Št. 142.
V Ljubljani, torek dne 25. junija 1918
Leto II
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Pred štiridesetimi leti.
V teh dneh je minilo Štirideset let, odkar se je sešel berlinski kongres, ki je dal Avstro-OgrskU pooblastijo, da zasede Bosno in Hercegovino. Izplačalo bi se, čo bi današnje razmere primerjali z nadarni in bojaznijo, ki sc naslanjajo na ono povečanje Avstrije. Toda ne bomo tukaj razpravljali o učinkih okupacije na zunanjo politiko, dasi je stik s svetovno vojno z vso našo bosansko in balkansko politiko jasen. Lc mimogrede naj omenjamo, da vodi od leta 1878. čez leto 1908. s svojo aneksijsko krizo m ž njo provzročeno konštelacijo na Balkanu in čez leti 1912. in 1913. kakor sveča ravno črto razvoja do vojne.
Kar naj nas danes predvsem zanima, je nasprotje, ki se kaže med nemško-meščansko politiko od takrat in od danes in ki je dokaz za notranjo izpremembo nemškega meščanstva v Avstriji. Leta 1878. je bilo na krmilu takoimenovano nemško ministrstvo s knezom Auerspergom na čelu, ki se je predvsem opiralo na zastopnike nemškega meščanstva, na nemške liberalce. Gospodarskim izpremembam in gospodarski politiki teh izvoljencev velike buržuazije bi bilo mnogo ugovarjati, dasi v praksi pod slovitim vladanjem nacionalne zveze veliki kapital ne dela slabših kupčij in nima v teh »pro-tikapitalističnih« nemških nacionalcih vseh barv nič nianj zveste oprode, kakor v liberalcih onega časa — toda kar razlikuje politiko nemškega meščanstva one l|obc z ono njega potomcev, je predvsem, da so zastokali svoje politične ideje
hsvoiltev nosne
in Hercegovine sta dinastiji priporočala ie Radetzky ir.
’1 egetthoff in ukoreninila se je čimdalje bolj misel, da se poišče vendarle nadomestilo za izgubljene italijanske pokrajine in za nadvladje v Nemčiji. Tudi ogrski minister zunanjih zadev, grof AndrassV, je popustil v prvotnem nasprotovanju proti temu načrtu, zato je že pred nasedanjem berlinskega kongresa, ki se je vršil dne 13. junija 1878., pripravil vse, da druge velesile sprejmejo angleški predlog, po katerem naj bi monar-iiija obe deželi zasedla in upravljala.
Kako so stali tedaj nemško-meščanski politiki nasproti tej želji krone, katero željo sta zastopala tudi odgovorni minister zunanjih zadev in nemška vlada v Avstriji? Kako malo so bili navdušeni za njo, izhaja že i* tega, da je Andrassy smatral še sredi maja za po-irebno, da je pobijal namen okupacije. Kakor so leta 1876. od ,112 nemškoliberalnih poslancev podpisano in-tv.pelacijo vložili, je ti hoče vlada uporabiti svoj vpliv Proti osvojitvi tujega ozemlja, tako so nadaljevali tudi pozneje boj proti vsakemu vmešavanju Avstrije na Balkanu, od katerega ne pričakujejo samo bojevitih za-pletljajev, temveč tudi okrepitev slovanskega prebival- , stva in s tem slovanskega vpliva. 2e ko je marca 1878. i grof Andrassy v delegacijah zahteval kredita za 60 mi- j lijonov goldinarjev, ie glasovala večina nemških lib»- j ralcev proti in kredit, katerega ie Andrassy zahteval z j utemeljitvijo, da se bo mogel z večjim ugledom peljati ! v Berlin, ki pa je bil takrat že določen za vkorakanje v j -osno, so dovolili gosposki zborničarji z 39 proti 20 i Klasovom. Ko ie potem bila končan bosanski vojaški po- j hod, so zahtevah liberalci, naj sc okupacija odloči v |
državnem zboru, ne v delegacijah. Okupacija naj ne bo i aneksija, temveč Avstrija naj gleda, da se častno iznebi : poverjenega evropskega mandata. Tudi ko je vsled tega ^ stališča odstopil knez Auersperg, je nemška levica I vztrajala na tem, da bo njegovega naslednika podpirala | le- čc se odpove Andrassyjevi politiki. Nemški liberalci ' ^Prav razcepljeni na več klubov, so zahtevali, da se grmada umakne. Ko ie vlada vnovič zahtevala kredit 25 milijonov goldinarjev, je predlagal proračunski odsek, da ne odobri vladne predloge in poživlja vlado* da ne-utegoma spravi berlinsko pogodbo pred državni zbor v ustavodajno obravnavanje. Državni zbor je skleni!
"h cesarja adreso glede nazirauja o razlagi ustave in 0 zadnjih ciljih politike.
O vprašanju odobritve berlinske pogodbe se je končno večina razcepila popolnoma, in po začasnem ministrstvu Strcmayrjevim je prišel na krmilo Taaffe. Sedanje nemško meščanstvo mora biti po pravici prepri-
i
I
i
!
I
i
!
I
|
j
I
'
j
i
i
r
1
l
j čano. da je ona politika, ki se je tako končala, bila na-I pačna? Odklonitev vkoraknja v Bosno in osvojitev tu-j jega ozemlja je bila politika nemškega meščanstva I pred štiridesetimi leti,
Dunajska pogajanja delavstva.
V soboto pozno zvečer so bila končana pogajanja o mezdnih in delovnih razmerah. Za najrazličneje stroke, ki so udeležene, ni bilo mogoče skleniti v tako kratkem času rednih pogodeb. Skleniti se je moral začasni dogovor, da se pridobi čas za končno ureditev. Dogovor je naslednji:
Štiritedenski provizorij.
Provizorična ureditev velja od pondeljka, dne 24. t. m. dalje, torej do 20. julija končane mezdne preioiUs, Velja za Dunaj in Spodnjo Avstrijo:
a) za vojnodajatvene obrate onih strok, ki jih obsega dunajska delovna pogodba z dne 12. februarja t. l.s
b) za take obrate tistih strok, ki sicer ne spadajo pod vojnodajatveni zakon, pa delajo večinoma za vojno potrebo. Če spada ta ali oni obrat v to kategorijo, bo določila posebna komisija, ki sestoji iz zastopnikov vojnega ministrstva in iz treh zastopnikov podjetnika in delavcev; predseduje minister za socialno skrb.
Mezdne doklade.
V imenovanih obratih dobe delavci le štiri ' tedne, za katere traja provizorij, naslednje tedenske doklade. t>rasli moški delavci, ki imajo več tedenske
mezde kakor 100	K  .........................K	14.—.
dorasli moški delavci s tedensko mezdo do
100 kron	 [<	16._
razentega za vsakega v delavčevi oskrbi se
nahajajočega rodbinskega	člana..................K	6.—
ženske in mladostni	delavci.....................K	10 .
Co ima torej delavec prehranjevati ženo in dva otroka, dobi, če ima manj nego 100 K tedenske plače, 34 kron doklade; če ima več kot 100 K, pa dobi 32 kron doklade.
Končna ureditev.
V štirih tednih, za katere velja pjovizorični dogovor, se mora obravnavati o končni ureditvi celotnih mezdnih in delovnih razmer. V ta namen se določi posebni delovni odbor, ki bo zboroval pod predsedstvom ministra za socialno skrb in bo sestojal iz treh zastopnikov podjetnikov in treh zastopnikov delavcev. Temu odboru so odlcaže tudi vprašanje delovnega časa.
