Slev. 236. V WM J sredo dne 15. oKloDra 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LClO L!). Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leto..... „ 120 m celo leio .... » 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Dir 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene inseratom: Enostolpna petitna vrsta mali ogla»l po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50. veliki po Din 3'— In 4'-. oglasi v uredniSkem delo vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemit ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v isML Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. opravniStva 328. narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. iratriganti na delu. V nedeljo je objavila belgrajska »Politika« uvodnik pod naslovom »O postanku krize«, kjer navaja, kako se je Radič pogajal s sedanjo vlado. »Politika« našteva sledeče pogoje, ki jih je Radič baje stavil sedanji vladi za svoje sodelovanje: 1. Na Hrvatskem se ustanovi bansko dostojanstvo; ban bi bil podpredsednik ministrskega sveta, biva! pa bi stalno v Zagrebu. 2. Banova oblast bi se raztezala na Hrvatsko, Slavonijo, zapadni Srem, Medjimurje, Dalmacijo brez Kotora ter na Bosno in Hercegovino brez sarajevske oblasti. 3. Vsako belgrajsko ministrstvo bi imelo v Zagrebu svojega podtajnika, ki bi stalno bival v Zagrebu. 4. Hrvatski sabor bi imel poseben delokrog, toda ban in državni podtajniki ne bi bili odvisni od hrvatskega sabora, ampak od belgrajske narodne skupščine. 5. Stalna armada naj bi se reducirala na polovico, hrvatski vojaki pa naj bi služili doma. 6. Hrvatska carina naj bi bila samostojna. Kdor količkaj pozna Radičevo politiko, in kdor te »senzacije« prebere, se mora prijeti za trebuh in se smejati dvajset let skupaj! Da pokažemo le eno točko: »Politika« navaja kot enega izmed Radi-čevih pogojev, da on, Stipica Radič, zahteva, naj bi bil ban odgovoren ne hrvatskemu saboru, ampak belgrajskemu parlamentu! To j t p s. č tisto, kar bi radi videli v adu, nikdar pa ne more < »daste zahteve staviti B i. ker bi taka zahteva f >«fila zanj političen sa-t ) m o t ! Že iz te ene navedbe o »Radičevih pogojih« je razvidno, da so vsi »pogoji«, ki jih navaja »Politika«, navadna izmišljotina in prosta laž, in sicer tako navadna laž, da ji verjame v Sloveniji morda kakšen Žerjav in njegovi podrepniki, toda med Arnavti ne boste našli niti zadnjega pastirja, ki bi takim bedarijam verjeli Politične veseloigre, ki jo poskuša uprizoriti opozicija preko »Politike«, ki je znan dvorezen list, pa s tem še ni konec. »Politika« navaja dalje, da je minister notranjih zadev g. Nastas Petrovič na svojem zadnjem obisku v Zagrebu stavil Ra-diču sledeče protizahteve: 1. Radič mora priti v parlament in priseči. 2. Priznati mora monarhijo in dinastijo Karagjorgje-vičev. 3. Priznati mora vidovdansko ustavo. 4. Odreči se mora vsem zahtevam glede armade in 5. Odreči se mora vsem zahtevam glede samostojnih hrvatskih carin! Kdor bere te »protizahteve«, ki jih navaja »Politika«, jih ne more razumeti drugače, kakor da si misli, da jih je napisal brat g. Svetozara Pribičeviča v veselem razpoloženju v znani belgrajski politični krčmi »Kod tri šešira« in jih nesel še gorke kot »burek« ob 2. uri zjutraj ▼ uredništvo »Politike«. Tudi tisti ljudje^ ki Srbom ne pripisujejo posebnih političnih talentov, vendar ne smejo smatrati gosp. Nastasa Petroviča za takega političnega kozla, za kakršnega bi ga nam radi predstavili politični in vojaški intriganti, ki vale svoja politična jajca v »Politiki«. Naravnost klasična pa je pripomba ljubljanskega »Jutra«, da »Radič teh pogojev ni sprejel niti se ni odrekel svojih«. To v6 vendar vsak otrok! Pogojev, ki jih navaja »Politika«, namreč sploh bilo ni! Ne »pogojev« z ene in ne »pogojev« z druge strani! Pri vsem tem se pa moramo vprašati: Zakaj vendar priobčujejo belgrajski listi take bedarije? Ali hočejo imeti za bedake nas? Ali mislijo tam doli, da sta Slovenija in Hrvatska kakšen »arnavt-luk«? Odgovor na to vprašanje pa ni posebno težak. Stvar je enostavno ta: Belgrajska »porodica« z vsemi _ svojimi bivšimi ministri in svojimi ministrskimi načelniki vred čuti, da se ji m a je j o tla pod nogami in da sc bliža k o n c c «z a r a d a m« na državne stroške, če se uveljavi seda-nji vladni sistem, zlasti pa še, če bi bil zakon proti korupciji sprejet Za- to delajo o p o z i c i o n a 1 n i belgrajski listi s »Politiko« vred samo in edino na to, da sedanja vlada pade! »Ich kenne meine Pappenheimer,« je rekel Wallenstein, ki je znal brati v zvezdah, dokler ni ene črke spregledal. Danes čutijo Srbi sami, kako se centralizem maščuje nad njimi sami-m i! Oni so ga vpeljali, niso pa računali, da je možna v državi tudi »prečanska« večina v parlamentu. Ne pa samo »prečanska«, ampak pred vsem večina poštenja! Pašičevci so računali, da bodo mogli držati srbsko ljudstvo kot večnega volička vpreženega v težke te-lege, oni pa mu bodo pili na večno njegovo kri. Upajmo, da so se nekoliko zmotili. Vpliv severne kulture je danes tudi v Srbiji že tako velik, da se tudi srbska »marva in stoka« ne bo dala trajno držati pod zelenaškim gospodstvom belgrajske Belgrad, 14. okt. (Izv.) Danes je bilo v predsedništvu vlade mnogo sestankov, ki so se nanašali na stališče, ki so je zavzeli radikali po želji krone, da se današnja vlada razširi. Predpoldne je bil Davidovič v enourni avdienci pri kralju. Radikali so pričakovali, da bo ta avdienca prinesla odstop Davidovičevega kabineta. Toda so se prevarili, kakor že večkrat. Ko je Davidovič pri vrnitvi iz dvora videl razpoloženje ljudstva, ki se je zbralo pred predsedni-štvom, da zve za uspeh avdience, je kratko razložil položaj: >Vlada ni odstopila.^ Pri teh izjavah je vlada vstrajala tudi zvečer po sejah. Vlada je jasno uvidela, da se radikali trudijo, vlado kompromitirati in jo privesti do demisije, nato pa onemogočiti vsak sporazum za koncentracijo. Na ta način hočejo poslabšati položaj, otvoriti krizo in izigrati kraljevo željo, da se vlada začne razgovar-jati z radikali z namenom, da se ustvari širša koalicijska vlada. Ako hočejo radikali vstopiti v vlado, je ta pripravljena jih sprejeti in sicer tako, da se opredelijo za njeno politiko. Sicer pa vladni krogi mislijo, da dokler imajo zaupanje parlamenta in krone, nimajo nobenega razloga za odstop. In zato vsi ti razgovori, ki so se in se bodo še vršili za ustvaritev koncentracijske vlade, ne pomenijo nobene krize, niti kritičnega položaja za vlado, pač pa tendenco vlado razširiti. Pričakuje se, da bo jutrišnji dan prinesel več jasnosti v tem pogledu. Vladni krogi so mirni, ker je vpraša- Belgrad, 14. okt. (Izv.) Odbor za proučevanje zakona proti korupciji je imel predpoldne sejo. Pravosodni minister dr. Hrasnica je raztolmaoil glavna načela tega zakona. Radikali so proti zakonu pokazali veliko nerazpoloženje. Vidno sta pokazala to radikala dr. A n d r i č in Velja Popovič. Njima se je pridružil samostojni demokrat dr. Srgjan Budisavljevič, ki ne najde v zakonu nobene dobre f t rani. V imenu Jugoslovanfekega kluba je govoril dr. Hohnjec. Dr. Hohnjec je naglasil, da se je SLS vedno borila proti korupciji in zahtevala zakonsko obrambo proti temu zlu, ki pije kri iz odprtih žil gospodar?kega in državljanskega telesa in ponižuje našo državo v inozemstvu. Ta zahteva se ie pojavila za časa narodnega predstavništva. Dobro se spominjamo, kako je leta 1919. in 1920. nek hrvatski zastopnik iz Primorja zapisa-val po vrsti vse slučaje korupcije, ki so se dogajali. V kratkem času jih je naštel toliko, da je s strahom nehal. Zahtevali smo specialni zakon proti korupciji, ki se je širila. Ta zahteva se je večkrat pojavila v ustavolvorni zakonodajni skupščini, pa se je vedno razbila ob čvrstih vrstah radikaino-demokratske koalicijo. Sedaj je končno prišel čas za ustvaritev zakona, ki ga zahtevajo Srbi, Hrvati in Slovenci. V času, ko so pripravlja sporazum, se mora nainrej odpraviti ono zlo, »porodice«, ampak počasi se bo tudi tista nesrečna, zatirana in od belgrajskih zele-našev izmozgavana »stoka in marva« dokopala z našo najiskrenejšo pomočjo tako daleč, da bo svoje pijavke strla v prah in pepel! Pravijo, da so Srbi nas osvobodili Avstrije in avstrijskega tiranstva. Prav — nič ne rečemo. Ravno tako ali pa še bolj gotovopaje, da si bo* mo mi Slovenci in Hrvatje prizadevali z vso močjo, da osvobodimo srbsko ljudstvo, to je tisto od belgrajske »porodice« tolikanj zaničevano »stoku i marvu«, njenega domačega tiranstva! Zato nas puščajo vse intrige belgrajskih »porodSc« hladne in mrzle. :*Dies irac, dies illa« se bliža tudi slavncznanim »porodičarjem« v Belgradu. nje, ali se vlada razširi ali ne, odvisno od radikalov, kar po mišljenju vladnih krogov ne vpliva na položaj same vlade. Pašič je dal danes v svojem klubu pojasnila o položaju. Ponovil je vse, kar se je dogodilo v teh dneh med njim in vlado. Izjavlja, da se je uklonil želji krone, da stopi v stik z vlado in pristane na to, da sprejme v načelu osnovo dvora, da se vlada z radikali razširi, predhodno pa zahteva njen odstop. Od Davidovica da je dobil odgovor, da se morajo radikali jasno izjaviti za sporazum, alfo hočejo v vlado, in sprejeti njen program, izražen v deklaraciji. Ako se hoče Pašič pogajati, se bo pogajal v korist stranke, ne v korist vlade; kajti vlada ima tako večino, da ji ni treba podpore radikalov. Ako so radikali za iskren sporazum, morejo vstopiti v vlado kot vsaka stranka, ki se je izjavila za njeno politiko. Pašič in Jovanovič sta imela danes sestanek na Pašičevem stanovanju. Tja je prišel tudi Svetozar Pribičevič prosit milosti od Pašiča in da se pokaže, da je še živ in da Pašič nanj ne pozabi. Pribičevič je s Pašičevega stanovanja' odšel zelo nezadovoljen. Pred PaSičevo hišo ga je čakal nek gospod, o katerem se je govorilo, da ga je poslal Žerjav, da takoj izve za uspeh, ki ga je Pribičevič dosegel. Zanimivo je, da je bil Pribičevič zelo nm-lobeseden in da ni imel mnogo povedati dotičnemu gospodu. ki zastruplja odnošaje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nato je polemiziral z Veljo Popovi-čem, ki je zanikal potrebo tega zakona. Na-glašal je, da so mnogo bolj potrebne socialne in prosvetne preosnove. Temu je dr. Hrasnica pritrdil, toda baš v naši državi niso dosedanji vlastodržci pokazali niti malo smisla za zboljšanje socialnih razmer. Ako bi čakali na socialne preosnove v naši državi, ne bi ljudstva nikdar rešili zla korupcije. Dobre in potrebne so prosvetne preosnove, ali proti korupciji v današnjih razmerah so brezpredmetne. Trditev zastopnika samostojne demokratske stranke, da so sedanjo vlado za predlog tega zakona vodili politični razlogi, govornik z ironijo odbija, navajajoč, da so tudi samostojni demokrati stavili zakonski predlog proti korupciji, toda vsi ti gospodje niso postopali iz političnih, ampak iz stvarnih razlogov. Govornik izjavlja v imenu kluba, da bo glasoval za zakonski predlog. V imenu demokratsko stranke je govoril za predlog Tukanac. V imenu HRSS je govoril Stanko Šibenik, ki je iz juridič-nih razlogov odklonil predlog samostojnih demokratov; dr. Košutič je izjavil, da bo HRSS glasovala za predlog. V imenu srbskih zemljoradnikov je govoril Dule Dimi-trijevič. Minister dr. Hrasnica je odgovarjal na ugovore radikalov in samostojnih demo- kratov in. izjavil, da vlada ne sprejme predloga, ki ga je stavil Grisogono v imenu samostojnih demokratov. Načelna debata je bila nato zaključena. Jutri bo najprej načelno glasovanje, nato pa se prične specialna debata. Razmejitev pri žfreft prekinjena Žiri, 14. okt. (Izv.) Razmejitvena komisija je te dni na licu mesta odločevala o meji med našo državo in Italijo na podlagi sanmargheritske pogodbe. Meja pri Žireh je bila po tej pogodbi tako nenaravno določena, da je gospodarski interes obmejnega prebivalstva naravnost ogrožen. Prizadeto prebivalstvo, ki misli, da je na sklenjeni pogodbi mogoče še kaj spremeniti, mirno pa s strahom pričakuje, kako bo končno odločena njegova usoda. Italijanska delegacija je hotela že itak nenaravno mejo pri definitivni njeni določitvi izkoristiti in ni prišlo do sporazuma. Danes je prispel v žiri polkovnik Draškovic in komisija je svoje delovanje prekinila, morda za več tednov, dokler ne dobi obojestranskih podrobnih instmkcij. Po san-margheritski pogodbi, je pa meja tako nesrečna, tako nenaravno potegnjena, da bo obmejno prebivalstvo strahovito trpelo, naj se meja končno kakorkoli potegne. Zato bo glavna naloga naše države, da prebivalstvu omogoči žlvljensko eksistenco. Posestniki, ki imajo posestva na obeh straneh meje, so strahovito udarjeni in dolžnost naše vlade bo, da jim z liberalnim ne birokratskim postopanjem omogoči oskrbo na dve državi deljenih gospodarstev. Seja odbora sa. pomoč oškodovanim. Belgrad. 14. okt. (Izv.) Popoldne se jft sestal odbor za hitro pomoč oškodovanim vsled poplave. Govorili so o predlogu, ki se nahaja v zakonskem načrtu glede kredita 10 milijonov dinarjev. Minister za poljedelstvo dr. Kulovec je poročal, kaj je vlada dosedaj storila. Od 5 milijonov, ki se nahajajo v proračunu, je bivši notranji minister razdelil 1 milijon, za ostali denar pa sedanja vlada ne ve, kje je, ker ga je notranji minister potrošil v druge svrhe. To je nov slučaj, kako je prejšnja vlada kredite, ki so bili določeni v proračun nu, potrošila v strankarske namene. Nova vlada je dala en in pol milijona dinarjev za oškodovance od poplave iz rezervnih proračunskih kreditov. Po nalogu ministrskega sveta se daje oškodovancem posojilo 9 milijonov in 50 vagonov koruze kot pomoč in 3 mili jone, nabranih iz prostovoljnih prispevkov. Finančni minister je izjavil, da Je izdal naredbo, da se oprostijo davka tisti, ki so trpeli vsled povodnji. Zahtevanega kredita 100 milijonov dinarjev ne more dati, ker mu ne dovoljujejo sredstva. Ves ta den nar je bil vsled brezobzirnosti prejšnje vlade potrošen. Na predlog muslimana Ba-liča bo ta vprašanja proučil ministrski svet. Seja se bo nadaljevala, kadar bo skle-^ pal ministrski svet o teh vprašanjih. Na ta predlog je finančni minister pristal. Seja je bila zaključena in odgodera do sobote. VTIS RADICEVEGA GOVORA Vi VR POLJU. Belgrad, 14. oktobra (Izv.) Poslednji Radičev govor v Vrpolju je vzbudil v Belgradu razne govorice. V opoziciji se pričakuje, da je Radič zadal s tem govorom naj« krepkejši udarec Davidovičevi vladi in zapečatil njeno usodo. Opozicijonalni krogi računajo, da bo po tem govoru prišel obstanek vlade na tehtnico. Predsednik zem-Ijoradniškega kluba ie o tom govoru izjavil naslednje: Radič je slabo govoril za razvoj političnega položaja. Radič je pokazal, da mu ni mnogo na tem, da bi sedanja vlad® delala z uspehom in mesto, da bi z govorom vladi pomagal, ji je še škodil. PRIHOD ODPOSLANSTVA TZ JERUZALEMA. Belgrad. 