Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., 153 upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica — reietOD št 8122. 3123, 3124 il2h 312tt inseratnj juueieK Ljubljana. seien-ourgova ai i - Tel 349ž 2492. t^oGr užmca .uariDor »Josposka ulica ši U - reietOD št 2455 Podružnica Jelje Koeenova ulica St. 2. — TeletoD št l ho RaCum pn pošt če k savodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo /8.180. i o* 241 Ljubljana, sobota 6. julija 1935 Cena t Din Naročnina znate mesečno Din 36-— Za inozemstvo Din 49.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. StrossmayerJeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Vlatliua deklaracija Glavna pozornost jugoslovanske javnosti je veljala -zlasti notranje-politič nemu delu vladine deklaracije. Znano je, da je prišlo do sestave dr. Stojadinovi-cevega kabineta po konzultacijah z dr. Mačkom in da ie bila pozdravljena nova vlada kot pričetek novega razpleta notranjih političnih problemov. V vseh naših listih je bila tudi zabeležena izjava dr. Mačka, da znači novi režim polom unitaristiene ideje. Dejstvo, da sodelujejo v Stojadinovicevi vladi tudi skupine, M so dosedaj po svojem razpoloženju in po svojih političnih smernicah postavljale rezerve tako v pogledu narodnega edinstva kakor v pogledu ustave iz leta 1931 in po njenih določbah izvršene ureditve države, je prirodno izzvalo največjo napetost, kako se bo vlada izjavila o teh osnovnih principih državne politike. Zlasti v zagrebškem miljeju so bila pričakovanja velika, da se bo v vladini deklaraciji našla formula, ki bo omogočila revizijo načel šesto januarske politike. Ta pričakovanja niso bila izpolnjena. Vladna deklaracija je v tem pogledu popolnoma decidirana in jasna. Vlada se je odločno priznala k politiki ustave iz leta 1931 ter je s posebnim poudarkom ponovno proglasila princip državnega in narodnega edinstva kot osnovni pravec svojega delovanja. Ta izjava ni važna samo z oziro-rn na zahteve, ki se postavljajo v Za?r»bu. temveč se ji pripisuje še poseben ^men v 7vezi z onim delom deklaracije. Vi govori o pridobivanju in koncentracij "f^h konstruktivnih sil potom razš'Henia baze, na kateri sloni avtoriteta države. V političnem delu svojega programa naznanja vlada zakon o širokih samoupravah ter revizijo volilnega, tiskovnega in društvenega zakona. Kar se tiče banovinskih samouprav, deklaracija ne označuje ni;*Twesra obsega. Smatrata je pač. da Hodo &1e do one meje, ki jo dopušča veljavni ustavni princip o unita-ristieni ureditvi države, ki pozna samo eno vrhovno državno upravo in samo eno splošno zakonodajo. Revizija volilnega. tiskovnega in društvenega zakona se b-> morda gibala v svobodoumnejšem praven in bo predvsem predvidevala olajšave za ustanavljanje političnih strank. Z veliko radovednostjo razpravljajo v političnih kro-gih, kak načrt namerava vlada izdelati za novi volilni zakon. Izgleda pa, da v tem pogledu še ni konkretnih odločitev. Konkretne navedbe manjkajo v deklaraciji tudi v pogledu gospodarskega in finančnega programa. Našteti so tako-rekoč le problemi, katerim namerava posvetiti vlada posebno pažnjo. Deklaracija posebej navaja skrb za kmeta, proračunsko ravnotežje, čuvanje vrednosti dinarja in davčne olajšave. Naglaša potrebo oživljenja gospodarske delavnosti in obljublja skrb vlade tudi za vse probleme splošnega duhovnega in prosvetnega življenja naroda. To so za enkrat zelo splošne besede, ki morajo seveda dobiti svoje potrdilo v stvarnih ukrepih, da se vidi njihova realnost. Z vt'iko pozornostjo je Narodno predstavništvo poslušalo tudi izvajanja deklaracije o naši zunanji politiki. Vlada ostane zvesta preizkušenim tradicijam naše zunanje politike, ki sloni na intimnem prijateljstvu s Francijo ter na zvestobi do Male antante in Balkanske zveze. Deklaracija pa s to izjavo ne zaključuje kroga prijateljskega sodelovanja* naše države z drugimi, temveč se priznava k načelu kolaboracije z vsemi, ki jim je do utrditve in organizacije evropskega miru. V tej zvezi so včeraj in danes mnogo govorili o vedno