80 ftOTlfta. v udom. t peM. l vrh nu teto. .Slovenski Narod" veha: v Ljubljani na dom dostavi je v upravništvo p/ejemac: K 24— , celo leto......K 22-— fileta ....... H_ četrt leta.......„ 550 na mesec. ...... 1-90 Uhata vsak mmm zvectr U celo leto ool leta....... 12 — četrt leta......., 6'— na mesec. ...... 2*— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. L reč blitve s En s nor a nliea it 5, (v pritličju levo), telefon št 34. > ■etalfe ta junlli Isserati veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inseirijan po dogovora. Lpr&vniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseraii itd. to je administrativne i tvar i. tema »tevilka voli« to vinarja*.------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 85. celo leto. pol leta četrt leta. na mesec. .Slovenski Narod* velja po pošti: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: K 2fr- 13-650 2-30 cdo leto za Ameriko in vse drage dežele: celo leto...... . K Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alf znamka tpravaištvo: KnaflOTa olica št 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon 4t. 8* Mlini bol. Dunaj, ti. aprila. Želja, ohraniti tudi v novom parlamentu dosedanji vpliv nemške delegacije na upravo države, pa tudi ■zavest, da stopajo ravno vladne stranke s praznimi rokami pred svoje voliloe, je rodila v umirajoči zbornici idejo nemškega bloka, kot nekake bojne zveze vseh nemških meščan* skih strank proti socijalnim demokratom v volilnem l>oju in proti Slovanom v državni politiki. Ni treba poudarjati, da 80 SO pred par leti odrekali nemški nacijo-nalci nemškim klerikalcem >l oh vsako pravico govoriti v imenu nemškega ljudstva, onim klerikalcem, s katerimi hočejo sedaj roko v roki v boj za »pravice nemškega naroda« — torej prava deutsehe Geuieinbiirir-sehaft Najgkrs-nejši vzrok to čudno zveze je, kakor že rečeno, strah pred socijalno demokracija. Tik pred razpu-stoni zbornice so s:> na Ceskem vršile v dveh nemških volilnih okrajih nadomestne volitve. Ne le mesto\Varns-dorf.temveč tudi kineoko občine okraja Hartmanice so grozile overiti zastopstvo socijalnemu de okni tu — in nemški nacijoualei §0 morali v zadnjem trenutku na kolenih prositi klerikalce, jim dati odločne obljube, da so si rezili oba mandata. Te volitve so pokazale nacijonalcem vso nevarnost, ki jim grozi na Češkem, kjer so široke ljudske mase že do grla Site razdirajočega narodnega hujskanja nemških voditeljev ter si iščejo stranko, ki bi bila vsaj v nacionalnem oziru "zmernejša in trezr.< Odločilno pa vpliva na najširša sloj dejstvo, da so nemške stranke igrale v parlamentu vlogo -vladnega glasovalnega stroja, niso pa se mogle oko-rajžiti, ter doseči vsaj nekaj ljudem koristnih gospodarskih uspehov, fn zato najde marsikatero geslo socijalne demokracije mnogo novih vernikov. Iz skrbi za mandate se je torej rodil »nerašli blok« v glavah češko-nemških politikov, in misel je takoj našla pri kršč. soeijalcih glasen ocl-mev, saj zamorejo slednji le pridobiti, ker so prisilili nacijonalce, da jim za ceno volilne podpore v nekaterih okrajih prepuste par mandatov na Češkem — torej v oni deželi, v katero dosedaj še ni stopila noga klerikalnega nemškega mandatorja. Ideja nemškega bloka se je rodila v glavna češko - nemških politikov in niti v la*>tni deželi ni našla zazeljenepra soglasja. Pred vsem so se uprli Vsenemci, ki se pripravljajo na oster volilni boj zlasti proti radi-kaleem W< U'ovega kova, katerim očitajo ne bas po krivici, da so se spremenili iz neustrašenih horilcev rza vsenemško stvar v krotke vladne hlaijee. Pa tudi v res naprednem meščanstvu se pojavljajo na Češkem glasovi, od dne do dno se množ \ ki protestirajo proti nenravni zvezi na-prednjakov s klerikalci - češ, da taka zveza nemško stvar bolj oškoduje, kakor pa par izgubljenih mandatov. Celi nemški jug pa se je takoj od začetka postavil proti taki zvezi« V alpskih deželah so razmere drugačne, kakor pa v čeških. Tukaj si Stojijo nacijonalci in klerikalci kot nevarni konkurenti nasproti in edina skrb nemških »naprednjakov« velja onim mandatom, ki so od klerikalcev ogroženi. In takih je cela vrsta. Na Štajerskem je pričakovati v marsikaterem ru"*i jonalnem okraju krščansko socijalne znujae, tudi v nemškem dehi Koroške »e je klerika-lizem v zadnjih letih dobro organiziral, v vseh ostalih alpskih kronovi-nah so razmere precej nejasne. in razj>oloženje med nemškimi nacijo-nalci jako vznemirjeno. V njih lastnih vrstah pa vlada cela anarhija kandidatov. Za vsak volilni okraj se oglašajo z najrazličnejšimi programi pa vsi z enim ciljem — biti izvoljeni. Rekord ima dosedaj še mesto Maril>or, kjer se je prvi kandidat radikalni dr. Ban m oglasil še p r e d razpustom zbornice in kjer so se tekom treh nadaljnih rini pojaA'ili pe 3 konkurenti. V kršf? 'o soc. stranki se kažejo kora j žii I na jo navzlic umazanim aferam ..a Dunaju mnosro upa, obvarovati dosedanje posest no sta- i nje, na Češkem se jim obetajo novi mandati in tudi severne alpske dežele jim ostanejo zveste. Navzlic temu pa se nahaja stranka v nepriierni krizi: oživeli so zopet v njej stari konservativni klerikalci, katere ženiva maska modernega demokratizina in grozijo nastopiti proti stranki. Na Tirolskem je razpor med kon9*v~va-tivnhn in kršč. socijalnim del ►m klerikalne stranke popolnoma oč-ten, tudi na Štajerskem že zeva globok prepad. Prišlo bo v mnogih okrajih morda do boja med sovražnimi brati in klerikalno gibanje bo dobilo v volilni kampanji zopet, reakcijonarnej-še poteze. Morda bo nemški narod izmed vseh najbolj bridko občutil posledice grehov svojih političnih voditeljev in svojega sistema. On, ki je nekdaj reprezentiral v Avstriji napredno misel — se vedno irlobije pogreza \ močvirje moiecega reakcijonarstva. Politična Kronika. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen - Hedervarv je imel včeraj z avstrij kim ministrskim predsednikom baronom Bienerthom konferenco, ki je trajala pet četrt ure.Na to ga je sprejel cesar o privatni avdi-jenci. Khuen je poročal cesarja, kakšno stališče zavzema ogrska vlada z ozirom na vojaško reformo in sicer z Oštrom na uvedbo dveletne vojaške .službe, povišan,v rekrulitega kontingenta in ref nnd vojaškega kazen sivc ga procesa, ki doh.ča za ogrsko drZavno polovico inaž ;rski raz-pravni jezik. Ogrska vlada je še vedno mnenja, da bodo te Aojaške predloge le tedaj ugodno rečene v ogrskem državnem zboru, če bodo državnemu zboru predložene po velikonočnih }K>čitnicah. Na Ogrskem je konstelacija taka, da ni misliti, da bi bile predlo«re 'eseni rešene. V Avstriji hi morali biti tozadevni zakoni istočasno publicirani. Ker je pa državni zT>or razpuščon. hr> morala avstrijska vlada vporahiti § 14. Med ob^ma vladama se pa do danes š^ ni doseglo popolno sporazum ljenje. Včerajšnja konfVvenca ni dovedla do zaželjenega uspeha, vsled česar se bo konferenca v nedeljo nadaljevala. Vse kako s 1 bo pa mogoče nasprotje še ]>oostriJo. kar bi imelo najtežje posledice. * m Crnogorska vlada je odgovorih* na turški protest. Kakor poročajo iz Carigrada, hoče Črna gora vse potrebno ukreniti, da onemogoči ubežnikom prestopati črnogorsko mejo. Nekateri carigradski listi poročajo, da je Črna gora poslala velevlastim spomenico, naj posredujejo pri turški vladi zaradi ureditve vprašanja (» izseljevanju Malisorov. V spomenici se predlaga, naj turška vlada podeli splošno amnestijo in naimilejšc ▼porablja ustavne zakone. Končno zagotavlja Črnogorska vlada, da hoče Črna trora še nadalje vzd