane znamke „Kayser“ (netto DM 490.—), elektr. strojčke za popravilo nogavic „Kolibri“ (DM 280.—), motorne žage, stroje za predelovanje lesa, betonske mešalce z električnim, bencinskim ali dizlovim motorjem ter pošilja na zaželene naslove in v vse države. Generalno zastopstvo za šivalne stroje Pfaff. JODE — JOŽE DEBELAK, eksportno podjetje, München, Marsstr. 15 (pri glavnem kolodvoru) prodaja in pošilja v vse države: motorne kosilnice, traktorje, vinogradniške škropilnice, vse kmetijske stroje in rezervne dele, betonske mešalce in samokolnice, mesarski pribor (Dick), motorne žage, stroje za predelovanje lesa, televizijske in radio aparate, magnetofone, hladilnike in pralne stroje, šivalne in pletilne stroje in vse ostale stroje za hišo in obrt. slovenske radijske oddaje KÖLN — Ob torkih, četrtkih in sobotah od 16,20 do 16,50 (na kratkih valovih 41 in 31 m). Na sporedu so dnevne svetovne novice, politične razlage, razgovori, zanimivosti iz kulturnega in gospodarskega življenja. Poleg tega imajo Slovenci v Nemčiji možnost, da preko kölnskega radia pošiljajo domačim voščila, pozdrave in glasbo po želji. Dopise pošljite na naslov: DEUTSCHE WELLE, 5 Köln, Brüderstr. 1 (Südosteuropa-Redaktion). VATIKAN — V nedeljah ob 11,45 (valovi 25,67 — 31,10 — 196 m), v ponedeljkih ob 21,30 (valova 48,47 — 196 m), v četrtkih ob 18,45 (valovi 31,10 — 41,21 — 48,47 — 196 m), v petkih ob 21,30 (na valovih kot v ponedeljkih), v sobotah ob 18,45 (na valovih kot v četrtkih). Radio LONDON BBC — oddaja vsak dan ob 12. uri (novice in pregled tiska) na valovih 25 in 19 m. Ob 19. uri na valovih 49, 31, m; ob nedeljah ob 16,30 na valovih 31, 25, 19 m. WASHINGTON — Glas Amerike: vsak dan zjutraj ob 6 (valovi 31 — 41 — 49 m). za UasUu (ati po- vvbup) „Pomisli, Toneta so vrgli iz Društva prijateljev žganja.“ „Zakaj pa?“ „Dvakrat je prišel na sestanek trezen.“ o „Namesto svojega sem iz snega izkopal sosedov avto.“ „Dvojno delo torej?" „Točno, ker sem ga potem spet nazaj zakopal.“ O „Če je ženska res značajna, bo zvesta svojemu možu, tudi če je grd in neumen. Kar svojo ženo vprašajte, če ni tako!“ o „Vi izdirate zobe brez bolečin?“ „Ja. Le v začetku kariere sem si enkrat izpahnil prst.“ O Med volilnim govorom: „Zapomnite si, da ne smete zaupati človeku, ki menja svoje prepričanje vsak mesec kakor svojo srajco ...“ o „Fantek! Tako majhen si, pa že kadiš! Ali tvoja mama ve za to?“ „In vaš mož ve za to, da po cesti ustavljate tujce in jih ogovarjate?“ o Starejši gospe so postregli na obisku z wiskyjem. Pa pravi: „Dobra je tale pijača, le to je čudno, da ima prav tak okus kot zdravila, ki jih je moral moj pokojni mož jemati trikrat na dan.“ O „Moja zaročenka je dvojčka." „Res? Pa se ti kdaj primeri, da jo zamenjaš?“ „Ne, ker je njen brat precej večji od nje.“ O „Res lepo hišo imaš.“ „In če pomisliš, da sem imel skraja le svojo pamet, nič drugega ...!“ „Saj to je tisto: čisto iz nič si začel.“ O „Ti se znaš pa dobro čuvati,“ pravi znanec profesorju, do ušes zavitemu v šal. „Seveda. Kaj pomaga moškemu ves svet, če je pa njegova žena vdova!“ O „Sijajno! Si se spomnil, da obhajava obletnico poroke? Jaz tudi... Počakaj malo, da bom darilo, ki sem ti ga kupila, oblekla ...“ O Janezek je pri jedi zelo izbirčen. Prinesejo mu juho, ki jo iz vsega srca sovraži. Pa ne ve, kako bi se je znebil, ne da bi mu jo bilo treba pojesti. Potem mu pride na misel: izpuli si las, ga vrže v juho, potem pa začne tuliti, da take juhe ne more jesti... O „Moj pes zna pa brati!“ „Vem.“ „Od kod?“ „Moj pes mi je povedal.“ o „Kakšna sreča, da sem moževo trinajsto plačo že vnaprej porabila! Če bi jo čakala, bi se lahko zanjo pod nosom obrisala, ker je letos sploh dobil ni." o „Naša Mirjam študira petje v inozemstvu.