Železničarji in državni delavci.
O zahtevah železničarjev se je temeljito razpravljalo. I rivolitve, ki jih namerava dovoliti železniško ministrstvo, bo samo sporočilo deputaciji združenih organizacij. Privolitve, ki jih je doslej dalo ministrstvo, se n e morejo smatrati kot zadostne. Združene organizacije bodo pogajanja nadaljevale.
Državnim delavcem se vobče priznajo iste privolitve kakor železničarjem.
Druge zahteve.
Izjavo ministra za zunanje stvari glede na mir smo že sporočili včeraj. Enako smo sporočili včeraj, katere nadomestke na živilih je obljubil prehranjevalni uracv za čas polovične krušne racije.
Vlada Seidlerjeva se nahaja v stadiju najhujšo krize. Demisionirala bo že danes ali jutri. Ob takih ra>^ merah torej ni bilo mogoče razpravljati z njo o sklica- j nju parlamenta.
Sklepna obravnava.
J
Sklepna obravnava se je vršila danes v ministrskem ! Predsedstvu. Obravnav so se udeležili ministrski pred- i sednik, minister za socialno skrb, železniški minister in j finančni minister, generalni ravnatelj Giinther kot za- i stopnik podjetnikov in poslanci Domes, Poerstner, Ren- i ner, Sever in Tomšchik. Obravnave so se vršile skoro !
I do 9. zvečer. Delavski svet, ki se je zbral že ob 6., je moral čakati, da so se vrnili poslanci iz ministrskega predsedstva in je potem sprejel poročila.
*
Seja delavskega sveta.
Tudi v soboto se niso mogla pričeti posvetovanja delavskega sveta na Dunaju pravočasno. Neprestano so prihajale iz ministrskega sveta od zastopnikov delavstva, ki so se tam z ministri pogajali, vesti, da pogajanja še niso končana. Ob 7. uri se je javilo, da upajo končati pogajanja tekom četrt ure, ob 8. urj pa je zopet prišla vest, da so se posvetovanja zavlekla in da so prekinjena, ker se je treba s podjetniki porazgpvo-riti. Začetek seje delavskega sveta je določil predsednik posl. Skaret za eno uro pozneje. Končno je prišlo ob 9. vendarle zastopstvo delavcev in sedaj je poročal o posvetovanjih in pogajanjih najprej sodrug dr. Renner. Pogajanja so trajala od jutra pa do 9. ure zvečer. Nato so poročali še drugi zastopniki, ki so se udeležili pogajanj, vsak o svoji misiji.
Delavski svet je sklenil svoja posvetovanja ob tri četrt na 1. ponoči. Glasovanja predlaganih sklepov so se udeležili le delegati okrajnih delavskih svetov. Prvi del predloga pogajajoče se komisije se sprejme z vsemi glasovi proti 12 glasovom. Predlog, ki protestira proti aretaciji delavcev in mladih ljudij in ki zahteva, da so jih spusti na svobodo in pospeši preiskava, se sprejme. Predlog, ki pošilja finskim sodrugom, ki se nahajajo v najhujši stiski, najprisrčnejše pozdrave in izraz simpatije: »Delavski svet obenem poživlja nemške sodruge, da z vsemi svojimi močmi delajo na to. da omilijo usodo nesrečnih finskih sodrugov«, se soglasno sprejme.
Sklep delavskega sveta.
Delavski svet ve na današnji seji (v soboto) spre-jemši poročila na znanje, sklenil po temeljiti razpravi naslednje:
Delavski sve« sprejema poročilo o obravnavah o komisiji glede m editve vprašanj industrielnega delovnega razmerja na znanje in poživlja zaupnike, da priporočajo na zborovanjih obratov, Ki so naj takoj skličejo, da zopei priči«) z delom.
Delavski svet pričakuje, da bodo nadaline obrav-uave za železničarje in državne delavce tudi dovedle do zadovoljivega rezultata.
Poi«tičTi( preglej.
— Seldlerjev kabinet je poda! demisljo. V smislu ministrskega sklepa je vitez Seidler podal demisijo celokupnega kabineta. Cesar, ki se je bil v nedeljo zjutraj vrnil z bojišča domov, je že popoldne sprejel ministrskega predsednika, k-i mu je moral poročati, da je vsled sklepa Poljskega kluba postalo izključeno, da bi on mogel pred parlament in da je vsled tega treba novo politične odločitve krone. Cesar si je odločitev pridržal in je naročil vitezu Seidler ju, da začasno vodi posle naprej. »Slov. Narodu« se poroča iz parlamentarnih krogov, da je že v soboto zvečer bil sklican ministrski -svet, ki pa je bi! v zadnjem trenutku odpovedan. Sestal se je še le v nedeljo dopoldne Tn udeležili so se ga vsi člani kabineta. Ministrski svet ni trajal dolgo. Zboroval je pod vtisom, da je postala oseba viteza Seidlerja glavna ovira za sestavo parlamentarne večine. ki bi dovolila vsaj takozvane državne potrebščino in omogočila gladko zasedanje državnega zbora. V debati, ki je bila mestoma jako ostra, je ministrski predsednik Seidler postavil v ospredje vprašanje, ali se naj vlada načeloma odloči za režim § 14. Proti tej možnosti so se izjavili odločno ministri Silva Tarouccu, Homanu, Bauhaus in \Veisner, na kar je vitez Seidler izjavil, da on za svojo osebo hoče vse storiti, da se i*-. ogne § 14., da pa se je treba pripraviti na to, da fcj mogoče voditi državne posle tudi brez parlamenta naprej, ako bi se pokazalo, da je uspešno sodelovanje vlade z državnim zborom izključeno. Do sporazuma med mini. stri ni prišlo, in pred koncem ministrskega sveta so posamezni ministri od viteza Seidlerja zahtevali, da jim omogoči avdijenco pri kroni, kateri hočejo razložiti svoje mnenju ministrskega predsednika nasprotujoče nazore. Ministrski svet je konečno sklenil podati celo-
jigoM sociali Malt tte :
Stran 2.
KAPRE J,
Stsv. 142
kupno demisijo. Obenem se je ugotovilo, da si člajii vlade glede sodbe o nadaljnih korakih niso edini. Nemci so z vso gotovostjo pričakovali, da bo cesar demisijo kabineta sicer sprejel, pa takoj poveril Seidlerju sestavo nove vlade. To se ni zgodilo. Cesarjevo pismo sicer grozi s § 14. in Seidlerju ne odteguje zaupanja, vendar vlada v parlamentu splošno prepričanje, da bo končna odločitev krone proti sedanjemu ministrskemu predsedniku. Važno je, da bodo cesarja informirali o političnem položaju tudi oni ministri, ki s tehtnimi razlogi pobijajo poskuse uvesti absolutizem. Vladar bo poklical na razgovor tudi zastopnike onih strank, ki pridejo v poštev za sestavo večine, torej nemških nacionalcev, krščanskih socialcev, Poljakov in Ukrajincev. Tež.ko je reC! kako se bodo razvile stvari naprej. Parlamentarni krogi so mnenja, da bo poklican na krmilo prehodni kabinet strogo uradnega značaja. Novo ministrstvo bi ne bilo vezano na Seidierjeve obljube in programe. Sklicalo bi parlament brez takozvanih garancij. Parlament bi se sklical v prvi polovici meseca julija.