rže vati prijateljsko razmerje napram Turčiji. a a * Med albanskimi ustaši in turškimi četami se je bil včeraj pri Via- niji cel dan hud boj. — Brzojavna zveza z mestom Tuzvjem je zopet popravljena. Malisori so morali zapustiti sedem strelnic ob črnogorski meji in so zbežali v Črno goro. Pustili so veliko število mrtvecev. — Isa Boljetinac jc prišel s kakimi iUO tovariši v Kumanovo. Prosil j«3 oblasti, naj dovoiijo splošno amnestijo. — Turki so vjcli seat oboroženih Albancev ter jih ori vedli v Skader, kier jih bo sodilo vojno sodišče. V italijanski državni zbornici jc razvil voeraj ministrski predsednik svoj program. Pred vsem je omenjal retormo politične volilne reforme, ki je temelj ljudske suverenitete. To vprašanje se mora edinole na ta način rešiti, da bo ljudsko zastopstvo popolnoma odgovarjalo stopinji civilizacije, izobrazbi in politični zrelosti dežele. Vlada bo predlagala, da bodo imeli vsi tisti volilno pravico.ki so odslužili vojake, kakor tudi tisti) ki so prekoračili trideseto leto. Vlada namerava tndi uvesti monopol za življenjsko zaviirovanje. Čisti dobiček tega monopola se bo vporabil za starostno in invalidno zavarovanja delavcev. Finance so urejene. Omenjal je nadalje, da je italijanska zunanja politika politika miru. Odno-šaji do drngih držav so prijateljski. Z ozirom na razmerje države do cerkve se vlada drži načela največje svobode. Vendar bo pa vlada vedno branila načela, ki jih zahteva suvereniteta posvetne države in ki se tičejo spoštovanja zakonov. Govor ministrskega predsednika je bil sprejet v zbornici z odobravanjem. Socialno-demokratična stranka je sklenila, ministrstvu izreči zaupanje. * Na Portugalskem bodo vprašanje o lastnini razpuščenih misijonskih družb vsled intervencije angleške vl^d^ odkazali posebnemu oddelku sodišča. Nekateri so mnenja, da B6 bodo vsi plemiči, ki so ostali do zdaj zvesti rodbini braganski. izselili iz Portugalskega. Na Maroškem pride najbrže do resnega konflikta. Splošno se v časopisju sodi, da je Mulev Hafid doigrrl svojo vlogo in da dobo na Maroškem v kratkem novega sultana. Uradno izražajo l>ojazen, da novi sultan ne bo priznal alžirskih aktov, vsled česar bo Francoska prisiljena prijeli za orožje, kar ho stalo zelo mnogo denarja. Poslanik C a m bon je prisostvovat predvČerajšn. seji francoske- ga ministrskega sveta, iz česar nekateri sklepajo, da noče Francija na Maroškem ničesar storiti m1 da bi s» prej sporazumela z Nemčijo. m Japonske oblasti so zasledile zaroto, ki je imela namen, umoriti pod kralja korejskega. Trideset Korean cev so zaprli. Zaroiniki so nameravali rajzstreliti posebni vlak podkralja. To bi bilo znamenje za splošno vsta.i" Koreancev, da se s tem otresejo ja-pon«k ee je za svoj renome kot vzgojiteljica, a še bolj se je bala, da Tomaž ne ostane več pri njej na brani in na stanovanju. Zakaj tistih petnajst goldinarjev, ki jih je župnik Janez Bradavica redno vsak mesec pošiljal, je igralo veliko vlogo v proračunu rodovine Gavtroža. Ko sc je polegel prvi strah in je Polona prišla do sape, je vsnla na Tomaža cele hektolitre hudih besedi, med katerimi se je največkrat ponavljala »mrda nehvaležnost«. Tomaž pa tega očitanja ni hotel prenesti, i čes, da ni nikoli prosil žbpnika Bra- • davico, naj ga da v šolo, marveč da bi bil veliko raje ostal doma in se posvetil frizerskemu poklicu. Polom* in Tomaž sta so prav grdo sporekla. a končno je vendar zmagal Tomaž, kajti razkril je Poloni, da ga je ovadil, očrnil in izdal njen sin Artur Gavtroža in storil je novic prisego, da se bo Artur ju maščeval tako strašno, da tega še preživeti ne bo mogel. Polona je bila ugnana in je ka* pitulirala. Eden kapitulaeijskih pobojev je bil, da Tomaž ne sme pisat: ne očetu Boitežarju niti župniku Bradavici, da je zapustil šolo, Polo na pa je prevzela dolžnost posredovati, da dobi Tomaž primerno službo. Za Tomaža so se zdaj začeli lepi časi. Spal je lahko kolikor časa je hotel in j)otepal se jc lahko kolikor ga je veselilo. Bodočnost mu ni delala skrbi. Jezilo ga je le, da je morat A*sak večer poslušati, kako se Artur na glas uči, dasi mu je mnogo tega ostalo v spominu. Će mu je kdaj Polona z razmeroma rahlimi besedam * očitala, naj tndi sam gleda, da kaj postane, je Tomaž hladnokrvno odgovoril : »Ah, kaj, pri komedijah v La<-termannovem drevoredu dobim vedno lahko službo ali pa se bont blizu kake oštarije naselil "kot pničavnik in razglednice prodajal.« (Dalje primoteJMOt dasi je svetinjski hrib zelo strm. Zgorel je hlev in pa streha; resili pa so vrli požarni ki novo stiskalnico in obranili sosedne hiše. Zažgali so. otroci. Viničarjeve krave žalibože ni bilo več mogoče rešiti in je zgorela. Pomagali so tudi hardeski poiarniki. Ker je voda globoko v dolini, so jo morali ljudje pridno donašati; pomagala je tudi gospdč. učiteljica Grosvsmann. Po dveurnem delu je bil požar pogašen. Klerikalno »gospod a rak o« delo. Iz Gradca smo dobili poročilo, da je pasniška zadruga v Gornjem gradu razpušccna. — K te j vesti dostavljamo sledeče: Zadrugo sta ustanovila pred približno dvema ali tremi leti z velikim trudom gg\ sodnik Zdolšek in nadučitelj Kocbek. Klerikalce pa je ta ustanovitev zelo pekla; saj bi nazadnje gornjegrajski kmetje, ki imajo seveda od dobrih planinskih pašnikov in pašo velik dobiček, lah ko verjeli, da so klerikalne laži o »liberalnih škodljivcih« kmečkega ljudstva v resnici laži. Vrinili so se lani šiloma v zadrugo in v njej tako vzorno »delovali«, da je sedaj razpu-scena. iSo le pred nekaterimi dnevi j>» poročal > Slov. Narod«, da je razdelila štajerska kmetijska družba že lani 255.000 K za melijoracijo planinskih pašnikov in v podporo planšar-srva. Od t°ga niso izposlovali klerikalci očividno za to zadrrgo ničesar in povrh tega še onemogočili, da bi gornjegrajski okraj tudi to leto kuj dobil za planšarstvo. Krasen primer klerikalnega ^gospodarskega« dela! Javno ljudsko knjižnico ustanovi napredno »Politično in gospodarsko društvo za šraarski okraj« v Sv. Štefanu pole^ Šmarja. Knjižnica jc bila v tem doslej precej zapuščenem kraju res živa {>otrcba. Iz Maribora. Kako se jc poštovalo pri zadnjih občinskih volitvah v Slov. Bistrici, je prav lepo pokazala obravnava, ki se jc vršila na oh-tožbo državnega pravdništva, dne 4. aprila pred tukajšnjem okrožnim k-»t prizivnim sodiščem. Občinski ta:nik Viktor Fasching, policaj dakoh Škole, Anton Krautsdorfer in krojač Anton Arsenscheg, vsi iz Slov. Bistrice, so bili obsojeni prvi dva na 30, Krautsdorfer na 50 in Arsersehe r na 40 K globr, ker &o delili volilcem uradne glasovnice, izpolnjene z imeni nemškutarskih kandidatov. O odmeri kazni ne bomo dalje govorili, spominjamo pa na judikaturo, ki se je prakticirala napram Slovencem v dosti nedolžnejših slučajih. Značilno za naše razmere je. da je prišlo pri razpravi na dan, da je moralo bojda sele višje državno pravd iištvo namigniti s kolom državnemu pravdni-štvu v Mariboru in ga spomniti na dogodke pri obe. volitvah v Slov. Bistrici, dasi je bila vložena ovadba. Drobne novice. Povozil je stroj tovornega vlaka, s katerim se je premikalo, železniškega čuvaja Gerleca v Ernovžu. Mož je obležal na mestu mrtev. — Pretepla sta kmeta Mlakar in Zidar v šmarski okolici kmeta Majcna v vim gradu tako, da se je onesvestil. Pretresli so se mu možgani. Pretepača sta pustila Majcna kar v vinogradu ležati. —~ Smolo ima z rešilnimi čolni pri svojem brodu župan Dcžman v Jelove u pri Mariboru. 