aktualneišem vprašanju končne ureditve naših odno-ša.iev do Sovjetske Rusije. Razume se samo po sebi, da je naša Jugoslavija najzvesteiši pobornik evropskega miru in zaradi tega tudi goreč zagovornik ideje splošne razorožitve. Vendar je prav tako razumljivo, da ta naša želja in volja nikogar v našem narodu ne more odvezati dolžnosti, da vse storimo za izpopolnitev in poiača.nje naše narodno-obrambne sile, ki jo predstavljata naša vojska in mornarica. Odločne besede deklaracije, da za obrambo države ni nobena materialna žrtev prevelika. so v skupščini in senatu izzvale iskrene ovacije za našo vojsko. Deklaraciia vlade je sestavljena v mirnem tonu. brez ostrin na levo ir desno. Polemična os je bila on.^ž^na le na koncu, kjer je predsednik vladp poudaril. da je noslednie naročilo nf=eea velikega TTedinitelia »ftuvaite Tneos^v*-jo!« izročeno ne en? oseb?. ne en1' vladi, ne eni politični skuni^i. temveč vsemu iugoslovenskpmu ri^mdn. FsnJoSrii v+i« ie b'1. da ie bo>oij» rf^^^p^io s to ugotovitvijo obračunati s nretir^Tinof-mi. <* katerimi se je operira1*-« nri zadnjih volit-vav r^vno v t kmalu razčiščena Beograd, 5. julija, r. V vseh političnih krogih danes živahno komentirajo deklaracijo vlade. V parlamentarnih krogih je bila izjava vlade sprejeta v splošnem z odobravanjem, ker je razblinila marsikateri dvom glede politike vlade dr. Stoja-dinoviča. Predvsem se podčrtava oni iel deklaracije, ki naglaša, da hoče vlada o-stati zvesta osnovnim načelom ustave, to je narodnemu ta državnemu edinstvu, ki mora ostati slerj ko prej temelj državne in nacionalne politike. S tem so odstra-jeni dvomi in morebitna nerazpolože-nja v onih krogih, ki so izražali bojazen, da se bo novi režim oddaljil od te osnovne linije državne politike, ki jo je začrtal blagopokojmi kralj Uedinitelj. V pogledu zunanje politike je deklaracija zadovoljila vse kroge. Kar se tiče gospodarske In finančne politike, pa je deklaracija do mnenju političnih, predvsem pa gospodarskih krogov premalo jasna in precizna, ker ne vsebuje nič konkretnega. V tem pogledu je opažati precejšnje razočaranje, ker se je zlasti od dr. Stojadinoviča samega pričakovalo preciznejših izjav V vladnih krogih izjavljajo, da vlada al smatrala za potrebno o tem podrobnejše razpravljati v deklaraciji, ker bo o priliki razprave o dvanajstinah in o finančnem zakonu imela priliko, da podrobnejše pojasni svoje gospodarske načrte Je vtiče va kritika Beograd, 5. julija, p Današnja »Stam-pa«, glasilo g- Jevtiča, objavlja pod naslovom »Kakor leta 1928« komentar o deklaraciji vlade, v katerem ostro napada politiko novega režima ter mu očita izdajstvo 6. januarja, češ da je Stojadino-vičeva vlada obudila k življenju vse stare stranke ter v 15 dneh pokopala vse, kar se je s trudom gradilo v teku 6 let. List pravi, da otvarja Stojadiaovičeva vlada zopet stara politična vprašanja, aktualna gospodarska vprašanja pa pušča v nemar. Zemljoradniki proti vladi Beograd, 5. julija, č. Za politiko parlamentarnih zemljoradnikov je zanimiva z-java, ki jo je podal njihov voditelj Vo-jislav Lazič po deklaraciji vlade V svojJ Izjavi je naglasi!: Deklaracija ne zadovoljuje širokih slojev naroda. V njej se ne omenja nit.i načelna ureditev obstoječih aktualnih in socialnih problemov. V nje.i niso omenjen' ne problem kmečkih dolgov niti vprašanje cen kmečkih priflel kov Vlada je prezrla vprašanje obrtni- zelo sorodna mišljenja. Versko vprašanje se umika z bojnega polja z naraščajočim razumevanjem za načelo strpnosti in za princip spoštovanja verskih občutkov naroda. Sedaj pada. kakor izgleda, tudi principielna razlika v državno-poli-tičnih nazorih. To vse so razveseljivi pojavi, ki ne odpirajo poti v neko megleno narodno slogo, marveč omogočajo stabilizacijo političnih razmer v duhu one medsebojne strpnosti, ki priznava vrednost poštenega dela na eni kakor na drugi strani m ki v težkih časih in v težkih problemih omogoča zastaviti vse konstruktivne sile za dosezo cflia.. štoih in trgovskih dolgov, je pozabita na zadružništvo, za katero se očividno sploh ne