14. okt. (Izv.) V četrtek pri* rpe v Belgrad odposlanstvo iz Jeru'nlcina, Osservatore Romano«. Toda to nikakor ni bilo mišljeno kot podpora fašizmu, kajti isti cerkveni činitelji so istočasno naglašali, da je borba proti vsakteremu nasilju opravičena. Pred kratkim je sedaj izšla okrožnica kardinala Gasparrija na škofe, ki opozarja, da naj se duhovniki vzdrže sodelovanja v političnih bojih. Pokoreč se temu navodilu, sta takoj odstopila sotrudnik >Corriere d'Italia« don Pucci in urednik »Popola« don De Rossi. Baje jima slede vsi ostali duhovniki, ki sodelujejo pri raznih popolar-skih listih. Položaj ljudske stranke postaja tedaj dejansko težaven. Toda možje, ki jo vodijo, no kloni jo duhom, ne izgubljajo pa tudi izpred oči najvišjih katoliških interesov. Glavno glasilo ljudske stranke »Popolo Nuovo« piše o okrožnici: »Okrožnica je disciplinarna odredba, ki se tiče duhovščine; in ni dvoma, da jo bodo duhovniki, naši politični prijatelji, zvesto ubogali, in sicer v duhu konkretnih navodil, ki so jih, kakor se zdi, dobili škofje. Upamo, da bodo enako storili tudi drugi. Toda zastonj se trudi nasprotni in vladni tisk, da bi izkoristil okrožnico v prid fašizmu in vladi. Ljudska stranka je v opoziciji vsled svoje zrele, globoke in budne koncepcije o sedanjem političnem trenutku iti v opoziciji tudi ostane, ker hoče nasproti ekstre-mizmu, ki jo na vladi danes in onemu, ki preti jutri, uveljaviti delo središča in ravnotežja. — Pred otvoritvijo zbornice pričakujemo pač šc vse drugačnih pritiskov in drugačnih ofenziv, nego da bi mogli misliti, da je ta, ki se razvija sedaj, največja in da bi spričo nje izgubili tisto vedrost, s katero motrimo odgovornost za boj, katerega smo morali sprejeti v blagor dežele.« Popolarski poslanec Merlin je v pogovoru s poročevalcem »Popolo Veneto< izjavil, da ima sv. stolica pač tehtne razloge, ako v Italiji ne dovoljuje, kar je dovoljeno v Avstriji, kjer je duhovnik predsednik ministrstva. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da se vsled tega zruši ljudska stranka. To očividno tudi ni namen najvišjih oblasti, ki so naredbo izdale. Gotovo nalaga posebni položaj italijanskim katoličanom posebne dolžnosti tudi na političnem po-prišču in te dolžnosti moramo izpoinovati. Preje nego popolari smo katoličani, rojeni in zrastli v katoliških organizacijah in kot Italijani cenimo nad vse čast in slavo, da je Rim sedež papežev. Toda ker se je večji del katoličanov odločil za ljudsko stranko in se je le neznaten, brezpomemben del izrekel za novo stranko Narodnega središča, velika masa katoličanov pa je neorganizirana, je umljivo, da hoče vrhovna cerkvena oblast katoliškim lajikom na političnem polju pustiti pametno in pošteno svobodo ravnanja. Iz tega se vidi, da stoji italijanska ljudska stranka trdno in neomajno na svojem programu in da tudi topot ne bodo prišli na svoj račun tisti, ki računajo na njen razpad. Mussolini o Jugoslaviji in nemški nevarnosti. Pred nekaj dnevi je prisostvoval Mtitt-solini v Milanu banketu, kateri je bil prirejen njemu na čast in ki so se ga udeležili senatorji in poslanci pokrajine in trgovske in industrijske osebnosti. Tu je imel g. Mussolini važen govor, ki ga ne smemo prezreti. Najprvo se je izjavil o notranjih razmerah italijanske politike, potem pa je prešel na zunanjo politiko in dejal, da jo vsi Italijani odobravajo. »Ko sem prišel v ministrstvo zunanjih zadev, je bila naša zunanja politika v stanju razsula. V Rapallu je Italija pristala na vse mogoče koncesije, ne da bi mogla dobiti Reke, kajti po rapallskem dogovoru bi morala Reka postati svobodna država. Mi pa smo anektirali Reko Italiji. i K tem vprašanjem teritorijalne vrste sem dodal izvrševanje velikega načrta spravne politike. Sklenil sem prijateljske in trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in en dogovor s Češkoslovaško, Tako se je vpliv Italije dvignil v podonavskih deželah, kakor tudi ob Sredozemskem morju. Sklenil sem tudi druge trgovinske pogodbe in pripoznal Rusijo.« Nato je g. Mussolini slavil fašistov-sko stranko, ki ni nikdar privolila, da bi se ji stavili kakoršnikoli pogoji. Dejal je, da je po njegovem mnenju bolje, če ima kaka država vlado srednjedobrih mož, kot vlado znanstvenikov, ki je brez zvez in izpostavljena vsem kapricam parlamentarnega življenja. Fašizem ni prišel do vlade potom dnevnega reda parlamenta, pač pa potom velikih žrtev, pu~ stivši tisoče mrtvecev na italijanskih cestah in trgih. Govoreč o problemih bodočnosti, jc izjavil, da mora Italija vsled neprestanega naraščanja svojega prebivalstva graditi ceste in obdelovati vso zemljo, industrializirati poljedelstvo in iskati izhod za na-rastek prebivalstva. Nato jc dodal: »Nova zvezda sc je prikazala na nebu, to je nemška zvezda. Nemčija, o kateri smo mislili, da je uničena, je že pripravljena. Konstatirali boste njeno prisotnost. S strašno silo se pripravlja na. gospodarsko revanšo. L. 1925. bo pričela boj za zavojevanje svetovnih tržišč. AH mislite, naj se igračkamo s svojo notranjo politiko, med tem ko bomo jutri stali v boju, v katerem sc bo odločilo, ali bomo živeli, ali ne, ali bo^pio postali kolonija, ali pa bomo ostali velesila.« Iz zunanje politike. • Knlturni boji v Češkoslovaški. --»Čech« se peča z vprašanjem ločitve cerkve in države, ki je važna točka v programu vladne koalicije. Vse kaže na to, da se pripravlja kulturni boj. Kakor hitro se predloži parlamentu kak kulturnobojni načrt, bodo katoliškonarodni poslanci prisiljeni izstopiti iz koalicije. * Razorožitev na Danskem. Kakor poročajo iz Kodanja, je predložil finančni minister Folkethingu proračun za 1. 1925-1926. Proračun dosega višino 369 milijonov kron in izkazuje prebitek v znesku 8 milijonov. Vojni minister je predložil zakonski načrt o razorožitvi. Po tem načrtu sc odpravijo: armada, mornarica, vojno ter mornariško ministrstvo in vojaška obveznost. Razrušiti se imajo vse utrdbe. Tovarne in arzenali sc spremenijo v civilna industrijska podjetja. Armado bodo nadomestili s policijsko četo, ki bo čuvala meje, carinsko-prehodne točke, danska vodovja in bo morala razen tega skrbeti za red in mir. Mornarico bo nadomestila državna vodna policija. * Ameriški glasovi o Mac Donaldo-vem padcu. V Washingtonu so mnenja, da Mac Donaldov poraz ne bo imel resnejših posledic za izvedbo Dawesovega načrta, čeprav je verjetno, da se konservativci ne bi potegovali zanj z isto vnemo kakor voditelji Labour Party. Eventualna zmaga konservativcev bi utegnila mnogo izdatneje vplivati na ženevske zaključke. Zlasti vprašanje Društva narodov bi zadobilo v tem vprašanju povsem drugo lice. Veliki njujorski listi posvečajo angleškemu vprašanju dolg uvodnik. »Newyork Herald-Tri-bune« piše, da je treba označiti Mac Donaldov poizkus kot uspeh. Vodja delavske stranke da je glede pacifikacije Evrope dosegel ono, česar Lloyd George, Bald-win in Bonar Law niso dosegli. »Newyork World« se zahvaljuje Mac Donaldu za mirno diskusijo v reparacijskem vprašanju, nadalje za rešitev poriirskega vprašanja ter za obnovitev antante s Francijo. Sijajen odgovor ministra notranjih zadev generalu Hadžiču. Zagrebški »Jutarnji list« priobčuje sledeči odgovor ministru notranjih zadev g. Nastasa Petroviča na različne zakotne in zahrbtne spletke raznih belgrajskih civilnih in vojaških krogov: »Včerajšnja »Politika« je objavila v članku »O vzrokih krize« nekaj stvari, ki so ali gladko izmišljene ali pa nepopolne in netočne. (Primerjaj naš članek na drugem mestu, op. tu-.) Zato smatram za svojo dolžnost, da te vesti dementiram ali pa jih popravim. Laž je, da bi bil Radič izdelal ali pa nam predložil kako osnovo za preureditev države. Laž je tudi, da sem jaz Radiču stavil kakšne druge predloge v Zagrebu, na katere Radič ni pristal. Izjavljam n a j o d 1 o č n e j š e , da Radič ni niti meni niti kakemu drugemu članu vlade stavil nobenih pogojev o notranji ureditvi države. Kar je o tem ob!avila »Politika«, to je »ordinarna 'izr~ ?! v i«, servirana »Politiki« od strani f ■ ievunih intrigantov, katerim gre sami. ( , da zaradi svojih osebnih interese- kompromitirajo idejo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Neresnično je dalje vse, kar objavlja »Politika« o razgovoru svojega so*rudnika z generalom Hadžičem. Obžalujem, da je general Hadžič pripovedoval stvari, ki prvič niso za javnost, drugič pa, da jih je pripovedoval na način, ki ni običajen med objektivnimi ljudmi. Zato odgovarjam generalu Hadžiču: 1. Res je, da so mi ugledne osebe v Belgradu trikrat sporočale, da se pripravlja vojaški »puč« in so me naprosile, da stvar zasledujem. Teh prijav nisem smatral za resne in nisem ničesar ukrenil, pač pa sem na stvar opozoril vojnega ministra. Pristavil pa sem vedno, da na te stvari ne verjamem. Moje tozadevne dopise general Hadžič tudi lahko objavi 2. General Hadžič navaja kot razlog za svojo ostavko neke dogodke v Zagrebu in v Travniku. O teh dogodkih je govoril tudi s sotrudnikom »Politike«. O kakih dogodkih v Zagrebu pa jaz nič ne vem, ker mi general Hadžič o teh dogodkih še do danes ni ničesar poročal. Rečem pa o teh dogodkih sledeče: »V naši državi imamo zakone, dobre ali slabe. Za vsak zločin predpisujejo zakoni tudi kazni. Če bo general Hadžič dokazal, da civilna oblast proti od njega omenjenim krivcem ni postopala po zakonu, ima res pravico, da demisijonira. Ako pa tega ne more dokazati? 3. General Hadžič trdi, da je prejemal poročila o dogodkih političnega značaja od svojih podrejenih organov. Ne vem, kdo je dal vojaškim organom pravico zasledovati p o 1 i t i čno - s trank ars ke dogodke in te dogodke komentira-t i, kajti za to so poklicane samo politične civilne oblasti. Jaz Km dobival od svojih političnih organov vedno drugačna poročila! Pri tej priložnosti pa pripominjam sledeče: »Na moje vprašanje, ali so organi vojnega ministrstva razpošiljali orožje na Hrvatsko in v Slovenijo, je vojna oblast odgovorila, da ne. Toda politični moji organi ne le da potrjujejo ravno nasprotno, ampak navajajo tudi mesta, kje se je orožje delilo, in navajajo tudi število pušk in število patron. Navajajo tudi model razdeljenih pušk. Komu je sedaj treba verovati? »Orjuna« v Sloveniji je oborožena. Kuo jo je oborožil? Zato nisem mogel verjeti vojnim oblastim in njihovim poročilom o politič- nih stvareh, dokler ne zaslišim svojih organov. Za mir in red v državi sem jaz odgovoren, in zato ne morem na slepo verjeti poročilom vojaških oblasti, da je hrvaški konjeniški Sokol oborožen s kopji in s sabljami in zato nevaren redu in miru v državi, ko vendar vem, da je bilo najprej vprašano armadno poveljstvo v Zagrebu o značaju tega orožja — lesene sulice in stare sablje! — in je armadno poveljstvo odgovorilo, da to orožje ni nič nevarnega! 4. Izjavil pa sem že, da se v naši armadi ni pripravljal nikak puč. Vsem tozadevnim poročilom enostavno nisem verjel. O dalekosežnosti te izjave še izpre-govorimo. Politične vesti. V Cerknici je poročal v nedeljo na sestanku zaupnikov prof. B. Remec o političnem položaju. Poslušalci so vzeli poročilo z odobravanjem na znanje. Cerknica in okolica stojita vedno trdneje v taboru SLS. To je pokazal tudi ta sestanek. Balkanske interpelacijo. Včerajšnji »Narod« priobčuje sledečo interpelacijo gg. narodnih poslancev Miletica in Popoviča: »Trdovratno se vzdržujejo vesti o tem, da so si nekateri gg. ministri iz Vašega (Da-vidovičevega) kabineta preskrbeli potne liste za odhod v inozemstvo in vizume pristojnih oblasti. Kakor je vlada, kateri ste Vi predsednik, privedla državo do razkroja in meščanske vojne, tako gg. ministri iz Vašega kabineta, zavedajoč se krivde na vsej nesreči, ki je zadela domovino, žele, da pravočasno pobegnejo iz države in se na ta način izognejo kazni, ki bi jih zadela vsled srda in gnjeva naroda. Te vesti vznemirjajo vso državo. Zato naslavljajo na Vas to interpelacijo in prosijo odgovora na tale vprašanja: 1. Ali je res, da so si preskrbeli ministri iz Vašega kabineta potne listo v inozemstvo? 2. Če so si jih, kateri so ti ministri? — Drugo interpelacijo so pa izročili ministrskemu predsedniku naš »ata«. Ata so interpelirali: »V Sloveniji je mnogo bedakov in tepcev, ki še danes verjamejo to, kar jim poročam jaz iz Belgrada. To je nekaj naravnost nekulturnega in trapastega. Zato naslavljamo na Vas tole interpelacijo: Ali je to res? Če je to res, kdo so ti ljudje? Ali jih namerava vlada primemo kaznovati in poučiti, da nam no bodo delali pred vsem svetom sramote, da verjamejo na take storobabje čenče?