0. marca mu je bil eden ukraden, 4. aprila pa mu ga ie ukradel 631etni težak Marinič in ga hotel prodati v Mariboru. Vendar pa ga je pri tem policija zasačila in zaprla. — Konj je uii hlapca. V Drašinji vasi nad Celjem so n-iMi hlapca Suraja mrtvega ležati na tleh v konjskem hlevu. Približal se je najbrže nerodno konju, kateri ga je s kopitom zadel v glavo in ubitKo so ga zjutraj klicali k zajtrku, so ga našli mrtvega v hlevu z grozno rano na glavi. Imenovan je za deželnega zivino-/dravnika v Šmarju pri Jelšah g, Anton Peršuh. postna oddaja se ustanovi v Ga-berju pri Kogatcu. Poslovodja bo prevzemal in oddajaj tudi poštne po-šiljatve. Promet bo posredovala vozna posta med Rogate m in ZetalamL V Sevnico j^ bil prestavljen na lastno prošnjo k davčnemu ur idu oficijal Edvard pl. Gmtsobreiber iz Ljutomera. Da se ptiča prav spozna, priobčujemo tu izjavo ljutomerskih nemškutarjev, ki so padle na odhod-niči. Zupan Thum ga je slavil kot navdušenega Nemca, agitatorja za >sveto« nemško stvar; drugi so Davili njegovo delovanje pri renegat-skih društvih in trdili, da je bil eden izmed »najboljših« v znani ljutomerski nemškutarski sodrgi. Častitamo slovenskemu sevniškemu okraju na tej eijajni pridobitvi. Iz Žalca v Savinski dolini nam peročajo, da klerikalci mislijo na kandidaturo g. Al. T e r g 1 av a, znane dike štajerskega deželnega zbora za savinjski mandat. Boljšega res niso mogli izbrati. Upamo, da bo do tedaj že poprodal vse Lorberjeve hmeljske sušilnice in se bo lahko lotil »reševanja« su vinskih bmelarjev. Pasje znamke. V eni zadnjih sej bivšega državnega zbora je imenoval vsenemški poslanec Malik znake nemško - klerikalnega »obrambnega« društva »Ost mark« »pasje znamke« (Hundsmarken). Vsled tega napada sedaj Malika silno nm&ko-kler i Kalno časopisje in v Gradcu se je vršil v tej zadevi poseben mnogoštevilno obiskan protestni shod. Na Zgornjem Štajerskem hočejo nemški agrarci kandidirati v 3 okrajih proti krščanskim socijalcem in sicer v kmečkih volilnih okrajih Mu-rau - Judenburg, Liczen - Grobni ing in Ljubno - Bruck ob Muri. Agrarci pravijo v svojem glasilu, da imajo mnogo upa na zmago. Koroiko. Med odbijalea je prišel. Kajžar Ivan H e r n 1 e r iz Bistrice, pri Svetem Paterjanu, uslužben pri roden-tinski magnezitni družbi, je pr 1 med delom, ko je pripenjal na kolo dvoru železniški vera, med dva odbijalea, ki sta mu strla prsni koš. Grozovito ponesrečenega so prenesli na njegovo stanovanje, kjer je uro pozneje podlegel strašnim poškodbam. Od električne cestne železnice v Celovcu. Včeraj so se vršile prve poskusne vožnje z električno cestno železnico v Celovcu. Promet po mestu bo najbrže otvor jen še pred Veliko nočjo, do konca julija pa, pravijo, bodo v prometu vse projektirane proge cestne železnice. Primorko, Fridolinstvo. Dne 31. marca so a rdi rali, kakor izvemo rz »Soče«, v Malovšu znanega fridolina Ci^oja iz Malovš, brata duhovnika na Lokvah, član čukov, podrepnik čruiškega la-rovža, zagrizen klerikalec in eden ghjvnih stebrov črniškega farovža. Cigoj je star kakih 32 let iu je baje že ves let izrabljal kletnega Franca Piiota iz Malovš, katerega so pripeljali te dni v Gorico v deželno norišnico. Terorizem v Kanfanaru. Zadnje občinske volitve v Kanfanaru so se izvedle pod zelo čudnimi okoliščinami. Ko je namreč bivši župan izpre-vid*_l, da mora volitev zagotoviti Hrvatom večino, je Okrenil svoj piašč in laško-libe ral ni župan je obljubil Lirvatom. da bo vladal občino v hrvaškem duhu. Na ta način je tudi res dosegel, da je bil zopet izvoljen za župana. Kakor hitro pa je bil zopet izvoljen, je obrnil zopet plašč in začel zopet vladati v italijansko šovinističnem duhu. Njegov zvesti adjutant pa je bil in je še občinski tajnik Košara, ki jc bil nekdaj uslužben pri ptujski sodniji, ki pa je bil močno osumljen anarhistične propagande ter vsled tega neslavno odpuščen iz državne službe. Za tega po duhu in prepričanju mu podobnega kompanjona se je potegnil potem kanfanarski župan in ga sprejel v občinsko službo. Proti režimu teh dveh so se uprli hrvašKi občinski zastopniki, katerih je 17, proti lo laškim ali vsaj navidez laškim, in da bi izsilil nove volitve, so podali v juliju lanskega leta svojo demisijo. Pri novih volitvah naj bi se bilo popravilo razmerje hrvaških in laških občinskih svetovalcev in pri novi volitvi župana bi bila veČina temeljito pomedla s starim režimom. Odločitev te zadeve je bila prepuščena c. kr. namestništvu v Trstu, toda v stvar so se vtikali tudi italijanski deželni odborniki. Celih osem mesecev je namestništvo barantal" /. deželnim odl>orom, med tem pa j«% trpela občina, ki je bila brez zast ostva, brez proračuna in na milost in nemilost izročena pisarju Košaru. Sedaj .•>o končno našli zelo modro in zelo pravično rešitev. Namestništvo ni sprejelo demisije hrvaških občinskih svetovalcev in je odločilo, da morajo še nadalje obdržati in izvrševati svoj posel kot občinski zastopniki. Onim, ki bi se protivili, grozi namestništvo z globami. Ta ukrep namestništva je nekaj tako nečuvenoga, nekaj tako nevarnega, da je v stanu v Kanfanaru napraviti popolno anarhijo. Ali je to občinska avtonomija in ali je res postalo namestništvo že orodje laz-nib italijanskih teroristov? Saksonski kralj v Trstu. Predvčerajšnjem ob pol 3. popoldne je dospel v Trst iz Aleksandrije saksonski kralj Ferdinand Avgust s spremstvom. Brzovozni parnik »Scmira-mis« se je ustavil v svobodni Inki. Kralja je pozdravil namestnik princ Hohenlohe, ravnatelj policije, dvorni svetnik Manus&i in podpredsednik upravnega sveta avstrijskega Llovda Vivante. Kralj se je nato z avtomobilom odpeljal v Opatijo, kjer osttne osem dni. Nastanil se je v hotelu »Steianie« pod imenom grof Hilfen-burg. Nezgoda vsled burje, V ulici Sa-nita v Trstu je vrgla burja na svojih lojternicah stoječega voznika Dominika Mulona s tako silo na cestni hodnik, da so se mu pretresli možgani. Prepeljali so ga v bolnišnico. Perilo je potreboval« V kavarni »Al fedel Triestino« v Trstu so aretirali predvčerajšnjem 28!otu. mizarja Pija Zafreda na zahtevo nekega Karla Rabisa, o-inolu št. 2, je padel predvčerajšnjem dopoldne med delom 311etni, na cesti v Miramar št. 31 stanujoči delavec Iv. Milic tako nesrečno skozi odprtino v ladjo, da si je zlomil več kosti. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Nezvest poštni uradnik. iStevo Jovičevič, star 25 let iz Ceklina v Crni gori, voditelj avstrijske i»ošte v Baru, je poneveril 351 K poštnega denarja in 27. t. m. pobegnil najprej v fepič, Budovo in Kotor, nato pa pričel v Trst. Vsled brzojavke e. in kr. odposlanea na Cetinju je bil Jovie* vič včeraj popoldne v Trstu aretiran na kolodvoru državne železnice, ko j< ravno hotel odpotovati. Priznal je, da je denar poneveril, pravi pa, da samo 250 K. Rekel je tudi, da je hotel preko Antvverpna v Ćikago, kjer ima brata. Pri njem so našli 435 K. Atentat v ulici Ruggero Manu a v Trstu. Storilec, ki je izvršil atentat z nožem na gospo Lucijo Hafner v Trstu, je 1 Dietni Fran Orel iz Šmarja pri Vipavi, stanujoč pri svoji sestri v ulici Fdmondo de Amiciss in zapo slen pri mizarju Dominiku Pijrnolo v ulici Madonna del Mare št. 6. Po striktnih večkratnih Jzpovedha1 mladega Orla se tu ne gre za posku sen roparski umor, marveč /a poskus posiljenja. Meseca marca je imel Orel opraviti v hiši skladiščnika avstrijskega Llovda Rudolfa Hafnerja, in ker je vedel, da je gospa Lucija čez dan vedno sama doma, je sklonil že pred več dnevi, da jo posili. Pred včerajšnjem je hotel izvršiti svojo namero. Da bi gospo prestrašil in na ta način ložje prišel do svojega cilja, jo je napadel z nožem. Nož so našli pozneje čez pol prelomljen in zapog-njen na tleh salona. Potem je vlekel mladi zločinec gospo za lase v drugo sobo, kjer se ji jc pa posrečilo, da se ga je oprostila in ga zaklenila. Med tem jc prišla tudi že policija, in ko jo jc Orel zagledal, je hotel skočiti skozi okno, ko pa je videl, da meri eden izmed redarjev na njega z revolverjem, se mu je zazdelo bolj pa metno, če se ne gane z mesta. Ko so ga prepeljali na policijsko ekspozituro na južnem kolodvom, jc rekel: n;Razumem sedaj, da sem napravil veliko neumnost!