| rTaročJna | A M M ^T^ W% V \W A f^ZL Amerika" fl K | $200 #m |W| M ■ MB ST. CLAIR AVE E }| |L£ž:J /1 ITI IV 1 I\ r\ Lrrijl lAm'gridke vesti. ■Egracfv ' __ IZ SLOVENSKIH NASELBIN. •v' ' " PATTEN NAZAJ V CHICAGI. u CHICAGO, io. maja. — Včeraj je dospel v Chicago J. ! A. Patten, glavna oseba na pše-ničnem trgu. Počival je nekoliko časa na farmi blizu Trinidad, Colorado. Poročevalcem ni ho(tel nič novega povedati. Videti je zdrav in zadovoljen ter je danes zopet na delu kot navadno. ZAVRNEJO PREDLOG. CHICAGO. 8. maja. — U-radniki unije železniških na-kladačev so zavrnili predlog železniških zastopnikov, ki bi - radi obnovili plačilno pogodbo od zadnjega leta. Delavci so I i predložili nekak ultimatum. A-|, ko družbe ne ngode, lahko pride do štrAjka. 1 POSEBNE CESTE ZA OTROKE. mMB-"-' NEW YORK K, 8. maja. — Neki svetovalec je stavil po-ffteben predlog, s katerim upa zmanjšati nesreče otrok po ce-Stah in jim vendar da^ti prostora za svobodno gibanje, zlasti ! po gosto naseljenih predmestjih k Načrt je bil odobren od več to-p varušev in predložen.policijske-|'mu komisarju Bingham, in za-% hteva, da naj se gotove cest* I zaprejo vozovoiy od 3. do 6. u-1? re popoldne. Prijatelji predloga trdijo, da I se bodo otroci veliko bolj varilno igrali, in tudi vozovi se bo-f do lažje premikali, ako se otro-i 200,000. I i! Njegov oče Oscar Barber je < Bffi^-jmtd prvimi izdelovalci ; jSyeplenk v Ohio. Izdeloval jih K Z roko v majhni uti za svojo Wmki v Middleburg blizu East 1 HHtkron. 1 1 i> i . j i TRUST PROTI TRUSTU. I • PITTSBURG, 8. maja. — j Ijukaj se je organizirala zveza . neodvisnih telefonskih družb s ] kapitalom $20,000.000. Za sto- , I pane so družbe od Bostona do j Kansas Ci^y. , ■ <:, , naj napravi ^elefonsko. zvezo na daljavo. Hočejo pred vsem napovedati boj Bell sistemu, ki i-ma sedaj najbolj razširjene te-1. lefonske zveze. Izdalo se je že $800,000 za dovoljenja po raznih mestih. Zveza se bode pečala samo z _ daljšimi telefonskimi zvezami. I Žice bode imela ločene od na-vadnih mestnih žic, da ji ne bodo nagajale razne električne _ in druge neprilike. Poleg telefona bodo nastavili tudi brzo-jav, da se bode lahko oba rabi-e lo, ako potreba. ~ 0 VERSKIH STVAREH NE " ODLOUČJE SODNIJA. ST. I/OITJ-S, 10. maja. — Tu- - kajštiji sodnik Matthew. G. Rey- - nobis je tukaj izrekel zauimi-y vo sodbo glede verske vzgoje i otrok. Izjavil je namreč, da se > pogodba, narejena med dvema 3 zaročencema različne veroizpo- - vedi glede bodoče vzgoje otrok, - ne more sodnijsko uveljaviti. (Ako recimo protestantinja obljubi katoliškemu zaročencu, 1 da bodo otroki vzgojeni katoliško, sodni j a nje ne more prisiliti da bi vzgajala otroke v ka- - tolišketn duhu.) ■ Odvetniki pravijo, da je bil * 1 to prvi tečaj, kjer se je skušalo j - to pogodbo sodnijskini potom ( uveljaviti. j I BOLJŠI SALONI KO "KLUBI". j jŽFFERSON CITY, Mo., a j , maja. — "Boljše bi bilo, da bi se preklicala postava, ki zapoveduje zapirati gostilne ob ne- ' deljah, in se prodaja opojnih ' pijač dovolPa postavnim gostilnam, namesto skrivnim ^pokritim klubom". Tako piše guverner Hadley | v poslanici na državno zbornico j, države Missouri. Naložil bi rad | davek 11a vse klube po celi državi za piVidajo opojnih pijač. N državna blagajna revnejša. a COLUMBUS, O.," 10. maja. * Vsled velike agitacije pro.ti go- 1 stilnam in povečanih državnih stroškov se je državni 'preostanek zmanjšal za $1,504,606.59 od 11. jan., ko je nov blagajnik Creamer prevzel svoje mesto. ^ Tedaj je bilo v blagajni de-narja $6,891,149.72. — Dohod-kov o tedaj je bilo $2,884,101.60 ' skupaj $4^,775,251.37, stroškov pa $4,388,709.19, preostaja še ' $5,386,543.13. ^ ,( Lansko leto je bilo v tem Ča-su»$799,55302 več dohodkov. . HITRA JUSTICA. (| MERCER, Pa., 7. maja. — v Pri danaŠnnji obravnavi, radi p dečkoropa W'hitla, se je zgodil jako pretresljiv slučaj. Včeraj obdolženi in krivini spoznani J. Bovle, je bil poklican od sodnika, da »priseže. Tudi ga je vprašal, da naj pokaže pismo, ^ ki ga je pisal očetu malega Bi- P lija, kjer je zahteval svoto $10,- t 000. Boyle je skočil pokoncu in s zakričal: "Sedaj bom povedal r vso resnico, jaz nisem odgo- r voren, nekdo drugi je tega k kriv". S težavo so ga sluge po- 1« mirili in pripravili do tega, da s, je odgovoril sodniku na stav- ^ Ijena vprašanja. Danes je bil 'j še enkrat zaslišan mali Billy in V1 oče dečka. Deček je izpovedal s isto kot dan preje. Ko so mu nato neki poslušalci trkali, je sodnik vstal in izjavil, da pre- J ni noben "dime ■ show". i šel popolnoma mirno s stražnikom nazaj v zapor, kje bo čakal zadnje sodbe. , ŠKOF STARIHA ODSTOPI. Naš rojak mil. škof John Stariha, ki je sedem let vodil novo skotijo Lead v South Da-koti, je prosil za odstop radi slabega zdravja. 'Njegova resign; icija je bila v Rimu sprejeta. Ugledni gospod se poda v stari kraj na Kranjsko, kjer hoče v mini in pod zdravim slovenskim podnebjem »preživeti zadnje dni. 1 Poslovil se je dne 25. aprila javno od vernikov v Lead, S. I). Mil, škof je bil jako priljubljen pri vernikih svoje škofije, za katero je tudi deloval z vso vnetno in jo v par letih povzdignil na lepo stopinjo. -o- Inozemstvo. SPLOŠNA ENAKA VOLIL NA PRAVICA NA O-GRSKEM. \ BUDAPEŠTA, 8. maja. — V tukajšnjih vladnih krogih se popolnoma resno misli na ti vedenje splošne enake volilne pravice in se bo program predložil cesarju Francu Jožefu, ki se sedaj mudi v Budimpešti. Ke» je bil pa prihod cesarjev prepozno naznanjen, se celi odbor ni sešel, ampalk se bodo Košut, Appony in Jyst sami predstavili cesarju in mu tako , podali ustmeno svoj načrt. TOLSTOJ BOLAN. MOSKVA, 9. maja. — Grof 1 Leo Tolstoj je zopet bolan, kakor se poroča iz Jasne Poljane. Slavni pisatelj ntora otftati | v sobi ter trpi na revmatičnih ] bolečinah. ^ Pred nekaj meseci so se -zdravniki bali, da bo grof umrl } vsled revniatiztna in drugih bolezni. j V MESSINI ZOPET POTRES. NE A POLJ, 10. maja. — Ce- • fo prebivalstvo Messine je zgo- ' daj v soboto zjutraj bežalo iz J svojih hiš, kamere grade med r razvalinami starega mesta,, ko ( sta se začutila dva močna potresna sunka. Sunka sta le malo časa trajalakolrko sta napravila škode, se še ne poro- J ča. 1 Prebivalstvo je bežalo na N deželo in mesto je skoro za- s puščeno. t , $ POLA2AJ V TURŠKI AZIJI. 