« Mestni tajnik Zdenko je stopil zopet na plan. Ne bi se bavili s to malenkostno osebo, ako ne bi ta človek ob tej uri, ko sc vršijo volitve in hočejo zmagati Slovenci, intrigiral proti narodnemu bloku. V slovenski družbi ga ni nikjer, pač pa ga vidimo pomenkovati se vedno in povsod z nemškutarji, od magistrata nosi pošte za nemško listo in na drugi strani pa spet agitira za socialdemokrate. Bog ve, kaj je v tem človeku, da mu žilica ne da miru. Sfrčal je iz državne službe, sedaj hoče še doseči, da dobi slovo tudi na magistratu. Ker že sluti svoj odhod, katerega si je sam pripravil, hoče pomagati nemškutarski in socijaldemokratični listi do zmage, da bi se na ta način še obdržal na svojem mestu, misleč si, če zmagajo nemškutarji, ostanem v službi, če pa zmagajo socialdemokrati, pa tudi, blok pa me bo pognal itak, ker si drugega itak ne zaslužim. Pa je res že zadnji čas, da izgine z magistrata. V svoji sobi tarna in zabavlja čez vse slovenske stranke ter jih imenuje goljufe, korupcioniste, falote itd. Mož nafbrže ni pri zdravi pameti, ker bi drugače kaj takega ne delal. Saj v svoji domišljiji ne uboga več niti župana, njegovim ukazom se roga ter jih ne izvrfuje, proti svojim kolegom pa postopa tako zahrbtno in ogabno, da sc ga vsi izogibljejo, ter jim že sedaj grozi, da ga bodo prosili še na kolenih za službo, ker upa imeti glavno besedo, če zmagajo naši nasprotniki. Mnogo se govori, kako je spravil neko gospodično-uradnico na magistratu ob kruh, mnogo pa se tudi govori o tem, zakaj je to storil, Mogoče bi znala povedati to temna noč in dotična gospodična sama, ki je postala žrtev njegovih intrig. Zakaj ima župan usmiljenje s takim človekom, je neumljivo. Saj bi se našel tudi kdo drugi, ki bi opravljal tajniške posle, osobito ker je mnogo dobrih in poštenih uradnikov brez kruha, ne pa da se tega človeka podpira, ki ne zasluSi nobenega obzira, tem manj, ker nima trdne moralne in narodne hrbtenice. Da bodemo imeli slovenski volivci več zaupanja v narodni blok, zahtevamo, da sc ta človek takoj odstrani z magistrata ter se mu odvzamejo vse agende. Več volivcev. štajerske novice. s Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah se je vršil v nedeljo, 12. oktobra lepo obiskan shod SLS. Govoril je tajnik Kranjc. Zborovanje je vodil načelnik krajevne organizacije g. Janez Čuš. š Mariborske vesti. V noči od nedelje na pondeljek je prišlo v Studencih do ostrega prelepa. Železniški asistent Franc Polenec jc dobil pri tej rabuki par zabodljajev z nožem. — V petek, dne 17. t. m. ob pol osmih se bo vršilo v društvenih prostorih novo ustanovljenega prosvetnega društva (Koroška cesta 1) prvo predavanje. Predaval bo mons. dr. Medved. — «Straža« se upravičeno škandalizira nad vsiljivostjo bivšega poročevalca »Jutra« dr. Reismana, ki uprizarja s preveliko vnetost-jo nabiralne akcije za svojim ambicijam podrejeno Ljudsko knjižnico. Nismo proti nujni izgradbi ljudskih knjižnic, saj so nam zelo potrebne, toda take naprave ne smejo biti monopol kake osebe ali politične skupine, zlasti še v slučaju, ko sc apelira na radodarnost vsega prebivalstva brez razlike kulturne orientacije. To naj bi si g. dr. Reisman in njegovi prijatelji zapomnili, ker sc v mladinskem tisku potem opozarja na «vneto kulturno delovanje« demokratov, čeprav to ni — vsaj v finančnem pogledu — njih izključna zasluga. — Mariborska JSZ naznanja, da se bo vršila sv. maša zadušnica za bivšim članom Alojzijem Rajko v četrtek, dne 16. t. m. ob pol sedmih v stolnici. — V soboto 18. t. m. ob 20. uri sc bo vršil pri »Zamorcu« ustanovni občni zbor mariborskega Radio-lduba. — Dne 12. t. m. ob štirih zjutraj je izbruhnil požar v mlinu posestnika Leberiča pri Zg. Kungoti. Zgorela so malone vsa poslopja. Škoda znaša 500.000 Din. Požarna bramba je mogla ogenj le lokalizirati. Škoda je krita z zavarovalnino. — V teku predvčerajšnjega dne se je raznesla po mestu govorica o strahovitem fantovskem pretepu v Cirkovcah pri Pragcrskcm. Baje se je v neki tamošnji gostilni vršila plesna zabava in nastal je pretep, pri katerem so "zaklali« štiri udeležence. 24 oseb je baje težko ranjenih. — Umrla je 12. t. m. gospa Marija Auer, soproga dimnikarskega mojstra, v 63 letu starosti. N. v m. p.! š Avtomobilska nesreča pri Ljutomeru. V soboto dne 11. t m. okoli 11 ponoči se je zgodila na Lokavškem polju blizu Ljutomera avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev: znanega veleposestnika Joško Rajha. Tovarnar Martinušič iz Murske Sobote in Raj h sta se peljala iz Apaške kotline proti Ljutomeru. Avtomobil je vodil g. Martinušič. Na cesti v Križevce, ko je avtomobil dirjal z največjo brzino se je hotel g. Martinušič izogniti nekemu kolesarju. Ker ni utegnil več zavreti, je vrgel kolesarja 6 m daleč v cestni jarek in avto je zdirjal naprej. Pri drugem ovinku pa se jo voz dvakrat pre-vrgel in pokopal oba v njem se nahajajoča gospoda. Martinušič jo odletel z lažjimi poškodbami, Raj h je pa ostal pri priči mrtev. Dotični kolesar jo mogel na licu mesta ugotoviti nesrečo in alarmirati pomoč. Rajli zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. -fJutixjvu( kultura. — 25 letnica «Xresa«. V nedeljo dne 19. t m. bo proslavilo Slov. kat. izobraževalno društvo «Kres« v Gradcu 25 letnico svojega obstanka. Slavnost se bo vršila ob štirih popoldne v društvenih prostorih (Prokopigasse 12, II). Čestitamo bratom v nemškem Gradcu k lepi kulturni proslavi in želimo, da bi «Kres še nadalje žarel v veselje štajerskih in graških Slovencev. — Kako dolgo še? Orjuni jo zopet začel rasti greben. V nedeljo, 12. oktobra, okrog 11. uro zvečer so se navalili orjunaši iz Vira, Domžal in Radoral ja na. Jarše. Začeli so streljati. Strelov je bilo okrog 10. Enemu fniifu so prostrelili nogo, eden je pa ustrelil v hišo št. 4 v Sp. Jaršah skozi okno; krogla ,ie obtičala v peči. Čo bi bil;; krogla frčala nekoliko višje, bi bila zadela deklico, ki je za peč.io spala. Celo enega talca so vzeli s seboj, a so ga morali izpustiti. Tudi hišne preiskave so hotoli delati, prav kakor so so naučili od ljubljanskih. Prizadeti in sosedje zahtevamo strogo preiskavo in ostro kazen za vso krivce, če bi bili ti tudi Krmpotiči in Potokarjl. — Višja pedagoška šola v Belgradu. V nedeljo je otvoril prosvetni minister g. dr. Korošec višjo pedagoško šolo v Belgradu. Belgrajski listi beležijo njegov slavnosti primerno vznešen govor. Po proslavi se je dal prosvetni minister skupno s profesorskim zborom slikati. — Zborovanje najemnikov v Zagrebu. Dne 12. t. m. se je v Zagrebu vršil shod najemnikov, na katerem so zavzeli stališče nasproti novemu stanovanjskemu načrtn. Shod se jo Izrekel proti vsakemu zvišanju najemnin, dokler traja gospodarska kriza in brezposelnost. Dalje so zahtevali, naj zidata stanovanja za uradnike, častnike in uslužbence država in mesto. Nemudoma nsj se del zagrebških vojašnic porabi za stanovanja. — K članku: Novomeška proštija. Vrinili sta se dve napaki, ki motita umevanje. Namesto: r Kapi ti ju je ostalo iz prejšnjih Časov le nekaj ž u p n i š č< beri 3 le nekaj z e m -Iji.šč' in namesto: >2e z uredbo kapitlja od I.JS98 Dvoje pisem velikega kneza Cirila. Po vesteh iz Berlina je odpotoval veliki knez Ciril Vladimirovič v Ameriko. Preden je nastopil svoje potovanje, je napisal dvoje pisem: eno carici-vdovi Mariji Fedorovni, drugo velikemu kuezu Nikolaju Nikolajeviču. Takole piše knez Ciril carici: Draga teta! Poko-reč se svoji vesti, sem se proglasil za carja Rusije in sem nedavno izdal tozadevni manifest. Ta manifest ti je bržkone znan. Ako se čudež, v katerega veruješ ti, uresniči in da je tvoj sin in njegova družina še pri življenju, tedaj bom jaz prvi, ki se bo poklonil kot zvest podaiuik postavnemu gospodovavcu hi "bom položil pred noge zakonitega vladarja vse, kar sem dosegel. Zasedla si carski prestol v dnevih njegovega največjega sijaja, bila si pomočnica enega najmogočnejših monarhov Rusijo in me moraš sedaj, ko sprejemam težko dediščino carizma na svoje rame, blagosloviti. Velika ruska revolucija je stari prestol Romanov vrgla in pritisnila ruski narod k tlom. Lahko si zamišljaš težke pogoje, pod katerimi prevzemam dolžnosti tvojega sina in odslej bo moje življenje življenje mučenika. Padam pred tvoje noge s spoštovanjem in sinovsko ljubeznijo. Ne zapusti me v najtežjem trenutku mojega življenja. Takega trenutka ni doživel nobeden od naših prodnikov. — Tvoj zvesti sin Ciril. Pismo knezu Nikolajeviču se glasi: Dragi stric Nikolaj! Po dolgem, mukotrpnem razmišljanju, ko sem spoznal, da more le zakonitost rešiti naš narod pred poginom, sem se odločil, slediti zakonom in prevzel sem celo ime vladarja. Poudarjam, da nimam nobene pravice, da bi se odrekel tej svoji dolžnosti. Kljub številnim pismom, ki sem ti jih poslal, nisi smatral za potrebno, da mi odgovarjaš. Napraviti hočem še ta poizkus in ti povem, da imam en sam namen: Blagor domovine! Za nikogar ni skrivnost, da si pripravljen žrtvovali za ponovno vzpostavitev monarhijo v Rusiji svoje ime. Vem, da si popularen, in zato bi jaz z veseljem pozdravil tvojo jasno izjavo, da si za zakonito monarhijo. Pripravljen sem iti s teboj in ti nudim svojo roko s popolnim zaupanjem. Imam edin namen: Rešitev domovine. Pričakujem, da boš sprejel moj apel in da bova z združenimi močmi osvobodila Rusijo boljševizma iu prestol Romanov na novo vzpostavila. Tvoj nečak Ciril. oo, delavnico, spalnico ta kopalno kabina IV hištvo je izdelano iz tisovine in ebenovine, istotako so tudi obložene stene vagona. Kopalnica je vsa v marmorju in banjo so izsekali iz enega kamna. Tovarno stane vagon 5 milijonov lejev. Pred par dnevi so odpremill vagon preko Budimpešte na Dunaj. Tranzitne dajatve skozi Mažarsko so znašale nič manj kakor 40 milijonov mažarskih krom. sv Studijski obisk na Dunajn. Te dni se mudijo na Dunaju zastopniki treh držav, da študirajo komunalne naprave avstrijske pre-stolice. V komisiji, ki je prišla iz Japonske, se nahajajo: gg. Omori Kihigoro, deželni glavar v Nagasaki; Kurose Hiroši, deželni glavar v Hi jogo ter župan Ikematsu Rinihi. Iz Bukarešte so prispeli inž. Rihard Kobici, Temisto-klej Aleksandrescu in Ivan Sabareanu. Iz Sofije sta prišla mestna svetovalca Peter Jaki-mov in Metod Kričev. sv Jackio Coogan na Dunaju? Jackie Coo-gan, ld je 8. t m. odpotoval iz Aten, se 110 bo mudil v Budimpešti, preživeti pa hoče 10 dni na Semmeringu, ker je zelo utrujen. Nato bo obiskal Dunaj, Berlin, Pariš, od koder se bo preko Cherbourga vrnil v domovino. Mali Jackie je izjavil časnikarjem, da je navdušen za lepoto klasičnih mest«. Neki mali begunki iz Male Azije, ki so ji Turki zdrobili obe nogi, je kupil mali Jackie protezo in jo povrh obiskal v bolnici. sv Tudi zemski ostanki Eopinovi bodo počivali v domači zemlji. Poljaki delajo na to, da počaste spomin svojih velikih, v inozemstvu umrlih mož, s prevozom njih zemskih ostankov v osvobojeno domovino. Poleg Sien-kieviča so imajo v bližnji bodočnosti prepeljati tudi zemski ostanki slavnega skladatelja F. Ilopina in sicer ob 75. letnici njegove smrti, ki pade na 17. dan t. m. Komponiral je veliko število mazurk, polonez, preludijev, balad, fantazij itd. Prvi njegov učitelj glasbe je bil Čeh Vojteh 2ivn£. V mladosti je Hopin živel v l'ragi, umrl je pa v Parizu, ko je jedva dovršil 40 let. Na zgodovinskem tamkajšnjem pokopališču, imenovanem Pere Lachaise, kjer je pokopano približno sto slavnih mož, se dviga Hopinov nagrobni spomenik. sv Fatalna raztresenost telefonistinje. V Budimpešti so gospodične na telefonski centrali tako raztresene, da spajajo stranke tudi z linijo, ki jo že okupirana, tako da se lahko razgovarjajo hkrati po tri osebe. Tak slučaj je nedavno imel fatalne posledice. G. Istvan Kosztka, višji mestni funkcijonar, je dobil spoj s svojo ženo ravno v Irenutkku. ko se je razgovarjala s kavalerijskim podpolkovnikom Sigmundom Valerijanom, Kosztkovim prijateljem izza mladih let. Kosztka je pri tem slišal, da se pripravlja žena na beg. Pol ure ro usodnem telefonskem razgovoru je srečal Kosztka Valerijana na ulici ter ga je brez vsake besede ustrelil s tremi revolverskimi streli. sv Maščevanje tigre. Med prebivalci v Indiji blizu železniške proge iz Assana v Ben-galijo je zavladal silen strah, ki ga je povzročila divja tigra, ki je v razmeroma kratki dobi raztrgala sedem ljudi. Lovci in vojaki so že šli nanjo, ali doslej se jim še ni posrečilo, da bi divjo zver ujeli ali ustrelili. Šle so na njo že cele ekspedicije, katerih so se udeležile tudi stotnijc indijskih strelskih polkov ter izkušeni lovci divjih zveri. Ni še dolgo tega, ko se je odpravil na slov strašne tigre neki sloveč lovec, ki jc ustrelil že nad 50 levov in tigrov. Odšel je na lov v grozno džunglo na velikem slonu ter zasledoval strašno zver. Ko ji je prišel na sled in že mislil, da ji zdaj zdaj požene kroglo v glavo, je planila iz gošče, ga napadla od zadaj, potegnila s slona ter v nekaj trenotkih raztrgala. In že naslednji dan je napadla na železniškem tiru železniškega uslužbenca in v par trenotkih je bilo po njem. Čez tri dni sc je odpravilo 12 najboljših lovcev na lov na strašno mačko. Šli so po sledi, koder je tigra uslužbenca vlekla. Ko bi trenil, se tigra pojavi iz gošče, napade vodnika, se mu zagrize v vrat in zopet izgine v goščavo, ne da bi ostali lovci mogli streljati. Ker domači lovci nočejo nič več iti na lov na tigro, o kateri gre glas po deželi, da jo ščiti neznano božanstvo kakor maščevalno orodje proti ljudem, je razpisala železniška uprava nagrado tistemu, kateri bi grozno zver ustrelil. Tigra je neki zato tako krvoločna, ker so ji lovci nedavno tega mladiče ugrabili. sv Capri -— zavetišče za intelektualce. >Pariš midi« poroča, da namerava pokloniti Mussolini otok Capri Društvu narodov z namenom, da se uporabi kot okrevališče za intelektualce vsega sveta. sv Tisočkrat >Droimaderlhans<. Dunajski Bilrgertkeater stoji te dni tik ob proslavi lOOOkratne reprize znane operete >Das Drei-m&derlhaus«. (Pri treh mladenkah.) Skladatelj Henrik Berič, ki je nedavno umrl v Perch-toldsdorfu pri Dunaju, je z globokim razumevanjem priredil Schubertove melodije za oder. Žel je za svoje delo mnogo priznanja, pa tudi ostro kritiko. Libretto sta spisala Willner in Reichert. >Dreimaderlhaus< so prvič uprizorili 1. 