zanima, ni pokazala zanimanja niti za delavska vprašanja, čeprav je baš v sedanjem času nastopila nezaposlenost, kakršne nihče ne pomni od vojne do danes. Zaradi vsega tega zemljoradniki vlade ne morejo podpirati. Vlada snuje svoj klub Beograd, 5. jul. p. Zvečer se je vršila v predsedništvu vlade konferenca ministrov in narodnih poslancev. Zastopane so bale vse banovine razen dravske. Na konferenci so razpravljali o kandidaturah za stalne skupščinske odbore, ki bodo izvoljeni na seji Narodne skupščine prihodnji torek. Na jutrišnji seji bo Narodna skupščina razpravljala samo o poročilu verifikacijskega odbora. Iz vladnih krogov se doznava, da namerava vlada osnovati v Nar. skupščini svoj poslanski klub. V vladi računajo, da bo ogromna večina iz dosedanjega Jevtičevega Jugoslovanskega kluba prešita v vladni kJub. fc© štel svoi® pristaše Beograd, 5. julija, č. Kakor znano, bo Narodna skupščina na prihodnji seji volila svoje stalne odbore. Poučeni krogi zatrjujejo, da namerava Jevtič nastopiti pri teh volitvah s svojimi kandidati, da bo Lahko točno ocenil sile, s katerimi razpolaga v parlamentu. Reorganizacije ministrstev ne bo Beograd, 5. julija, p Kakor doznava-mo, bo vlada opustila svoje načrte o ustanovitvi novega poštnega ministrstva in tudi ministrstvo za telesno vzgojo za enkrat ne bo ukinjeno Sicer bi taka reforma ne zahtevala nikakih novih proračunskih izdatkov, vendar se bo ureditev celokupnega vprašanja odgodila na pozneiši čas. Zločinska sabotaža »Slovenski Narod« se je presolil 8 tiskom v mamo tiskarno »Slovenijo«, ker delo v Narodni tiskarni še ni toliko nor-mafizirano, da bi se lahko tiskal list v običajnem obsegu. V »Sloveniji« delajo v glavnem sami lastniki tiskarne, ki imajo le par nameščencev. Včeraj dopofldne sta prišla v tiskarno diktatorja stavske organizacije dn povabila vse lastnike na razgovor. Ko so odšli v pisarno in je tiskarna ostala tako brez nadzorstva, so nahujskanci razmetali po tleh za »Slovenski Nirod« pripravljeni stavek, taJko, da je postal neraben. S to zločinsko sabotažo niso povzročili le velike škode tiskarni, marveč zakrivili tudi, da list ni mogel pravočasno iaJti, ker je bilo treba dve strani na novo postaviti. Vsaka beseda o tem dejanju bi bila odveč. Javnost si pač lahko sama ustvari sodbo. Dek) v Narodni tiskarni gre kljub terorju gospodov stavcev z baronskimi prerjemki dalje svojo pot. »Jutro« lahko zopet redno izhaja, kar so nam poprej s sabotažo s karo štirinajst dni onemogočali. V začetku prihodnjega tedna se bo lahko vrmfflo ie tudi na svoj običajni obseg. Jugoailovenski šahovsfc? turnir Beograd. 5 julija p. Na Kolarčevi univer-n se je pričel danes jugoslovenski nacionalni šahovski turnir za naslov jugoslovenske-ga velemojstra. Na turnirju sodelujejo naj-odličnejSi jugoslovenski šahisti. med njimi Vasja Pire in Vidmar mlajši. Turnir je o-tvoril predsednik Jugoslovenske šahovske zveze Stevan Cirič, predsednik Narodne skupščine. Na tem turnirju ho določena tudi naša reprezentanca za šahovski turnir s Poljsko, ki se bo odigral v Varšavi. „Temps" o Spalajkoviču Pariz, 4 julija. AA. Snočni »Temps« objavlja dolg članek o odhodu poslanika Spa-lajkoviča iz "ariza. f-.ist piše obširno o Spalajkovičevem diplomatskem delu pred svetovno vojno to po svetovni vojni. Posebno važno je bilo Spalajkovičevo prijateljstvo napram Franciji tako, da mu je vseučilišče v Poitiersu leta 1933 na proslavi svoje 5001etnice podelilo časten doktorat. Njegove dolgo bivanje v Franciji, pravi list dalje, pomeni važno končno etapo francosko-jugoslovenskfh odnošajev. Napetost med Anglijo in narašča Vedno ostrejša kampanja v fašističnem tisku — Angliji očitajo, da hoče sama okupirati Afeesinijo V poJitdčnah krogih poudarjajo. bo včeraj ta predvčerajšnjim v Parizu sporočali britanskem« poslaniku, da Francija ne misli stati ob strani, Čehi skateretav Novi poslanik €$R v Beogradu Beograd, 5. julija. AA. Jutri se pripelje v Beograd novi poslanik in pooblaščeni minister češkoslovaške vlade v Beogradu dr. Vaclav Girsa. * Dr. Girsa se je rodil 2S. novembra 