— Graško delavstvo in dunajski dogodki. Izvršilnt komite graškega delavskega odbora se je’ posvetoval o dunajskih dogodkih ter sklenil, da se v imenu graškega delavstva pridruži zahtevam dunajskega delavskega sveta, ter pričakuje, da bodo merodajni faktorji tem zahtevam čim prej in popolnem ugodili.
— Grof Burian pri svojih prijateljih. Vnanji minister grof Burian je dospel v soboto v Budimpešto ter je obiskal opoldne ministrskega predsednika dr. VVekerleja, s katerim je imel dolg političen razgovor.
— V ogrskem parlamentu je poslanec grof Hadik razpravljal o vprašanju prehrane ter izjavil, da ni kot minister za ljudsko prehrano nikdar dajal Avstriji la-hkomišljenih obljub. Vselej je zahteval, da si tisti, k; išče pomoči, najprej skuša sam pomagati. Slabost avstrijske vlade naprarn agrarenmu gibanju in drugim producentom, da je vzrok sedanjim kalamitetam, kajti avstrijska žetev — tako je trdil Hadik — je bila ugodnejša kakor ogrska. Grof Pallavicini je razpravljal o mirovni pogodbi z Rumunijo ter ostro kritiziral politiko grofa Czernina in grofa Buriana. Ministrski predsednik dr. VVekerle je na to izjavil, da se sicer ni povsem vje-mal s prejšnjim ministrom vnanjih zadev, vendar mora j v splošnem braniti politiko grofa Czernina nasproti pred- j govorniku. Njegova politika je bila z vidika mirovnih i sklepov uspešna. Poslanec Betho je zahteval z ozirom j na zadnje nemire, naj bi vladni organi tudi napram delavcem imeli več takta in potrpežljivosti. Ministrski predsednik VVekerle je trdil, da obstoji dobro organizirano gibanje, ki hoče vso deželo spraviti v svoje mreže. Vlada smatra za svojo prvo dolžnost, da napravi zopet »red«. Potem je bil seja zaključena.
™ Upor pred praškim sodiščem. Zadnji petek se je vršil pred praškim divizijskim sodiščem proces proti 25 kovinarskim delavcem. Vse obtožence so oprostil zločina upora in jih obsodili le radi prestopka svojevoljne odstranitve od dela na dva do tri tedne garnizijskega zapora. Zapor so jim zaračunali od 3. maja dalje, tako da so bili izpuščeni na# svobodo. Dva obtoženca sta bila obsojena radj prekršitve subordinacije na dva meseca zapora, en obtoženec je bil oproščen.
—• Hrvatskl sabor. Predsednik dr. Medakovič je sklical hrvatski sabor na poletno zasedanje. Prva seja je določena na jutrišnji dan.
— Nemške kolonije. Londonski poročevalec »Petit Parisiena« smatra za verjetno, da postane vprašanje nemških kolonij predmet novega razpravljanja, kljub želji gotovih angleških kolonijskih poslanikov, naj to vprašanje ne bo le vprašanje angleškega imperija, temveč vprašanje, ki interesira vse aliirance.
— Intervencija v Sibiriji. Iz Tokija se poroča londonskim listom: Konservativni japonski časopis »liji« javlja, da aliiranci resno razpravljajo o intervenciji v Sibiriji. To vprašanje da bo v najkrajšem času postalo aktuelno.
—■ Odslovitev Iz 6veta ruskih sovjetov. Glavni i>-vrševalni odsek sovjetov je sklenil dne 12. t. m. naslednjo resolucijo: Ker napadajo svet sovjetov na vseh , frontah mednarodni imperializem in njegovi pomagač«, odreja omenjeni odsek, da se odslove iz sveta sovjetov zastopniki revolucionarnih socialistov desnic in cen-truma kakor tudi minimalisti. Obenem zahteva, da tiai j.:h odslove tudi lokalni sovjeti in ugotavlja, da so or-ganzirali s pomočjo Kaljedina in Kornilova v donskem ozemlju, s pomočjo Dutjeva v Uralu, s Segodevom rn Kargatom v Siribiji in s Cehi ter Slovaki in črnimi gardami upore.
— Makslui Gorklj in boljševiki. V seriji člankov, priobčenih v »Novaja Žizn« revidira Maksim Gorkij svoje stališče napram boljševikom. Gorkij, ki je okreval od težke bolezni, sedaj izjavlja, da je treba kljub vsem blodnjam boljševikov priznati, da služi sedanja propaganda za padec vlade sovjetov le socialno in politično reakcionarnim prizadevanjem, domači vojni stranki in inozemskemu imperializmu.
— Dogodki v Rusiji. Petrograška brzojavna agentura poroča: Vstaja češko-slovaških čet traja dalje ter ovira zvezo na sibirskih železnicah in preskrbo industrijskih središč z živili. Položj v Penzi je resen, ker se nahaja mesto v oblasti upornikov, ki razpolagajo z oklopnimi avtomobili in artiljerijo. Med četami sovjeta
in Ceho-Slovaki se je razvil resen boj. Čete sovjeta dobivajo ojačenja. Mesti Mjaskoj in Čeljabinsk sta v oblasti češko-slovaških čet, ki prodirajo na črti Celjabinsk-Ufa. — Nadaljnja poročila iz Moskve javljajo, da se le podal Trpcky v južno Rusijo, da pregleda čete, ki so pripravljene za boj protirevolucije. Poroča pa se tudi, da bo Trockij stopil v stik z generalom Krasnovom in s poveljnikom češko-slovaških čet ter jih skušal pridobiti za poravnavo z moskovsko vlado.
— Za žensko volilno pravico. Louis Martin, član francoskega senata, je predlagal, naj se prizna ženskam volilu pravica za vse politične okrajne in občinske volitve.
Proti internacionali. Iz Washingtona se poroča: Zveza ameriških delavcev je sklenila, da ne. stopi v stik z delavci centralnih držav, dokler ni razbit nemški vojaški stroj. Gompers je bil zopet izvoljen za predsednika ter pooblaščen, da obišče Anglijo, Francijo iu Italijo.
— Politična cenzura odstranjena — v Turčiji. Po poročilih inemškSh listov je sklenil ravnatelj titskovinoj?a urada Turčije Asfcbej odpraviti cenzuro. 2e preje so izdali naredbo, da naj se izvaja cenzura kar uanniilede In da naj cenzorji vsako sitvar dobro premislijo pred črtanjem. Zadnji čas so imeli le po imenu politično cenzuro. Sedaj pa tudi toga ni. Srečna Turčija!
• Amerika v vojni. »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da bo ameriška vlada v kratkem predložila kongresu zakonsko predlogo, po kateri se vojaška starost zviša do 41. leta.
Reforma učiteljske izobrazbe,
Vlada je predložila državnemu zboru načrt »zakona o izobrazbi učiteljev in usposobljenju za poučevanje na splošnih ljudskih in meščanskih šolah«.
Studijska doba se razširja na pet let. Kdor hoče vstopiti, mora dovršiti 15. leto. Razširjenje študijske dobe je največja pomemba, ki jo prinaša novi zakon. Na Nemškem traja odgoja učiteljev šest let. Podaljšanje se utemeljuje s pomnoženo učno tvarino.
V enem razredu sme biti največ 35 učiteljiščnikov. Učna tvarina še razširi, učiti se ima razen ličnega jezika še drug jezik, somatologtia in higiena postaneta samostojen predmet. Nov obligatni predmet ie za moške pouk v ročnih spretnostih, za ženske razun ročnih del tudi pouk v kuhanju in gospodinjstvu.