1916. na Reiinundtheatru. Ta opereta spada med najbolj priljubljene glasbene komade dunajskih repertoarjev. sv Smoia žeparjev. Pred kratkim je dospel v Bordeaux neki Avstrijec in se sprehajal po najbolj obljudeni cesti. Nenadoma je začutil, da se je nekdo dotaknil njegovega žepa. Brž se je domislil svaril pred drznimi žeparji in pretipal svoje žepe. V svoje začudenje ni našel v njih le vseh svojih drobnarij, ampak tudi zlato žensko uro z briljanti. Komaj je šel nekoliko dalje, je zopet' začutil dotik na svojem žepu. Posegel je v žep in našel v njem usnjato listnico z lepo vsoto dolarjev. Možu se je stvar dopadla ter je sel še parkrat po cesti gori in doli. Nazadnje je imel žepe polne: oduekod mu je priletela notri dragocena ovratna igla, potem smaragdna zapestnica, zlata moška ura in denarnica. Šel je na policijo, povedal svoj doživljaj in izpraznil žepe. Policija mu je dala sedaj s seboj svojega specialista za žepne tatvine. Odšla sta na označeno cesto in tu je specialist kmalu rešil uganko: Žepni tatovi, ki so >delali< na tej cesti, so imeli svoje pomagače, ki so imeli samo to nalogo, da so bili vedno v bližini, da so jim mogli tovariši odlagati v žep predmete, ki so jih bili pravkar izmaknili. Ti pomagači so nosili posebne vrste klobuk. Slučajno je imel tak klobuk tudi naš Avstrijec. Odtod žeparski blagoslov v njegovih žepih. — Se non b vero... sv Na novo najdeni rokopis. Okoli leta 1400. je živel znameniti angleški pesnik Chan-cer. Neki njegov rokopis, neprecenljive vrednosti, je bil leta 1915. ukraden iz knjižnice umrlega lorda Cardingana v Deene Parku na Angleškem. Sedaj so ga dobili v Newyorku. Ukradel ga je bil neki belgijski begunec v prvih dneh vojske. Zgubo so zapazili šele par mesecev potem, ko že Belgijca davno ni bilo več. Ves trud, da bi dobili rokopis nazaj, je bil zastonj. Izročili so zadevo jako spretnemu privatnemu detektivu in ta jo šel za sledom. Rokopis je prodal Belgijec nekemu londonskemu trgovcu za 50 funtov, ta pa nekemu newyorškemu trgovcu za 850 funtov. Drug trgovec v bližini Ne\vyorka mu je rokopis odkupil Vedeli so, da jo rokopis nekaj jako dragocenega, a nikomur se niti sanjalo ni, kakšen izreden zaklad ima v rokah. sv Salonski voz Camillo Castiglionijai. >Pesti Naploc poroča iz Arada: Tukajšnja tvornica vagonov »Astra« je po eno in pol letnem delu dovršila novi salonski vagon za njenega predsednika in finančnega magnata Ca-stiglionija. Voz je zgrajen na osmih oseh, je dolg 28 metrov iu ima tri oddelke: sprejemni- Zanimivosti. RUSKO ZRAČNO BRODOVJE. Ze davno smo brali o ruskem aviatiku Si-korskem, ki je gradil strokovne aeroplane ie v času, ko je zahodna Evropa polagoma prehajala od enega krova do drugega. Njegov >Ilija Muromec« je bil naravnost vzor moder, nega aeroplana. Sedaj pa beremo o prvem velikem uspehu sovjetske industrije. Aviatsko podjetje »Ilcar« zaključuje pravkar konstrukcijo prvega dela svojih težkih aeroplanov, napravljenih izključno z ruskim denarjem in z ruskim blagom. Poskusi so se prav posebno dobro obnesli in bodo zato začeli graditi v kratkem še večje število motorjev. Pet ruskih aeroplanov je z dvanajst aviatiki letelo iz Rusije v Afganistan; razdalja ni nič, čeprav je velika, glavno je, da so leteli čez 5000 do 6000 m visoko gorovje Hindukuš. Rusko časopisje označuje ta polet'kot začetek nove dobo v ruskem letalstvu. Vsi aviatiki so bili odlikovani z redom Rdečega prapora. V spomladi bodo otvorili redno zračno zvezo med Moskvo in Tokio. Vzporedno z razvojem letalstva gre ke< mična obramba države. Idejo je sprožil Troc-kij in njegov sovjetski svetovalec Unschlicht Te dni sio uredili moskovsko lokalno organizacijo, predsednik je znani kemik profesor Ipatjev. Kakor vemo že iz drugih poročil, bodo imeli plini v prihodnji vojski prav posebno vlogo. Ze v zadnji vojski so bili njih učinki strahoviti, spomnimo se le na soško fronto; a Amerikanci nam pravijo, da se jim je posrečilo napraviti plin, kojega učinek je najmanj tisočkrat močnejši kakor je bil pa učinek najhujšega plina v zadnji vojski. Ruska obramba in napad sta si hočeš nočeš morala postaviti isti cilj. O SAMOMORU. Glede naraščanja samomorov v 19. stoletju je zbral Bratz interesantne podatke. Bratz meni, da je eden mnogih faktorjev zmanjšanje čuta pripadnosti k družini in domovini: potencirani razvoj individualizma iztrga človeka domačim tlom in ga spravi na nevarno pot, kateri se vsled novodobljeue svobode le težko izogne. Procenti samomora so v Nemčiji, Franciji, Danski in na Švedskem zelo visoki, majhni pa so na Angleškem, Norveškem in Holandskein. V splošnem sn samomori med izseljenci pogostejši kakor med rojaki v domovini Po veroizpovedih je v grški cerkvi najmanj samomorov, več pri katolikih in protestantih, največ pa pri Judih. V splošnem pa je prava pobožnost, ne pa samo pripadnost h kaki veroizpovedi bistvena. Število samomorov raste s starostjo. V pu-bertetni dobi so pri ženskem spolu ravno tako pogosti, kot pri moškem. Pogostejši so pri ljudeh brez sorodstva in vdovah kakor pri zakoncih, najbolj pogosti pa so pri ločenih zakoncih. Največkrat se samomorilci obesijo, ustrelijo in zabodejo. Žensko dajejo predinost bolj nožu, strupu in strmoglavljenju z višine. Glavni • vzroki so: izguba omenjenega čuta pripadnosti, financijelne težkoče, prirojene ten dence in bolezni. Slednji vzrok je v zadnjem času, kako se zdi, precej narastel. Duševna gonilna sila k samomoru je previdnost in upanje, včasi namišljena duševna bolezen, najčešče pa napačna sodba o dej-slvih. Med duševnimi delavci je samomor pogostejši kakor med obrtniki; vzrok je iskati bolj v pomanjkanju dela kakor pa v prenapornem delu. Prav znamiva je statistika o umorih in samomorih v Ameriki in Angliji. Na vsakih 100.000 prebivalcev je prišlo v 28 ameriških mestih leta .1912 8.3 umorov in narastlo do leta 1921 na 9.3 umorov; v Angliji leta 1912 0.9 in padlo do 1921 na 0.7 umorov; samomorov je bilo v 95 ameriških mestih leta ,1912 na vsakih 100.000 prebivalcev 19.5 in padlo do 1921 na 15.7; na Angleškem pa je ostalo v tej dobi število 9.9 isto. Zdi se, da vlada na Angleškem več spoštovanja do reda in zakona. Upoštevati pa se mora, da se nanašajo ameriške številke na mesta, kjer vlada več nasilja, medtem ko obsegajo angleške celo deželo. JAJCA OD ČRNE KOKOŠI. Neki skandinavski list pripoveduj© naslednjo dogodbico: V trgovino z življouskimi potrebami jo prišol mož, ki bi bil rad Imel 20 jajc, ampak samo takih od črnih kokoši. Prodajalka jo nekam v zadregi pripomnila, da jih nc pozna. Toda j pa se jo kupeo ponudil, da jih bo sam izbral, češ da jih on natanko pozna. Prodajalka jo v to privolila ln noš mož jo jajca prav pozorno izbiral ln tudi izbral. Kadar pa jo mož odhajal, ga jo prodajalka vprašala, kako jo jnjea od črne kokoši poznal. Ta so ji jo pa poredno nasmehnil, in rekel, ko jo žo stal med vrati: «1 no, ta so največja!« In je izginil. Civ. ing. A. S t e b i : 0 prolstau mestne elektrarne. Na moj članek v številki >Slovenca< od 5. oktobra 1024 je g. dr. Milan Vidmar napisal v »Slovenskem narodu« zagovor za vodstvo mestne lektrarne in za podjetje »Elektra«. Naštel je celo vrsto vrlin mestne elektrarne in mnogo idealnih nagibov »Elektre«, katere jo vodijo, da ne pomaga sebi, ampak mestni občini. Po izjavi pisca je pisan ta članek stvarno na moj nestvarni prvi članek; kljub temu si dovolim trditi, da je nasprotno resnica, kar more vendar vsak otrok ugotoviti, ki je bral oba članka. Podal sem le popobioma konkretna dejstva in nisem bil oseben; g. dr. Vidmar pa je bil izključno le oseben na žaljiv način. Vesele volje kvitiram to krivico in sicer zato, ker mi je pisec nudil sam zadostno materijala, da stvarno in strokovne izjave zanikam z njegovimi lastnimi argumenti. Prepuščam potem mirno vso zadevo presoji pravične javnosti. Ker hočem biti stvaren, bom odgovoril po redu dr. Vidmarjevih trditev, kakor so bile razvrščene v njegovem članku. Zato prosim, da se mi oprosti, ako bi ne bilo logične zveze med posameznimi točiva mi. Predvsem lojalno pritrdim ugotovitvi, da Je mestna elektrarna dolgo vrsto let nemotena v obratovanju. Tako mora biti v vsakem obratu, posebno pa še v javnem in v tako enostavnem podjetju, kakor je primitivna električna centrala. To beležiti kot posebno zaslugo, je vsaj pretirano, če ne več. Ako pa se hoče v tem primeru vseeno govoriti o kakih zaslugah, potem moramo te prištevati obratnemu osebju v centrali in omrežju, ki je s previdnostjo in v redu vršilo svojo nelahko službo; v prvi vrsti se mora ugotoviti, da je imela mestna elektrarna vos čas inteligentne in praktično izkušene obratne vodje. Ravnateljstvo samo je pa v prvi vrsti opravljalo administrativne posle in je malo vplivalo s svojo iniciativo na potek obratovanja. Spominjam se še izza svojih dijaških let, ko sem vsako leto med počitnicami volontiral v mestni elektrarni, da je nosil vso odgovornost vsakokratni obratni vodja (tedaj g. Fakin) in da nisem nikdar videl v centrali kakega gospoda s Krekovega trga. Če g. dr. Vidmar tega ne veruje, naj se o tem informira na pravib mestih ali naj vzame v roke leksikon svojih spominov, kjer bo našel na gotovi strani najin razgovor, v katerem je on to trdil, kar tu ugotavljam. Ničesar pa mi ni znano »o neznosnih političnih spletkah«, ki so baje ogrožale obstoj mestne elektrarne. Ze leia no vzdržujem stikov s katerokoli politično stranko, zato o tem nisem ničesar zvedeL G. dr. Vidmarju je bilo seveda to lahko, ker je slučajno upliven so-trudnik politične stranke, vsled česar mu ni bilo težko zvedeti tudi tajnosti nasprotnih političnih komplotov. Odkrito pa povem, da v imenovane, meni neznane spletko ne verujem. Bral sem pač konfuznosti, ki so bile pred nekaj meseci nanizane v gotove svrhe v gotovih listih. Čuli pa nismo nobenih rezultatov kakih preiskav, nobenih obsodb, kar bi gotovo moralo slediti, ako odgovarjajo te vesti resnicL Glede Medvod, odnosno glede savskih projektov ugotavljam, da nikakor ne stojim na stališču dr. Vidmarja in mi je nerazumljivo, iz katerih razlogov prihaja do takega zaključka. Nasprotno je res, česar pa nočem dokazovati, ker ne izdajam zaupnih stvari, ki bo bile predmet sestankov, na katerih sva z dr. Vidmarjem v popolni slogi in soglasju razpravljala o tem problemu. Torej ugotavljam, da nisem izpremenil svojega stališča in še vedno trdno stojim v njegovi opoziciji, v kateri nisem osandjen, ker je z menoj večina strokovnjakov in lajikov. Spominjam se tudi, da so našle na tozadevnih predavanjih in diskusijah pred meseci moje nestvarne in nestrokovne izjave več odmeva, kakor dokazi nesebične požrtvovalnosti g. dr. Vidmarja. Prepričan sem tudi, da javnost ni tako naivna, da bi smatrala samo ono za edino stvarnost in strokovnost, kar prihaja iz ust g. dr. Vidmarja, nego da je tudi to podvrženo objektivni kritiki. Najenostavnejše je seveda očitati nasprotniku neorijentiranost in nevednost in ostati dolžan dokazov, da je nasprotnik slabo ali napačno informiran. Vsa orijentiranost ali neorijentiranost zavisi pač od dejstva, ali je imel kritik v rokah stvar, o kateri govori, ali je kritik proučil spis, o katerem govori. Kritikoval som v svojem članku pogodbo, katero sem imel v rokah in jo proučil od točke do točke. Ker je pa — po vsej priliki — to pogodbo ad referendum podpiral občinskemu svetu (sosvetu) njegov strokovni svetovalec — v tem primeru ravnateljstvo mestne elektrarne — sem opravičen trditi, da je ta faktor odgovoren za pravilnost pogodbe in da ni v zadostni meri branil interese občine. Isto mnenje je imel pred meseci tudi g. dr. Vidmar, ko jo omenjenemu faktorju očital dosti hujše pregrehe in napake. Seveda časi in kože se iz-preminjajo; takrat je bil dotični faktor še med opononti g. dr. Vidmarja. — Točno je, kar piše g. dr. Vidmar, da 5000 žarnic ft 25 vatov ni malenkost; ta številka je pa malenkostna, ako se jo primerja z današnjim številom priključenih žarnic, ali ako se ponudeno energijo predoči v številkah konjskih moči, ki so bi lahko priključile z obrtnimi ali industrijskimi motorji. Težišče moje trditve, da je 150 kilovatov malenkost, leži v besedici >do<, katera se nahaja v pogodbi. Neizpodbitno je namreč, da govori pogodba o prodaji električne energije >do< 150 kilovatov. Ali ni malenkost za občnio, g. doktor, ako lepega dne — mogoče za čas največje potrebe — »Elektra« v smislu pogodbe dobavlja občini le 50 kilovatov? Ali pa sploh še manj! Potem se številka 5000 lahko prelevi v 500 ali še manj. Upravičeno sem torej kritikoval ta odstavek, ki v škodo občine ne pozna mi-nima, katerega bi morala »Elektra« v vsakem Času garantirati. — G. dr. Vidmar ima prav, ako trdi, da ideja provizorično razširitve za 200—300 KS ni nova; tega tudi nisem trdil, že zato 110, ker sem bil njen nasprotnik, dokler bo ta Ideja v zvezi z drugimi projekti. Oprijel bi se pa te ideje kot eventuelnega izhoda le tedaj, ako bi prišla pogodba >Elektre« v resno razmišljanje. V tem in le v tem primeru je tudi tak neresen provizorij upoštevati, ako nudi več gospodarske racionelnosti. Znano mi je, da občina v današnjem položaju no moro vršiti nobenih investicij; po mojem mnenju pa v primeru imenovane provizorične razširitve ni treba računati s posebnimi investicijami, nego se da to kriti iz tekočih dohodkov elektrarne. Tudi g. dr. Vidmarju je znano, da se dobi tak provizorij z lahkoto na posodo ali na primerno večletno odplačevanje. Gotovo bi ti izdatki zahtevali manjše gmotne žrtve, kakor leže v previšku zahtevanih cen za kilovatno uro. Posebno zanimiv pa je odstavek, ki govori o tem, da se »Elektra« ne poteza za oddajo toka mestni občini, ko je vendar že celi Ljubljani znano, kako energično je mestni občini ponujal tok g. dr. Vidmar, še bolj naiv-no pa je govoriti, da se »Elektrac edino utrudi« in zaveda dolžnosti, upoštevati javne koristi. Velika bremena, katera je prevzela »Elektra«, gredo le na račun dobičkaželjno-sti akcionarjev tega podjetja. O tem, mislim, ni pri zavedni javnosti nobenega dvoma, in če g. dr. Vidmar to še tako glasno in avtoritativno razglasuje. Našel ne bo ne enega človeka, ki bi to verjel. Če pa on to verjame in če je le iz tega nagiba sodeloval pri ustanovitvi tega podjetja, potem je zavrgel te principe v tistem trenutku, ko je računal, po koliko se mora obrestovati delniški kapital te družbe. Logična posledica tacega naziranja bi tudi morala biti, da privatno gospodarsko podjetje »Elektra« poišče bolj gospodarskega ravnatelja, ki bo v prvi vrsti delal