1875 v Seletuvki v današnr ukrajinski Voliniji. Srednje šole in m - • ■> je končal v Pragi nato se je pa i preselil v Rusijo. V Kijevu je za vi - -vniško prakso. V svetovni vojni je požrtvovalno pomagal ranjencem in ujetnikom, leta 1917 so ga izvolili za predsednika češkoslovaške narodne zveze v Rusiji S češkimi legionarji je šel skozi Sibirijo v Vladivostok ter tam organiziral odhod češkoslovaške vojske na Francosko Po vrnitvi v Prago je dr. Girsa postal načelnik ruskega odseka zunanjega ministrstva. nato pa načelnik političnega odseka istega ministrstva ta pomočnik ministra dr Beneša Od 8 marca 1927 pa do letos je bU dr Girsa poslanik češkoslovaške vlade v Varšavi. Mesto v plamenih London, 5. julija. AA. V poslovnem dela mesta Abotabada v Indiji, je izbruhnil požar. Plameni so uničili nad sto zgraee;-niji pristanišče Zeilo pod gobovimi pogoji; Abesinija bi dobila koridor čez britansko Somalijo, dolg 50 mSj in širok 12 milj, tako da b1 imela zvezo z morjem. Angleška diplomacija na delu Newyork, 4. juMja. č. Newyorski lista so objavili senzacionalne vesti, da je angleška vlada zastavila vrashingtonski vladi vprašanje ah bi sodelovala pri gospodarskih sankcijah proti Italiji, da se prepreči italijansko - abestaska vojna. Enako vprašanje je baje stavila tudi nemški vladi. Pred povišanjem carin v Franciji Pariz. 4 julija. AA. Francoska vlada namerava opustiti vsaj delno sistem kontingentov in uvesti čisto tarifno zaščito domače proizvodnje. Pričakovati je novih carinskih tarif, ki bodo povečale državne dto-hodke za kaki dve milijardi. Prvi finale v Wimbledonu London, 4. julija, b. V finalni igri na Wimbledonskem turnirju za svetovno prvenstvo gospodov posamezno je danes popcA dne zmagal Anglež Perry nad Nemcem Cramroom v treh setih 6 : 2, 6 : 4 in 6 : 4. Gledalcev je bik) 30 000. ad Beck Dvajset tisoč let staro okostje Bnenos Aires, 5. julija AA. Pri kopanju novih temeljev tukajšnje glavne tržnice so delavci nafib okostje predpotopoe H. Okostje Je staro najmanj 20.000 M. Duajska ta talita. >JUTRO« St. 15i 2 Sobota, 6. JnHja 1935. Beck pri Hitlerju Poset poljskega zunanjega ministra v Berlinu označujejo varšavski politični krogi kot posredovanje Poljske za sporazum in zbližanje med Nemčijo in Francijo. Zato so Nemci sprejeli polkovnika Becka s častmi in izrazi prijateljstva, ki pa vendar v globinah nemškega ljudstva'ni tako globoko, kakor bi kdo mislil, in časopisi ne morejo skriti, da je še zelo daleč do odkrite prijaznosti, ki bi naj bila eden glavnih dokazov iskrene zveze. Koridor, Gdansk in Gornja šlezija so vprašanja, ki jih Nemci nikoli ne bodo mogli preboleti. Značilno je v tem pogledu, da je »Berliner Tage-blatt« ta pereča vprašanja — »nemške rane« — potlačil s frazo, češ da sta obe državi svoje bolečine spravili v »sa-dreno obvezo«, da bi ju ne motili pri važnejšem in večjem delu. Dobro obveščenim političnim krogom je znano, da je najnovejši koncept berlinske zunanje politike določil kot težišče vsega prizadevanja zbližanje s Francijo; ministra Becka poset je eden izmed prvih pomembnih korakov, ki naj ba pripravili vse potrebno za ureditev pri-srčnejših odnošajev med Parizom in Berlinom. Nemci so zato naprosili poljskega zunanjega ministra za posredovanje, ker po pravici smatrajo, da v Parizu ne bodo odklonili naporov Poljske, da si je ne odtuje še bolj. Posvetovanja med poljskimi in nemškimi diplomati so držana v popolni tajnosti, toliko pa se že lahko reče, da je bila druga točka posvetovanj posvečena vzhodnemu paktu, ki je neposredno zvezan z možnostjo francosko-nemškega zbližanja. Po zaključku angleško-nem-škega pomorskega sporazuma, nad katerim v Varšavi niso posebno navdušeni, je podoba, da se nemški in poljski pogledi v zavračanju vzhodnega pakta ne krijejo več tako brezpogojno. Poljski zaveznik sluti, da bodo z rojačenjem nemške vojne mornarice ogrožene baltske države, zaradi česar je Beck zahteval primernih jamstev, ki jih bo Nemčija tudi rada dala. V Parizu pa so mnenja, da bodo berlinska posvetovanja še bolj utrdila zavezništvo in prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo ter da bo Hitlerjev uspeh, ki ga je dosegel s pomorskim sporazumom z Anglijo, učinkoval prav proti pričakovanju v istem pravcu. Na Poljskem je po smrti maršala Pil-sudskega nastala* neka negotovost in smernice germanofilske politike so se začele »nekoliko majati. Nemčija zato hiti, kako M ustregla raznim poljskim željam in zahtevam, da bi tako izbila protinemški agitaciji na Poljskem vsako orožje iz rok. Po vsem tem je videti, da bosta morala neprirodna zaveznika de-jati v sadrene obveze e marsikak boleč problem. Težko pa si je misliti, da je tako zavezništvo dovolj trdno za vsak odpor in predvsem dovolj elastično, da se prilagodi izpremembam položaja, ki jih lahko prinese že jutrišnji dan. Odmev poseta predsednika Junakov v Jugoslaviji Sofija. 5. julija. r. Predsednik Zveze bolgarskih Junakov, sorodne organizacije So kolstva. notranji minister general Atana sov je posetil Jugoslavijo, da osebno povabi jngoslovensko sokolstvo na zlet bolgarskih Junakov v Sofijo Posetil je Beograd, Zagreb sn nekatera druga večja ju gosloveneka mesta. Povsod nra je bij prirejen Izredno prisrčen in zares bratski sprejem Bratska ljubezen, ki so mu jo izkazovali na vsakem koraku, se Je glo-t>oko dojmila vse bolgarske javnosti in ves bolgarski tisk je poln tskrene zabva !e in priznanja poudarjajoč, da bodo te s nejši stiki med obema viteškima organ', zacijama mnogo doprinesli k resničnemu sbližanj« obeh bratskih narodov Polura dna »La Israrie« p*§e med drugim: Na banketu, ki ga Je priredil bolgarsk' poslanik v Beogradu Kazasov na čast notranjega ministra generala Atanasova ln njegovega spremstva. Je predsednik Jugo slovenske vlade in Tarnanji minister dr. Iz življenja koroških V nedeljo 2. junija je priredilo Slovensko društvo iz št. Janža v Rožu v Cingel-čevi dvorani na Trati pn Borovljah igro »MiVovr Zalo«. Kljub nezanesljivemu vremenu je Ml obisk lep iz bližnje in daljne okolice. Zlasti dobro so bile zasedene Radiše, odkoder je prišlo kar 50 slovenskih fantov in deklet. Bil je res lep praznik koroškega slovenskega ljudstva, saj so nam podali vrli i-gralci iz št. Janža živo podobo Miklove Zale, ki se je rodila med našimi gorami v Rožu in pela slovenske pesmi ob Dravi, ki je bila naša in ostane naša. Nabito polna dvorana je poslušala Zalino zgodovino. Iz igre veje nekaj čisto domačega slovenskega Prepričevalno je bila podana vloga Zale. Tudi Mirko in Mihec sta svoji vlogi lepo rešila. Krivica bi bila. če bi se ne spomnili ostalih igralcev, ki so bili enako na svojih mestih. S takimi prireditvami si društvo le veča ugled med koroškim ljudstvom, ki mu je hvaležno za igre v domači besedi. » Die Tschuschen verden wir nicht iiichten«, tako je rekel g.Ibounig, nadu-čitelj v Podkrnosu pri Celovcu, deklici, ki je obiskovala slovenski zasebni tečaj na Radišah, ki ga je deželna vlada dovolila. Lotil se je deklice kar v šoli in vpil nad njo, zakaj hodi na Radiše. Zasebni slovenski tečaj ima čisto prosveten značaj. V njem zbira tajnik ta-mošnjega Slovenskega društva in jih vadi v pisanju in čitanju slovenščine. Voditelju tečaja so že grozili s smrtjo. Zdaj so vložili proti njemu pritožbo, ki še ni rešena. Tečaj je trn v peti zlasti g. I-bounigu, čeprav je mož po rodu Slovenec iz Bistrice v Rožu, a žal pozabil, da ga je rodila slovenska mati. Pred nedavnim časom je bil v Pokrčah na novo instaliran za župnika g. Fertala, po rodu Slovenec iz Podkloštra. G. župnik je hotel v slovenski župniji Pokrča uveljaviti dvojezičnost v cerkvi, kakor je imel ukaz od škofa. Zaboleti mora človeka srce, ko sliši dvojezičnost v slovenski župni cerkvi, kjer govore zunaj cerkve le slovenski, v cerkvi pa slišiš molitev v slovenščini in pesem v nemščini. Toda domači nemškutarji so tako zagrizeni, da je župnik tudi s svojo dvojezičnostjo naletel na težkoče ter bil celo napaden s kamenjem. Zaradi preveč slovenščine v cerkvi je nemškutarski organist napovedal stavko. Zato so se morale opravljati šmarnice brez orglanja. Ko bi se morale vršiti prvo nedeljo v