Poleg praktičnega veZbanja v vadnici se more uči-teljiščnike vežbati tudi na splošnih ljudskih šolah, zlasti z izbranim materialom. Na učiteljiščih se mora gojenec seznaniti tudi s poukom za slepe, gluhoneme, jecljajoče in druge stroke s hibami, pa tudi z ustrojem vrtcev, naprav za oskrbo mladine, zlasti izprijene. Matura se no more ponavljati več ko dvakrat.
Učno osobje sestoji iz ravnatelja, glavnih učiteljev, učiteljev za glasbo in telovadbo, vadničnih in pomožnih učiteljev ter katehetov.
Glavni učitelj postane učitelj po triletni učni praksi, vadnični učitelj postane učitelj s sposobnostnim izpitom po petletni posebno dobri praksi in po vsaj prvoletnem uspešno dovršenem pedagoško-metodičnem kurzu.
Uvajajo se novi predpisi za zasebna učiteljišča, ki naj postanejo čimbolj podobna javnim učiteljiščem. Za prestopke predpisov se uvaajo tudi denarne kazni. Absolventi učiteljišč naj se pred položitvijo sposobnostnega izpita le izjemoma In samo mimogrede uporabljajo na onorazrednicah. Za položitev sposobnostnega izpita za meščanske šole treba razun triletne prakse tudi dovr-šitev enoletnega tečaja za meščanske učitelje. Komisije bodo odslej izbrane iz še »višjih« glav.
Na velik odpor zadene gotovo novi § 40., kar laliko povzroči usodne zlorabe. Glasi se: Učitelje s sposobnostnim izpitom, ki se izkažejo nezadostnim, lahko prisili deželni šolski svet, da polože ta izpit še enkrat. Cc se izkaže po zopetni ponovitvi nezadosten uspeh, je staro izpričevalo zapadlo in odvisi od deželnega šolskega sveta, ali hoče dovoliti zopetno službeno uporabo kot provizorične moči ali odstranitev iz učiteljstva. Definitivni šolski vodje (nadučitelji, ravnatelji) morejo postati le oni, ki so položili poseben »Izpit za vodje«. Torej še en izpit! Tam bodo rešetali pedagoško-metodič-no znanje učitelja, in ali pozna šolske predpise, mladinsko oskrbno šolstvo itd.
Nekaj novih naprav za nadaljno izobraževanje učiteljev obsega tretji odstavek načrta. Odslej bo lahko v vsakem okraju po več kakor ena učiteljska knjižnica. Učiteljske konference za obravnavanje pedagoških ir. upravnih vprašanj in vpeljavo mladih učiteljev so odslej vsak mesec obligatne na dvo- in večrazrednicah. Deželni šolski svet lahko predpiše učiteljem obisk kurzov. V večjih mestih se ustanove stalni pedagoško-me-todični kurzi in poleg njih še posebni zavodi (učiteljske akademije) za eksperimentalne študije v pedagogiki in metodiki.
Zakon stopi v veljavo s šolskim letom po razglasitvi,' a naučni minister za posamezne dežele lahko podaljša termin veljavnosti za največ osem let.
Tako torej novi načrt zakona. Podaljšanje učne dobe na učiteljiščih je dobra misel, vendar bo izvedba skoro da nemogoča, ker bo po vojni učiteljev manjkalo še več, nego prej. Predvsem je pač treba uravnati plače učiteljem, potem šele od njih zahtevati veliko več.
Dnevne beležite.
— Deželni odbor kranjski kr|i zakon iu občinsko avtonomijo. Deželni odbor je pozval občinske zastopa kranjske dežele, da sklepajo o resolucijah, sklenjenih dne 19 junija v deželnem odboru Kranjskem. Županom .ie naročil, naj tekom 14 dni skličejo sejo in poročajo deželnemu odboru. Deželni odbor za to ni bi! upravičen. Le ukazuje občinam, da sklepa resolucije in stori nekaj, kar je odvisno samo od preudarka občinskega zastopa, krši zakon in občinsko avtonomijo. Deželni odbor občinam hkratu s tem podtika, da_ bi mogli kakšni letak' izpreineniti politične cilje slovenskega ljudstva. Vzbuditi hoče vtis, da je on pravi in poklicani tolmač teženj našega ljudstva in njega politični voditelj.
— Deželni odbor kranjski je imel svojo sejo dne 15-junija. Navzoči so bili: dr. E. Lampe (kot predsednik), dr. VI. Pegan, dr. Karl Triller in dr. Iva.i Zajec. Deželnim uslužbencem’ je dovolil deželni odbor draginjske doklade v dosedanji višini do 31. decembra 1918. Pre-paratorjem v deželnem muzeju je imenoval Viktorja Herforta. V glavni odbor Deželne zveze za tujski promet in turistiko imenuje deželni odbor gg.: dež. odbornik dr. Karl Triller, dr. Janko Benedik, okr. zdravnik na Bledu; Mihael Černe, hotelir na Bledu; Frančišerc Zvan, župnik v Bohinjski Bistrici; Anton Golf, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Ivan Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; Josip Lavtižar, gerent v Kranjski gori; Andrej Perko, jamski nadzornik v Postojni; Avguštin Ze.iec, gostilničar v Šiški; dr. Vladislav Pcgai_. deželni odbornik v Ljubljani; Henrik Lindtner, deželni računski ravnatelj v Ljubljani; Avgust Maly, župari v Belipeči; Franc Peterca, predsednik st. dr. »Union«; Anton Mayer, c. kr. deželni šolski nadzornik v pokoiu in J. Hedžet, hotelir v Ljubljani. — Za obiskovalce navtične šole oziroma akademije v Kotoru ah Bakru se s pridržkom naknadne pritrditve deželnega zbora napravi pet ustanov v letnem znesku po 1000 kron. — Na sej' dno 19. junija so bili navzoči: E. Lampe (kot predsednik), Josip Anton grof Barbo, dr. Vladislav Pegan. dr. Ivan Zajec in dr. Karl Triller. Na seji se ie sprejela resolucija, v kateri zavrača deželni odbor vsebino letaka dra. Ante Trumbiča in tovarišev. Resolucijo predloži deželni odbor občinskim zastopom, ki morajo sklepati o resoluciji in jo tekom 14 dni vrniti deželnemu odboru s poročilom o sklepanju. -— Ker je država pripravljeni*, dati deželam 50 odstotni predujem za izplačilo tri četrtine državnemu zboru predloženega zneska za draginj-’ slco doklado učiteljem, se načrtu od c. kr. naučnega ministrstva predlaganega sklepa pritrdi, da je mogoče učiteljem vsaj v tem obsegu ustreči še pred ustavno rešitvijo predloženega zakona. — Na predlog referenta dr. Pegana se sklene storiti pri pristojnih šolskih oblasteh potrebne korake in uporabi ves upliv, da se na državnih srednjih šolah kranjskih, ki po razmerju učencev veljajo kot slovenske, izdajajo letna poročila v slovenskem jeziku. — Deželni odbornik dr. Triller predlaga v imenu kluba narodno-naprednih in novoustanovljenega kluba deželnih poslancev S. L. S., da se mešani komisiji deželnozborskih klubov da vpogled v deželno knjigovodstvo. Predsednik dr. Lampe je odgovoril, da ie to protiustavno iu da spadajo vloge deželnozborskin klubov v delokrog predsedstva deželnega zbora, ne pa deželnega odbora.