lev interesu družbe, kateri pripada, kar je njegova samo-obsebi umevna dolžnost. Če je pa g. dr. Vidmar res tak velik idealist, kakor poudarja, potem je le to pripomniti, da tacih idealistov ne prenese nobeno privatuo-kapitalistično podjetje. — »Elektra« ne drži energije mestni občini na razpolago zato, ker ji hoče priskočiti v skrajni sili ua pomoč, nego zato, ker ga ne more drugam po tej ceni prodati. Da bi bil tok »Elektre« že danes lahko razprodan, kar trdi g. dr. Vidmar, je gotovo prav nedolžna laž v sili; gotovo se je g. dr. Vidmar sam smehljal, ko je pisal ta stavek, medtem ko so se interesenti, ki so se pogajali z >Elektro«, najbrže bolj glasno smejali. Če bi pa Elektra res že lahko prodala tok, a ga iz velikodušnosti do občine ni, potem zasluži poslovni ravnatelj »Elektre« od svojega upravnega sveta opravičeno grajo, ker je nepotrebno žrtvoval danes tako visoke obresti, če ne drugega. — Oba odstavka glede ponudene cene za kilovatno uro potrjujeta v polnem obsegu točnost mojih prejšnjih izvajanj. Da g. dr. Vidmar ne privošči mestni občini niti kritja njenih režijskih stroškov, nego zahteva, da ga občina po nakupni ceni dalje prodaja konzumentom, ne kaže, da brani interese občine. Če pa v resnici misli, da je ta dedukcija pravilna, mu bo sledil šele tedaj, kadar bo tudi on sam prodajal od »Bergmana« kupljene stroje mestni občini po svoji nakupni ceni. V tem trenutku sem pripravljen korigirati svoje naziranje. Mestna občina mora s to kupčijo sprejeti investicijska bremena, ki ne bodo samo v nabavi trajnega poznejšega omrežja nego tudi za investicije, ki bodo konsumirane v dobi pogodbenih let. Nadalje se naj občina potem odreče tudi kritju vseh režijskih stroškov, samo da poboljša podjetju Elektra boljše obresto-vanje njenega kapitala. Ali ni bolj razumljivo in bolj pošteno, da podjetje, ki tako glasno poudarja svojo požrtvovalnost mestni občini, dokaže to s tem, da žrtvuje kaj tudi materi-jekio in ne samo deklamatorično? Da se v tem pogledu očita objektivnemu kritiku pristranost, mora biti vsaj g. dr. Vidmarju jasno, da mi dela zavestno veliko krivico. Če pa te krivice ne uvidi, potem pade glavni očitek neorijentiranosti le na njega nazaj. Jaz sem popolnoma točno informiran tako glede pogodbe kakor glede vloge, katero igra v tem primeru g. dr. Vidmar. Nasprotno pa on ne ve — ali vsaj tako kaže javnosti — da nisem glede te zadeve v nobeni posredni ali neposredni zvezi s kakimi gmotnimi konkurenčnimi interesi. Kajti družba, kateri trenot-no še pripadam, nima prav nobenega interesa, kako se vprašanje elektrifikacije reši; glavno je tej družbi, da se v Ljubljani ta elektrifikacija v polnem obsegu izvedo in da ima potem elektroindustrija več možnosti za svoj razvoj. Ako danes g. dr. Vidmar tako vehement-no zagovarja opravičenost nastavljenih cen za električen tok, katerega on prodaja, za- kaj je potem isti gospod z velikansko vervo pobijal na znanem shodu v Unionu opravičenost visoko postavljene prodajne cene v znanem elaboratu mestne občine (mestne elektrarne) o rentabilnosti niedvoškega projekta. Eden njegovih tedanjih glavnih argumentov proti višini prodajne cene bi bila ravno trditev, da obrt in industrija ne bosta zmogle plačevati tako visokih cen, kakor jih je predvideval omenjeni račun rentabilitete. Dotično prodajne cene so pa bile nižje, kakor jih obsega ta pogodba. Seveda za g. dr. Vidmarja ne velja danes ono, kar mu je tedaj pomagalo pri konkurenčnem projektu. — Za pouk v »trivijalnih tehničnih stvareh« se moram na vsak način g. dr. Vidmarju zahvaliti; žalibog je ta pouk tudi nadomestek stvarnim argumentom. Ker ni mogel najti res stvarnega odgovora, je to točko g. dr. Vidmar na prečudežno neroden način zavil, toda v taki obliki, da tega odstavka danes najbrže sani g. dr. Vidmar ne razume. Želim odkritosrčno, da bi g. dr. Vidmar v svoji praksi toliko »začetnikov-projektantov« izučil, kakor sem jih jaz že do danes, ali da bi projekti, ki nosijo njegov podpis, bili istotako točni iri popolni, kakor oni, ki nosijo moje podpise. Lahko bi k tej točki še marsikaj povedal, a ni moja navada, biti v polemiki oseben, zato ostavim nadaljne opazke k tej točki. Sam spoštujem svojega nasprotnika; zato se pa ne dotikam stvari, ki bi neugodno uplivale na njega v tem pogledu. Isto pa zahtevam od svojega nasprotnika. Če pa on drugače postopa — tudi dobro, je potem obračun tem lažji. Kadar mi bo potrebno strokovnega pouka, kar se lahko še večkrat zgodi, pa po istega gotovo ne bom šel k vodstvu mestne elektrarne, katero še do danes ni dokazalo, da bi mogel tamkaj kaj najti. V tem pogledu ima tudi g. dr. Vidmar druga mnenja — seveda ob drugih prilikah. Dragevolje se bom pa dal poučiti od g. dr. Vidmarja, ako mi bo povedal kaj novega. Ker do sedaj še nisem imel te potrebe, ni rečeno, da je tudi v bodočnosti ne bo. Držim se tozadevno ljudske modrosti, ki pravi, da nihče ne ve vsega, vsi skupaj pa mnogo. Mogoče velja to tudi za g. dr. Vidmarja. —- Najbolj neokusen je pa odstavek, kjer govori člankar o konkurentu, ki nima uspehov. Ko bi hotel, bi to neokusnost lahko tako ostro zavrnil, da bi g. dr. Vidmar nikdar več o tem ne črhnil. Ne storim tega, ker — kakor gori omenjeno — spoštujem nasprotnika in nočem biti oseben. Poudarjam pa, da o tem razsojajo kompetentnejši faktorji, kar pa seveda ni bilo — žalibog — poročano g. dr. Vidmarju. S tem odstavkom g. dr. Vidmar namenoma zasleduje tendenco, da bi se moj kritičen članek z istega stališča presojalo, kot njegovega. Ne glede na to, da sem popolnoma neodvisen in nestrankarski — ker sem že davno odpovedal svoje odvisno mesto — tudi v tistem odvisnem položaju nisem imel nobene konkurenčne zveze s projektom, ki je podlaga razpravljam pogodbi, kar pa ne more trditi nasprotnik o sebi. Ako sem svoječasno stavil mestni občini v razmišljanje nek projekt, nisem tega storil kot konkurent za svoj projekt, nego sem bil le tehnični zastopnik in posredovalec tretje osebe, ki ni hotela sama napraviti tega koraka in ki me je za to intervencijo zaprosila. Nastopil sem v tej stvari le kot advokat za resno in ugodno ponudbo, od katere ne bi imel nobenega zaslužka. Nasprotno bi pa mogoče od realizacije tega projekta imelo ravno »domače« podjetje g. dr. Vidmarja največ koristi. — Ko že govorim o >domačem« podjetju in ker g. dr. Vidmar tako toplo govori o svoiih domačih podjetjih, naj mi bo dovoljeno, da še v to zadevo malo posvetim. Res je, na elektrotehničnem polju so Jugo-Siemens, Jugo-Aeg-Union, Jugo-Elin, Jugo-Brown Bovery "tuja podjetja, katera so le deloma ustanovljena s pomočjo lokalnega bančnega kapitala. Mislim pa, da je bolj pošteno, da so tudi odkrito deklarirajo ta podjetja z izvirnim tujim imenom kot tuja podjetja, kakor pa, da zakriva »domače« podjetje (Transformator) svoj izvor, ki ni nič drugega, kakor zastopstvo ino-stranskega podjetja. Ako to ne odgovarja resnici potem naj g. dr. Vidmar pojasni, zakaj dobavlja izključno Bergmanove stroje in zakaj se je svoječasno v tem smislu pogajal tudi s tvrdko »Elin«. Pove naj g. dr. Vidmar, zakaj so bili bobni od njega položenih kablov elektrovoda »Elektrec označeni z imenom »Bergman«, in zakaj tvrdka »Bergman« vsakega interesenta iz naših krajev, ki se obrne neposredno na to podjetje, zavrača ua »domače« podjetje »Transformator«. To igrafkanje z domačim izvorom jo zelo neokusno in gotovo avtoritete, kakor jo g. dr. Vidmar, nevredno. Otresti se moremo inozemstva šele tedaj, ko bomo mogli s svojimi produkti no samo blagovno, temveč tudi cenovno konkurirati z inostranstvom. Zakaj se ne ženiramo kupovati žito v Ameriki, ako jo cenejše kot naše banatsko v gotovem primeru? Zato se pa tudi ne bo noben racijonelni ekonom že-niral kupiti stroje v tujini, ako so cenejši, kakor domači, tudi če so iste kvalitete. Prosta konkurenca je bila in mora biti v gospodarstvu vodilna sila, nikdar pa ne le lokalno-patriotični oziri. — Končam z željo, da bi se vsekdar in vsakdo v polemiki posluževal tako lojalne stvarnosti in resnosti, kakor sem jaz do sedaj to prakticiraL Predvsem pa poudarjam, da so me vodili v tej zadevi le resni, objektivni razlogi. Če pa g. dr. Vidmar tega ne veruje, mU bom privatno povedal, kaj me jo še posebno vodilo, da sem napisal tisti članek — to se pravi, kdo me je prosil, da presodim pogodbo in o stvari napišem svoje misli. Varanjo javnosti, omalovaževanja dejstev in neodkrito-srčnega žongliranja ni in ne bo v mojem javnem nastopanju najti. Naznanila. 11 Pevska zveza. Danes 15. t. m. ima PZ sejo ob 5 pop. v Akad. domu. Vabljoni vsi gg. odborniki. — Predsednik. Izpred soiflšča. Spoštuj mater! Tako je poučil sodnik ože-njenega delavca Franceta Zabreta, doma ia Rodič. Možakar je precej hude narave in jo bil že čez 20 krat kaznovan radi raznih nasilnosti. Tudi sedaj sedi v zaporu 4 mesece, ker je pretepel mater in pa neko Skrabarje-vo, ki pri njih gostuje. Ni pa še odnesel mož te kazni, je že padel v drugo. Dne 9. avgusta se je zopet spri z domačimi in je vse po vrsti naklestil. Brata Janeza je zalotil v podstrešju, kjer je kadil. To ga je tako razjezilo, da ga je vsekal po glavi. Ko sta se mati in Skra-barjeva potegnile zanj, je mož mater obrcal, škrabarjevo pa je dregnil in ji izbil en zob. Ker sta se po precejšnjem obotavljanju mati in brat odrekla pričevanju, jo bila zaslišana samo Škrabarjeva, ki je potrdila obtožnico. Zabret se jo zagovarjal z veliko razburjenostjo, gledo zoba pa je irdil, da se je ženi zob že tako majal, da bi ga bila že skoro nekoč pojedla. Tudi se je ugotovilo, da so pri hiši tako žalostne razmere, ker ga baje žena huj-ska proti materi in Škrabarjevi, ki jih težko vidi v hiši. Z ozirom na to je bil obsojen možakar za enkrat samo na 4 mesece ječe. Priložnost je naredila tatu. Mlad fant, po domače Komarjov iz Dežen v brdskem okraju, je opazil, da nosi Janez Ribič, ki je prišel iz Amerike, dolarje in dinarje kar prosto v hlačnem žepu. In preselil se je neki večer iz poda, kjer je običajno nočeval, v hišo, češ da mora drugi dan zgodaj vstati in da na podu lahko zaspi. Ponoči pa je vstal, se splazil k hlačam ameriškega strica in je ukradel iz žepa 5 dolarjev in pa bankovec za 1000 Din. Za dolarje si je kupil samokres, od 1000 Din pa je porabil 1400 K za rame drobnarije in neumnosti. Tatvino 1000 Din je fant priznal, za dolarje se pa ni hotel na noben način uda-ti. Z ozirom na fantovo mladost, izzivalno priložnost, ker še ni bil kaznovan in na njegov, kes je bil fant obsojen samo na 14 dni navadno ječe, vendar pa mu je predsednik zagrozil, da ga bodo pošteno obsodili, če pride še enkrat prednje radi tatvine. Usodna kupčija. Neki podjeten trgovski potnik je čital v »Jutru«, da proda neka stranka na Kodeljevem klavir. Šel je k njej in ji rekel, da ji bo on klavir spečal. Prepeljati ga pa mora v njegovo stanovanje v Ljubljano, da si ga stranke lažje ogledajo. In res jo pripeljal klavir na svoj dom, kjer ga je kmalu nato prodal. Toda premotil ga je denar in namesto, da bi dal denar lastnici, ga je zapravil in jo je oškodoval na ta način za 2500 dinarjev. Obtoženec je priznal, da je porabil denar, ker je bil v potrebi in se je zavezal, da povrne škodo v primernih obrokih. Obsojen je bil na dva meseca ječe, mora poravnati škodo, stroške in 50 Din takse za sodbo. g 104. Dva ljubljanska fanta boljšo meščanske družbe sta se vračala z nedeljskega izleta in sta vstopila v Lescah na vlak. Ker sta bila že kasna, sta vstopila v poseben voz, ki je bil naročen in določen za šolsko izletnike. Ker sta bila malo razposajena, je poklicala učiteljica sprevodnika in se je pritožila* da dva potnika, ki nimata v vozu nobene pravice, nadlegujeta mladino. In vsled tega ja nastal prepir, med katerim se je obtoženi J. M. precej ošabno obnašal. Oštel je sprevodnika z no baš lepimi besedami in so rogal iz uslužbenca, da več v eni noči zapije, kot zasluži on cel mesec. Pri obravnavi pa je ošab-než stisnil glavo v zelje, tajil vse psovke in se je zagovarjal, da je bil izzvan in pa malo »okajen«. Njegov zagovor pa mu vpričo pričevanja sprevodnika in vlakovodje ni dosti pomagal in je bil obsojen J. M. po § 104 na 1000 Din globe, vse stroške in 50 Din talce©, tako da bo ta razposajenost precej draga. — France Kvara, ki sedi v ječi — bil je obsojen na eno leto zaradi bogoskrunstva — je dobil še eno porcijo zraven. Obtožen je bil namreč, da je 3. junija v Lazah, kjer je stopil brez voznega listka v vlak, prav grdo in sirovo ozmerjal železničarja Jerneja Čadeža, ko je ta zahteval od njega vozni listek. Zagovarjal so je s popolno pijanostjo, česar pa ni mogel dokazati. Za to svojo sirovost je bil obsojen še na 2 meseca zapora. — Prav po neprevidnem si jo nakopal precejšnje stroške in sitnosti neki brivski mojster iz Ljubljane. Mož je dobil uradno povabilo, da naj se zglasi na magistratu. To ga jo tako ujezilo, da je rekel dostavljala!, da ne pride in da naj ga vsi skupaj z magistratom vred v uh pišejo. Zagovarjal se je, da ni s tem mislil nikogar žaliti in da se on večkrat podobno izraža in to brez hudobnega namena. Obsojen je bil radi te neprevidnosti na 300 Din globe ali 6 dni zapora in bo moral plačati šo stroške in pa 50 Din takso tako da bo to pihanje precej drago. Gosp o dar s t vo. Hidroelektrlčna centrala žiri-Fužine. Nn Sori pri Fužinah — približno 5 km severno od Žirov — je zgradila Električna in gospodarska družba v Žireh hidroelektrično centralo, katera spada med srednje velike hidravlične naprave s precejšnjim padcem in razmeroma malo množino vode. Vodna moč poljanske Sore spada k vodovju Save in ima v obširnem gorovju te doline zelo ugodne dotoke vode. ' Višinska razlikn med napeto vodo pri jezu in gladino spodnjega odtočnega kanala pod centralo je čisto 22 m. Iz vodnega katastra je razvidno, ua je na mestu, kjer stoji centrala, 10 mesečna voda = 950 litrov, 8 mesečna voda 1700 litrov in 6 mesečna voda 2700 litrov v sekundi. Za podlago projekta se je vzela 7 mesečna voda z okroglo 2000 litrov v sekundi, kar odgovarja pri gorenjem padcu okroglo 500 konjskih