« Gospo Lucijo Hafner so obvezali na domu. Gospa, ki pričakuje rodbinsko srečo, jc izjavila, da ni nikdar opazila, da bi bil mladi mizar zaljubljen v njo. Nemogoče tudi ni, da si je izbral mladi zločinec posiljenje samo za pretvezo, da bi olepšal svoj zločin, da je pa hotel le ropati. Splošna stavka. Vzdržuje se vest, da izbruhne prihodnji ponedeljek v Trstu splošna stavka. Kot vzrok navajajo še vedno nerešeue principe posredovanja služeb. Mornarji boče-jo na vsak način, da se taka posredovalnica odpre, delodajalci pa se t en i u proti vi jo. Če pride do stavke, bodo delodajalci brez dvoma odgovo rili z odpustom pomorščakov. Zagoneten slučaj. V kriminalni aferi v Milju je prišlo zopet do pre okreta. Petra Marca in Josipa Babica so na zahtevo preiskovalnega sodnika v Kopru zopet aretirali In izvršili pri njih zopet hišno preiskavo. Poskusen umor v Kopru. Ko je zapiral v Kopru pleskar Pavel Urli-ni vrata svoje, na samotnem stoječe hiše, ga je poklical pleskarski pomočnik SI u bič z imenom. V istem trenutku pa je tudi že počil strel, ki pa CrJinija ni zadel. Slubič je nato zbežal. Brez dvoma se je hotel Slubič maščevati, ker ga Urliui lansko leto ni sprejel v službo, ko je potreboval več pomočnikov za pleskarska dela v novih hišah združenja državnih uradnikov. Odstop župana In podžupana v Spodnji Si&l Snoei ob 7. se je vršila v prostorih občinskega nrada v Spodnji Šiški občinska seja, ki je imela na dnevnem redu za občino jako važne zadeve. Seje so se udeležili m odborniki. Župan je konstatiral sklepčnost in prebral nato sam zapisnik zadnje seje. Med drugim s«; je opažalo, da zborovalci z vedno večjo in večjo pozornostjo poslušajo, delajo neverjetne obraze in se začudeni pogledujejo med sabo. Zapisnik je bil namreč skrajno pomanjkljiv, napačen, neresničen in tako strankarsko prikrojen, da se je moralo na to reagirati. Prvi se jo oglasil občinski odbornik G o g a 1 a. Protestiral je proti vpisu »svojega«, v predzadnji seji izrečenega protesta, v katerem se jc zavzel le za princip, kako uaj bi občina postopala, navedel pa ni nikdar nobenega imena. Nato je povzel besedo komisar gosp. J a n č i g a j , ki je začel s stvarnim popravkom načrta pogodba glede pre vzet ja šišenskega vodovoda. Dokazal je naravnost neresnične in sklepom zadnjo občinske seje nasprotujoče postavke v uradnem občinskem zapisniku, ki bi utegnile biti za občino usodne. Pri tem je začelo župana srbeti in ta srb ga je privedla do neumestnih medklicov, kakor »Imenitno«. »Prav tako« i. dr. Komisar g. Janeigaj je upravičen otrorčeno opomnil župana, da de l;i nered oni, ki bi bil kot župan v prvi vrsti poklican, skrbeti za pravilno zborovanje. Nato se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval. Zbal se je župan tako odločne, poštene in opravičene opozicije ter iz občinske svetovalnice pobegnil. — Zadnje besede ezžupaaa so bile: »Zahvalim se, gospodje, za čast župansko, ker no* čem stati pod policijskim nadzorstvom odbornikov. — Zdravo gospodje!« Odbornik gosp. O j s t e r je pozval nato podžupana gosp. Zelenka, da naj prevzame vodstvo soje. A tndi ta je vrgel puško v koruzo in izjavil, da tudi on odklanja čast podžu-panovo. Ta nepričakovan poraz sebične in tiranske, klerikalno - ncinškutar-ske občinske vlade in sijajna zmaga poštenega, nesebičnega in neustrašenega dela. jc zborovalce tako navdušila, da so dali duška svojemu veselju z burnimi klici ;>2ivio«, ki so zborili v sobi kot pogrebnieu pobeglih. S tem se je zgodilo to, kar bi se bilo moralo v korist občine zgoditi že davno. Šiška je brez župana in podžupana, odborniki pa itaojo lahko zavest, da stoji na njihovi strani ves pošteni svet. Borili so so neustrašeno res le za blagor cele občine, ue pa kot bivši klerikalni krošnjarji, ki so nosili blagor občine na sladkih jezikih, zraven pa občane molži i in drli, kar so le mogli. — Pri tem bodi omenjeno, da je dal bivšemu županu celo klerikalni deželni odbor nezaupnico s tem, da je pooblastil občinskega svetovalca Ojstra, dajati referentu deželnega odbora potrebna pojasnila v zadevi prevzetja vodovoda. Priznal je s tem. da exžup%mu Pogačniku, kot načelniku zasebne vodovodne za druge, ki nasprotuje občini, ne more zaupati, da bi zastopal občine obenem kot župan res v njeno korist. To je bil hud poper, ki je poleg drugega, tudi precej omajal njegov županski stolček. Šiška dobi torej do prihodnjih rednih volitev bržkone gerenta. Odločne bojevnike opozarjamo, da ne opuste sedaj po tem prvem uspehu, dela, marveč naj tudi v bodoče združeni in složni strogo pazijo na nadaljni razvoj občine, V svrho nadaljnega postopanja okličejo ostali odborniki javen shod, ki se vrši v nedeljo popoldne ob 2. v steklenem salonu gostilne Reiniughausove, na katerem se bodo občanom pojasnile dosedanje gnile občinsko razmere, padec klerikalno - nemškutarske zveze in dala navodila za bodoče delovanje, ki naj donese občini res pravo korist in dobiček. gospodarsko napredno dmSivo QnCVflG VGSti za šentjakobski okraj priredi ▼ nedelje, •. aprila •* pol ti. uri dopoldne v gostilni pri Karel*« ■a Frivaia volilni shod na katerem se bo razpravljalo o klerikalnih nakanah i Ljubljano in Ijub-ljansk m prebi\alatvom. Volilci, udeležite se shoda v največjem Številu, da čujete resnico o svojih sovražnikih, ki bi vam radi navalil aai ^1 amllljama Mvik davka*, m tfa vi iamaH la aa viaar aa Vsi m •hod! + Notar Hafner in »Slovenski Narod«. Včerajšnji »Slovenec« pri-občuje pod tem naslovom dolg članek, v katerem se drzne trditi, da j • bil notar Hafner obsojen zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju samo zategadelj, ker so ga sodili — liberalni sodniki in da je »Slovenski Narod« Hafnerja docela po krivici napadal. Ne zdi se nam potrebno, da bi na ta podtikanja na dolgo in široko odgovarjali, pripominjamo .samo to-le: »Slovenski Narod« je priobčil o svoječasni obravnavi v Novem mestu proti notarju Hafnerju zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju obširno in vseskozi stvarno poročilo. Da to poročilo ni bilo tendenciozno zavito, je priznal takratni Hafnerjev zagovornik dr. Fnrlan sam, ki se je nasproti piscu doti enega poročila izrazil, da mora priznati, da je poročilo pihano objektivno. In na podlagi one novomeške obravnave, o kateri je iašlo v našem listu priznano objektivno poročilo, jc moral vsakdo sklepati z vso gotovostjo, da ja notar Hafner kriv. To subjektivno prepričanje }/a ne more omajati niti docela celjska oprostilna razsodba. In zakaj ne? Iz enostavnega vzroka, ker sploh ne vemo, na podlagi katerih novih razlogov je bila izrečena ona oprostilna razsodba. Naj torej »Slovenec« poda objektivno poročilo o oni celjski obravnavi, pri kateri je bil notar Hafner oproščen vsake krivde in kazni, ali pa naj nam klerikalna gospoda Ezposluje vpogled v dotični sodni akt, potem pp bomo govorili dalje. Dokler pa k h rikalna gospoda tega ne stori, bomo mi tak svobodni, da