“ „Kako je obzirna!“ o „Peter, vso noč tako močno smrčiš!“ „Ti nisi nič boljša. Vsako minuto zasikaš: ssst!“ o „Imate jutri čas, bi šli plesat z menoj?“ „Jutri se bom poročila.“ „Kaj pa pojutrišnjem?“ o „Zakaj si se pa že v kuhinji sezul, ko si prišel ponoči domov?“ „Da bi ne motil tvojega spanja.“ „Zakaj si prišel po prstih v spalnico?“ „Tudi zato.“ „Zakaj si pa potem začel na ves glas peti: Kaj nam pa morejo ...?“ O „Špela, ali te smem sedaj, ko se že dobro poznava, nekaj prositi?“ „Seveda, kar na dan z besedo!“ „Ali mi posodiš tristo dinarjev?“ O „Opazil sem, da tukaj največ gojite svinje. Ali vam to donaša več, kot bi vam prinesel krompir ali zelenjava?“ „Niti ne, a svinj ni treba zalivati." O „Kako pa pri tem psu veš, kje ima glavo in kje rep?“ „Prav lahko. Če ga potegneš za rep in te ugrizne, veš, da si ga potegnil za glavo.“ o Črnec je videl belca na kolesu in rekel: „Kakšni lenuhi so beli ljudje! Še kadar hodijo, hočejo sedeti.“ o Mama jokajočemu Jurčku: „Ko bi bil zob, ki te boli, moj, bi ga dala že zdavnaj izpuliti.“ Jurček: „Jaz tudi, ko bi bil tvoj.“ o „Oprostite, kje pa je tukaj pošta?“ „To ve vendar vsak osel.“ „Prav zato sem vas vprašal.“ O Človeku je težko, ko ugotovi, da gre tudi brez njega. Še teže pa mu je, če to ugotove drugi. Ua{ vzbuja d<>ma dobcfr (UistübO’) Govornik je pravkar končaval po mikrofonu na trgu svoj govor: „Slovenci.. „Kar Tine mi reci,“ se mu je vtaknil v besedo edini posluša-vec pod tribuno. o S čvekanjem in čenčanjem je nehal. Iz preprostega razloga — ne hodi več na sestanke. O „Letošnjo zimo nas bo čiščenje snega precej stalo.“ „To ni nič proti tistemu, ki ga kidamo vse leto!" O Vprašanje: Ali je kakšna pomenska zveza med pridevnikom „rejen“ in „nadrejen“? Prvi: Seveda je! Rejeni imajo mast pod kožo, nadrejeni pa na glavi! Drugi: Prašič je rejen, mesar je nadrejen, potrošnik pa podre-rejen! Tretji: Nadrejeni prejema vsakega prvega bolj rejeno kuverto! Četrti: Nadrejeni ima tolikšno družbeno politično težo, da ne Potrebuje še telesne! O Volilni govor: „Tovarišice in tovariši! Če vsega, česar nismo mogli narediti lani, ne bomo dokončali letos, bomo v prihodnjem letu lahko upali, da bo naslednje •eto odprlo lepa izhodišča za realizacijo naših načrtov v bodočih letih . ..“ O Iz tujine uvažamo vse več. In tako se nedvomno bliža čas, ko bomo začeli od tam nazaj uvažati tudi naše tam zaposlene ljudi. Kajti naše največje bogastvo niso tuji prašiči, avtomobili, maslo in vino, ampak je to naš ljubi lastni delovni človek. o „Tisti iz tovarn imajo gospodarski zbor, doktorji socialno zdravstveni zbor, učitelji kulturno prosvetni zbor. Kaj pa mi, kmetje?“ „Mi pa cerkveni pevski zbor.“ o Lizun na sestanku: „Strinjam se s povzetkom, ki ga bo tovariš direktor podal na koncu sestanka!“ O „Poglejte svinje!“ je vzkliknil, ko so ga odrinili od korita. o Tragedija upokojencev je v tem, da so prestari. Sicer bi se lahko tudi oni zaposlili v inozemstvu. o Cene gradbenega materiala bodo zrasle. Nič čudnega: gradimo boljšo družbo. o Videl sem ljudi, ki so imeli na rokah maske žuljev. o Karierista najlaže spoznaš za volanom: vedno nepravilno prehiteva. o Vprašanje: Zakaj pravi pregovor, da gre osel le enkrat na led? Je to res? Prvi: Čisto res! Mi smo šli samo enkrat na led, zdaj pa dol ne moremo! Drugi: Seveda je res, saj občani vendar niso osli! Tretji: In osel še takrat pravi: motiti se je človeško! Četrti: Seveda, le jugoslovanski osel je izjema, ki potrjuje pravilo! O Vprašanje: Kako bi ravnal Martin Krpan in kako bi drugi ravnali z njim, ko bi ga danes poklicali v Beograd nad kakega Brdavsa? Prvi: Brdavsov dandanes kar mrgoli, Krpana pa ni nobenega. Drugi: Počemu neki naj bi Martin Krpan hodil v Beograd, ko se lahko izkaže kar doma v