moči. Jez je masiven, iz betona, 64 m dolg in 5 m visok ter je ugodno na skali fundiran. Globoki in 3 metre široki dotočni kanal ima neposredno pri 4 m visokem vtoku grobe in fine grablje, pred zadnjimi se nahaja lovilec za pesek z odvodnim poglobljenim kanalom in zatvornico. V jezu, neposredno pri dotoč-nem kanalu sta dve zatvornici po 3 m visoki, ki pri visoki vodi omogočita hitrejši odtok vode in s tem zmanjšata visoko stanje vode nad jezom. Na desni strani je napravljena ribja lestev, katera obenem zavaruje desno rečno krilo. Najinteresantnejši del naprave je 1 km dolgi cevovod, ki se je — v večjem obsegu — pri nas v Jugoslaviji prvič — napravil iz lesa. Cevovod je od določnega kanala, t. j. od jezu do centrale pod pritiskom. Že pri jezu je bilo z ozirom na teren veliko razmo-trivanje potrebno, predno se je našla končno-veljavna rešitev. Še v večjem obsegu je vplivala terenska formacija na položitev trase in na izbero materijala pri cevni napeljavi. Teren obstoja iz rdečega, škrilastega, ilovnatega kamenja, kateri na zraku razpade in se raz-leze, ako se ga odkrije. Sedanjo bregovo jo bilo potrebno kolikortoliko obvarovati in cevovod zato položiti ob vznožju; za cevi se je pa moralo izbrati kolikor mogoče elastičen materijal. Ne samo, da so lesene cevi cenejša, kakor železobetonske ali železne, one so tudi bolj elastične in zato za ta slučaj najsposobnejše. Izbera lesenih cevi je bila na dlani. Posebno, ko je njih izdelovanje prevzela speci-jalna tvrdka, ki garantira za izvršitev in za tako dolg obstoj, kakor vzdrže železne, se je gradbeno vodstvo moralo odločiti za to vrsto cevovoda, upoštevajoč pri tem tudi okolnost, da se more dobaviti potrebni les na licu mesta. Že površen pogled nanje govori z vso gotovostjo, da se bodo te cevi ra Fužinah ravno-tako obnesle, kakor one v nebroj napravah Švedske, Norveško in Amerike. Cevi ostanejo v splošnem odkrite in leže na zravnani planiji. Le na približuo 100 m daljave so položene te cevi na lesenih kozah, ki stoje na betonskih podstavkih. Nadaljna trasa je izpeljana pod potjo k višje ležečim naselbinam; v tem delu je približno 40 m cevi izvršena iz železobetona. Cev prekorači potem potok Sora. Premostitev 15 m široke struge je izvršena iz dveh lesenih mrežnih nosilcev, katere nosita dva betonska opornika. Med nosilca je položena lesena cev. Zadnji del cevovoda pred centralo je zopet lesen in leži pod zemljo. V tem delu je tudi odcep k raztezilniku, ki je tudi iz lesene konstrukcije v obliki kadi, 7 m premera in 8 m višine. Ta raztezilnik je zato napravljen, da se v dolgem cevovodu zmanjšajo vodni udarci, ki nastajajo vsled naglega zapiranja turbine. Ta cevovod konča tik pod poslopjem centrale, ld obstoji: pL iz pritličnega dela 10 X 2.4 m, kjer eta postavljeni dve turbini in sicer: turbina I Izdelek Voith—St. Polten za 1.32 m" na sekundo vode, padec 22 m netto, trajni učinek 300 KS; turbina II izdelek Strojne tovarne in livarne za 0.90 m' na sekundo vode, padec 22 m netto, trajni učinek 200 KS. Turbini sta direktno sklopljeni z električnimi generatorji za 3000 voltov. Pod turbinami se nahaja odtočni kanal, ki je povzročil z ozirom na globino in pritisk vode znatne stroške. 2. V zvezi z zgoraj opisanim pritličnim prostorom se nahaja drugi del poslopja, kateri obsega stikalni prostor, delavnico, magacin in pisarno ter dvoje stanovanj poleg vseh stranskih prostorov. V stikalnem prostoru se nahajajo v prvi vrsti transformatorji za pretvarjanje električne energije generatorjev od 3000 voltov na 10.000, odnosno od 3000 na 380 X 220 voltov, 7. Vsemi potrebnimi pretikalnimi aparati in instrumenti za redno obratovanje vseh priključenih konzumentov. Visoka napetost deset tisoč voltov je namenjena za prenos električne energije v oddaljenejše kraje, kakor n. pr. v Žiri in na Vrhniko, medtem ko služi nizka napetost 380 X 220 voltov za priključek konzumentov v neposredni bližini centrale. Ta del poslopja 8. 5 m v 15 m je enonad-atropen. Poslopje je dobro fundirano, zunanje etene so iz betona, notranje iz opeke; stropovje je deloma leseno, deloma iz železobetona. V ostalem je zgradba v normalni izvršitvi, krita z betonsko opeko, v notranjih delih ometana in pobeljena, samo zunanje stene so ostale surove, neometane, da so se prihranili ti nepotrebni stroški. Tlak v turbinskem in stikalnem prostoru ter v predpro-storih je iz betona, v ostalih delih pa iz lesa. Od 10.000 voltnih transformatorjev prične preko primernih varnostnih naprav daljnovod, ki izhaja neposredno iz pročelne strani centrale. Z ozirom na okolnost, da je bila hidroelektrična centrala od vsega početka zamišljena za preskrbovanje Vrhnike in okoliških vasi z električno energijo in le v majhnem obsegu za najbližjo okolico, jo daljnovod preračunan za prenos devet desetink vse v centrali proizvajane energije na Vrhniko. Da se kolikor mogoče zmanjšajo izgube na 24 km dolgem daljnovodu od Fužin preko Žirov na Vrhniko in da se z najmanjšimi stroški za baker izvede ta daljnovod, se je določilo 10.000 voltov za prenosno napetost. Daljnovod se je izpeljal po progi, ki omo-gočuje priključek vseh vasi do Vrhnike; zato teče daljnovod od centrale mimo Dobračeva neposredno skozi Žiri po prometni poti ob potoku Račevo na Smrečje in od tu preko Podlipe na Vrhniko, kjer konča v glavni transformatorski postaji. Ta daljnovod se vsak čas lahko podaljša v smeri proti Bevkam in Blatni Brezovici ter na ta način priključi še v vse sosedne vasi. Sadna razstava. Vso večjem obsegu nego pri nas so bila prirejeno sadne razstave na Štajerskem in sicer 5. oktobra v Šmartnem na Pakt in v V o j n i k u pri Celju, dne 12. oktobra pa v Braslovčah. Najbolj se je odlikovala po množini in lepoti sadja razstava v Šmartnem, kjer je središče sadjarstva v Savinjski dolini. Kako razširjeno in razvito je sadjarstvo baš v teh krajih in kako se prebivalstvo zanima za napredek v tej panogi, se razvidi iz tega, da so skoro- vsi gospodarji ondotno občine člani podružnico Sadjar, iu vrtnar, društva, ki šteje okrog ISO članov. Ta razstava je imela poleg poučnega tudi trgovski značaj, ker gre predvsem za to, da se spravijo ogromno množine letošnjega sadnega pridelka v denar. V Vojniku so združili s sadjarsko tndi čebelarsko razstavo. Tudi tu so se obe prireditvi obnesli nepričakovano dobro, tnko da so bili zadovoljni prireditelji, razstav-ljalei in obiskovalci. V Braslovčah nas jo prireditev posebno prijetno iznenadila. Tu so pa združili sadjarsko z vrtnarstvom ali bolje rečeno — s cvetličarstvom. Obo panogi sta so tnko lepo spopolnjevali, da jo imel pravi užitek kdor je s pazljivostjo in prevdarnostjo pregledal noštevilne sadne vzorce okrašene z raznovrstnim cvetjem in skupinami rastlin v lončkih. Razstavljenega sadja, vrtnih in poljskih pridelkov in raznega okrasnega rastlinja je bilo toliko, da ste bili napolnjeni 2 veliki šolski sobi. Pa tudi stopnišče in mostovi v I. nadstropju sta bila izredno lepo okrašena. Razstave so je udeležilo nad 90 razstavljaloev. Kar se tiče sadja vobče, nnm je nudila razstava izreden užitek. Zastopane so bile vso boljše pomološke vrste. Nič manj nego 60 krat je bila zastopana kanadka v takih plodovih, ki nič ne zaostajajo za francoskim pridelkom. Tako smo videli še mnogo drugih znanih vrst, precej pa tudi domačih brez pravega imena. Nič manj zanimivi niso biii zelenjadni in cvetlični predmeti, ki so bili v raznih jako okusnih skupinah porazdeljeni med mizami s sadjem in posnmez med razloženimi sadnimi skupinami, tako da je bil opravičen napis «V raj«, ki je bil razpet med dvema mlajema pred vhodom v šolsko poslopje. Po otvoritvi je bilo predavanje o sadnem izboru za ondotui okoliš. Udeležilo se ga je precej sadjarjev in trije sadjarski strokovnjaki. Zo vsestranskem prevdarku o ciljih današnjega sadjarstva se je ugotovilo, da se bo dvignil gospodarski pomen te panoge lo tedaj, ako se bo pridelovalo sadje izključno le za kupčijo. Ta pa zahteva enotno sadje v velikih množinah. Tako sadje se bo pa pridelalo šelo v doglednem času, ako se bo naše sadjarstov temeljito reformiralo. Pred vsem jo treba skrčiti število sadnih vrst in odslej gojiti dosledno lo 3, do 4 vrste, ki rode trdo, pozno zimsko sadje, knkoršno ima veljavo v kupčiji, ki so absolutno rodovitno ln katerih drevje je zdravo In rastno. Po tehtnem prevdarku so so navzoči gospodarji-sadjarji odločili za sledeče vrste: rdeči mašanegar, (Rudolf), bo-bovee, Bnumnnovo reneto ln londonski pe-ping. Popoldne je bilo predavanje o napravi sadjevca, ki se v ondotnem okolišu izdeluje v veliki množini. Zanimanje zo rnstnvo je bilo izredno živahno. Staro in mlado oboh spolov je vos dan dohajalo in vidnim zanimanjem ogledovalo razstavljene predmete. Posebna zasluga, da so je prireditev tako sijajno obnesla, gre pred vsem ravnatelju g. Lorberju. ki je z znnno požrtvovalnostjo vodil vsa dela. Prav uspešno ga je podpiralo ostalo učiteljstvo in posestnik g. Bašnak. K vrtnarski razstavi je največ pripomogel veleposestnik in sadjar g. Ivan Omak iz Gomiljskega. • • • gleški funt 316.700, francoski frank 3.685, lira 3080, dinar 997, češkoslovaška krona 2102. Praga. — Devize: Lira 148.—, Zagreb 48.20, Pariz 178.—, London 152.80, New-york 33.95. g Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 10. t. m. 1924 se je pripeljalo 464 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad Din 87.50—187.50, 7—9 tednov stari komad Din 225—275, 3—4 mesece stari 300—500, 5 do 7 mesecev 700—750, 8 do 10 mesecev 875 do 950, 1 leto 1250—1750, 1 kg žive teže 16.25 do 17.50, 1 kg mrtve teže 23.75—27.50, koze komad 125—225. g Jugoslovanska trgovska zbornica v Budimpešti. Iz Budimpešte javljajo, da je bila tam pred nekaj dnevi ustanovljena jugoslovanska trgovska zbornica. g Izredno zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Izredno zborovanje centrale industrijskih korporacij se bo vršila koncem tega meseca ali v prvih dneh prihodnjega meseca. To zborovanje je bilo prvotno določeno za mesec december, sklicati pa se je moralo zaradi težke situacije, v kateri se nahaja industrija, že sedaj. g Avtomobilska izložba v Zagrebu. V Zagrebu se je v soboto otvorila avtomobilska izložba, katera po poročilih zagrebških listov izkazuje zadovoljiv rezultat, ker obiskovalcev kakor tudi resnih kupcev da je dovolj. Kupčije so se že začele sklepati. g Državni premogovniki. Oddaja premoga iz državnih premogovnikov je zadnje čase zelo nazadovala. Vzrok leži v tem, da privatne tvrdke niso redno odplačevale kreditov, ki so jih uživale. Ko je nastopil novi trg. minister za trgovino in industrijo, je našel dolgov v skupnem znesku 87 milijonov dinarjev. Sedaj je odredil, da se morajo odobriti krediti samo ob prvovrstni bančni garanciji. g Legalni inozemski račun v Avstriji. Z ozirom na to, da je v Avstriji z nekaterimi državami vzpostavljen denarni promet s poštnimi nakaznicami, je odredila avstrijska Narodna banka, da morejo oni, ki se bavijo s trgovino z devizami, priti do svobodnih inozemskih terjatev tudi na ta način, da se bodo vsi iznosi, ki so prišli iz inozemstva po poštni nakaznici, odobrili računu pošiljatelja ali po njegovem nalogu kakemu drugemu legalnemu računu inozemca. g Povišanje glavnico pri >Banco Commer-cialo«. Iz Rima poročajo, da je >Banco Com-niercialet sklenila zvišati svojo delniško glavnico od 400 na 500 milijonov lir. g Promet v tržaškem pristanišču — V tretjem tromesečju t. L, ki obsgga mesece: julij, avgust in september, je prišlo v tržaško pristanišče 845 ladij s 740.804 tonami, odšlo pa 1751 s 1.463.537 tonami. Uvozilo se je blaga 394.180 ton (od lega premoga 183.757 ton), izvozilo pa 186.686 ton (od tega premog 1767 ton). Skupni blagovni promet je torej znašal 580.8G6 ton. Od 1. januarja pa do 30. septembra t. j. v teku 9 mesecev je uvozilo in izvozilo iz Iržaškega pristanišča 4822 ladij s skupno tonažo 4.126.709 ton. Navedene ladje so vkrcale 718.104 tone raznega blaga, izkrcale pa 718.104 tone blaga. K temu je treba prišteti še promet premoga, ki je dosegel 458.316 ton. Celokupni blagovni promet tržaškega pristanišča je dosegel 2,245.829 ton. g Inozemski računi pri poštni hranilnici na Poljskem. S 5. septembrom t. 1. prevzame poljska poštna hranilnica vplačila v gotovini kakor tudi prenose na čekovne račune od oseb in tvrdk, ki imajo svoje sedeže v inozemstvu in sicer do višine 100 zlatov. Zneski nad 100 zlatov. Zneski nad 100 zlatov se morejo prevzeti samo na podlagi predpisov o deviznem poslovanju. g Produkcija sladkorja v Franciji. Letos je zasajenih s sladkorno peso v celi Franciji 200.000 ha, napram 210.000 ha v letu 1914. Medtem ko je znašala produkcija sladkorja v prošli kampanji 445.000, se računa v tekoči kampanji na donos 700.000 ton. Ker znaša poraba sladkorja v Franciji letno približno 800 tisoč ton, bo morala Francija še ca 100.000 ton uvoziti in to večinoma iz svojih kolonij. g Najconcjše Sino namizno sadje vseh vrst vrst v večjih in manjših množinah se bode prodajalo o priliki sadnega sejma, kateri se bo vršil v dneh 18., 19. in 20. oktobra na prostoru velesejma v Ljubljani. Borze. 14. oktobra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 3.0850-3.1150 (3.0175 do 3.0475), London 319.50-322.50 (313-315), Newyork 69.75-70.75 (68.85-69.85), Pariz 3.6750-3.7250 (3.576-3.626), Praga 2.0995 do 2.1295 (2.0735-2.1035), Dunaj 0.0993-0.1013 (0.098-0.00998), Curih 13.50-13.60 (13.35 do 13.45). — Tendenca zelo čvrsta. Narodna banka je v vseh devizah intervenirala. Po borzi tendenca dalje čvrsta, trg brez blaga. Curih. Belgrad 7.45 (7.45), Pešta 0.006750 Berlin 1.2350, Italija 22.85 (22.77), London 23.4250 (23.40), Ne\vyork 521.50 (521), Praga 15.45 (15.475), Dunaj 0.007350 (0.00734) Bu-karešt 2.80, Sofija 3.80. Dunaj. — De v i z e : Belgrad 1006, Budimpešta —, Kodanj 12.480, London 318.500, Milan 3102, Newyork 70.935, Pariz 3.722, Varšava 13.570, - .Valute : dolarji 70.4G0. an- VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posojilo iz leta 1921. 