maju pete litanije v slovenskem jeziku v romarski cerkvi pri Mariji v Dolini, ki je podružnica pokrške župnije. je župnik g. Fertala poslal po sobrata v Celovec, da bi mogel sam z orglanjem in otroškim petjem tem slovesneje počastiti v slovenskem jeziku MateT božjo. Ker ni dobil pomočnika iz Celovca, je prosil za pomoč sosednega župnika v St. Petru pri Grabšbaoja. Ta je pomoč odkloni«, Milan Stoja&movič ki je bil med povab ijenci, v svojem odgovoru na zdravico oa šega diplomatskega predstavnika aagla šal zlasti to. da se mora bol ga rs k o-ju go slovenske prijateljstvo razvijati po potki sta jo začrtala kralj-mučenik Aiekean der I. Ujedinitelj in Nj Vel kralj Boris ra. Te besede šefa jugoslovenske vlade so gioboko odjeknile v bolgarsk" javnosti k: je z navdušenjem pozdravila tejanje obeb vladarjev ko sta zaključila dobo nape rosti in nezaupanja v bolgarsko-jugos'o venskih odnošajib pozvala svoje naro ■le k sporazumu prijateljstvu ln medsp vojnemu razumevanju Ta volja do zbl' žanja med Beogradom m Sofijo se je oč: tovala pri vsaki priliki, ustreza pa obe nem. budi soglasn: potrebi širokih ljudskih slojev, ki bi boleli na eni in na drug-■stran' okrepiti stik* med obema bratski ma narodoma. ker se je bal kot zaveden Slovenec nem-škutarskega napada. Pokrški župnik je pri domačih nem-škutarjih tako osovražen, da so mu nekega večera počečkali župnišče s »Horruck Tschuschen !« Tudi napadli so ga s kamenjem, ko se je vračal iz bližnje vasi domov. Iskati je moral zavetje v rži na neki njivi, kjer je ostal skrit čez eno uro. Napad in počečkanje župnišča je prijavil orožništvu, ki pa je prijavo kar zamolčalo. Poiskati je moral pomoč na višji instanci. To je izdalo. Nekaj dni nato je prišel orožnik k tamošnjemu županu in zahteval, naj se »Horruck Tschuschen« zbrišejo z zidu župnišča. Razen tega so bile odgnane v zapor štiri osebe in le zadevo prevzelo sodišče. g P O R T Ilirija : Rapid ODLOČILNA TEKMA ZA PRVENSTVO LNf» V nedeljo bomo imedi v Ljubljani zcnpet močnejšo prireditev v odločilnem srečanju Ilirije z mariborskim Rapidom. Ta tekma bo definitlvno odločila, kdo bo prvi v podsavezni ligi. Rapid bo nastopil s svojo kompletno prvo četo, v kater! so se uspešno uveJjavile nekatere mlajše moči. še pred tet! je privabilo to srečanje na staro tlMjan-sko igrišče preko 2000 ljudi. Ker, pa je" nedeljska tekma za Ljubljančane še ne-primernejše važnejša, morajo biti Ilirija-ni deležni vse moralne podpore ljubljanskega občinstva. Tu ne gre samo za dve točki i n častno prvo mesto, temveč za to, da ee zagotovi v državni ligi sodelovanje slovenskemu zastopniku. Hšrijani se svoje naloge popolnoma zavedajo. S trdim treningom so svojo enaj-stocrico temeljito pripravili. ZdA 6e, da je Ilirija dobila v kvintetu Ice, Lah, Pikič, Slapar, Doberlet, dober ln prodoren napad, ki v odločilnem trenotku ne okleva s strelom. Veak poznavalec naših nogometnih razmer pa ve, da uspeh ne izostane, ako pri Iliriji napad fnnkcion*Ta. Obeta se nam torej zanimiva in napeta tekma. Maratonski tek in propagandni miting odgodena Prvi del državnega lahkoatletskega prvenstva posameznikov je za Ljubljano prevzela kot prireditelj Ilirija. Vodstvo lahko-atletske sekcije Primorja je odstopilo^ za miting Ilirije in za tekmovanje za državno prvenstvo svoje igrišče, ki pa je bilo za časa evharističnega kongresa delno oddano v uporabo prodajalcem, ki so tam postavili svoje paviljone. Ker pa je igrišče zaenkrat še neuporabno, sta maratonski tek in lah-koatletski miting Ilirije odgodena do druge sobote odnosno nedelje. To obvestilo velja obenem kot službeno opozorilo saveznim sodnikom, ki so bili določeni v jurijo in vsem tekmovalcem prijavljenih klubov. JLAS je bil brzojavno obveščen o spremembi, istočasno tudi zagrebški tekmovalci. Finale za prvenstvo delavskih športnih klubov v Celju V nedeljo nastopijo v Celju na Glaziji v zanimivem prvenstvenem turnirju Grafika iz Ljubljane, Olimp iz Celja, Svoboda iz Maribora in Dobrna iz Trbovelj. Igra se za naslov prvaka delavskih športnih klubov dravske banovine in za krasen