1 i Nekatera mesta popolnoma s razdejana. t A DANA, Azija, 9. maja. — ^ Ker je turško vojaštvo vse u- l porno in jako nezanesljivo, je ^ turška vlada v to mesto po- . slala macedonske'cete, da va- 1 rujejo Evropejce, šole in ame- ( riške misijonarje. Žito v tej o- j kolici je že popolnoma dozorelo, a se ne upa noben armenski kmet na polje po pridelek. ^ V celem okraju vladajo nalezljive bolezni. Zgradile so se posebne hiše za te Jbolnike in I stane}o dnevni stroški $1.250. BAJRUT, Turška Azija. 9. C maja. — Neki potnik iz mesta p Kezab je ,t«x iejavil, da so v \ tem mestu vsa misijonarska po- j Iod ooko C 1 koli < 'polnoma nič ne zaupa, ker gleda le za — žep. NEVARNOST V OKOLICI CARIGRADA. CARIRGAD/10. maja. — V okolici glavnega mesta se klatijo cele tolpe raznih individi-jev in poberejo vse, kar jim pride pred oči. "Operirajo celo carigrajska predmestja brez vsake 'bojazni. Vzrok je seveda zadnij položaj in nova vlada. Vsi dezerterji in pdliMčni kaznjenci iščejo zavetja na deželi is.totako ubegli zločinci. Avstrijski tajnik poslaništva v Carijrradu, grof Deym je šel danes na mali i z preji od v okolico in bil na glavni cesti napaden z revolverjem in se je od njega zahtevalo denar, (»roi Deym pa je obrnil hitro konja in udaril v galop. #a njim je bilo oddanih par strelov, vendar so vsi zgrešili svoj cilj. Ker posebno Amerikanci jtudi v tem kritičnem času potujejo po deželi, jih zategadelj turška vlada svari pred raznimi eventu-elnostmi, ker je spjoh nevarnost za turiste po deželnih cestah. ODLIKOVANJE ^RATOV WRIGHT. LONDON, jo. ma a. — Oba p me risk a zrakoplo\ :a brata Orville in Wilbur V right, sta l>i!a danes v tem me flilnftfl 1 vem mestu odlikovana, za nju-tin napredek v zrakoplovstvu. \eroniški klub jima je nato izročil častno svetinjo in oba sta bila burno pozdravljena od ljudstva. W'righta se mislita povrniti v Združene države Ameriške v kratkem času. NOVI TURŠKI KABINET. CARIGRAD. 8. maaj. — Danes se je tu uradnim potoni naznanil novi kabinet z vsemi 1 w, člani, in sicer so naslednji: Veliki vezir, llilmi paša; justič-ni minister, Kerid paša; minister za šolstvo in znanstvo, • Kakki paša in minister za rud-iiištvo in gozdarstvo, Asmi bey. Drugi ministri se vzamejo iz vrst stare turške stranke, da se tako napeto razmerje med 1 njimi in med Mladotttrki ublaži. CEHI ODPOVEDALI VLA- ( DI VSAKO POMOČ. [ DUNAJ, 10. maja. — Iz Pra- 1 ge se tu sem poroča, da Cehi, { posebno pražki mestni svet na ; vsak način zahteva, da se v če- ! škili polkih uvede češčina kot uradni in poveljevalni jezik. Da 1 svojo opravičeno zahtevo do- I be, je pri včerajšnji občin sik i 1 i z van reclni seji, mestni svet ' sklenil, da, ako dunajska vlada ( tej zahtevi celokupnega češke- ' ga naroda takoj ne u streže, od- l pove mestni občinski svet pra- ' žki (seveda se bodo temu pro- ' testu pridružile ,tudi druge če- I ške občine, splošno cela Ce- • ska!) vsako podporo vladi in t to tudi pri sedanjih naborih. ! Ker dunajska vlada noče mir-|l nim potom v to potrkliti, bo 1 morala prisilnim potom, ,kcr Cehi ne odnehajo. KASTRO GRE V ŠPANIJO. » 1 PARIZ, 8. maja. — Cipriano (1 Castro, prejšnji predsednik re- i publike Venezuele, je nenadno t včeraj od tu odpotoval in iz- t javil, da gre v mesto Santan- 1 dez v Španijo, kjer pride nje-jr SE BOJIJO ŠTRAJKA. PARIZ, 10. maja. — Razmere so za vlado precej ugodne, in ni skoro pričakovati, da bi poštni uslužbenci začeli štraj-kati. Odločni nastop vlade je prestrašil vodje, ki hočejo z bojem malo počakati, da se bolje organizirajo in pripravijo na Imelo bitko. Oddelek poštnih uslužbencev je na delu. da raziskuje velike škandale v telefoničnem oddelku. Pravijo, da se je potrošilo veliko denarja. Omenjajo .tncli Združene države, kjer se je naročilo več materijala za telefonsko menjevalnico, ki je lansko leto pogorela. Razne unije Seine depart-menta, so za sredo sklicale zborovanje delegatov, da se pomenijo, kako naj pomagajo poštnim uslužbencem 'ker so tudi trgovci in delodajalci obljubili državi pomoč. Mestne novice. • Trije republikanski kandidatje. — Za župana so se oglasili v republikanski stranki že trije .kandidatje, namreč nekdanji župan MeKisson, H. Baehr in C. H. Abbott. Prva dva sta dobro znana v politiki, zadnji je pa agent za ■ ^k-g] »mC|V 'iemf še nikdar ni vmešaval v politiko in tudi znan ni veliko ljudem. Ko so ga časmšiki poročevalci vprašali, kaj bo njegova platforma, njegov program, je rekel, da nima še nobenega. Noče se izraziti, kaj misli o cestni železnici in drugih važnih vprašanjih. Ubit od električne žice. Včeraj zvečer okoli ]/2io lire je voznik Lavičotts M. Bttsh stanujoč na 4307 Woburn Av. videl na 14. cesti ležati kos doli viseče električne žice. Stopil je s kare in hotel z rokavicami odstraniti žico. Pri tem je pa po nevednosti se z levo nogo dotaknil žice in bil na mestu mrtev. Busli je star 50 le(t in ima veliko družino. Luna park« otvorjen 27. t. m. — Luna park bo otvorjen v četrtek 27. t. 111. Park bo popolnoma na novo prenovljen in popolnoma belo pobarvan. Novost bo posebno novo veliko gledališče, ki bo imelo prostora za tisoč oseb in se bodo predstavljale komične operete. Poseben "spas" bo takozvani človeški Roullae Road iz Coney Island. Kolo obstoji iz okrogle mize, ki se vedno vrti in za katero sedijo ljudje. Ko spuste 1 elektriko se kolo vedno z večjo 1 hitrostjo vrti in naposled s ta- 1 ko hitrostjo, da ljudi pomeče 1 na vse strani. Seveda je skrblje-110 zato, da se nihče ne more I poškodovati, Tisti ki bodo posebno daleč vrženi bodo pali v | takozvane žepe, ki so iste vrste kot pri bilardu. Pri tem bo ^oliko krika, hrupa in smeha, da bo vsem za počt. Laška kri. 1 < — Mirovni sodnik za mladi- 1 110, Adams je včeraj obsodil I- 1 talijana Mokola Farmacci na leto dni ječe in v plačilo $1000 1 ker je ušel s petna/stletno Te- 1 režijo Grendna, iz 126. vzhod- 1 ne ceste. Mati deklice je nazna- 1 nila oba policiji. Ker je Fari- ti\še par let v prisilno delavnico, da jih tam prisluži in izroči roki pravice. Deklica je na pri- [ ; govarjenje matere izjavila, da ' jo je Farinacci k temu koraku j jako silil in ji nič omenil o kaki družini v blaženi Italiji. — — Caropiiška predstava, kij l jo je nudil' zadnjo nedeljo g.1 los. Zima v veliki Knausovi1 ' dvorani se mora prištevati med ■ prvo te vrste, kar jih je še bilo' med Slovenci v naši naselbini.' ► Dvorana je bila nad polovico 1 zasedena in če ne bi bilo slabo' vreme bi bil poset gojtovo še j večji. 