—* Streljanje po ljubljanskih ulicah. V Ljubljani so v nedeljo dopoldne ob poldevetih streljali. Ušel je namreč neki vojak na Dunajski cesti, straža je hitela za njim in večkrat streljala nanj. Bilo je to ob času, ko je vse polno ljudi na cesti. Enak slučaj se je pripetil minuli teden na Dunajski cesti okoli ene uro. Cuiemo, da sr je streljalo že večkrat v Kolodvorski ulici. Opozarjamo na te dogodke, ki so v protislovju s predpisi vojaških službenikov, po katerih ni v nobenem, slučaju dovoljeno streljati na obljudenih krajih.
— Aeroplanl nad Ljubljano, Nad Ljubljano se je pojavilo včeraj večje število aoro,planov — dva italijanska ter več avstrijskih in nemških. Naši in nemški letalci so metali reklamne listke za osmo vojno posolilo, italijanski letalci pa že znani Trumbičev .manifest Jugoslovanom. Vnel so je zračni boj in grmeli so obrambo, topovi. Laški letali sta bili kmalu pregnani in sta odpluli proti jugu. Opoldne so bili napovedani zopet sovražni aeroplani, pa niso dospeli do Ljubljano. Drobec šrapnela je močno ranil na trgu neko služkinjo na rok:. Obvezali so jo na reševalni postaji.
— Člani »Društva zasebnih uradnikov Ut uradnic« v Ljubljani, ki tiskovin za premog še niso dobili, s« vabijo, da se glede na zadnji poziv zglase brez ozua na številko najkasneje do torka 25. t. m. zvečei \ di u-štveni pisarni, da se zadeva s premogom kakoi hitro mogoče reši.
— Zvišanje pokojnine za invalide. Z Dunaja poročajo, da se vršijo pogajanja o ponovnem zvišanju pokojnine za invalide. Vsled tega se odlaša uveljavljenja
St« v. 142.
N A P R S ,T.
Stran
novega tako željno pričakovanega zakona o invalidni Pokojnini. Povišanje ie odvisno v slavnem od parlamentarnih razmer.
— »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi svoj redni občni zbor za društveno leto 1917/18 dne 11. julija 1918 točno ob 8. uri zvečer v društveni dvorani, Vegova ulica štev. 7. Dnevni red:	1. Nagovor predsednika. -• Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo P' ogledovalce v računov. 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je prijaviti 3 dni pred občnim zborom društvenemu odboru.. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Svežo sadje v gostilnah. Urad za ljudsko pr«. -'hrano je do preklica prepovedal oddajo svežega sadja Po gostilnah. Prepoved stopi v veljavo 26. junija.
— Vodovod za lcraško planoto in Trst, Uradno s® razglaša: Podjetje za preskrbo kraške planote Divač:»-Komeu in mesta Trsta z vodo in podjetje za preskrbo Vipavske doline in mesta Gorice z vodo ste se proglasili za prednostni gradnji. Naprave, ki jih je izvedla armadna uprava tekom vojne v svrho preskrbe na kra-Ski planoti in v Vipavski dolini nameščenih čet s pitno vodo. tvore del obeh podjetij. Po splošnem načrtu, ki ga je odobrilo ministrstvo za javna dela sporazumno s soudeleženimi osrednjimi uradi, se za preskrbo kra-ške planote in mesta Trsta z vodo zahteva iz izvirkov potoka Bistrice v Ilirski Bistrici količina 200 sekundnih litrov in iz izvirkov potoka Hublja pri Fužinah količina 500 sekundnih litrov. Za preskrba Vipavske doline in mesta Gorice z vodo iz petih studcncev: Prevrat, Studenec (Izvirk). Studenci pri Črnigojih, Jevšek in Poto. cic, ki izvirajo med Vrtovinom in sv. Urbanom na južnem pobočju Trnovskega gozda, vzame skupno količino 82 sekundnih litrov. Čas za zgradbo za kraško Planoto in Vipavsko dolino se je določil na šest let in za zgradbo razdelitvene mreže mesta Trsta na deset et P® končani vojni z Italijo. Stranke, katerih pravice so prizadete po načrtu, ne morejo ugovarjati proti izvedbi načrta, ker imajo stranke samo pravico do odškodnine. Kraj in čas razprav v svrho uveljavljenja odškodninskih zahtev se razglasi posebej.
O prepovedi »Prodane neveste« v Trstu piše »Arbelterzeitung«: Zagrebška opera je hotela ctvorr;; serijo gledaliških predstav s češko opero »Prodana nevesta«. Oblast je predstavo prepovedala. Igrali so mesto nje Verdijevo »Traviato« v hrvaškem jeziku. Sijal-
obiskana predstava se je vršila v največjem mest-em fjledaliSču, v razprodani hiši. Namestništvo ie ho-e o ^ prepo\ edati tudi opero »Nikola Šubic Zrinjski«,
,tr Predstavo dovolilo, pod pogojem, da Zrint "e bo nosil hrvaške zastave... Neprekosljiva slika Avstrije! Delo češkega umetnika, ki je takorekoč vendar umetnik Avstrije, se ne sme igrati v Trstu, ki je vendar takorekoč mesto v Avstriji! 'Razentega je to nesmrtno delo godbe, ki ne bi smela poznati, tako menimo mi, nacionalnega šovinizma! Zato morajo peti Hrvatje italijansko opero! Cisto avstrijsko!
; Doklada mostnemu učiteljstvu. Mestni magistrat v Trstu srooroča, da je prejel od finančnega mimistrsttrva pooblastilo, da anteolpjit-no nakaže učiteljstvu mestnih ljudskih im .meščanskih šol raz»o med vojno doklado ki so ic|P«jeU ki proro pohitetje 1918 in 75% vojne doklade, ki bi jim šla za isto dobo na podlag tozadevnega, državnemu zbora predloženega zakonskega načrta. Tozadevni zmeskii se bodo hkvldiiraU učiteljstvu takcg, fco mestno računovodstvo dovrši potrebni preračun.
• Iz Tržiča. Čudno oderuštvo s tobakom se godi ; tu pri nas. Trgovec Anton Jelenec prodaja dekagram ■ cigaretnega tobaka po K 3:—, reci tri krone, to je 300 kron kilogram, pa niti nima oblastvenega dovoljenja zn prodajo tobaka. Pred nekaj časa je tudi ta mogočni mladi trgovec prodajal zavitek vžigalic po K 1:—, ki » I konsumnem društvu stanejo samo 52 vin. Ali nimajo vžigalice maksimalne cene? Kje so oblasti, da napravijo temu oderuštvu enkrat za vselej konec! Ali je rnogoCo ka, takega se kje dru(cie, ^ ^ v Tr?j;ču? VeC
I ržicanoV.
— .Doktorat državnih znanosti n t . . . <
- ....	, ,	•	Profesorski kolegu
mridicne falcultete na dunajski univerzi je v svoji zadnji seji predlagal, da se juridični študij končno vendarle 2e reformira in da se postavi doktorat pravne znanosti «« moderno podlago. Obenem se je izrekla fakulteta
uvedbo novega doktorata, in sicer za doktorat dr-/avnlh znanosti. Ta naj bo pristopen tudi ženskam. Ta ^°ktoras bi se podeljeval pravnikom, ki bi napravili pQ Sestlh semestrih strog Izpit. To sklepe predloži dunaj-sk;t juridična fakulteta naučnemu ministru v odobrenje,
^ reformah bo razpravljal tudi parlament.
— Konj ubil svojega gospodarja. Posestnik Muršič šallnec na Murskem polju se ie peljal v Ljutomer.