prehodni pokal Delavske športne podzveze. Vstopnina je izredno nizka ter naj športno občinstvo v čim večjem številu poseti prireditev delavskih klubov in tako tudi ma-erijelno podpre delavske športnike, ki mo rajo danes gojite šport res v najtežjih razmerah. Tekme se prično ob 9.30. V pavzi nastopi ženska sekcija Svcbode Maribor z umetnimi plesi. Ves čas tekmovanja bo na Glaziji promenad™ koncert dveh delavskih aodb. Albastski jssissister aretiran zaradi tihotapstva Tirana, 5. juilaj. p. Albanski minister za javna dela je bil danes aretiran. Prišli so mu na sled. da je tihotapil v državo cigaretni papir. Sokol III. v Ljubljani bo imel v nedeljo 7. t m. javen nastop s sodelovanjem vseh oddelkov, konjenice in društvenega orkestra. Od pol 11. do 12. bo promenadni koncert pri Kačiču, ob 16. javni nastop, po nastopu veselica. Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano bo imel • v nedeljo 7. t. m. nSlovanu< ob pol 9. dopoldne. Na sestanek naj pridejo vsi od prvega moštva. SK Mars. Jutri ob 8. zjutraj naj se javi-I. moštvo na gl. kolodvoru, Šercer, Zupane, Dolinar sigurno. Opremo naj dvignejo danes zvečer pri gospodarju. 6 atf#d a Slabi izgledi za iz voz sadja ¥ Službeno Iz SO pri LNP (Seja p. o. 3. julija 1935) Navzoči: Kralj, Novak, Jugovec, Sušnik, Šalamon, Trpin, Sancin. .„„ Zapisnik zadnje seje se odobri spnpom-bo, da je prišla brzojavka C S K glede prepustitve prv. tekme s flermesom 3 : 0 p. f. šeie na sejo in da s tem m bila tekma odpovedana v roku, predvidenem po pravil h. Določijo se prvenstvene tekme 7. julija. V Ljubliani. igrišče Primorja, ob m llirija-Rapid (dovoli se predtekma, službujoči Dorčec, nadzor nad blagajno Sancin, Ilirija postavi 10 rediteljev) IgnMeSSlovana ob 8.30 Sloga-Jadran (službujoči inž. Kuljiš. kluba postavita po 3 reditelje).— Igrišče Mladike ob 10. preostanek Pfekin-iene prv. tekme Mladika-Korotan (službujoči Slamič, kluba postavita po 3 reditelje; kluba smeta nastopiti z igralci, ki so imeli na dan prekinjene tekme pravico igranja prvenstvenih tekem za svoj klub; po preostanku prvenstvene tekme se igra prijateljska tekma. - V Domžalah igrišče Diska ob 18. Disk - Korotan (službujoči Bizjak. Disk postavi 10 rediteljev). Zaradi svoječasne odobritve pokalnih tekem D N S P 7. julija v Celju se preložita prv tekmi Grafika - Korotan in Hrastnik -Zagorje na 14.julij. Na isti termin se odredi neodigrana prv tekma Mladika - Slovan. Odobri se mednarodna tekma C S K -Unione Sportiva Fiuma 7. julija v Cakovcu. Odobri se proslava 15 - letnice Šoštanju s sodelovanjem klubov Atletiki Olimp, Pomor je 14. julija v Šoštanju, m prijateljska tekma Drava - Viktorija Ivanec 7 julija Na porllagi poročil sodnika m službujočega odbornika o prv. tekmi Zagorje -Hrastnik 30 junija se po § 59 k. p. suspendira do nadaljnjega igrišče Zagorje m se zadeva preda u. o. v dokončno rešitev. Obenem se predloži v kaznovanje u. o. Zagorja zaradi nezadostne rediteljske službe. .T N S in naši sodniki. Na zadnji seji J N Saveza ie končno prišlo na dnevni red vprašanje naknadno prijavljenih nogometnih sodnikov s področja LNP. Po viharni razpravi, saj se je stvar dovolj dolgo kuhala so končno stvorili sklep, po katerem so sprejeti bivši sodniki: Schneller. Ochs, Jan-č!č. Kušar. Reinprecht, Cimperman Dolinar, Bergant. Wagner in Betetto; odklonjeni pa so bili: Oberlindner, Galič, KramarSič Deržaj in Pfundner. Službene objave Ljubljanskega hasena podsaveza. Po odredbi JS2S se vr§i v nedeljo I. kolo bazenskih tekem za drž. prvenstvo. V Ljubljani je na programu tekma med Ilirijo in Condordio. ki se bo odigrala dopoldne oh 11. po vse? priliki na igrišču Jadrana. Za sodnika je delegiran k tej tekmi ss. Doberlet (rez. Kušar). V poštev prihajajoči klubi se obveščajo, da se vrši lah-koatletsko drž. prvenstvo sa družine 27. in 28. VII. Razpis bo še objavljen. Klubi se opozarjajo, da je S K Ptuj suspendiran, zaradi česar do nadaljnega ne more igrati iavnih tekem. Kot drugi klub L H P se je kvalificiral za tekme v drž. prvenstvu AS K Gorenje. Citajo se s pravico takoj- Iz