1 O samem igranju rečemo le toliko, da je stalo v prvi vrsti na tej stroki umetništva. '1 1 — Umrl je dne 7. maja Ivan, , Bavec, stanujoč na 1264 E. 55. cesti, star, 30 let. Umrl je po kratkem bolehanju vsled pre-j hlajenja. Doma je bil iz Vrhnike pri Ložu. Tu v Ameriki zapušča tri brate in dve sestrič-ni. V društvu ni bil nobenem, vendar je imel (toliko prihranjenega, da je bilo mogoče ga spodobno pokopati. Pogreb se je vršil dne 8. maja ob 2. uri popoldne iz cerkve sv Pavla na K. 40. cesti in od tam na pokopališče. Prijatelji pokojni-! ka se tem potom javno za h v a-1 Rujejo slovenskemu pogrebniku^ Antonu Grdina za njegovo vsevzorno oskrb, ter ga roja- Jfiom, ria hrmlp.it* DJ^orOČ«^ — Umrli so sledeči: — Staršeln Mlakar, hčerka, E-nm, stara 2 dni. Staršem Baron, sinček Frank star mesec dni. Staršem Drčar, sinček Jo>hn, star 2 dni. 4 Staršem Zavodnik, sinček Frank, star 7 mesecev. Matevž Pojtočnik, star 23 Tet, bolehal je dva tedna, umrl v mestni bolnici. — V St. Alex-a bolnico je bila odpeljana po pogrebniku i Ant. ftrdina soproga Iv. Vra- | bee iz Collimvooda. Zastopnik družbe sv. Mohorja ] v Ameriki. Minuli teden je dospel v A- j meriko Rev. Juri Trunk, kate- ] regq je poslala družba sv. Mohorja v Celovcu da prouči raz- s mere ameriških Slovencev in ] spiše o njih stvarno poročilo, j kar bo zvedel in videl med -na- i mi. •Obiskal bode slovenske na- j sel bine, zapisoval njih zgodo- j viiio in sedanje stališče. To bode brez dvoma velikan- j skega pomena za cel slovenski \ narod. Dolžnost vseh ameriških l Slovencev je, da mu gredo na < roko in mu poročajo o svojih l krajih natančno in stvarno, da i bodemo imeli kdaj pravo zgo- 1 dovi 110 našega naroda v Ame- \ riki. Od. čg. gosp. Tpunka priča- i kujemo istotako z drugimi slovenskimi listi vred, da bode poročal stvarno, ne oziraje se na stranke. Moka draga. — Clevelandski peki imajo i malo upanja, da bi se znižala cena moke. Sedaj je še zmerom cena najvišja od leta 1898, j med špansko-ameriško vojsko. 1 Kruh se peče še vedno v e-nakih hlebcih in cena je še is^ta kot preje, a kmalu se bo moralo kaj spremeniti, kakor pra- ( vijo peki. t Po celi Ohio so se zaprli/ manjši mlini in se ne bodo od- i — Društvo 'Triglav' se priiJj dno pripravlja za igro "KeVr' ček Andrejček", katero prire to in naslov v registrira- I H nem pismu ali pa po Mo- | > nev Order ali Bank Draft | t in mi mu zagotovimo od- t \ pošiljatev. 1 TISKOVNA DRUŽBA I; "AMERIKA". I ; 6119 St. Clair Ave. N. E. 1 Cleveland, Ohio. j — Popravek. — V štev. CI. Am. se je napravila pomo-j ta. Med mestnimi novicami "Slovenec težko ranjen". Kos 1 *• mu J« 'hfllpfpl V lfvft okfl al SCLEVELANDSKA '"AMERIKA" M&irii si. dvo-tednik v Ameriki Izdaja: Slov. tiskovna družba I Amerika. Izhaja v torek in petek. — H Naročnina: tj%.\ AMERIKO.........$2.00 pA l.VROPO.........$3.00 PA CLEVELAND po pošti.. m..................... $a«5° ^BKfcjfe^ J.. .i._.. __________i ^'Posamezne številke pg 3 ccnte. 1 .......... - Vse pošiljajtve, pisma, dopisi iin denarne nakaznice (Money Orders), naj se pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Eft .i ... moglo trajati dolgo. Torej so - se naselniki Berlina, Gruende-1 nana in Harmonije zbrali neko ■ mesečno noč, štirideset mož po( - številu, ter pozvavši na pomoč Meksikance iz La Ora, napadlj » spavajočo Chiavatto. Zmaga 1 dobre stvari je bila popolna. ? Chiavatta je bila požgana in prebivalci brez ozira na staros^ 1 iti spol vsi posekani. Rešili so - se samo pridelki bojevnikov, ki so bili, v tem času odšli na lov. 1 Cd ljudi iz samega mesta se ) ni rešll~tihčet a to zlasti radi 1 tega, ker! je mesto ležalo v vi- - I ali reke. katera kakor navadno - v pomladi, je pri svojem raz- - livit obkolila mes,to z neprelH>-1 dno povodnjo. Toda uprav ta - vi'a sta lega ^nesta. ki je ugonobila Indijance, jc bila po godu - Nemcem. Tz teh. vil se je te-' žavno dalo uiti, pač pa jc bil tam pripraven kraj za hrambo. - Temu prepričanju na hvalo se ' je pričelo preseljevanje v one J vile, v katerih je ,tu višja. Na prostoru, kjer so o- ■ besili poslednje potomce Črnih 1 kač, so osnovali filantropijalni ; zavod; pastori so po cerkvah učili vsako nedeljo ljudi Ijubez-1 ni do bližnjega,, spoštovanje do tuje lastnine in drugih čednosti, ki so pojtrebne ^civilizirani družbi in neki »jniniogrcdbč > prelegent je imel enkrat rta Ka-1 pitolu predavanje 'X) pravicah narodov'. Bogatejši prebivalci so že je-li govoriti o osnovi potrebnega vseučilišča, k čemur bi mogla ■ pomagati celo država. Rivalci 1 so se sploh počutili dobro. Tr- ■ govina z živim srebrom, pomarančami, ječmenom in vinoni 1 jim je prinašala obilno dohodkov, Kdor bi v poznejših časih 1 obiskal že nekoliko tisoč bival-i cev broječo Antilopo, on v teh bogatih trgovcih ne bi spoznal : teh neusmiljenih bojevnikov, ki so pred petnajstimi leti požgali Chiavatjto. Dnevi so jim minevali pri delu v prodajalnah, de- > lavnicah za ročno delo, v pisarnah: večere pa so prebili v , S ropotač). Ako si imel priliko poslušati te glasove, nekoliko počasne in zamolkle, te "Mahl- zeit! Malilzeitf", to flegmatič-iiq: "Nun ja. wissen Sie Herr Mueller, iste aber dai moeg-lich?" to žvenkljanje kupic, šuma pive, tega pljuskota razti-vanega piva na tla, ako si gledal ta mir, to počasnost, :ta fi-listerska, z maščobo zalita lica, te ribje oči. pa si si lahko mislil, da se nahajaš v nekakšni krčmi v Berlinu ali v Mo-nakovem, ne pa na pogorišču Chiavatte. Toda v mestu je ž-v* vse "ganz genuiethlich" in na pogorišča že nihče ni več mislil. Uprav ta večer so ljudje hiteli v cirkus, a to radi tega, ker je po trdem delu vedrilo istotako zasluženo, ikakor prijetno, drugič pa radi tega, ker so bili bivalci ponosni na njegov prihod. Znano jim je namreč bilo, da cirkusi ne dohajajo v vsakršno meSjto, radi tega je tudi pri'hod skupine M. Dean'a potrjeval nekoliko velik'ost in pomen Antilope. Ril pa je še tretji in nemara najvarnejši vzrok radovetlnosti. Evo, v 2. točki sporeda je bilo napisano: "Sprehod na žici, razpeti 11a petnajst črev-ljev nad zemljo (pri sprevodu godbe) slovečega telovadca Rdečega Orla, "Sahema" (poveljnika) črnih kač, poslednjega potomca kraljev pokolenja in poslednjega izmed tega pokolenja: r) Sprehod. 2) Skopi Antilope. 