Hornov se vračajočemu se je splašul pri kolodvoru , 'conj in skočil v obcestni jarek. Muršič je padel z glavn ,IU-Prej pod konja, ki ga je z zadnjima nogama udaril Uko zelo, da mu je zdrobil črepinjo. Muršič je bil takoj "'rtev. Ves razdivjan ga je konj vlekel še pol kilome-t,-a daleč.
.	— Kdo v Avstriji lahko dobi premog? Iz Solnograda
j peljeta železnici na Schlafberg in Gauberg, kjer se na-| hajajo le letovišča in soline. Železnici veljata le kor ! luksuriozni železnici, ki se jih morejo posluževati zgolj vojni dobičkarji, da potujejo z bogatimi in težkimi kov-čegi v Salzkammergut. In za ti železnici bo seve premoga dovolj na razpolago. To je čisto avstrijsko. Po\ sod največja stiska s premogom, za rudarje premalo živil, da bi mogli tudi zadostno množino premoga dobavljati, toda kratiti luksus onim, ki ga zahtevajo ...
— Tri sestro utonile. V Donavi so utonile pri kopa* | nju tri sestre Dunajčanke; zgrabil jih je tok in. jih od-| nesel v vrtinec.
— Velika lakota v Plznju. Posl. Habermann in Pik ! sta poslala te dni na ministra za prehrano Paula tele*
| gram, v katerem prosita za nujno pomoč Plznju. Po-j slali so tudi deputacijo, katera prosi za pomoč. Ljudstvo | umira od lakote. Je nevarnost, da obnemorejo delavci, j kar se že dogaja. Pomagajte nam, hitro pomagajte!
| Vsako odlašanje pomenja podaljšanje lakote, umiranja ! in nevarnosti. Ce ne pomagate hitro, ne prevzamemo i nobene odgovornosti za posledice. Deputacija je stavila j šest točk, v katerih zahteva kot ultimat poboljšanje i vseh prehranjevalnih razmer, socialnega položaja delav-; stva in drugo. Da. strašno je v velikih industrialnil;
1 mestih!
— Sivnostni odbor za proslavo Narodnega gledali-i šča. Leška zveza v parlamentu in Češki narodni svet so
poslali zahvalo listom vseh narodov, ki so se udeležili praških slavnosti. Tako zahvalo, ki je naslovljena na Jugoslovane, je prejel tudi naš list.
— 16.000 kron za par starih časopisov. V neki zagrebški gostilni je sedel kmet Stjepan Jug iz Kraljevca, pri sebi je imel 16.000 kron denarja. Približa se mu neznan vojak, ki se mu predstavi kot gališki begunec In mu pokaže neki omot, v katerem da se nahaja 45.00» kron denarja. Obenem ga je naprosil, naj shrani svoj denar skupaj z njegovim v tem omotu in naj ga nosi pri sebi, ker se sam ne upa imeti s seboj toliko denarjft.
j Kmet* izvleče iz žepa denar in ga dd vojaku, da priloži njegov denar omotu. Vojak razvozlja omot, ga zoper zaveže ter d& zopet kmetu in odide. Ko je kmet pozneje razvezal omot, je opazil, da ni notri ne njegovega, ne vojakovega denarja, ampak le nekaj starih časopisov.
— Ogrski vojni dobičkarji. Plemenite vojne dobavitelje, ki so doslej ribarili v kalnem n se niso upali na dan, je naenkrat oblila rdečica. V zadnjih dneh so se pred ogrskimi sodnijami vršiii procesi, ki odpirajo vpogled v početju in blagajnice vojnih profitarjev in obenem dokazujejo, kako lahko in koliko se more dandanes zaslužiti, ako koga prav nič ne peče vest. Tako je neki budimpeštanski trgovec leta 1915. napovedal dohodkov 20.000 kron, leta 1916. 48.060 kron, v letu 191T. pa že 90.000 kron. Ti zneski so se na čuden način .popravili: kajti pregledovanje trgovskih knjig povodom neke preiskave radi navijanja cen je pokazalo, da je do-tični trgovec 1915. leta zaslužil nič manj. kakor 280.000 K. 1916. leta 1,800.000 K in leta 1917. pa 3,700.000 K! Drugi slučaj: Neki begunec iz Galicije, stanujoč v podstrešju,-je priznal, da se dosedaj zasluži! 580.000 kron; pri tem se je ugotovilo,'da je ta znesek računan le za davčno komisijo, kajti dobiček je bil mnogo višji. Tretji slučaj: Dva agenta sta se pravdala, ker sta smatrala provizijo pri kupčiji s špiritom, ki se je sklenila v eni uri, s 600.000 kronami za prenizko. Četrti slučaj:	Nekemu drznemu tihotapcu se je posrečilo, da-je odposlal deset vagonov masti v Trst. Za vsak vagon je dobil 130.000 kron provizije (pri tem je zaslužil že pri nakupu masti velikanske svote), tako da je ta poštenjak zaslužil pr! tej kupčiji samo 1.300.000 K. Skrajni čas bi že bil, da bi se vojnim dobičkarjem gledalo nekoliko bolj na prste.
Ogrski delavci darujejo dunajskim živila. Delavci ogrskih državnih železnic in delavci ogrske proga južne železnice so sklenili svojim avstrijskim tovarišem darovati del svojih skromnih zalog.
— Vojni dobički pred 300 leti. V dobi 301etne vojne niso bili vojni dobički nobena redkost, kakor tudi dandanes niso. Največji vojni dobičkarji pa so bili generali. Tako so cenili Wallensteinovo imetje še ob času njegovega padca na devet milijonov goldinarjev. Grof Hoh-enlohe si je pridobil v švedski vojni 117.000 tolarjev,
feldmarsal Konigsmarck je zapustil svojim dedičem celo 130.000 tolarjev letne rente. Ivan Aldringer, ki jo postal iz navadnega služabnika grof, je vložil po plt». nitvi v Mantovi okroglo vsotico 800.000 kron v beneške banke, in državni grof Peter Holzappel, ki je bil prej preprost kmečki hlapec, je »prihranil« v vojni poldrug milijon tolarjev.
— Konec cuiderskega jezera. Po dolgotrajnih pogajanjih je sprejela holandska druga zbornica zakonsko osnovo o osuševanju cuiderskega jezera. Načrt je ime:
Pa tudi mnogo nasprotnikov, posebno iz ribiških krogov. Sklep je rodila v prvi vrsti vojna, kajti pokazalo se je, da je dobava nove zemlje velikanske važnosti za Holandsko. S tem pridobi Holandska novo provinco, ki utegne lahko preživiti številno prebivalstvo. Načrt da-tira že iz leta 1850., a ga glede na ribolov in plovstvo niso izvedli. OsuševaJna dela velikega jezera bodo trajala 30 let in stala okolo 200 milijonov holandskih goldinarjev.
Vlak so obmetavali z ročnimi granatami. »Salz-burger Chronik« poroča, da so na kolodvoru v Berlinu iz Hamburga došli D-vlak obmetavali z ročnimi granatami. Vlak so takoj ustavili, toda zločinci so zbežali.
Ko je lakota... »Ostdeutsche Rundschau« naznanja, da stoji na postaji Sch\vechat proge Dunaj-Bruck na Litvi že nad 14 dni tovorni vlak z živili iz Ukrajine, določen za lačne kraje Češke. Viak so ljudje popolnoma izpraznili. — Sedaj ga pa gotovo odpeljejo! Cisto avstrijsko ...