Ljubljani? Tretji: Ne verjamem, da bi sploh prišlo do dvoboja, ker bi Krpan podlegel že v boju z Brdavsovimi birokrati. Ti bi zahtevali od Martina dovoljenje, da sme s svojo kobilico v mesto, sečno dovoljenje, dovoljenje za opravljanje kovaške obrti, dovoljenje za nošenje orožja in kdo ve kaj še vse! Četrti: Martin Krpan bi vsekakor pošteno opravil svoje delo, za plačilo pa ne bi dobil ne gnjati ne vina, ker „v Beogradu za to ni denarja“! Peti: To bi pa bilo nekaj! Po zmagi bi Krpan lahko zahteval za plačilo poslanski mandat in tako bi imeli Slovenci vsaj enega kmeta v skupščini! O „Če hočeš v politiki uspeti, se moraš držati načel!" „Kako pa si ti prišel na svoj položaj?“ „Držal sem se načela, da moram v pravem času odnehati od svojih načel.“ o „Kako daleč ste z integracijo elektro-gospodarstva?“ „V osnovi je stvar jasna. Nekaj nesporazumov je le še okrog sporazumevanja.“ o Ljudje so mirni, kadar so siti. Seveda pod pogojem, da niso vsega siti. o Mnogi so žrtvovali svoje življenje za socializem. Mnogi pa socializem za dobro življenje. Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Printed in Austria P. b. b. NASA LUC, mesečnik za Slovence na tujem. — Letnik 18. List ureja uredniški konzorcij. Odgov. urednik: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. — Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. — Naročnina je za naročnike v Avstriji letno 45 šilingov, za naročnike izven Avstrije 110 belgijskih frankov, 10 francoskih frankov, 10 švicarskih frankov, 8 nizozemskih goldinarjev, 10 nemških mark, 1200 italijanskih lir, 16 angleških šilingov, 12 norveških kron, 10,50 švedskih kron, 3.— ameriške dolarje, 2,50 avstralskih dolarjev, 3.— kanadske dolarje. — Razlika v cenah je pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava Naše luči. Uredništvo in uprava: Viktrin-ger Ring 26, 9020 Klagenfurt, Austria. SLOVENSKI DUŠNI PASTIRJI IN URADI ANGLIJA — Franc Bergant, Offley Road 62, London S. W. 9 (Tel. 01-735-66-55). AVSTRIA — Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4052 Ansfelden (O.—Ö.). — Korotan, Albertgasse 48, 1080 Wien VIII. — Janez Hafner, Theodor-Körner-Straße 111, 8010 Graz. — Anton Miklavčič, Kapellengasse 15, 9800 Soittal/Drau. (Tel. 0-47-62/3-34-62). — P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams. BELGIJA — Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege. (Telefon 01/23-39-10). — Kazimir Gaberc, 19 Louis Empain. Marcinelle (Hainaut). (Telefon 07/36-77-54). FRANCIJA — Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, 75 Paris 20. (Tel. 636-80-68). — Bogdan Makovec, 7 rue Gutenberg, 75 Paris 15. (Tel. 250-89-93). Stanislav Kavalar, 7 rue Claude Debussy, 62 Lievin (Pas-de-Calais). — Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57 Aumetz. — Stanko Grims, rue du Dauphine, 57 Merlebach. — P. Jakob Vučina, 6 rue de France, 06 Nice. ITALIJA — Slovenski dušnopastirski urad — Dr. Pavel Robič, via dei Golli 8, Roma. NEMČIJA — Lojze Škraba, 42 Oberhausen-Sterkrade, Oskarstraße 29. (Tel. 62-6-76). — Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstraße 36. (Telefon 29-13-05). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim, A 4, 2. (Telefon 06-21/2-85-00). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Kolbstr. 15/1. (Tel. 72-2-78). — Ciril Turk, 73 Esslingen, Häuserhaldenweg 36. (Tel.: Stuttgart 35-31-77). — Dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman, Schubertstraße 2/1, 8 München 15. (Telefon 53-64-53). NIZOZEMSKA — Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. SVEDSKA — Jože Flis, Djurgardsvägen 32, 633 50 Eskilstuna. (Telefon 016/11-31-54). V# ŠVICA — P. Fidelis Kraner, Kapuzinerheim, Seebachstraße '0^ 15, 8052 Zürich, (Tel. Zürich 46-68-61).