3) Ples in pesem smrti. Ako je kje. pa je v Antilopi ta "Saheni" moral vzbujati največje zanimanje. Hon. M. Oean je (pripovedoval pri "Zlajtem Solncu". da j^ pred petnajstimi, leti. ko je šel slučajno preko Santa Pe, našel na Pianos de Tornado umirajočega starega Indijanca obenem z desetletnim Tantekoni. Starec je umrl v resnici vsled ran in izčrpanja: pred smrtjo pa je vendar še povedal, da je mladi fantek bil sifi ubitega "Sa-henia" t'rnih kač ter naslednik 11 j c£< > ve ga dostojanstva. (Dalje prihodnjič.) »»«»——■»■■■■■■■■lili.. II JJ Ji11 " :o RAZNOTEROSTI. ;0 I- DVAJSETI SEPTEMBER, č- G. Korltnik. rr ("Domači Prijatelj"). Tulijo ulice, trga se krik množice v ognju in krvi — za domovino, za narod svoj vsak hoče, da l^ode prvi... 5- Odtrgal se je s stoletnih verig 0 razdraženi stari lev, kot !*ati orkan v domovini >_ brez cest ;u vali svojo jezo in gnev. |e , ( n A v carskem špatirju sred car- • sikih čet l poganja sovraš,tva cvet, kot volk na krotko jagnje preži 0 tam briušer.i bajunet... 1- >r O bratje, nikdar pozabiti to, kdo naše je rezal meso, nikar pozabiti Velikega dne 0 obžarjenega s krvjo! e *l Za hrbtom, skrivaj se borite vi, 11 mi gremo odkrito čez plan — e Pranca je z nami in prapor njen krvavi Dvajseti dan! e a Dobro povedal. — Znano je., T- koliko časa Italija že oborožu-u je in utrjuje mejo proti Av-a striji, pa vsled znanega šlen->- driana v svoji upravi še danes J- tli nič posebnega napravila, ta-a ko da se danes že mularija na >- cesti norčuje i/ "utrjene vzho-)i dne meje". Ivako sodijo o tem višji krogi, dokazuje interview, 1- ki ga je imel dopisnik "Corri-1- era" z nekim visokim mornari-i- škiin uradnikom v ministrstvu, ri Pogovarjala sta se o treh <1 dreadnoughtka'h, ki jih hoče 1- Avstrija do leta 1912 zgraditi, el Nato sta prišla na Benetke. > Časnikar je admirala vprašal, 11 ali se bodo Benetke utrdile kot 'c opirlišče za brodovje. Admiral n mu odgovori: "Benetke ne mo-ie rejo nikoli postati b rodov no 1- opirališčf za brodovje. Admiral ponirane. To vprašanje jfc sploh k jako komplicirano. Moral bi začeti govoriti o avstrijskih u-trdbah na kopnem na vzhodni meji, o tem pa mi dovolite, da rajši neham" in mož se je pomembno nasmehnil. ■ _II—i------—JJ----------- ■ '^gggg-J-----X— u za letno vzdrževanje. /arojtriP, ; ki so postali gospodarji Srbije. Dobili so nekatera najvišja | mesta. Trgovinska pogajanja s ' Sjrbijo so se začela, pa se zopet razbila, ker so baje Srbi nalašč f stavili nesprejemljive predloge. t Črnogorski knez je izrazil atrijskemu cesarju hvaležnost, . j da ni prišlo' do vojske. "Dragec", je rekla gospa No-vinčeva, "glej da prideš gotovo - domov pred osmo uro zvečer.'* "Nikar ne bodi nespametna,' Helena", je rekel gospod No- ; i vine. "Predno sva se vzela, ni- 3 si marala, da bi prišel pred os- I! JOS. JARcl ! ' Slovenski javni notar. a j j 6119 St>Clair Ave. N. E. | I izdeluje raznovrstna po- 8 * ■ oblastila, pobotnice, kupne ? pogodbe, prošnje za opro- 1 stitev vojaških vaj i, t. d. j j A. J. BRADLEY, J Advokat. 5 Da nasvete v angleščini, i ^ slovenščini, hrvatsko in 5 nemščini. f 1616 Williamson Bldg. Cleveland, O. Tel.: Bell Main 971. j Angleščina in lepopisje v kratkem času. | Pojasnila daje zastonj I Slovenska korespondenčna > Box 181 Station B. I CLEVELAND, OHIO. > ■ I Frank Rus, 1 § Slovenski javni notar. , 1 $ 6104 ST. CLAIR AVE. J Tel. Cuy. Central 4279 K S* DOBRI ČASI. j Že dolgo pričakujemo boljših časov, za- | služka iti denarja, -pa jih le še ni. Kdor pa | želi imeti tudi v tem slabem času, dobre i čase naj se obrne do mene. Slabi časi, veliki i stroški in velika zaloga raznovrstnih pijač, | so me primorali znižati vse cene na vinu, ka- f kor belemu, rudečemu in importiranemu. | Odločil sem se, da bodem vsakemu ki se og- | lasi pri meni od 12. pa do 24. maja tr leta itt J želi kupiti najsibode katerokoli pijačo, ceno g isti znatno znižal. Poleg velike zaloge razno- f vrstnega vina pa imam tudi bogato zalogo | žganja, domačega in importiranega. || Vsak, ki se hoče prepričati na veliki za- ;]| logi in znižanih cenah, dobri in točni postre- i žbi, naj ne pozabi, da ta razprodaja bo tra* I jala le do 24. maja 1909. JI Vsaka pijača, ki se proda iz moje trgovi- Z ne je pristna in žato jamčim. Kdor s pijačo ji ni zadovoljen, sme isto vrniti. fl Vsa poštna naročila se hitro in točno iz- || vršujejo, v tukajšnem mestu pa dovažam j Tedaj kdor želi imeti dobre čase za mali Z denar, naj se oglasi aH pa piše, da ga obiš-9 čem all mu blago pošljem. H| Za obilen obisk in naročila se priporočam | i I C I ^ i e fj^T^ f f\ V Jt^ • iN « JlI « ^■Mnwy.j M* ustanovljena dne 31. Jati. >09. ^Bp ' s sedežem v CLEVELANDU, 0. GLAVNI URAD: 6119 St. Clair Ave. N. E. GLAVNI ODBORNIKI: > " Predsednik: JOHN GORNIK, 6113 St. Clair Ave. N. E. K podpredsednik: FRANK BUTALA,6220 St. Clair Ave. N.E Hi. podpredsednik: ANTON ŠKUL, 977 E*st 64**» Street. N. E. iGlavni tajnik: JOSIP JARC, 6119 St. Clair Ave. N. E. \ IRačunski tajnik: ANTON PUCEL, 1176 Norwood Road, iglagijnik: FRANK STRNIŠA, 1009 East 62nd St N. E. i Vrhovni zdravnik: Dr. J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Ave. NADZORNIKI:' Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., N. E. Frank Črne, 1114 East 63rd Street. Rudolf Perdan, 1308 East 55th Street. GOSPODARSKI ODBOR: J John Mihelčič, 6213 St Clair Ave. N. E. Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. £lair Ave. N. E. \ Franc Žele, 1128 East 63rd Street. POROTNI ODBO%. John Gorjup, 3153 Krans Court. John Wiederwohl, 6127 St. Clair Ave. N. E. Jac. Hočevar, 1165 East 61 st. Street. GLASILO JEDNOTE: Hl:-' "CLEVELANDSKA AMERIKA." HK • Iz domovine. ,y (s KRANJSKa Radi brošure "Kranjska hranilnica" toži državno pravdni-I žtvo že nad 30 oseb pri ljubil janskem okr. sodišču, češ, da I to to knjižico razdajali. Ti lju-gplje so večinoma razstreseni po pjeeli deželi in so bili zaslišani pri I pristojnih okr. sodiščih. Justična palača mora pač res Gpiti v strahoviti nevarnosti, od-i Jcar se vrši obravnav o septera-glierskih dogodkih. In stvar je S gotovo tem nevarnejša in o-fkpasiiejša, čim bolj se obravna:( ^a bliža svojemu koncu. Po-I sebno pa je najbrjž stvar tako ^peklensko pogibeljna, ker je feed obtoženci celo eden, o ka-| Rtercm s t je državni pravdni^ gizrazil, da mu je ljubša Srbija Klego Avstrija. Danes se n. pr. jftcar blišči policijskih uniform' iofcrog ju stične palače. Pred fehodom 'v porotno dvorano je sta! tudi stražnik, eden pa ob' ggiavnern vhodu. Kakor pravico. pa je poleg teb mož pravice jfi jusCični palači še shranjenih t; 18 žandarjev, torej ravno za f vsakega obtoženca en angelj ggyaruh. Ali danes situacija še pjli tako nevarna. Kakor čuje-I mo, bo za to konsignirana |ftudi tukajšnja konjenica. pRazpuščen sestanek. Dne 20. laprila so imeli * X. D. O. or-»Ionizirani tramvajski usluž-Bbenci pri "Flegarju" v Vodma-■Mt sestanek, na katerem so se B&Zgovarjali o resoluciji, ki jo lie javila N- D- Q- vodstvu o-lljbrata ljubljanske cestnc elek-K|fifne železnice. Kar i/.nenada pVStopi policijski zastopnik Gut-pnik, ter proglasi sestanek za jlfihod, in zahteva, da se navzoči Izidejo. Tajnik N. D. O. Sgkerlj mu je pojasnil, da to ni Bahod temveč le sestanek, ter fenergično protestiral proti ta-ijkemu postopanju. Ker je ko-I misar žugal s policijo, se je sklenilo iti v okolico ,ter se je $ nato vršil shod po § 2. v kavar-. hi pri Slonu v novem Vodma-tu. Sestanek je bil razpuščen •V-na direktni ukaz dež. predsed-% nika Scliwarza. ; Inženir Prelovšek zopet pred liiodiščeni. Kasacijsko sodišče ffitia Dunaju je ugodilo ničnosti %rit<>žhi državnega pravdništva pf aferi Prelovšek in odredilo f novo razpravo, pri ikateri se i-Knajo zaslišati kot priče tudi I vbjaki 27. pehotnega polka. ; 1 Mlada tatinska družba.Iz Ri-Bbnice se piše: Pred kratkim so Ee zbrali v Ribnici trije pokvar-• jeni dečki, dva po 14. eden 13 ijet Sitar, ter so se podali nadalj-fto v Semič z namenom, da kaj glferineso domov. Rabili so dva i^fli v Semič, prvi večer so pre-I noeilt v Kočevju. Vodil jih je B14 let stari fante, kateri ima sorodnike pri Semiču. Imeli so delili med seboj na enake dele po bratovsko ter odšli ž njim v Ribnico. Umevno je, da že med potoni domov niso stradali. Ponedeljski semenj 19. t. m. v Ribnici je bil za boga.te . fante prezapeljiv, da bi ostali doma. Dali so se post reči v gostilni z jedjo pijačo, in cigare-. tami. Toda njihovo veselje je > bilo kratko, Zadela jih je roka 1 pravice, vzela jim denar ter jih odpeljala na varen kraj, kjer ne i (lobodo ne vina ne cigaret, in . iim je prilika premišljevati kaj . so storili. Starši in varuhi pa-: zite na otroke, 'kateri so tiaj-. bolj vdani lazeni in tatvini. Žal, . da starši večkrat le preradi za-. "govarjajo svoje, ako tudi spri->' dene otroke in da jim s,tem da-; jejo pot,uho. Čedalje bolj se ču-J ti ;y>trel>a deželnega zvoda za zanemarjene a še poboljUjive i otroke. Za obstoječo prisiln« J delavnico niso, ker bi se še bolj 1' spridili. 1 Poročil se je v Novem me-m n davčni asistent g. Feliks i® Mejak z gdč. Lino Utnek, ličer-. ko znanega podjetnika g. U-;! meka. > 1 Prememba posesti, notarski 1 solkitator g. Ludvik Medve-j šček je kupil od g. Rajerja \ » Žabji vasi hišo za K100 K. Tovarna za izdelovanje po-i hlštva se bode zidala v Kandiji pri Novem mestu. Prostor (za vilo g. Rppasa) je izmerjen. V - družbo sta stopila gg. Jevšček - in lTniek, ki bos,ta vodila pod- - jet je kot družabnika. » 1'mrl je v Ljubljani gosp. F. 3 Skrinnjar star 26 let.W. v. 111. p Radi pesmi "Što čutiš Srbi- - ne tužni" — zaplenjen list. Trii žaška „ Edinost" je bila zadnji - tedfen zaplenjena radi pohlevne a kritike o prepovedi petja pes->j mi „f>to čutiš Srbine tužni". Znak lepih časov, ki so napoči-,i li "Slovencem v stari domovi- r ni." L- Imenovanja. Evidenčni ele-vi K. Zupančič; Fr. Omerzu in e A. Boječ so imenovani eveden-e čnim zemljetAercem II. razre-da v n. čin. redu v okrožju kranjskega finančnega ravna-n teljstva. [. Iz finančne službe. Rač. ofi-cijAl K. Schumi je postal rač. revident v 9. in rač. asistent d Rr. Ooritschnigg rač. oficijal e v H), činovmnem razredu, ti _ a PRIMORSKO. o - i- Strah prad poslovenjenjem " Gorice. V zadnjem času so večkrat razpravljali, da bi se 4-lektrična cestna železnica po- 0 daljšala do Solkana, kar bi bilo r- vse v stransko velikega pomena 3 za Solkan in mesto samo. Se- j- daj pa je objavil "L Eco", da »j tramvajsko društvo tega ne a stori, in sicer radi tega, ker bi *" s tem Lahi sami pripomogli, da e bi postal Solka'n enkrat lepo a predmestje, kar bi značilo velik o korak naprej v poslovenjenje o Qorice. Res ste revčki Lahoni I ^ Podružnica Družbe sv. Ci- i m stanovila na ustanovnem obč- zai nem zboru na velikonočni po- ci nede'jek ob zelo obilni udel^ž- so bi. V vodstvo so voljeni: J. Va- ,zg lentič dež. poslanec, predsed- od nik; A. Mahnič, tajnik :f Jos. li Piciga. župan, blagajnik; 'A. ICošalic, M. Turko in Fr. Ku- ki učitelj, katerega bodo šol- ^ e ske (»blasti na vso moč pod v pretvezo teb dekretov propagi-j ra'e. Omenjena odrebda našega štajerskega dež. šol. sveta bode imela torej v narodnem o-s žiru en iiientno škodljive pos- j edice za slovensko naše 1 juti-ko so'stvo in že danes opozar- ^ jamo poklicane činitelje. da i- ^ II majo resno pazko ob praktiči- j( ranju s temi pohvalnimi dekre- n v ti! Črnilo v korist "Družbi sv. ' iT Cirila in l^etoda." G. Vilko II Weixl, trgovec v-Mariboru, je založil črnilo najboljše kakovo- 'J ^ sti v steklenicah od ]|32 litra 11 k do 1 litrov vsebine v -prid pre- s potrebni šolski Ciril Metodovi 1 , družbi. Hans Woschnagg — ogor- ^ P čen. Ves iz sebe je šostaiijski ^ l" Woschnagg, ki kakor znano, ( kandidira za dež. zbor štajer-i* ski v mestni skupini Celje, ker e se mu očita talini — nemštvo, f," čes, da je bil svoj čas vnet "So- | .' kol" itd. — T« je uporabil zna- . !" ni celjski meščanski učitelj in deželnozborski kandidat A^g. Aistricb, ki se je Hansu 11a lju- ^ L>" bo moral umakniti, ter je \Yo-1,1 schnagga pokazal nemškim na-1* cijonal-eeni v pravi luči in sicer v „Alldeu,tsche8 Tagblattu". , III Zdaj pa'je ves nemški Izrael na Sp. Štajerskem pokoncu! Celj-ska ,.Deutche Wacht'' pere j 11 ansa 11a vse pretege ter pra- c> vi, da je vse zlagano, in da je 1 U \\ osebnagg najvt^ji nemški poštenjak. No, vsak\po svoje! 5 Celjanom je vsak dober, če le nemško tuli. — A Hansu le nične pomaga. Ta "nemški" So-Štanjčan je razkrinkan pred m nemškim svetom: kar je res, je pa res! Naj postane posla-uec, a vsak pošten Nemec ga , bo vedel ceniti po — zasitilo . zenju. 