— Kaj. bo z našo mladino? Dandanes, ko sc vse pt.^ dira in ruši, ko se narodi kakor brezumni med seboj morijo in uničujejo, ko nam grozovita vojna pobira najboljše može in mladeniče, dandanes nam je kruta vojn<_ usoda pobila in nam še pobija, kar bomo pozneje najbolj občutili, ,n to je vzgoja mladine. Kakšna je dandanes mladina, ni treba vpVašati. Vsak dan se slišijo večje pritožbe o pokvarjenosti mladine. In to je naj-hujši udarec za ljudsko omiko in blagostanje. Mladimi je danes res tako podivjana, da je resno vprašanje, kaj bo iz tega? Šolski pouk je danes jako pomanjkljiv, mnogo učiteljev je v vojni službi, in ljudske šole danes nis-.> polnoštevilno obiskane. Mnogo otrok mora doma pomagati pri napornem delu našim materam. Mnogi pa jih sploh ne morejo pošiljati v šolo, ker ni kruha, no obleke. In vsled tega je postala mladina ,tako pokva> jena. Kaj pa je z našo iz šole stopivšo mladino? Razposajena, podivjana je! Nedostojno govorjenje, pred katero zardi celo odrastel človek, čuje se iz ust komaj šole stopivše mladine. Fantje, ki so komaj vrgli abecednik za peč, tavajo po* raznih gostilnah .Zatorej, drag! mladeniči in dekleta, bodite trezni in značajni, in svet vas bo spoštoval. Ce so sedanje razmere zločinske za mladino, če se kujejo spone suženjstva za mladino, mora ta sama podvigniti svojo čast, sama uvaževati vso resnost bodočnosti. Posebno pa naj skrbi delavstvo z* svoje bodoče sobojevnike!
Poslano.
Zimski viharji
so se umaknili
T
ma
«
V zapuščenih strelskih jarkih in na bojnih poljanah vzhoda klijejo trave, cvetlice in bogato snopje.
Pot do velike žetve končne zmage in splošnega miru
,	kaže
8. vojno posojilo.
Shodi.
Železničarji, pozor! V soboto, dne 29. t. m. se b«; vršil v dvorani Mestnega doma železničarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov radi aprovizacije. 2. Raznoterosti. Shod se prične točno ob 10. uri predpoldne. Vsi železničarji na krov! — Vodstvo.
Vojna.
Avstrijsko uradno poročilo.
D um a j, 34. junija. Uradno se razglaša: Vsled povodni iai skrajno neugodnih vremenskih razmer nastali ipoilotžaa nas iie prisilili, da simo na Moritediu itn v nedcoiterih drugih odsekih na desnem bregu Piave osvojene pozicije opustiti. 2e pred štirimi dnevi izdamo povede se je vkjlub težkočam, ki 'jih je povzročilo vodovje, izvršilo taiko, da sovražnik našega umikanja ni opazki. Nekatere izpraznjene pozicije so Italijani včeraj živahno obstreljevali. Tildi sovraž i; infanterija je naskočila včeraj za/puščene pošto-jainke. Naši dalokostrelni topovi so ,jo pognali nazaj.
Nemško voino poročijo.
Berlin, 24. junija. Iz glavnega sitana se potnoča: Položaj na zaipadni fronti je nespremenjen. Ob Amcri in Avri je 'bido artilerijsko delovanje še precej živalmo. Proiti večeru pa ->e je zopet stoonjevalo do velike ljutosti. Ponoči živahno poizvedovanje. Vzhodno Sadon-villersa so naše napadjailne čeite vdrle v ame-rikan.ske .ti francoske jarke, jih razrušile ter dovedle 40 vjetnikov Poročnik Udet je izvoje-val svojo 31. in 32., nadporočnik Goering svojo 20. in 21. zračno zmago.
Zadnje vesti.
Kriza.
Dunaj, 24. junija. Za jutri j« pozval cesar v avdi-jenco poslance Staneka. Korošca in druge zastopnike opozicionalnih strank.
Stran 4.
Po demlsiji Seidlerjjevega kabineta.
Dunaj. 24. junija. V poljskih poslanskih krogih se zatnaje, da bo cesar odobril demisijo Seidlerjevega kabineta ter novemu možu poveril sestavo novega ministrstva. V svojem odgovoru na nemške propozicije je minister pl. Twiard!owiSiki iLzjavil, da so Poljaki -pripravljeni, nadaljevati z nemškimi strankami pogajanja za sestavo večine v poslanski zbornici. Nemci pa izjavljajo, da bi bil odstop viteza Seid-! eni ja pod slovanskim pritiskom za Nemce casus belli, in da bi ne mogli zaupati novi vladi, pa naj bi jej bil na čelu kdorkoli. Jutri bodo pri cesarju v aivdijeiuci sprejeti načelnik krščanskosocialne stranke prelat Haaser ter poslanca dr. Sylve-ster in dr. Stehnvender. Tudi baron Pantz je priklican k cesarju. Kriza bo rešena tekom tedna.
Dunaj, 24. junija Za jutri so pozvani k cesarju dr. Korošec, Stanck ut osrtali voditelji oipozicijonalnih strank. Ukrajinci izjavljajo, da bo ena prvih nlihovih zahtev odprava ir krajana za Galicijo. Izvršilni odbor desnice gosposke zbornice .je sklenil soglasno resolucijo, Ivi zahteva, dia se takoj sklice parlament^ Za petek je sklicana plenarna seja desnice. Češka skupina bo imela sejo v četrtek.
Nemški državni zbor.
Berlin, 24. junija. Kakor'poročajo parlamentarni krosi, utesnejo predložiti nemškemu parlamentu še v poletnem zasedanju, ki bo trajalo do 12. julija, novo kreditno predlogo. Zadnja, v marcu sprejeta predloga je znašala 10 milijard, in če bo sprejeta tudi nova predloga, bo znašal celotni vojni dolg Nemčije 139 milijard mark.
Kiihlmann o položaju.
Berlin, 24. junija. V nemškem državnem zboru se je vršilo tlaaies drugo branje proračuna vnanjega urada. Nacionalno - liberalna stranka .je vložila predlog o reformi vnanje službe. V debaito 'je posegel državni tajnik dr. \± Kiihlmann, ki je podal splošen pregled državne politike ter izvajal: Ce govorim o razmerju z našimi zavezniki, moram najprej omeniti, da je v sosedini prijaitejski avstro-ogrski monarhiji iz notranjepolitičnih razlogov odstopil vnanji minister grof Czemin. Ce nals more kaj sprijazniti z odstopom tega sijajnega državnika, je c-lejstvo, da mu je naša zaveznica Av-stro-Ogrska v osebi grofa Buri ara debila naslednika, ki je odličen diplomat in zvest branitelj avuro-ngrsko-nemške zveze. Njegova velika zasluga je, da sta se v glavnem -stanu sestala vladanja obeh zveznih držav, ki sta izjavila da hočeta obstoječe zvezno razmerje ne le ohraniti, -marveč tudi utrditi, razširiti in poglobiti v politični gospodarski in vojaški smeri. Z grofom Burtonom smo v Berlinu razpravljali o temeljnih načelih razširjene in poglobljene zveze. Razprava se bo pismeno nadaljevana. Državni kancler se poda v kratkem na Dunaj, kjer se bodo konference nadaljevale KuMmam se je spominjal Bolgarije, ki- je v tezičh casili stopila na našo stran. Obvezna izjava Radasla-vovega naslednika naim daje poroštvo, da ostane bolgarska politika tudi v bodoče neiz-premenjena.