64 (blago), Celjska posojilnica d. dn Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—233, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916—922, Slavenska banka, Zagreb 96 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—152, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 385 (blago), Združene papirnice Vevče 120 (blago), 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske dež. banke 17.50 (blago), 4 in pol odstot. zadolžnice Kranjske deželne banke 88 (blago). Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 108—109, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 109—110, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 55—56, Jugoslavenska banka, Zagreb 102—105, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 94—95, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 90—93, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 725 -745, Našica 58, Guttman 670—700, Slavonija 62—65, 7 odstot. drž. inv. posojilo 62.50 do 62.75, vojna odškodnina 112.50—113. Dunaj. Alpine 292.000, Greinitz 135.000, Kranjska industrijska družba 560.000, Trboveljska družba 383.800, Hrvatska eskomptna banka 112.000, Leykam 105.800, Jugoslovanska banka 97.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. > banka 53.000, Mundus 700.000, Slavex 180.000, Slavonija 63.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukove deske, nepar-jene, I. in II., od 2 m naprej, 27, 38, 50, 60, 70, 80, paral, na živ rob rezan, fco meja 950, testoni lanske sečne od 2.25 m, 20 mm, od 10 do 29 nun media 22 cm, lepo izdelano blago, pravokotno odčeljeno, fco meja 600, smrekovi ali jelovi plohi, paralelno, ostrorobno obrobljeni, 12 m dolgi, 30 cm široki, 65 mm debeli, fco meja 865, hrastova drva, suhe, .1 m dolžine, foo nakladalna postaja 4 vag. 23, 24, zaključek 23, oglje Ia, vilano, fco meja 115. Bouls hrastovi, fco nakladalna postaja 1300. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 380, pšenica bačka par. Ljubljana 425, koruza bačka, par. Ljubljana 330, oves bački, par. Ljubljana 320, la-neno seme, par. Ljubljana 685, pšenična moka bačka, bas. O, fco Ljubljana 615. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 475, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 430, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 350. Prosveta. pr Tržič. V nedeljo 12. t. m. je Tržič prvikrat poslušal cerkveni koncert. Sieer je v dobi cerkvenih koncertov stopil žo malo pozno na pozorišče, a vendar je bolje tudi pozno, kot pa nikoli. Zbor je štel 8 sopranov, 7 altov, 4 tenoriste in 5 basistov. Torej srednje velik zbor. Pevovodja mu je g. Martin Železnik. Pri koncertu jo iz prijaznosti pri-skočil na pomoč g. dr. Kimovec. Jedro sporeda so tvorile slovenske cerkvene pesmi Zastopani so bili vsi sodobni večji sklada-telji. Kimovec (»Brezmadežni«), Gerbic («Ave Marija), Klemenčič (Kraljica vigre-di«), Hochreiter («Marija Pomočnica« in »Med nami Jezus bivaš«), Sattner («0 najsvetejša hostija«), Premrl («Srre preljubez-nivo«) itd. Novost so bile skladbe M. Želez-nika: duet «Kraljica si«, ženski tercet «Češ-čena Marija«, sopranski samospev «Mati božja«, zlasti pa Božična kantata« za orgije, sopran solo in mešani zbor. »Kraljica si« in «Mati božja« sta zelo ljubki in učinkoviti skladbi — škoda, da je sopranski samospev vdušila spremljava —, »Božična kantata« pa vsebuje zelo mogočen in veličasten mešani zbor. Vendar so nam hoče zdeti nekam raztrgan po samospevnih vložkih. Zbor je na svoji razvojni stopnji rešil svojo nalogo zadovoljivo, Da ga čaka še težka pot proti višku, nam jo postalo jasno koj pri prvi točki. Vrh tega je visela cel večer zlasti na ženskem zboru neka pritajena teža, ki mu kar ni pustila do polnega razmaha. Posebno se je to nekam mučno občutilo pri ženskih zborih. Šelo v zanjih dveh točkah in v «Božični kantnti« so so povzpeli v svobodnejši razmah. Morda je temu kriva tudi poševna pozicija ženskega zbora tako, da so šele od stransko 6teue odbiti glasovi doneli po cerkvi. Pri prvih točkah jo očividno imel prste vmes tudi začetni dolirij. Posameznosti bi predaleč zavedle, naj poudarim samo par splošnih stvari. Zrvo slabost je izdal zbor s prepovršnim poudarjanjem značilnih zlogov, resp. ritmičnih vda-rov. Niti taktirka jih nI mogla v povoljnl meri izvabiti. Pod to slabostjo je zelo trpel splošni vtis Hochreiterjeve »Marije Pomočnice«, Gerbičeve «Avo Marije«, Žoloznikove »Kraljica si«. Tudi sem v toh pesmih pogrešal malo več življenja v tempu. Pri basih sem želel več dinamične fineso zlasti v »Božični kantati« in Schvvabovi <■ Zdrava Marija«! Drugo slnbost sem nnšel v toni, da zbor ni navajen poti natančno po taktirki ali dirigentu. Tnko je tudi mojstrsko dirigiranje g. 1 dr. Kimovca le prerado ostalo broz zadost- nega odmeva. Je pač tudi v tem oziru treba 6talue vežbel Vsled te slabosti je trpela mestoma preciznost v začetkih in odnehljajih, n. pr. v »Božični kantati« in Sattnerjevi «0 najsvetejša hostija« ter v Premrlovi *Srco preljubeznivo«. V tem oziru so bolj prizadeti moški glasovi kot pa ženski. Ta pa tam je vdarila na dan tudi razcepljenost glasov, u. pr. v basu pri »Božični kantati«, tenorju pri Premrlovem «Srcn...», v altu pri »Kraljica si!« No, zlitost glasov pride sama posebl s skupnimi vajami! Vendar sme biti zbor kljub tem nedo-etatkom ponosen na svoje delo. Klemenči-čevo »Kraljica vigredi« ali Hockreiterjovo »Med nami Jezus bivaš«, s Premrlovo »Srce preljubeznivo« ali Zelozuikovo »Božično kan-tato« lahko brez skrbi stopi med prve zbore. Kot Bollstinji sta se odlikovali gdč. Marica Kocjančič ln gdč. Tončka Slabž, slednja s rvojirn mehkim glasom, ki se ji je tudi že dokaj okrepil. Obrne naj vso pozornost zlasti na dihalno tehniko in nastavo ust (izgovarjava «a*!), pa jo čakajo še dokaj lepši uspehi. Gdč. Kocjančičeva se odlikuje s svojim tein-nosrebrnim glasom. Dinamika ji ne dela te-šav, poje z notranjim umevanjem. Zelo pa naj pazi na črko »r«! Za gdč. Mici Ahačič, je bila vloga v »Kraljici vigredi« kakor nalašč! Ponosen življenja polu alt. Skoda, da je malo tremolov prišlo vmes. Cerkev je bila vsa zasedena. Znak, da farani vedo ceniti požrtvovalni trud cerkvenega zbora, trud za vedno večji napredek v glasbi. Prvi korak je storjen! Zdaj pa krepko naprej na kljub vsem nedostatkom! Korajža jrelja... Etič. pr Ksaver Meško, Listki. Splošna knjižnica št 26. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. ,144 strani. Cena brofi. Din 18, vez. Din 24. — Baš, ko poteka 50 letnica našega priljubljenega pisatelja-pes-nika je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne pod skupini m nasl ovom »ListkS« zbirka Meškovih novelic, črtic in profilov. So to drobni in topli pesniški izlivi mehke Me-škove duše, male dragocene sličice in skice, napisane z nežno roko in v onem bleščečem stilu, vsled katerega je baš Meško med slovenskimi pisatelji postal tako priljubljen. Večina njegovih črtic izvira iz časov Meškovega bivanja na Koroškem. Njemu k srcu prirašče-ni Koroški je postavil Meško baš z nekaterimi teh črtic krasen in trajen spomenik. — V drugem delu svojih »Listkov« podaja Meško profile nekaterih naših zaslužnih mož, med temi Aškerca, Gregorčiča, Ant. Medveda, Ve-rovška itd., v katerih z nežno roko, a popol- noma objektivno sega v globino duš teh naših odličujakov. pr Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. L deL Druga predelana in pomnožena izdaja. (Pota in cilji 5. in 6. zvezek.) Ljubljana 1924 Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cema boljši izdaji Din 75, slabši Din 60, poštnina 2 Din več. Umilm gledališče v LJubljani. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. 15. oktobra, sreda: Cyraao de Bergerac. Red F, 16. oktobra, četrtek: Finna P. B. Red B. 17. oktobra, petek: Paglavka. Red E. 18. oktobra, sobota: Moč teme. Red C. 19. oktobra, nedelja: Sestero oseb išče avtorja. Izven. 20. oktobra, ponedeljek: Paglavka. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 15. oktobra, sreda: Zaprto. 16. oktobra, četrtek: Majska noč. Red A. 17. oktobra, petek: Rigoletto. Red D. 18. oktobra, sobota: V vodnjaku. Cavalleria rusticana. Red B. 19. oktobra, nedelja; Carjeva nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah, 20. oktobra, ponedeljek: Zaprto, ŠESTERO OSEB IŠČE AVTORJA. (Sobotna premiera v drami.) Pirandellova »nedonošena« komedija je zmes resničnosti in pisateljske domišljije; da jo je lahko utelesil, jo je postavil na gledališki oder, prizorišče čudežnega življenjal K navadni skušnji stopi med gledališke igralce šest oseb in njihov vodja, oče, prične strastno prigovarjati režiserju, naj jim da vsaj on možnost, da zaigrajo dramo svojega medsebojnega ednošaja, ko jih že avtor ni hotel, niti mogel »donositi«. Spočetka ga stvarni gospod odločno odkloni, ko pa začuje odlomke njihove zgodbe, se mu zdi stvar zanimiva in izvedljiva; povabi skupino, naj zaživi v svoji tragediji, ki jo družina preko mnogih konfliktov z »realnostjo« gledališča in med sabo, za hrbtom kulis in pred družbo igralcev tudi do-igra. Oče se je po daljšem zakonu odločil, dati svoji ženi svobodo, ker je videl, da jc priklenjena na usodo njegovega tajnika. Tajnik umre in žena pride z otroci v bedo. Pastorka si more služiti kruh in na teh potih prde v roke očimu; po njenem vplivu se vrne družina v očetovo hišo. Tu pričenja oni odstavek, ki ga osebe še niso preživele. Starejši fant je cinik in samotar. Ko hodi po vrtu, zagleda malo sestrico, kako se potaplja v ribniku in jo hoče rešiti, za drevesom pa zagleda prežečega brata, kako buli v utopljenko in se v istem trenotku ustreli. To so posledice sinove sepanranosti na podlagi njegove »legitimnosti«. Osebe odidejo zopet v temo. Igra je pisana napeto in frapira z nenavadnimi dogodki. Odpira pogled v literarno ustvarjanje, v porajanje posameznih oseb in značajev, ki jih je treba šele okrniti, da tvorijo umetniško celoto. In razmerje do odra in igralcev! Tu pove Pirandello par resnic, pa ne g pridigarskimi stavki režiserjevimi, ampak s celo situacijo. Konflikt med navadno resnico in višjo resničnostjo v umetnini je dobro podan in prav zato ga ni mogoče razločevati. Režija g. Šesta je bila točna in polna razumevanja za avtorjeve namene. Ritem igre, kakor tudi uglajenost in sigurnost posameznih scen daje predstavi lepo prednost pred ostalimi letošnjimi. Med »igralci«, ki smejo topot nastopiti s svojo lastno zunanjostjo, se nobeden ni pregrešil z ničemurnostjo; krasni oderski postavi sta g. Danilo in g. Levar-Vlogo pastorke - blodnice je igrala ga. Na-blocka pri reprizi manj kričavo, kot pri premieri; njena slovenščina pa je mučna za občinstvo. Dober v maski je bil oče, g. Rogoz. mor hoče?« »Ali je prišel tisti hip, ko je zdrknil ob navpični stenk, tako piše prijatelj ponesrečenemu dr. Jugu v spomin, »ali si prišel zopet do noevga spoznanja? Ali je gledal nato končni resnici v obličje, za katero je tako blazno hitel vse svoje življenje?« Upajmo zares, cla je, kajti bogo-iskatelji smo vsi, v prvi vrsti turist, ki med skalovjem prisluškuje tajinstvenim odmevom pridige na gori in glasovom davno umrlih prerokov, ki še vedno trepečejo med šušljanjem vetra, grmečimi plazovi in sinfonijami padajočih voda. Štiri dragocena življenja letos položena na žrtvenik Triglavu, pa naj bodo glasen memento nam živim, gore s silno ljubeznijo ljubečim, da nad to ljubeznijo mora vendarle še kraljevati druga ljubezen, neprimerno bolj dragocena in ta je do malega našega rodu, ki mu je izguba vsakega življenja silovit udarec in do Boga, ki edino razpolaga nad nami. Opazoval sem turiste letos in druga leta, ko smo imeli mašo na prostem, kakor na Vršiču, v prelepi zeleni kapelici, vsej okinčani s planinkami, murkami, rododen-dronom in drugimi cvetkami. Marsikak sivolas inteligent, ki morda doma stoji pred allarjem z zagonetnim nasmehom sfinge, je imel gori na vrhu v obraz vklesan markan-ten cel »čredo Domine«, verujem Gospod. Prelep v resnici je milanski duomo zlasti ko stojiš na vrhu v šumi čudovitih, vitkih in gibkih stebričkov v nebo kipečih, ki vsak ti kliče: Kvišku srce! A kaj je milanska stolnica vspričo gotskih velikanov kakor: Špika, Škrlatica, Prisojnik, Mojstrovka, Ciprnik in drugih, ki nam čuvajo »Pre-čudežni stolp«, altar na Vršiču, ko se zbiramo leto za letom tam k pocaščenju umetnika, ki jih je pričaral na naša tla? Ko sem se vračal po široki vojaški cesti, ki je tako-rekoč podsuta s kostmi ruskih trpinov, ki so jo gradili, je sedel pri kapelici v ruskem slogu, nahajajoči se nad Roseggerjevim križem ruski beguncc prideljen carinarski Njegova igra zadostuje za pripovedovalni dej vloge, v »resničnih« scenah pa premalo stopnjuje. Mater je igrala ga. Šestova. G. Skrbin* 5ek je ustvaril v sinu resno figuro, le glasovno ji je bil tuj. Izvrstna domislica je zvoi-dnica g. Medvedove. Številno občinstvo ja pri obeh predstavah igro in igralce živahno pozdravilo. M. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA1 priporoča za mesec november (vsi svetniki, verno duše, zahv. nedelja) sledeče skladbe: Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor, Part. Din 10.—. (Lahke in lepo skladbe.) Foerster, To Deum op. 18 za mešani zbor. Part. Din 4.— glasovi po 50 para. Gorble, 12 tantum ergo za mešani zbor. Pari Din .12; glasovi po Din 4. (Lahki in me-lodijozni napevi). Hladnik, Osem tantum ergo za mešani zbor in orgle. Part. Din 10. Hladnik, Requiem op. 52 za en glas in orgle Din 6. (Lep in lahek.) Nedved, Bone Deus za bariton solo in orgle; Din 6. (Motot poraben kot ofertorij, posebno za Gospodovo praznike; zelo lepa skladba.) Premrl, pesmi svetnikov za mešani zbor. Part. Din 12, glasovi po Din 6. Premrl, Requiem za en glas in orgle. Din 14. (Zelo lep in primeren rekvijem.) Premrl, 12 Tantum ergo za mešani zbor lir orgle. Part. Din 12. Sattncr, Svetniške pesmi II. za mešani zbor. Din 10. (Obsega tudi lep napev od praznika vseh svetnikov.) Sattner, Te Deum za mešani zbor tn orgle. Part. Din 6; glasovi po Din 1. (Veličast-. na in lepa skladba.) službi in otožno je plulo v mrak, ki sc je dvigal iznad Pišence: Volga, ruskaja reka Nje vidala-1 ti padarka ot donskova kozaka? Darila donskih Kozakov in ostalih ruskih trpinov naši zemlji? Njihove kosti, njihova trupla, ki gnijo pozabljena, poho-jena, razpadajoča, kakor razpada ona lepa kapela, spomin na strašne dni in kakor razpada naša narodna čast, naš ugled in sloves, ko pripuščamo mirne krvi, da Italijani, naši mejaši prihajajo na naše ozemlje po zemske ostanke junakov, da jih potem iz-roče raznim državam, ki po njih povprašujejo, ker mi za take bagatele nimamo nei časa ne denarja. • Povej mi odkrito,", me pobara ob nek? priliki, ko sem ves izmučen od kolesarjenja in hribolazstva, počival pri gorskem starosti, našem ljubem Aljažu, »kaj se ti zdi, jcli ,da imam jaz prav, ko trdim, da je ni doline nad Vrati?