1a _0 I e" PROBLEM LAČNEGA la ŽELODCA. ie ' bi Patten "corner" za pšenico 1 la na borzi v Chicagi je zdrobljen. >0 kakor kažejo znamenja. Vzdig- 1 ik nil je ceno pšenke do najvi- je šje točke, kar jih pomni sedanji ni rod. Zadnji teden se je Pajtten ^ lobiček, ki ga mu je prinesla šalo i pada; mlajši špekulatorji, ki in s 0 se udeležili "buli'', gibanja mer :gubivajo ali dobivajo ,kar je ščal >dvisno od časa, ko so poprije- zms 1 za kupčijo. dva Očitali so Pattenu, da lioče žem lobiti s svojim "cornerjem" ted: controlo čez vso pšenično tr- dru jovino v Ameriki. V^endar pa stri to gibanje ni bila samo lote- ljev rijska špekulacija. Pred nekaj ang eti je Joe Leiter skušal s špe- od kulacijo priti do kontrole, a je nat propadel. Pat|teu se Je oziral ga na dejanske razmere. Pogledal — in preračuna! je *>atogw pšenice v Ameriki in zahtevo po njej ter začel poudarjati, da bo v A par letih Ameriki zmanjkalo p . . o pšenice. In Patten ima'deloma prav. cl Izvoz pšenice iz Združenih dr- — žav se manjša leto za letom, Na dočim domača poraba raste. j Ne bo dolgo, ko bode Amerika j morala sama začeti uvažati pse- j nico in druge jestvine. Anglija < je storila isto v prvi polovici 1 minulega sfoletjr), ko se je ( spremenila iz farmarstke deže-- le v industrijsko deželo. Is,to ZA bode z Ameriko v prvi polovi- i ci dvajsetega stoletja. s Za Anglijo so začele uvaža- i ti pšenico Francija in Nemčija, Samo nerazvita Rusija pridela Na več pšenice, kot jo porabi pre- 1 bivalstvo. Toda Rusija ni 1110- i gla zadovoljiti celi Evropi. —-Skoro cela Evropa je gledala Na zadnja leta na Ameriko za pše- | nično zalogo. In res je ^fa I i8c)8 znašal izvoz jest v in iz A- i rnerike $590,000.000. tovarniških izdelkov pa $323,000.000. Od tedaj naprej je izvoz jest- *** vin le počasi rasel, pač pa iz- 1 voz izdelkov. L. T904 se je kolo St. obrnilo. Poljedelskih stvari se rr je izvozilo $444,000,000. tovar- 1 niških izdelkov > $523,000,000. Zadnje lcjto je bil izvoz nav- ' zlic jako dobri letini sledeči: jestvine $520,000,000, izdelki $750,000,000. V dVajseti'h letih se je izvoz ameriških jestvin pomnožil za 100 odstotkov, izvoz tovarniških izdelkov pa za = 320 odstotkov. Izvedenci pra- I vijo, da izvoz poljskih pridel- ■ kov ne bo napredoval. Pšenica je riled j est vina 111 i I najvažnejši pridelek. I11 ravno I te se v Ameriki vedno več rabi. I Prebivalstvo se množi po pet- I uajst d<5 dvajset odstotkov vsa- I ko» desetletje. Najpreje je An- I glež pojedel največ kruha. I Krancoz je bil drugi, Amerika- I nec pa tretji. Zadnja leta pa I Amerikanec poje vedno več I pseničnega knuha. Ne samo to. namreč, da se I poje vedno več kruha, pšenic- I na polja v Združenih državah I so se celo zmanjšala. V letih I 1898 — 1 «>03 so pšenična polja I zavzemala povprečno 48,129,- I (XX) johov na leto, zadnjih pet I let pa samo 46,400,000. Res je, I da se je v zadnji dobi pridelalo ■ več pšenice, a le vsled boljših I metod iu s spremembo slabili I krajev z bolj rodovitnimi. O- I pazuje se, da ljudstvo popušča I kmetijstvo in se seli v mesta in I industrijske kraje. Kanada počasi prihaja na I tnesto Amerike kot izvaževal- I ka pšenice. Odpira se veli- I ke pokrajine za pšenična polja. I t. 1899 je izvozila samo 10.000, jI 000 bušlov pšenice, leta 1908 pail že 43.000,000 bušlov. Meksika nima prilike, da bi I pridelala dovolj pšenice niti za I lastno prebivalstvo, pač pa sto- I pa v -ospredje srednja in južna I Amerika. Z zgradbo Panarn- I skega kanala se bodejo Združe- I ne države lahko nanje obrnile, I ako jim zmanjka pšenice. In še neka druga dežela pri- ■ de počasi v poštev. Pred nekaj I leti -so se začeli Kitajci učiti I jesti ikrah. Pšenico dobivajo I največ od naše pacifične obali. I Toda Kitajska ima sama, nav- I zlk svojemu mnogobrojnemu I prebivalstvu, obširne pokraji- I ne, ki so jako ugodne za pše- I nico. Res je vlada poslala v A- I meriko može, da prouče polje- I deljstvo in spremenijo* severno I Kitajsko in Mandžurijo v ro- I dovitne pšenične pokrajine. Ako bi kdaj Kitajiki preosta I jalo pšenice, se bo la'hko A me I rika v ča^u potrebe obrnila na I njo, da si preskrbi živeža. :, er Ante — in namesto gradi- 5 i .vča dobiš krtovo gomilo — in namesto sestre 'Ljivbinice do- ' * ženo garjevega kožarja! ; . alost (tebi, Iztoče!" "Svarun ne umrje in Rado, ( \ .s n velmožnega Bojana, stare- . bojevnika, ve, čemu nosi | l,k, in ve, kako se bori tisti, , ki ljubi Svarunovo "hčer. Perun | bo z njim in Rojenice bodo ču- | vale Ljubinico. Jaz ostanem, o- , včka, in ko se naučim vojske—" ] "Ti ostaneš in ko se naučiš , vojske... Prav... Ostani! Le , «, stani!... Jaz pa grem in spo- , v ičint Svarunu, kako ga ljubi / ',;in..." i Jezen se je obrnil Radovan v t » elo steno. Od bdenja in vina - » mu bile težke trepahr. /.aklopil je oči in že v polsnu i • ulrnjal nerazumljive kletve na V, ivo in življenje Huuu--. 1 Drugo jutro je v Elpafrodito- 1 t hiši že zarana vse mrgolelo i ii;žnjev in evnuhov. Melhior ni zatisnil očesa. Pazil je na slu- 1 >ž nčad, da se ni opila. Bolj ga skrbel obisk pri carju kakor .n.ijibolj obložena ladja njego-vega gospoda sredi razljuče- * *a morja. f lvpafrodit je zahteval najsi-jrinejc spremstvo. To si je brez ( j':rbi lahko dovolil bogataš in ( \>. tricij, ki je imel doma var- , *v> spravljen caričin prstan in :t't ipotov pergament. , Zadišala je narda po vili, ev- i •i'dii so drgnili v kopeli Epa-I frt fditovo suho telo z najdraž- ; ♦ mi mazili iz Egipta in Perzi-' Redke lase so mu skodrali r posuli vanje zlatega prahu. vezilke iz zlatih nitk lotos in. palmo, grmičke mirt, pave in galebe. Krog rame si je ogrnil dolg plašč, hamis, takisto od svile. Sani Melhior mu ga jej spel na desni rami z veliko, zlato zapouo, v objiki grškega križa. Na križišču z a po ne je gorel dijamaiit, na konceh so zeleneti veliki smaragdi, Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre so posuli z dehtečim prahom in ga nato odeli v svileno hnljico, na-' lašč sešito, kot so jih nosili Sldveni od pražnja. Celo dopoldne so se pregiba-le roke sužnjev in suženj. Na ulici se je zbrala tolpa vogelnih postajačev, klicarjev in 'hvaltv-cev Epafroditovih vrlin. Melhior jim je razdelil cela perišča obolov, postregel jim z vinotn in sadjem. Krog poldneva so se otvo-rila vrata. Cel sprevod Epafroditovih tkalcev — uslužbencev — je otvoril pohod. Za njimi je šla črna falanga kuharjev, nato nebroj sužnjev bogato oblečenih. Z vzklikom so se pomešali mednje postopači in kričavi berači ,ter razglašali slavo P*-pafrodita — ljubiljenva Uprav-de. Za vsemi pa tolpa evnuhov in dve nosilnici: v prvi, preprosti, je sedel Iztok, v drugi, iz najdražje svile in 'bogato pozlačeni, Epafrodit. fPo cestah in forilv se je zgrinjala množica. Ves klečeplazni llizanc je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit. Tisoči so ga preklinjali s kletvami, ki jih jim je narekavala bleda zavist. Ko se je pa pribijal, so se mu klanjali in mu klicali navdušeno ter ga obsipali z naj-častuejšinii naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljal. Ali v njegovih svetlikajočih se malih očeh je bilo velik« poroge {n večni klic: Lažniki! hinavci brezstidniki!... Velikaši so slavili Epafrodi-ta, narod jc veličal Iztoka. Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okrašene za triunif, so trgali vejice lavora in jih metali v Iztokovo iiosilnico. Stega-li so za njim roke. dvigali jih kvišku, kakor bi prožili tc,t i ve, pa udarjali nato v plosk iti navdušene vzklike. Tred bronastimi vrati se je spiemstvo razdelilo in se umaknilo na desno in levo. Palatin-ski vojaki v blesteči opravi so pozdravili, težka K'rata so se otvorila, in nosilnici sta izgini-l; v Justinijanovi palači. Dvorni sužnji so poljubljali trgovcu roko. Xosilnioi sta obstali pod marmorno arkado. Izstopla sta. Naznanilo se jima je. da se sprejem vrši v Or-lovi dvorani. Vedli so ju .skozi labirint poslopij, dvorov in dvoran, dokler niso prišli v čakalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstvenikov, se« na,»orjev, mladih dvornih patri-cijev, diakoni in duhovniki — vse je klečeplazilo. v čakalnici iti čakalo dolge ure. premnogi cele dneve, tedne in mesece, da so jim je ponudila prilika pasti v prah pred božanskim despotom in poljubiti Teodori nogo. Ko sta se pojavila Iztok in Iv pafrodit, se je dvignil, roj deh-tcčili dvornih prilizovavcev in pozdravljal z vznesenimi ča-stitkami in najponižnejšiini pokloni: vsa taista igra, polna zavisti in laži. pred vratmi carja kakor spodaj na prostrani u-'hm. Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil. V prozorno tančico zaviti evnuh je odgrnil ,težko zaveso, dvorni ceremonijar je namignil trgovcu — vstopila sta. Preti njima je zablestela dvorana, da se je zmede! za treno-tek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro, ob bleste-čih stenah dragocene trofeje, zaplenjene zmaganim kraljem. Od zadaj velikanski zlat rftnski irel z razprostrtimi perditmi Pod njim na purpurnemf pre* stolu Justinijap — slok in suh I v težkem škrlatu, ob . njegovi -jtratii Teodora ovenčana z di-ademom. Preko škrlatne tuni-« v katere rob so bili uvezeni sv. trije Kralji z zlatimi fri-gi j ski m i kapami na glavi, je i-mela težek palij, ves posut >• žlahtnimi kameni. Krog nje pa zbor dvorjanic, krog. carja vrsta.dvornih ljub'jencev. Epafrodit in Iztok sta po-' kleknila od daleč, drsala se po kolenih proti carju in pred njim legla po dolgem na obraz. Tz-j tok bi bil zaškripal z zobmi in planil kvišku ter zadavil tega tirana, tako ga je peklo — svobodnega sina prostih dobrav — to grozno, hinavsko ponižanje. ..Pred ,teboj v prahu prosita milost božanstvenega despota najnevrednejša hlapca", je iz-pregovoril Epafrodit. i Izvršeno ie bilo počeščenje, ('pravda je dal znamenje, da sta vstala. v (Dalje prihodnjič.) -o- Gspud urednik! ^^sBpp ' Zaduič sni Vam oblubu, de Vam bom še od tadrugih žo-ittskih komisarjev, k sa prišli naše fara stiksat. nkolk 'i>dvedu, pa ta teden sni še (lost drugih čudnih stvari vidu in slišov. pa tud bra v. ker jest sni vse kran-ske cajtnge za moje ukance v Klevelont peštelu. Z gspudam Zmalarjam sm bi v le v enem »salonu skup in tam sin ga vidu, k je kazu ce-gk% k ga more vsak ta haupt ferajnar imet,enniu človek k še nkol ni biv pr nobenimi feraju in mislit sm si sam j^r seb, tak gspud k sa za ,ta haupt šlibarja pi1 naš jednot, h mogl 'pa vse glili enmal bul naše rglce poznat in ne z vsak m žlabudrat če je ferajnar al pa ne. Nu, pa k«lf»oino. mi je reku en prjatu, če pa še nkol ni znov bills mani re. Pol sni šu %pa še v en drUg salon, tam sin pa dobi v Sarov-ca. k je gli'h menu, kaku bi se dala fara. pa naš ferajn stiksat in žiber je srečen, de jo je ta'ku hit i* podurhu, ker drgač bi mu dva farana hmal pokazala, de v Klevelont lahku vse sami -poliksamo in ne nucamo ^a fovea. .•so z enim gspudam, k je pršu tud šnofat v Klevelont sni govitru, |>a ta gspud so mi reki, tie ne j jim pokažem kej je tist salon, k se prav na Travnku. Jest sm jim reku, de ne vetu in reki sa mi, de so pršli iz Spicburga in ko sva šla glili čez cesto, so djal, aha že vidni ta prav salon in sva šla noter. Res de sva vsak enga pila in mene je pa le imov ferljec kdo sa jta gspud, sni jih pa prec uprasou in reki sa mi. de se pišejo Kose r in le z ferajnska roba ba-rautaja in pa de so tud zatu sni pršli, de boja naš ferajn sfiksal. Men je blu pa že vsga zadost, sm jih pa kar pustu. K sm doling pršu sni se enmal ulegu in sni začev tuhtat, koga nej vse tu pomen. Men kar v glava ni šlu po koga sa ti gspudje pršli, en ker le nism mogu preštudirat nih ferston-da,sm raj pustil;mislu sm si pa, de jim gvišnu ne bo nkol več kej taku neumnga na misu pršiti, de se boja na jednotne ek-špencc po lustrajžah vozil in še prov čist nič opravi. ^ Gspud urednik, jest Vam dons povem, de v Kleveloi^t^ne bom prov doug ostov, zatu ker I sin se že nrevizu de iire zdei vi še bi narobe, ktfkr pa tistkrat, i- k smo mel tistga gspuda v naš i" far kje biv i? Hribov doma. s- Odkar so un žoletsk gspudje i- odrajžal sm skor cev cajt okul i- hodu, de sni enmal a taku za nuhte; nu, pa se nesm r- zmotn. Pršu sm tud k Janezu . z Ruskega in ta mi je še le >- povedan, da sa žoletsk gspudje o sam zatu pršli. de bi cev ferajn n j mogu spadat v ta fara in ne i- j kam drgani, in pa kdur ne bi n ,tega hot u storit, bi ga pa z fe-a rajna phnil, ker če bi vsi fe->- rajnarii v ta cerku hodil, pol bi - blu Jhku, bi t itd naš gspud imel zadost ajnkomenge, taku pa a kor nobena nedela nič ne do-a bija. e- De je ta Janez precej pre-frigan sm prec spoznov in sm mu sam u reku, de nej on pr ta a prv miteng predlaga, pa bo vse "all right", pa je -reku, de se ne upa, ker zde j bo še tud za j liga bi slaba, ker nej gspuda Ničnima-ta na mitenga prpelu, kukr nm je oblubu. Če se ne upaš; sm jest reku. pa pustiva te stvari, pa se deva raj pogo-vort, kam bova šla' v nedela k maš. Janes prav de bo šu po navad, jest sm pa reku de bom šti raj ta nedela v čičarjeva šen-la, ,*a ntladga gspuda poslušat, pol sva šla pa navzkriž. Ko sm spet domu pršu, sm tip.jdu >iu moj miz dva telegrama, enga z Čikage in enga z Poleta. Ta prv je biv oil niojga kaiuerata Paulihata s Centre v katerem me pros, de nej kej kmal pridem k nem. de mi bo vse povedmi* kaku se mu je godi! v 2olet in kaku so ga |>r-pravli do tega, de je mogu vse. kar je pred pisov preklicat. Ta drub telegram je pa biv od gspuda doftar Collinsa iz Žoleta. v ktereni me pros, de nej in« pridem negava ajnrihtunga in pa biuiike mufat. ICn cajjt sm gruntov, če sta ta dva telegrama ,kei vredna, e pol sm si pa