bomo vztra-ali v svoji sodbi o Hafnerjevi aferi. -f- No vendar! Po 'lolg-em cinea-nju so -se klerikalni vendarle ojnna-čili, da prirede shod. Izhrali so si Dolenjsko eesto za prvi svoj nastop, ker menijo, da s^o ta tla zararli bližino Barja najbolj ttgpofuiia za nje. Shod bodo imeli pri Marenčetu, tam kjer se uro preje vrši napreden shod, ki ara priredi »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj«. Da bi se volile! z Dolenjske ceste udeležili klerikalnega shoda, tega klerikalni prireditelji sami ne pričakuje* jo, računajo pn. mi to, da bodo na njih shod prihiteli Bnrjani in I la ne i. Tod a tudi v t'h računih se bodo namrže vrezali, ker so Barjani in Ižanci ptvv-naiTKini in preb'fitri ljudje, da bi Šli na limaniee klerikalnim slepirjem. + Ponižno vpraiaaje gospodom klerikalcem. Leta 1904 j*4 izšla v založništvu »Katoliškega tiskovnega društva v LjuMjani« knjiga »Ljudska pesmarica za nabožno p t je v c r-kvi, v šdi in doma«, ki jo je -pi6al Fr. Srd. 8p:ndlcr, duhovnik lavan-tinske škofije. V kri';gi je im prvi strani tiskano, da je disti dobiček nu-menjen družbi sv. Cirila in Metoda. Ker smo zvedeli, da sv je te knjige prodalo že zelo veliko, obrnili *mo e na Ciril - Metodovo družim i vprašanjem, koliko je prejela od imenV vane knjige. Odgovor je bil, i\m drvž-ba se do danes, ko je preteklo eclih dolgih sedem let po izdanju knjige, *e ni prejela ni: i vinarja od njenega čistega dobička. Vprašamo zdaj klerikalne posten jalovi Če: Kdaj mislite izplačati družbi sv. Cirila in Metoda čist] dobiček, ki ste g:* tekom sedmih U t napravili s prodajo »Ljudske pee-manoe za nabožno pet*e v cerkvi, v ^oli in doma?« Ako ne izplačate do-fu-nega zn ka, kvalificiral] vas bomo javno tako. kot z->s1nž:te. -f- Kranjska sparkasa je imela včeraj obeni /b ,r. v kater m Je po-razdella 172.970 kron večinoma v nemške in kler kaln^ namene. Tr&u-linke bodo dobile 3500 Vron, nemško učiteljsko društvo 800 kron, prote-staatski otročji vrtec 400 kron. nemški otroški vrtci v Kočevju, Tržiču tn Zagorjn po 200. fllharmonieno đručtvo S500 kron. neniški .šolski ku-ratorij, t. j. šulferajn. 22.000 kron. za zgradil sole na Jesenicah pa še 10.000 kron. nemško gledališko društvo dobi 40.000 kron, župnišče v DražgOŠah 500 kron. nadalje bo dala hranilniea za popravo novomeške cerkve 3000 k on, za zgradbo cerkve v Prečni 2000 kron. 7n popravo cerkve v Št, Jurčju pri Smartnem 500 kron, župnišču V Babnem polju za nove orgije 300 kron. za mi grobni spomenik kardinalu Missiji 200 kron. Nadalje dobi mlekarska zadruga v St. Lovreneu 300, živinorejska zadruga v Horjulu 100 ! ron, nemško planinsko društvo 5000 kron, frančiškani v Ljubljani za zgradbo župne cerkve v Spodnji Šiški 10 OKO K, katoliško rokodelsko društvo v Ljubljani 400 kron. Iz leh daril so jasno vidi, hvaležnost nemške š par kase proti klerikalcem, ki na vse mogoče načine podpirajo ta zavod, ki nima drugega namena, nego da vzdržuj i in pospešuje puhlo nem št v o na Kranjskem. -r Rešitev- pritožbe idrijske občine pri upravnem sodišču je idrijsko prebivalstvo z napetostjo pričakovalo, saj se je imelo odločiti, ali jc deželni odbor upravičen terjati povračilo stavbnih troskov pri prezHava-nju občinskega poslopja št 509 od prejšnjih občinskih odbornikov, in v kolik o sme občina sama določati proračun. Dasi upravno sodišče večidel ni ugodilo pritožbi, vendar je razsodba važna v tem pogledu, da bo moral deželni odbor zahtevati omenjeno povračilo gradbenih troskov pred rednim sodnikom, ki bo imel selo ugotoviti, koliko in so li sploh kako škodo povzročili bivši odborniki občini z nameravanim prezida van jem hiše St. 50u. To pa smo mi od vsega početka trdili. Deželni odbor je to*ei I Oswaldom vred v fem oziru popolnoma nogorel pred upravnim sodi-5c*m. Zadeva hiše št. 509 še torej ne bo t*ko kmalu zginila z dnevnem reda. Nas samo vedeli, da bo prišla ta ?adeva pred okrajno sod'šce, *e bo vsaj tn vsa zadeva temeliito pojasnila, prav tako tudi postopanje dežel- nega odbora odnosno OswaldOvo. Ker so imeli občinski odborniki idrijski pri prezida vanju hiše št. 509 samo korist občine pred očmi in delali le v soglasju z ogromno večino idrijskega prebivastva, se jim ne bo bati razpravljanja pred rednim sodiŠČeru. V nadalnjem je upravno sodišče izreklo, da sme deželni onbor črtati iz proračuna podpore za dijake, postavko za nakup stavbisč, za povrnitev službenih pristojbin in nagrado uči-teljstvu na podržavljeni realki. Će torej idrijska obe-i na ne bo mogla vršiti svojih socijalnih dolžnosti v tej meri, kakor bi to hotela, bo krivd i idrijskih klerikalcev in deželnega od-bora,kisamo neizmerno škodujejo mc->ki okraj«. Za knjižnico, ki ima zdaj ie okoli 250 samih izbranih slovenskih knjig, so darovali gospodje: rii>tveni blagajnik Zdravko Kopitar 50 knjig, pristav M* stne hranilnice ljubljanske Šusteršič 4 knjige., rodoljub, ki noče biti imenovan, 5 cnjig. Odbor omenjenega drr.-*va izreka tem gospodom najtoplejšo za-ivalo in prosi druge rodoljube zlas*i >nc iz šentjakobskega okraja, naj bi darovali za knjižnico kaj primernih laijig, ali pa prispevali v denarju za njih nakup. Kniige sprejema društveni predsednik g. B rgant na šentjakobskem trgu >t. 5, denarne 'noske pa blagajnik g. Kopitar, upravnik »Slov. Naroda«. — Umrl je v Ljubljani g. Fran Kovači e, višji knjigovodja »Ljud-, t.> j>,,^ jilnice^ in tovrnar. P. v* m.' — EJmr] je v dež. lolnišnici v Ljnbljani 161etni Peter Grcuorc, sin Valentina Gr gorca iz Mei^gsa. Pozor pred goljufom! Po ljubljanski okolici hodi noni 30htni človek, ki skušj izvabita pod različnimi pretvezami ljudem denar. V par slučajih se mu je fco tudi posrečilo. Gonil' je. kakor se čuje, odpuščen vo-.iak. Pomagati si je hotel. Janez Teksta? je bil do pred kratkim posestnik v Jelšah pri Novem mestu. Ker se je pa bolj bavil s konjsko kupčijo in Z mešetarjenjem kakor pa s poljedelstvom, je šlo posestvo na kani. Tek-starju pa ni dala žilica, da bi ne bil kake stvari r<šil pred prodajo. Na skrivaj je. prodal en voz in dve komata, toda pristojna oblast je zvedela za to. Teksta r je zelo zvit mož, pa mu menda vse skupaj ne bo nič pomagalo. Pred nedavnim časom je kupoval od kmetica, ki ga je preje opijanil lepega konja, za katerega je hotel imeti kmetic 300 gld. Tekatar je rekel, da mu da 300 fi kov, če jih hoče, za konja. Kmetic je smatral to za šalo in je udaril v roko. Tekstar pg izvleče iz Žepa robec, v katerem je imel nekaj čez 300 samih fickov, mu jih našteje 300 na mizo, vzame konja in oddide. Šele »odnija #a je prisilila, da je dal konja nazaj. Mladosten tat. Komaj 13Ieten fant iz Dovja se jc splazil pred kratkim v konjski hlev v Mojstrani in ukradel bi"pen Antonu ObiJit novo obleko. Obleko so pozneje nnsj! pri funtu in um jo odvz« li. Mladostni tat je izvrAil ti. tli že prej več ma'.ib tatvin. Poneveril jr MiO kros uri fntjk. dn J'»if>ti K«ti>.M «■ "Javi Kali itlur h.