« »Hm,« sem dejal, »to je večni spor med teboj in rateškim gospodom za Planico. Kranjskogorski pa trdi, da obe dolini poseka Pišenca, oboževatelji Stola in okolice pa se silno potezajo za Zelenico, ki se razteza med Nemškim vrhom in Begunjščico. Kako naj razrešimo ta problem? Komu prednost? Ne zameri gospod svetnik,« sem dejal, »zdi so mi, da nad vsemi kraljuje biser, ki je sicer s silo nam bil odtrgan, ki ga pa ves fašizem nikoli h naše zemlje slovensko Izruvati no bo mogel in to je prelepa trentarska dolina, ki prekaša prav vse. Tako divjeromantična, tako božanstveno-naravna, tako sveže-nedotak-njena je, da bi jo celo Švicarji, če bi mogli, nemudoma odnesli v njihov planinski raj. Ona je kraljica vseh dolin in njena dvorna dama je Gregorčičeva ljubljenka, zeleno-modra Soča, reka naših solz, naše krvi, pa tudi našega ponosa in naše nade. (Daljej Pravo 1111 je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime „SClSl(l!l" in na znamko ,,Je!eiT! .................................................................... Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga na veSeirgevlno manufakturnega blaga | 3 podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. | kjer sc morete osebno prepričati o najnižjih cenah i in vrlo solidni postrežbi. NA DEBELO I NA DEBELO I II liiimiinmuiHnismiiiiiiiiiiiinnnniiniiiiiitiiniiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiHiiiiBI 6 za inserate csne i Velika zaloga šivalnih potrebščin modnega nakita, svile, baržuna i. t. d. pri IL Šinkovec nosi l Soss Ljubljana, Mestni trg 19, šivilje ia krojači znaten popust S Ss pošilja dnevno po pošti! Fran Bonač: S strmih gora na morje. Pesem labudnica staremu šolskemu tetu je bila odpeta, prelepa cesta gorenjska vsa svatovsko okrašena, odprta na stežaj. Kolo in turist pripravljena. V nekaj urah je premeril jekleni konjiček 75 kilometrsko razdaljo med Ljubljano in Dovjem: Naprej in naprej, Goethe bi dejal: »immer zuk, da ti brzi pred očmi gora in plan, šuma« in livada, ponosni dvorec in skromna hišica, brhki potoček in široki veletok. Film dolg in prelep, ki ga suče roka nebeškega Mojstra. Naprej, da se ti širijo pljuča, jeklene mišice, poje in vriska duša, da srkaš vase s prostim vzduhom vred zdravi sok naše zemlje in da postaneš za vsaki hip vetra in vsako bilkico trave tako dovzeten in ves prežet božje narave kakor veliki svetnik iz Assisija. Svoboden in prost v svobodni, prosti naravi, no rabiš nobenega voznega reda, nobenih modernih priskutnih fraz, nobenega klanjanja, nisi nobenemu napoti: narava in Bog je tebi vse. Sicer nam je bil letos Jupiter Pluvius neusmiljeno krut, pa kljub temu se ga nismo ustrašili in smo mu povsod trdovratno kljubovali, bodisi da nas je klestil po triglavskem pogorju, bodisi da se nam je krohotal po sivem skalovju Mojstrovke ali nas omamljal z ognjenimi strelami proti izviru.Soče, ali pa nam pošiljal ledena zrna v hrbet, ko smo na terasastem hrbtišču rateške Peči (1509 m) sinovi Jugoslavije, Avstrije in Italije, ob kilometrsko dolgih makaronih ter iskreni chiantiju ob pohlevno mrmrajočih žgfmcih v pastirskem kotlu in poskočnem brinjevčku ter emen-dolčanu med seboj čudovito lepo fraterni-zirali in pravzaprav bili vsi enoglasnega mnenja, da, »in barba a tutti i diplomati«, (tako je dejal Italijan) spada puška in sablja v ropotarnico, v življenje pa plug, pero, knjiga in svobodna besedu, onih ki delajo, ne pa onih, ki ob šampanjcu in z demi-mondkami, odločujejo usodo sveta. Poslušen in zvest si mi bil, konjiček moj jekleni vsigdar in povsod, čeprav si pod ono ogromno skalo o vintgarskih tes-neh, prepodil vile blejske in gorjanske, ondi rajajoče, ko so tebe neobičajnega gosta zazrle; poreden si bil, po si strašil planinske krave in meketaioče črede na Mrzlem Studencu in po tisti stezici, ki vodi potem na Koprivnik malone v omedlevico spravil starko, ki še nikoli take »mašine« ni videla, da je prekrižajoč se in milo tožeč, nemudoma izginila v goščavo. Trikrat sem letos v imenu Aljaževega kluba tebe naskočil sivi naš orjak Triglav in se sprehajal, zadivljen po tvojih par-ketih. 9. julija smo na Kredarici imeli poroko. Ženin turist, nevesta planinka sta oba ozaljšana z gorskimi cvetkami, pred altarjem naše ljube triglavske Gospe, med gromom in bliskom, rekla sakrosankten: »da«. Kako živo smo se pri tem spominjali na neko drugo goro, daleč, daleč na vzhodu, kjer je tudi med šviganjem ognjenih kač in vsej sili nebeških baterij govoril v sivi pradavnini nek glas: »Jaz sem Gospod tvoj Bog« in vklesal v trdovratna človeška srca za vse veke one postave, ki doprinašajo, če se izpolnjujejo, človeštvu trajen mir in srečo l Kaj vse govori gora človeškemu srcu! Ozrl se popotnik, ko prideš na Dovje proti oni skupini napram Triglavu, ki ga tvorijo vrhovi: najmanjši do vedno večjega ter naj-j višjega in povej mi, ali se ti ne zdi da ti vrhovi vprav drastično predstavljajo naše življenje? Otročja doba, mladeniška, zrela moška, sivi starec. Na vrhu starca stolp, varno zavetje pred ostro burjo življenja, stolp našega dejanja in nehania: križani Bog! Koj nato strašna severna stena, ki drži v prepad, v kaos, nirvano, v »ignora-mus«, v spredaj se vetrovom,naj gre ka- MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica Din 1'SO al! vsako beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Mesarski VAJENEC se sprejme. - Poljanska cesta št 55, Albert Zabjak. 6422 1 Dekorac. tiivan (SPALNI) se proda. - Ljubljana, Kongresni trg štev. 3, I. nadstr., desno. 6412 Zimski POVRŠNIK moderno izdelan, primeren za dijaka, ceno naprodaj. — Poljanska cesta št. 23, pri A. Vrbincu, krojaču. 6423 Kot učenca v trgovino z meš. blagom želi oddati trgovec svojega sina. Cenj. ponudbe se prosi pod »Pošten« št. 6426 na upravo. Vrtnarski POMOČNIK za vzgojo cvetja in zelenjave, neoženjen, dobi takoj službo. - Ponudbe s prepisom spričeval naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod št. 6425. MLAD URADNIK vešč knjigovodstva in korespondence v slov., nemščini in srbohrvaščini, dosedaj na vodilnem mestu, želi iz zdravstvenih razlogov svoje dosedanje mesto na štajerskem ovvustiti in išče službe v Ljubljani, najraje pa na Gorenjskem. Izpričevala in reference na razpolago. Nasloviti je ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6404. l/rnVnj izučeni v pokri-IVI UV!jl vanju z umetnim škriljem, se sprejmejo. -Zglase naj se v pisarni STAVBNE DRUŽBE v Ljubljani, Levstikova ulica. 6409 HARMONIJ se poceni proda. Lenarčičev sistem na 6 registrov in 5 oktav. Trpežen in zelo dobro ohranjen. Ludovik PETER-L1N, organist v Smledniku pri Medvodah. 6408 POSESTVO v bližini Vojnika, krasna lega, ob drž. cesti, 18 oralov veliko, polje prvovrstno, gozd za sekat, lepo gospodar, poslopje, se iz proste roke proda. - Več se izve v upravi lista pod štev. 6402. želod, bukov žir, borove in jelove STORŽE, hrastov mah, lipovo seme ii% vse druge gozdne in poljske pridelke, kupuje po najboljših cenah tovarna »GOBAN« d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85 - Telef. iut. 924. POZOR! POZOR! Plačujem dobro za stare OBLEKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — DRAME Martiu, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. Iščem STANOVANJE, obstoječe iz sobe in kuhinje v pritličju ali v podpritličju, v mestu ali bližini mesta. Ponudbe na upravo tega lista pod »Stanovanje«. 6427 služba"ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje v JurHoštru na Štajerskem. Plača primerna. Služba se nastopi 3. nov. t. 1. — Župni urad Jurklošter. -Cerkveno predstojništvo. Novo zidana eoonadstropna ogelna hiša na prometnem kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. . Ponudbe on stavbenika JANDL » Ljutomeru. Prnrfa m p?a"'ra<^ p°* I I UUd manjkanja prostora kompletna POSTELJA z 2 čevljar. POMOČNIKA se sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Flach, Bcvško, Trbovlje I. Halo! Plačam najboljše cene za STARE OBLEKE, PERILO ČEVLJE itd. . A. JI IRF.ČIČ, Sv. Jakoba nabrežje štev. 31. 2 GOSPODIČNI iščeta primerno cflfafl v mestu. — jsb^ OUJiU Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »URADNICI«. Zaradi onnstitve trgovine se v manufakturno-modni trgovini JOS. BEDRAČ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, prodaja, dokler traia zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ccuk 6399 ... nuilipiciUH 1 ■ UL-JH /. nočno omarico, D1VAN in 2 STOLA, vse dobro ohranjeno, preprosta OMARA za obleko, kopalna banja, zimska pelerina in suknja. Na-slov v upravi pod gt 6390. Elektrotehnično podjetje ALOJZ ARHAR in drug Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 47 prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 5695 V narodnem domu v Mariboru pri novem gostilničar. Osetu je zopet zbirališče Slovanov vseh strank. Prvovrstna kuhinja in pristne pijače. Spre-se tudi abonenti na 6329 jemajo hrano. Družabnik (-ica) k dobro vpeljani trgovini z mešanim blagom na deželi se IŠČE. Potreben kapital od Din 70.000 naprej. Samske osebe imajo prednost. Ponudbe pod »Solidna moč« na upravo pod štev. 6305. Ilp&nlro poštenih staršev UUGlElUl želi v trgovino z mešanim blagom. • FR. GORSE, Dravograd. 6346 Modni salon M. Sedej Sir nad Prešernova ul. palača Mestne hranilnice priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov Žalni klobuki vedno v zalogi Najnižje cene! Solidno blago i ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. KryigoysznBca T. D. v (LJUBLJANI Kopitarjeva ulka 3/11. ra najnovejši inud£'< iz o snadnsizi sa.omi Točna postrežb! sfflligne cene I Tr&ovellshi drva premog hohs mig cSKl premog slezilshe biihete dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 220 PlaCtlo tadl na ebroke. GOBE in FIŽOL kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, VColfova ulica 12. P. n. CM i opozarjamo, da so zopet do- : j speti najboljši šivalni stroji ] i in kolesa \ | „GRITZ$ER" | : V VSEH OPREMAH : : za rodbinsko in obrtno : : rabo. Istotam vseh vrst : : čevljarski stroji ..AdlCr" : i kakor: cil nrter, levoročni : in kr jaški. : ! Pouk v v r, i. e n ! Il ter i l hrnanilu pciisa m \ \ nogavic lštoianie| brez- : j ptačno edino ie pri: [ ! los. Peteline, Ljubljana j • blisu Prešernovega spornem- ■■ • ka ob vodi. Popravila sprejemamo. : INSTRUKCIJE v ITALIJANŠČINI daje za Sojetnike po zmerni ceni ščino popolnoma obvlada-joči uradnik. Naslove re-flektantov sprejema uprava pod šifro »Italijanščina«. Nova VILA z velikim vrtom, v mestu, ae proda za 372.000 Din. Dopisi pod »Takojšnja vselitev« na upravo »Slovenca«. NAJBOLJŠA NAJCENEJŠA NAJUSPEŠNEJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. Franc Erjavec »pri rlati lopati" trgovina z železnino Ljubljana, Valvasorjev trg 7 (pr*1 H&mmersehmldt) priporoča itoJo borato n. logo rarrorrstne «e'nnlse ter tut"! prvovrstni dalmatinski ..Fortland —nent" po nlskl cenL Kdor pride v Maribor, naj ne zamudi obiskati mojo trnovi "o z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stepeno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se! A. VTCEL — Maribor, Glavni trg it. 5. Lesena baraka nasproti pivovarne »Union« ter zraven igrišča »Ilirija«, se proda. STANDARD OIL COMP-, Balkan (Julij Ebert). mmmmmmmmm Drva trboveljski premog H. PcfriC Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 Rezanje drv z motorno žago po Din 15.— za kubični meter priporoča L ILERSIČ, Friškovec (za bel. gijsko vojašnico. 5361 Klobuke čevlje, čopiče, srajce, zimske majce, rokavice, nogavice, kravate, dežnike, de?.ne plašče 1.dr. modno nlngo kupite najceneje pri »» Asuerlkancu" L ubijana, Stari trg 10 Kupuiein polhove kože kakor tudi zaičje, lisičje in druge divjačine. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, ozir. oče, brat ia zet, gospod |yan Pirh mestni ječar v pokoja danes, dne 14. t. m. ob 1. uri ponoči, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 15. t. m. ob t. uri popoldne iz hiše žalosti, Stepanja vas št. 61, na pokopališče v Stcpanjo vas. Ljubljana, dne 14. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALL Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. i i Palma kaučuk pete in podplati I I m omogočjo elastični, t;hi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so tipež:iejši n go usnje. lllMtMHMItlllMIHlItlllimiMIIMIIIIIIHMIMIt Popolnoma varno raaHožšte daraar v LJUBLJANSKO R. z. z o. z. ki posluje U NOVOPKEUREJSNIH PROSTORIH v LJU3LJANI MESTNI TRG 6 -^J telefon 9. Vloge na hranilne knjižice in tekotl raCun obrestuje po EST ®clo ter Jih >y;plač»'e tako| brez odpovedi. Vloge z odpovednim rokom obrestuje t mi i vi^je po docio- voru. BMMBMMBMB8B—MBI 5P! nBBK" Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja ljubljena soproga, gospa hm šim MARIBOR jim —v^tkt Dobavlja naiboliJo bronast« zvonove, po kakovosti nadkrlljujejo one Iz predvojne dobe, (Isti harmonični glasovi, 4 tedenski dobavni rok, večletno jamstvo. — Cdiikovzna tvrdka z ilalo koEaJno. Cena najnižje v Jugoslavije dne 13. oktobra 1924 ob 9. uri dop. po mukepolni bolezni, previdena s sveto-tajstvi, v 62. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na domače pokopališče dne 15. oktobra ob 3, uri popoldne. Pekel ■ Poljčane, dne 14. oktobra 1924. JOSIP STIIHf posestnik in drž. poduradnik v pokoju.