j>reniislu in sni se >- vsedu jk telefon in sm obema li odgovuru. de nej počakata do »• druzgwtedna. kar sta tud oblu-l1 bila, kčr ta teden morem še a tukej oštat, že zaracl tega ker l- čem bit'v nedela pr maš in pa v tistga cuprnka čem tudi vidit, •k bo ta večer v Knausov hal n s hudičem plpsou. n V nedela fcjutr sni zgodej »- vstov in sm šov res v tista šen->t da na Cirkular štrit, de sni stu-e ru svoja dužnost. (ispud sa bral n maše, jest sm pa lepit moHi. k Tud pridgval so in po pridgi a so začel pa taku razsajat, de e sni mislit, de se jim je v glav >- zmešal in de s« skor pozabil, it de so v cerkvi. a K bi na b'i mene moja rajnka i. mat učil, de se v cer.kvi ne sme i- govort in de je tu le fajmoštram in kaplanam dovolen, čist gvi-g sen bi jim jest beseda vstav. - K bi bli Vi gspud urednik zra-t'i ven, jest vem, de hi si vsaka ;- beseda zpisal, ker ,takili gesed, e še v kakšnem najslabšim sa-č Ion nism slišu in še dons me i- je kar groza, če si spovnm in e saniu mislim si, de temu gspu-o du včas taku pride, al so pa morbit zacupran. Zvečer sni šu pa res v Knau-n sovo halo In en cajjt me je blu I. kar strah, k sm take stvari vi-t du, de se skor ne (laja popisat, t. Ta gspud profesor so nam take n kunštne štikclce cupral, de jest / že res nism vedit al sni v ne-z besh, al v plclu, al pr tistni ta a kunštnm dOftarji tam v Žolet. s Spovnu sni se tud na tista e baksa k je imaja ta dofjtar in sm temu coprnkii reku, de nej n enmal pošpega, kdr bo po tistni kraj hodu, morbit on lahku i- bakso kup, ker neniu lx> gvi-u snu dost nncala. Ta cuprnk mi n je pa reku de on ne nuca Zolet-a skih baks. Na vse zadnje, k nam je že vse sorta pijaxe iz e-i- ne flaše natuču, je pa začev iz t, šnajctihelnam špilat in je < n cela merikansk fana vfan pr-a vleku. Jest nism nič družga re-n ku, kukr de ta cuprnk zna še i- enmal vecV kukr hruške peč, i, pa sm šov. č Ker dons nemani več cajta - in se morm prpravt za rajža, - Vam bom že še dav, preden e bom su, kej vedit in pa morem * še tud nkolk moje prjatle in n pa če mi bo cajt dopušu še tud c tistga hudgl gspuda obiskat, j , SAMOSLOVENSia y LJUBLJANI. ; Ljubljanski mestni svet je skle-l nil soglasno, da se prepove tudi nemške napise in i oglase v vozovih i cestne žele- i znice. ; DUNAJ, 9. maja. — Da be-: 'a Ljub jana pokaže svetu še i bolj svoje slovensko lice, je : mestni svet sk enil, da se od-i stranijo vsi nemški napisi tud: • v vozovih cestne električne železnice. Kei pocestno železnico i ne ^vzdržujejo ljubljanski nem-čiirji, temveč vse prebivalstvo Ljubljane, to so Slovenci, ilaj torej družba in zaje. maja. — Neka tukajšnja tovarna je izdelala avtomobil, ki so ga naročili A-merikanci, da ga podarijo papežu Piju. Avtomobil bode lep pripraven voz, s dvajset do trideset konjskih moči, posebno pripravljen za vožnjo po vatikanskih vrtovih. Obšit je znotraj z belini usnjeni in ima na levi strani zlato medaljo sv. Jožefi, papeževega patron a, na desni pa je bogato vezan žep za brevir. Papežev grb Iwide krasil vrata. Avtomobil Ixide razsvetljen z elektriko. NOV SULTAN NASTOPIL, CARIGRAD, 9. maja. r- Po vseh glavnih cestah Carigrada se postavljajo odrj za ogled ye-like parade, ki se bode jutri vila po mestu, ko bode nov sultan Meh med V. opasan z mečem. Ta obred pomeni isto kot kronanje, in se bode vršilo v mošeji Ayotib, kamor ne sme noben Kristijan vstopiti in se ji niti preveč približali. 'Obredi bodo trajali le par minut in nobeno tuje oko ne 'bode videlo starodavnih obredov, ko se sultanu podeli posvetno in versko nadvlado čez Turke. Okoli osem blokov od moše- . palačo, šest milj stran, kjer bode poljubil obleko profeta Mohameda. Oblasti v Adana provinci V Mali Aziji so vložili prosijo, da naj jim vlada dovoli kako podporo vsled zadnjih moritev Kristijanov. • Dovolilo se jim je $150,000. Veliki vizir in Fentl paša je sprejel poslanstvo Armenske duhovščine pod vodstvom Aršarrini, zastopnika armenskega patriarha, kateremu Se je obljubilo, da bo vlada skr bela za red in kaznovala morilce. * Deputacija Armencev je tudi izročila prošnjo, da se naj kaznuje morilce Kristjanov, da naj se vrne okradeno blago, da naj se vrne dekleta in žene, '.katere so Turki ugrabili in da naj .vojaško sodišče preišče nerede. Poljedelska stranka je obljubila $75,000 posojila brez obresti, da^farmarji v Adana provinci zopet posejejo polja. BOMBA V KOŠARICI. Rani dvajset oseb. BUENOS AY RES, Arg., 8. maja. — Včeraj je razstrelba . neke bombe na vogalu Corrien-tes in Conito cest ranila dvajset oseb, štiri med njimi nevarno. Bomba je bila skrita v košarici z zelenjavo, položena na hodnik pocestne kare, bržkone od koga, ki simpatizira z maj-nikoviin štrajkom. Neki potnik je slišal kakor tiktanje ure v košari in je obvestil policaja. '* Ko jo je ta odprl, jji eksplodirala. n Med ranjenimi jc drami >~ Aguilar, podkomisar polfifl trije policijski agentje.|nH mogredoči dcklici je zloHBS v be nogi. Prijeli so že enoji a ho, ki jo doljže, da je po|H I" bombo. Druga bomba se je rajsaBBH e la snoči, ko je pocesttittl^^| d vozila po obljudeni cestijJJB njen ni bil nihče. '4* Vodja socialistične stran?p jM ~ izjavil, da se bode splošni štrlfH 11 končal v ponedeljek. {^jipH skoro popolnoma počiv^ ' negotovih razmer. James J. Hill in tovariši mH --=-- -! Phone Cuy. Central 7709 L. { l' v I. MAUTNER. 211 payne AVENUE. Govori slovensko. Na prodaj dve hiii, ena je z*M daj druga stoji na glavno^ sto. Pripravno je jako *a Ion ali kakšno drugo obrt 1738 E. 45 cesti. Vprašaj pM Geo. Travnikarju. 1-'— - Na prodaj lot in »hiša, na Ad-^ dison Road blizu St. Claiffl Vrednost $2800.00 in se praJfl da za $2400.00. Na prodaj iH ša na 993 Addison Rd. ea dve^j 1 družini; velik hlev $240O. Cena $600 v gotovem denarju. Za podrobnosti vprašaj«^ te: Jon. Drugovich, , | Box 355. Nottingham, O. ——— Geo. A, Lorentz | JflB 6702 BONNA AVE. N. E. i ■ ' mi i i polaganje cevi za vodo in plin, kopeli itd. Se priporoča i ! • rojakom. ;i Največji slovenski pogrebu! zavod. Urejen popolnoma moderno, z veliko zalogo rakev, f kinča itd. Balzamiramo in vodimo pogrebe. Garantira* ] mo točnost iri pravilno postrežbo. Sedaj smo kupili tudi AMBITLANCO ■ in jo imamo pripravljeno noč in dan. Posebni usluzben n ci. Ako se kdo ponesreči, ali če zboli, ga hitro prepeljemo domov ali v bolnišnico. Priporočamo tudi ,.. • M kočije mm -—- za razne prilike in za izlete. Pokličite na telefon, ako 1 ne morete priti osebno. < I ^ . _ c r i