*ni bi.i,** *>t» ItnA-C ?o*l»*. *• bil i o u,-*** » K » * 4-^as. Ime m, zjutraj so ga orožniki iz Moslja že pripeljali v zapor v Kočevje. Pletilni stroj je ukradla. Natakarica Marija Jesemik aH tudi Jel-šemk iz Trave v kočevskem okraju, navadno brezposelna, je stanovala pri Karolini Pisarik v Klepanji vasi. 30. m. m. je porabila priliko, ko go-sTHKlinje ni bilo doma, da ji jd ukradla 300 K vreden nov pletilni stroj, 2 in pol kg voine, 2 zavitka niti in 12 parov napol gotovih nogavic, vrednih 11 K 69 v. Natakarica je z ukradenimi stvarmi izginila brez sledu. Iz Dola pri Hrastniku se poroča: Naši občinski indije, na čelu jim stric Hrastelj so v blagor naše občine zopet eno prav pametno ugenili. Ribolov te občine so oddali kar pod roko za 140 K Nemcu Bur^erju iz Hrastnika, dočim je prosilo »Lovsko društvo Jelenca« iz Hrastnika naj se da lov na dražbo. Kakor čujemo, ji bilo pripravljeno društvo dražba t i lov ako treba do 500 kron. Izgubo ima torej občina na leto vsaj 300 K, ali v š.stih leiih 1800 K. Tu vidimo, kam privede človeka osebno sovraštvo. Gospod Burg r jc poslal k seji Svojega zastopnika, menda, da bi nadziral odbornika g. Gnusa, če se bo drznil delati v prid občine ali v prid ošabnega naseljenega Burgerja! Mlada Robiazonka. Predvčerajšnjim je policija prijela neko 13-lctno dekletce, ki se je po mestu potepalo. Pri uradu je izjavila, da je 1'ma Babiceva ter doma iz neke vasi blizu Celovca. Pripovedovala je na dolgo in široko, kako je njeno mater povozil vlak, potem pa so prišli ljudje in tebi nič, meni nič skopali jamo in položili vanjo mrtvo mater. Ona se 701 o ni prav nič zmeni H. marveč je odbla po železniški progi na Kranjsko. Koder je bil predor, je sla časih kar skozi po progi, eaMh pa je splezala čez hrib. Rekla je, da ni nič hodila v šolo in hotela za nekatere reči na Koroškem prav svoji razgreti otročji domišljiji natančno vedeti, kar ji pa ni služilo v dobro, se je pa naredila popolnoma nevedno. Ko je le videla, da s tem ne prodore, je priznala, da je ušla od svojega oskrbnika iz Radovljice.Njeno mater Emo Rabičevo je vlak res povozil, toda ne na Koroškem, marveč v Šiški in to že pred kakimi petimi leti. Policija je preskrbela, da se mlada navihan-ka zopet kmalu znajde pri svojem oskrbnika. Neolikani Germani. Daues dopoldne je neki fcuji neolikaui German sirovo m mogočno nahrulil mestnega stražnika: »Sie, wo \vohnt dr. E er!« Stražnik se je začudil tej sirovini, a vendar pokazal več olike in mu označil ulico. To pa temu vsiljivcu ni zadostovalo. Vprašal je se arogantneje: »Und Numero?^ Zdaj n.i je bilo tudi stražniku malo odveč, da bi vsak tuj German mestne uslužbence in še celo v službi tako sirovo hrulll, mesto za uslugo prosil. Prijazno sicer ali prav umestno mu je odgovoril: »Das suehen Sie sichlcr Tudi jubilej. Deželno sodišče v Ljuhljani je izročilo te dni mjij^istra-tu 531etnega oženjenega dninarja Jo-:a Oltra, rodom iz Dolskega v kamniškem okraju, kateri je ravno odsedel Tmesečni zapor. Oltra ima za mest', prepovedan povratek in je 1 din. ta njegova kazen že petindvajseta. Magistrat ga je poslal odgonskiru potom v njegovo domovno občino. V Gruberjev prekop je podel včeraj nek 551etni tesar, kateri s*- ga je bil preobilo nalezel. Dva stražnika sta ga s pomočjo nekega delavca potegnila iz vode, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali na magistrat. V stražnikovo poslovanje se je včeraj vmešaval nek brezposelni hlapec, ko je varnostni organ v Kolodvorski ulici opominjal na zmernejšo vožnjo nekega voznika. Obnašal se je tako sirovo in si dal s tem toliko duška, da pride pred sodišče. Kolo ukradeno. Včeraj zvečer je bilo na Bleiweisovi cesti št. 13 iz stopnic, ki vodijo v klet ukradeno ogniearjn Jožef n Alešu kolo »lle-teor« vredno 160 K. Kolo ima polno poni klano ploščo, je prostega teko, sedlo je oblečeno s črnim suknom in je spredaj polomljeno. Magistralna številka na kolesu je 285 bela na zelenem polju. Pozor pred nakupom. Visoka gosta mimo Ljubljane. Suoči sta. se z brzovlakom peljala v Opatijo v salonskem vozu dva saška princa. Ko je vlak na južnem kolo dvoru stal, sta oba princa izstopila in se ves čas sprehajala po peronn. Kakor znano, je sedanj v Opatiji njun oče, saški kralj, ki se je tudi pred nekaj dnevi peljal mimo Ljubljano. Mica Kovačeva se je bila včeraj pojavila v neki gostilni v Kolodvorski ulici v osebi nekega pleskarja. Ko so ga prisilili, da je moral zavžitek plačati, je začel pretepava-ti natak rico, katero je na glavi telesno poškodoval. Zadnjo besedo bode izreklo sodifiče. Pljonirski oddelek je danes aonet spustil *voj* čolne v Ljubljanico In t.aW, f-rićn- r \ n mni In luni tihsi.je. Včeraj se je *ft»t««««*s odpeljalo v Ameriko 21 Maoemmoev, nazaj je prišlo pa 9 Hrvatov. 31 Hrvatov se je odpeljalo v Inomost. Izgubil je nek potnik bankovec za 10 K. — Neka dama je izgubila zlato o vrat no verišieo. —- Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, odnosno najdena tobačnica s 7 smod-kasni, ha ve lok, klobuk, brevir in dežnik. Koncert. Slov. Filharmonija priredi na cvetno nedeljo, dne 0. t. m. velik ljudski koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob 8. zvečer. Spored priobčimo jutri. Današnji list ima prilogo tvrd-ke V. J. Havliček a bratr, Lazae Podebrady, izvozna trgovina sukna itd. Društvena naznanila. Zahvala pisateljskega podporne. ga društva. Društvo slovenskih profesorjev sta. zastopala na akademiji gg. prof. dr. J. Žmave in dr. Gvidon Sajovic, katerima izreka podpisani odbor zahvalo za njih prijaznost. — Odbor pisateljskega f »odpornega društva. V narodni čitalnici v Kranju predava v soboto, dne 8. aprila 1011 ob pol 9. z v (»čer gospod Etbin Kristan, član Akademije v Ljubljani o Otonu Župančiču. Iz Žirov. Ženski telovadni odsek Sokola v Zireh priredi na velikonočni ponedeljek, dne 17. t. m. v dvorani Sokolskoga doma veselico. Na vzpo-redu so: »Legijonarji«, igra s petjem v 4 dejanji*, srečki»nje, korijandoli m prosta zabava. Sodeluje domača Žirovska društvena jrodba na pihala. Cisti dobiček je namenjen za poravnavo stroškov Sokolsega doma. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi naznanja vsem svojim prijateljem in somislj' nikom pretužno vest, da je njega član, bivši predsednik akad. fer. društva »Adrije< v Gorici tovariš I. U. C. Frane Pa v-šič dne 27. marca t. 1. v praški bolnišnici po mučni bolezni preminuli Pogreb se je vršil v sredo 29. marca iz olšanske kapele na vinograjsko pokopališče. Spremili so ga v obilnem itevilu praški Jugoslovani do groba, kjer so mu zapeli zadnjo pesmico in kjer mn je »Ilirijan« g. odvetn. kand. Marušič spregovoril zadnjo besedo v spomin! Dragi France! Bodi Ti lahka zemljica češka! Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi je izvolilo na zadnjem občnem z?boru za letni tečaj sledeči odbor: predsednik pravnik Juro Korent; podpredsednik pravnik Franjo Sa lamini; tajnik pravnik Vane Radej; blagajnik pharm. Hugo Možina; knjižničar pravnik Joža Zaje; gospodar tehnik Karel Ličar; arhivar pravnik Franc Kloar. Revizorja abs. pravnika Jože Vidmar in Fran Koštan jevec. Prosveto. Pevski zbor »Glasbene Matice« je iz dohodkov svojih koncertov v Opatiji in na Sušaku namenil in sicer od koncerta v Opatiji znesek 300 kron skladu za javno bolnico v Opatiji in od koncerta na Sušaku znesek 200 K društvu »Ljudevit Gaj, dro-stvo za vzdrževanje hrvaških šol na Reki«. gospodarske napredno društvo n za šentjakobski okraj priredi ▼ nedelje, S. aprila ob 3. uri pop. gostilni pri Marenčetn mm Dalmatski oastl volilni shod. Govorilo se bo na njem, kaj čaka Ljubljano in ljubljaasko prebivalstvo, če bi dobili klerikalci, t j. naši sovražniki, nase mesto v stojo pest. Volile i! Z mnogobrojno udeležbo na shodu manifesuraite z* BvSMsasst LJubljane »4 Uerikalnih pijavk, ki b napravili radi iz nas raztrgane berače, naše stolno mesto pa spremenili v berasko vas t — Val mm sMI izpred stklBui Kazenske obravnave prt* okrajnim sodiščem« Će stopiš p«u M rep, aaevilL Do zadnjega prostora se je napolnila včeraj oUipoldnft razpravna dvorana okrajnega sodišča. Zagovarjati se je imela radi