NAPREJ.
Ste v. 142.
!
industrijo ter kemične naftalne in tekstilne industrije v roko delavstva.
Boljševiško gospodarstvo.
Iz italijanskega parlamenta.
C u r i h, 24. junija. (K. u.) »Agenzia Stefani« poroča: Italijanski senat je sprejel po govoru ministrskega predsednika Orlanda sledeči sklep: Senat kot zvest tolmač čuvstev cele Italije, je ponosen na hrabrost armade in mornarice in izraža močnim in slavnim borilcem na kopnem, na vodi in v zraku besedo zahvale in zaupanja. Senat je pritrdil nato predlogu, ki podeljuje vsem meščanom, ki so služili v mobilizirani armadi, volilno pravico in je odobril začasni ororačun do konca decembra 1918.
Orlandovo poročilo z bojišča.
L u g a n o, 24. junija. Ministrski predsednik Orlando
sc je vrnil včeraj s fronte v Rim. Tu je izjavil, da je položaj za ententino stvar izvrsten in ie še pridelal: Nadaljnje v kratkem.
-je zapadel sneg. Ta izredna prikazen vzbuja .senzacijo, ker tukaj že mnogo desetletij ni bHo snega. Tudi v ostalih pokrajinah južne Amerike sneži.
\'
l
Aprovizadja.
Poziv ruske vlade.
Govejo meso na Izkaznice B prejmejo stranke po znižani ceni v sredo, dne 26. t. m. in v četrtek, dne 27. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V sredo, dne 26. t.	m.	popoldne	od pol 2.	do Z štev. I
do 200, od 2. do	pol	3. štev.	201 do 400, od pol	3. do
3." štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 600, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000. od 4. do pol S. štev. 1001 do 1002, od	pol	5. do 5.	štev. 1201	do 1400,	od 5-
do pol 6. štev. 1401	do 1600.	V' četrtek,	dne 27.	t. m-
dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9-do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. 200! do 2200, od pol 10. do 10. štev. 2201 d0 konca.
S t o k h o 1 m, 24. junija. »Svenska Dagbladet« poroča iz Helsingforsa: Vlada sovjetov v Petrogradu ie izdala poziv, v katerem obdolžuje socialne revolucionarje in menjševike, da sodelujejo z imperialisti in češkoslovaškimi četami, ki so zavzele Samaro in Omsk.
Ljenin potuje na Dunaj iu vBerlin.
K o p e n h a g e n, 24. junija« »Izvestja« poročajo' Ljenin bo bržkbno v kratkem potoval na Dunaj in v Berlin, ker smatra sovjetska vlada za potrebno, da se razgovore ruski, nemški in avstrijski državniki o pers-čih vprašanjih. Ljenina bo spremljalo odposlanstvo bolj-ševiške vlade.
Češkoslovaške čete na Ruskem.
H c 1 s i n g f o r s, 24. junija. Češkoslovaške legije so zavzele s 40.000 možmi Vladivostok. Odstavili so sovjetske vlade in razobesili v mestu češkoslovaško zastavo. Iz Petrograda prihajajo obenem vesti, da napredujejo Čehi in Slovaki tudi v južni Rusiji in da so zavzeli mesto Stavropol.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Velika zbirka političnih In leposlovnih revij in častnkov v vseh jezikih. Shajališče sotlrugov vseh narodov
Izjava angleških delavskih ministrov.
L o n d o n, 23. junija. Delavski člani vlade so izdali izjavo, v kateri pravijo, da so morali svoj čas, ko še
delavstvo ni imelo dovolj vpliva v posvetovalnih skupščinah, včasi glasovati proti svojemu prepričanju, kakor pač zahteva koalicijski sistem. Isto so delale pač
tudi druge stranke. Saj pa so politični boji domalegu potihnili in en cilj, cilj svobode sveta je moral biti tisti rezultat, ki je vse drugo nadkriljeval. Velike važnosti je, da si ohranimo narodno enotnost. Tekom 16 mesecev nam je dala Rusija jasno spoznati, kakšno gorje nam preti. Dasiravno si je odvrgla carizem, pa je postala žrtev skupnega sovražnica. Njeno prebivalstvo se nahaja v stanju politične izčrpanosti in je ponižano ter brezmočno, kakor še nikdar ne. Upamo pa, da bodo mogli Rusi v kratkem zopet podpirati skupno stvar in pripomoči streti nemški militarizem. .
Jrhnnin Najzanesljiveje sreisivo proti terno je
PARATOL
domače mazilo,
Ne maže. je brez duha, torej tudi tez dan uporabno. Velik lonfok R 5; rodbinski lorM K 9. PflRflTBL-
PRASEK varuje oličotljvo kožo. Skatlja stane R 3.
Obuje se tiubi proti predplačilu ali povzetju pri PacatoP delavRise lekarnarja (LSI!me?, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
lišaj
Me
Stolna ulita 2-4
Berlin, 24. junija. Kakor poročajo iz Moskve, je bilo zastopanih na prvem kongresu višjega sveta za ljudsko gospodarstvo osem okrajev iu 34 gubernij. Kon-"•res ie spoznal za potrebne naslednje ukrepe in odreti ; da se izvedejo:	Nadaljevanje popolne likvidacije
' eleposestva in popolna odstranitev buržuazije od vod-
v r	r	i	t.'	~ i.	nitorfn	IP
v
Sv 5HB 1,1 rul	#
stva gospodarskega življa dežele. Kot prva naloga .c prišla v poštev na pr. prehod rudarske m plavžarske
Irska ne da vojakov.
A m sterdam, 24. junija. Energični odpor Ircev prati uvedbi vojaške dolžnosti na Irskem je imel oopoJen uspeh. V informiranih londonskih krofih se zatrjuje, da se izvršitev vojaške dolžnosti na Irskem končno veljav no -opusti, ker se je Lloyd George prepričal, da bi vsak poskus, uveljaviti vojaško dolžnost na Irskem, do v el do odkritega upora irskega Ijud-
Slovani v ameriški armadi.
Haag, 24 junija. Kakor poroča holandski Nieuvvc Buro je predsednik Združenih držav, Wilson, pritrdi, nasvetu, da se Poljaki, Cehi in Jugoslovani uvrstc v ameriško armado.
Sneg v Buenos Airesu.
Buenos Aires, 24. junija. V Buenos Airesu in na mnogih drugih krajih Argentince
FRatiei - ljubim-
• UCll|VI stari trg št. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
še s staro prevmatiko
Posebno nizka cena s» prsprodkijiiit«
I! Liuhlianska kreditna banka v Ljubljani IS
UUDRiansKa	^	“	il
Moška in ženska dvokolesa
šivalni m pisalni stroji, gramofoni, tžlektnžMiž žepne svetilke. Najboljše baterije, m
Agitirajte za „Naprej“! Bosiliajle jora vojakom!
HI
—a, —    — -	.	„	. , . 0,icii-li--> subskripcij.ko spreis,....
b, „j.„.	»odrulniie» ««'•>«*”•	S,,0,000,O«.«, te toliu ko,. » i ■
Vlil. avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojsh.	.	.	nf--rn	01
l h m s vi «b.	tmpiii a 1« v s 11* p« st v mm m mm■#» *■
|2 lo dUIUlIliaUlU UltUHiU [1U4UJ..U U.	«5	brezplačno	na	razpolago	pri	naSih	blagajnah
Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam	    _------------------—