žaljenja časti žena klerikalnega župana v Zg. Tomislju Iva-na Svete. Tožilo jo je osem posestnikov, katere je ona proti posestnikove-mu sinu Petru Janetiču v svoji gr> stilni obdolžila, da so pisali grozilna pisma nadoeitelju Iv. Trostu iz To-misija in posestniku ter članu okr. šol. avet* Tom. Kumšetu iz Bresta, ki sta izdala neke naredbe glede pevskih vaj t soli. Peter Jsnesič izpove pod prisego sledeče: V gostilni ftve tatovi je rekel J anetift, ki prizna da do obtožen ke nima nobenega sovraštvu, marveč so si le politični nasprotniki, da ni lepo od Tročta in Kumeeta, da sta spravila v zvezo z grozilnimi pismi današnje obtožene« •, ki so, kar bodi mimogrede omenjeno v poslanem v »Slov. Narodu« to odločno zanikali. Ona pa uiu na to pravi, Kaj so s« aami izdali, zakaj pa so pisali. Če »topiš psu na rep, zacvili. Ta izjava vsebuje popolno obdolži-tev in je bila povod tožbi. Nasprotnica nudi dve priči. Priseglo je najprvo mlado dekle, Mana Grmek, obto-ženkina služkinja, in sestra obtožen-ke Marija Kravič. Potrdile sta ves od Janeziča naveden pogovor Petra Janeziča z Ivano Svete. Govorili sta jako lepo, odločno, kakor na iz ust. Zanikali pa sta pasus, »saj so se sami izdali« in potisnili izjavo »če stopiš psu na rep zacvili« v ozadje pogovora. S tem je dobila cela stvar seveda fornielno drugo lice. Pri tem sta bili tudi konfrotimni rs prvo pričo Petrom Janezičem. Govorile so torej zaprisežene priče v direktnem nasprotju. Sodišče ni mojrlo priti do popolnega prepričanja krivde obtožen ke in je, ravnajo se bržkotne po načelu, bolje je krivca, ki se mu krivda ne more popolnoma dokazati spustiti, kot nedolžnega obsoditi, ob-toženko oprostilo. Zastopnik tožnikov je prijavil proti tej razsodbi vsklic. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Poceni jc prišla do denarja Amalija Mihelič, delavka iz Zamo-steca pri Ribnici. Trgovcu Bartolu iz Zamosteca je namreč jemal njegov osemletni «in Dorček denar in ?ra dajal potem svojim sovrstnikom, med dnifrrmi tudi Lojzetu Miheličn 30o kron, katere jc dal ta svoji materi Amaliji, ki je pač morala vedeti, da si njen sin ni iuogel pridobiti te^a denarja na j>oetou način, pa jra je vendar jemala. Radi tejra jo bila obsojena pri okrožni sodniji v Novem mestu dne 23. marca t. 1. na še.-st tednov težke ječe. Razne stvori. * Kuga. Glasom uradnega poročila je kuga na otoku Javi bakterio-logično konstatirana. Včeraj je zbolele osem ljudi za kugo, dva pa sta umrla. — Privatna poročila o kugi v nizozemski Indiji se crlaso vedno bolj vznemirjajoča kakor uradna poročila. Na dan umre v okuženih i>o-krajinah 40 do 50 ljudi za ku^o. Telefonska in Drzojavna poročila. Volitve v poslansko zbornico. Dunaj, 7. aprila. »Wiener Zei-tnng« prinaša uradni razpis novih volitev. Glavne volitve se bodo vršile po vseh kronovinah in deželah dne 13. junija« ožje volitve pa dne 20. junija. Glede Galicije in Dalmacije so določeni različni termini, katerih zadnji je 8. julija. Zbornica se sni de potem na kratko zasedanje dne 20. julija. Jutri bodo vsi deželni uradni listi prinesli razpis novih volitev. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo na vse deželne predsednike, oziroma cesarske namestnike odlok, s katerim jih opozarja na podrobne dolžnosti politič. uradov, da zasigu* rajo gladko in točno izvršitev volilnih manipulacij. Seja nemškega »Nationalverbanda«. Dunaj, ?. aprila. Danes jc imel izvrsevalni odbor nemško - nacijo-nalnc zveze v parlamentu sejo, na kateri je razpravljal o doslih poročilih iz raznih volilnih okrajev. Kakor se zatrjuje, jo bilo razpoloženje na tej seji jako dopremi rano, ker se je z vseh strani poročalo samo o boju med posamni mi nemškimi strankami. Prihodnji teden se bo seja nadaljevala. Nemški nacijonalci so sklenili, da zopet prično s krščanskimi socijalci pogajanja grlede ustanovitve nemškega bloka. Namestniki in deželni predsedniki se posvetujejo. Dunaj, 7. aprila. Danes so nadaljujejo konference namestnikov in deželnih predsednikov glede iz vet i be državnozborskih volitev. Današnje konference se je udeležil tudi gališki namestnik dr. Hobrzynski. Za reformo driavnoatmrskega poslovnika. Dunaj, 7. aprila. Snoei jo govoril na nekem političnem shodu tudi župan dr. Neumayer. Med drugim je rekel, da se morajo vse nemške strau-ke »družiti v svrno, da se onemogoči vsaka obstrukcija ln da se uveljavi nov državnozborsk i poslovnik. Rekel jc tudi, da se je obrnil na razne stranke s pozivom, naj sporazumno sestavijo nov poslovnik, ki bi se naj parlamentu predloiil tekaj v prvi seji. Vstaja v Albaniji. Solna, 7. aprila. Hudi boji med turškimi vojaki in Maliaori se se vedno nadaljujejo. Turki so baje la> vojevali nad vstaši zmago in so se ul morali umakniti čez črnogorsko mejo. — Na turško - grški meji je prišlo do boja med turškim vojaštvom in «rrsko obmejno posadko. London, 7. aprila. Vse evropske velesilo so izjavile proti turškim poslanikom, da so interveniralo pri črnogorski vladi na Cetinju v prilog temu, da naj varuje Orna jrora v bojih, turskih vojaških čet /> vstali najstrožjo nevtraliteto. Stavka stavcev in tiskarjev v Sarajevu. Sarajevo, 7. aprila. Vsi tukajšnji stavci in tiskarji so odslovi jeni. Listi ne izhajajo. Crna gora in vstaja v Albaniji. Carigrad, 7. aprila. V turških vladnih krogih zatrjujejo, da je na velesile napravila črnogorska spomenica zelo slab vtisk in da bodo velesile vztrajale pri svoji zahtevi, naj Crna gora brezpogojno varuje nevtralnost ter zapre svoje meje proti vsta-Šein. Ce bi Crna gora tega ne storila, bo odgovorna za vse težke posledice, ki bi jih povzročila njena neposluš* post. Carigrad, 7: aprila. Črnogorski poslanik Gregorič jc izjavil turški vladi, da se bo Crna gora pokorila odredbam velesil ter strogo varovala nevtralnost. Carigrad, 7. aprila. Oficijalno se razglasa, da jc naročila turška vlada vsem svojim poslanikom pri ev* ropskih velesilah, da naj jim -poreče, da je črnogorska vlada s svojo zadnjo noto na turško vlado se vmešavala v notranje turške zadeve. Tnrska vlada je obenem naprosila velesile, da naj intervenirajo pri črnogorski vladi, da strogo varuje nevtraliteto in zlasti pazi na to, da ne bodo ubežni vstaši uhajali na črnogorsko ozemlje. Reforma ruske mornarice. Petrograd, 7. aprila. Novi minister vojne mornarice Grigorovič je danes prvič govoril v jrosudarstveni dumi. V svojem govoru jc naglasa!, da bo vse svoje delovanje posvetil temu, da se temeljito reformira vojna mornarica. Duma proti Židom. Petrograd, 7. aprila. Gosudar-stvena duma je v svoji včerajšnji seji sprejela zakon, ki izključuje Žide od sodelovanja pri občinski e pravi. Položaj v Maroku. London, 7. aprila. Vstaši v Maroku so popolnoma obkolili mesto Fez. Iz Madrida so poron, da bosta !>oslali Francosko in Špansko poseb* ni vojni ekspediciji v Maroko, in si-cer posije Francija 50.000 moz, Španija pa 20.000 mož. Darila »Domovini« so darovali o priliki prireditve: mest. knjipov. Trdina, *ra. Trskanova, Giičarjevo, Korenča-nova, not. Grunta r po 10 K. žtm. Rea-mauova, Jel. Gartner, Phmini!. Mo-grolič po 5 K; dr. Žniave 3 K; SoL svet. Pavlinova 15 K; Podkiiijskov« 8 K; nol. Smodej 75 K. - Letno podporo: Kmetska posojil ni ea v ljub. Ijani 500 K. Posojilnica v Ribnici in Logatcu no 50 K. Blazini darovalcem iskrena hvala! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstosiemšck. Žitno Mn« v Budimpešti« Dne 7. aprila 1911. Termin* PSentca ga april 1911 . . ,;u oo kg 11 70 Pšenica za maj 1911 . . za 50 kg 11 53 » » oktober 1911. . za 50 kg 10 «2 kž za april 1911 .... za 50 kg 856 Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 8 29 Koruza za majnik 1911 . . za 50 kg 566 Oves za april 1911 . . . za 50 kg 87S Oves 2a oktober 1911 . . za 50 ke 7'32 Cffektle. Neizpremenjeno. Namesto vsakega drugega obvestila. Potrta globoke žalosti naznanjam v lastnem tn imenu vseh sorodnikov pretresujočo vest o smrti svojega nadvse ljubljenega soproga, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Frana Kovačiča tišji knjigttvaji „LJođske ptsvjilniee« it tttarur ki je danes zjutraj po kratkem trpljenju preminul. 136S Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne a t. m. ob 5. uri popoldne ii bite žalosti, Trnovska ulica St. 7 nt pokopaliKe k Sv. Križu. roj I. taajtli ptpttai zgvtt Pr. ttHrltt. s«siia o* 1. Mafa ao 30. Najnočaejše močvirnate kopeli svete. natOi kopdi v sezijf. Lastno naočvtrje: 30 auujonov kubičnih metrov sestavo in zdravilnost. — na kemično Indikacije. Najodličaejše kopeli is zdravljenje srca V.r.SV«: ima l|is Um*&k*9UUMU+ WSlas na kontinentu. BaV Prospekte razpošili zastonj županstvo. mu U azpošiJja isi tal tnorialitofa edinm »pCllulIlEla* ura sa telo* adoa. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana u pntfnnp Ljubljana Nestii trg II. MIRI Meteorolosično poročho. Vilma ua* m prem SM'2. Srećnj; zraćai tlak 73SO rt £*s opazo- Stanje barometra v mm Tempera- j tura v C4 j Vetrov! Nebo 6 j 2. pop., - | 9zv* 7. j 7. zj. 1 731*3 7339 735-4 4-0 16 1-7 si jjvzh. sr. sever si. jvzh. del. jasno oblačno Siednja včerajšnja temperatura 2*0*, norm. 7 9*. Padavina v 24 urah 2*4 mm. Stanovanje z 2 ali 3 sobami s pripadki 1280 s se išče za maj. : Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. Sprejrne7rT"takoj spretnega, izkušenega strojnika. Vpraša naj se: Parna žaga, cesta .'« na Kudolfovo železnico. .". E y mot.r 4—7 HP dobro ohranjen 1281 kupi Josip Piankar, Ljubljana Dolenjska t. 53. COGNAC! STAS, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. Jutri v soboto i kaiani ..Emu" Koncem Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost K obilni udeležbi vabi 1309 ss Anton Tonejc, kavarnar. bi Kup"c naj se zglasi pod „TorJfttOV 700" na upravništvo »Si. Naroda« 1228 V bližnji ljubljanski okolici ao lito majhno stanovanje U takoj. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 1275 1 Naročajte u Ubira bluze, krila, kostume, plašče, jopice, noćne halje, pelerine, perilo, artesnlke dalje otroške oblekce, pla&lre, klobučka, čepice tat drage potrebščine mat otroke in novorojenčke pri M. KrištoHč-Bučar LJubljana, Stari trg 28. Priznano najfinejša damska in otroška konfekcija. Izdeluje tudi po meri. Najnižje cene. Kil učili on Hm rise T LJuUJaal. 1226 Življenje Kristusovo od rojstva pa do vstajenja in vse njegovo trpljenje v voščenih pod bah v naravni velikosti razstavljeno v 40 metrov dolgem šotora v Latter-mannovem drevoredu. omilitiupreivaklai ođ 9. zjitraj do 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. Otroci 20 vinarjev. Inženirska akademija Wismar na Vik. aioiiv. Politehnika za stavbne inženirje in arhitekte, strojne in elektro-in ženi rje, Železnobetonsko ter kulturno tehniko 1016 I Pravkar je izšlo Damir Feigel: Pol litri mm 8 . 81 > pole. Cena vez. knjigi K 2-60, broširani K 1.80. Ta knjiga obsega 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek .Gaudeaumus igitur" prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; .Uredniške tajnosti* odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek .Holmes in njegova smrt" je naperjen zoper različne detektivske romane ; oddelek .Iz četrte dimenzije* se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si .Pol litra vipavca". Ig. pl. Slelnmayr & Ford. Bamborg ¥ LJubljani, založna knjigarna. x X x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X U velikonočnem tednu so cene velijo ^ni%ane pri vseh Ugotovljenih oblekah ja gospode in deč^e, ter konfekcijah jar dame in deklice. S[nglešk° sWad*ŠČQ ob/c% O. J}£J?/iJlTOVJiČ /Ljubljana, Mastni trg ft. 5 H X X X X X bledlčnost, skrofuloznost, indidrane otroške bolezni, sopil, sečnih in prebavnih organov, habrtuelno telesno zaprtje, živčne _ nevrastenija, histerija, leneke bolesni, eksudatl, myom, srčne kolesni, insuficienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih mišic, napake srčnih zaklopnic, nevroze srca, tolščno srce. 698 Alte k. k. relfUpotkeke as Dnnala I*, Itephsnsplafa. 1287 Ha zdi prneties pnstiri a pnia majhna dobro upeljana 1193 trgovina posebno prikladna za žensko pod zelo ugodnimi pogoji radi družinskih razmer. Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. z opravo v prometnem kraju na Kranjskem, posebno za železno trgovino pripravna, se odda v najem. Ponudbe pod „Velika sreča na uprav. »Slov. Naroda«. 1288 Najmoderneje urejen umetni mlin, na novo zgrajen na stalni vodi, stališče prve vrste, v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem, se radi smrti cen6 proda. Dopisi pod „1. Z. 19" na uprav. ,S1. Naroda,. ..Bralno društvo11 v Laškem trgu nabavilo bi si rado sicer majhen, toda povsem nov 1294 ki bi stal v sobani »Pivnice § 11«. Oder naj bi tako glede materijala in ustroja, kakor glede slikarske izvedbe odgovarjal novodobnim tozadevnim zahtevam, ozir. sploh modernemu okusu. Iščemo torej pripravnega in renomiranega, če mogoče slov. podjetnika, ki bi stavil primerno ponudbo, ter nam celo stvar povoljno oskrbel. Vsak izmed ponud-benikov naj bi navedel obenem kraje, kjer se lahko ogledajo njegovo delo. Pozor! Etfiaa v Ljiitaljan Laška kuhinja Pozor! Edina i Ljubljani hotel Malic, nasproti glavne pošte. Vsak dan sveže nke jadranskega morja raznih vrst. 979 Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka specijaliteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). - Danes ribe: Arode sgombri — Calannari — Sfoglie — Borboni — Volpinetti — Cade Scampi. — Od 7. ure dalje: ————— Risotto di scampi, (rižot morskih rakov). ——i— Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da je zopet otvor-jena staroznana pri MAustri]skem carju" na Sv. Petra cesti it. 5. Abonenti se sprejemajo na hrano po nizkih cenah. Za obilen obisk se priporočam z odiič. spoštovanjem F. K. Genčič. K K K X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX * Klobuki, cilindri, čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športn* :: trgovini za gospod* S 1211 P. Masdlć Ljubljana, nasproti glavne poste. * t 1 i s '..-- ATli. a*SfiaSSii&ak Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 94 vplačili. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalne banka v Pragi. - -•-fteaerval lastil E 4a.ai2.797-—. — Iiplačane odškodnine ta kapltalife E 109,350.860*—. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. mr Graendne zastopstvo v Ljubljani SSSž v Gosposki uliti štev. 12. -e« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Delniška glavnica K 6,000.000. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Šalanburgova ulica Stav. 7 (nasproti glavna pošta). Kupuje in predajaš vredneetne papirje, rente, ebligaeije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje In blago leteče v javnih skladiičih. — Promese k vsem žrebanjem. Menjalnica« n Vloge na knjižice od dneva vložitve n 4'/.% -tH od dneva dviga, rentni davek plačuje banka Is svojega. — Jim tekoči in liro račun po Živahna zveza z Ameriko. -Akreditivi. Centrala v Tratu. Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. u Filijalka v Opatiji. ta tlak »Naroda* 4A 2740 26 50