Maribora nam poročajo: Približu jemo se izvozni sezoni, vendar še niso za to izvršene potrebne priprave in izvoznik ne ve, kakšne možnosti se mu odpirajo za izvoz. Letošnji sadni pridelek sicer ne bo rekorden, vendar pa bomo imeli presežek, ki ga bo treba plasirati v inozemstvu. Za ta izvoz prihaja trenotno v pošterv le Nemčija. Tu pa nastaja velika težkoča zaradi visokega klirinšlkega salda, ki povzroča, da mora naš izvoznik čakati na svoj denar po 5 do 6 mesecev. Ker sam nima na razpolago dovolj kapitala, mu to hudo ovira poslovanje. Že lani so naši izvozniki z velikim naporom vzdržali trgovske zveze z Nemčijo, vendar so morali še pred koncem sezone prenehati z izvozom, ker so imeli svoja denarna sredstva zamrznjena. Z dobro voljo in razumevanjem položaja bd se dala ta ovira vsaj nekako premostiti, s tem, da se zasigura izvoznikom lombardiranje terjatev v kliringu. Narodna banka je sicer v početku dajala take lombardne kredite, pozneje pa je začela te terjatve izvoznikov odkupovati z visokim odtegljajem 3—11%, kar pomeni, da je moral naš izvoznik v sili prodati svojo terjatev z odbitkom, ki ustreza obrestni meri 20—24% na leto. Takega odbitka pa naš »izvoznik ne more vkalkulirati v cene. Obrestna mera za odkup ne bi smela biti večja nego 6%. Narodna banka je zahtevala visoki odstotni odbitek, češ da mora vračunati premijo za valutni riziko, vendar pa to ni potrebno, ker imata oba klirinška partnerja možnost, da od časa do časa določita obračunski tečaj. Vprašanje odtegljaja pri odkupu terjatev od strani Narodne banke se je lani ugodno rešilo le za izvoz koruze. Odkup klirinških terjatev je Narodna banka v zadnjem času ustavila in daje le kredit na klirinške terjatve do višine 50%, toda ne vsakemu, in zahteva vrhu tega od izvoznika še podpis enega ali dveh dobrih žirantov, kar nikakor ni potrebno. Vsiljuje se nehote misel, da gredo te omejitve in te težkoče le v korist privilegiranim izvoznim družbam in onim izvoznikom, ki imajo dobre finančne zveze in lahko obvladujejo ves izvoz. Pri sedanjih razmerah bo vsak izvoz v Nemčijo nemogoč, kar bo zelo prizadelo našega kmeta, M že danes prihaja k trgovcu po predujme, da lahko spravi žetev pod streho in da plača delavce. Izvozniki imajo pri današnjih kupčijah velik riziko, ki ga ne morejo vkalkulirati in se vedno dogaja, da morajo izvozne posle zaključiti z deficitom, samo zaradi težkoč, ki bi se dale odpraviti. Ce bodo lanske razmere tudi letos vladale, bomo v izvozu sadja doživeli katastrofo, ki bo zadela naše kmetijsko gosjpodarstvo, M mu moremo pomagati le na ta način, da se država z vso vnemo zavzame za uspešno prodajo kmetovih pridelkov v inozemstvu. Izvozniki dravske banovine bodo zaradi tega sklicali posebno anketo, na katero bodo povabili tudi narodne po-slamce. Gospodarske vesti Poštna hranilnica v maju. V teku meseca maja so hranilne vloge na knjižice pn Poštni hranilnici narasle za 8.9 milijona Din (v aprihi so se zmanjšale za 0.6 milijona Din), tako da so ob koncu meseca dosegle vsoto 792.7 milijona Din (lani ob koncu maja so znašale 652.7 milijona Din). _ Čekovne vloge so od konca aprila do konca maja narasle za 86 na 118 milijonov Din (lani ob koncu maja 998.6 milijona Din), Čekovni pro met pa je znašal v maju 5135 milijonov nasproti 4975 milijonov Din v lanskem maju. Borze 5. julija Na ljubljanski borzi sta se danes v skladu z zunanjimi notacijami okrepili deviziNew-vork in London. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu 8.77 do 8.87. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.67, angleških funtih po 234.25 in v grških bonih po 36.75, dočim so se španske pezete nudile po 6.00. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 373.50 (v Beogradu po 372). Promet je bil še v 1% investicijskem posojilu po 80 in 81.50 (v Beogradu po82) in v 6% be-gluških obveznicah - ^ "0 (v Beogradu po 65.50). Device Ljubljana: Amsterdam 2962.43 — 2977.03. Berlin 1752.05 - 1765.98, Bruselj 734.18 - 739.24. Curih 1424.22 - 1431.29, London 214.69 - 216.75, Newyork 4318.94 -4355.26. Pariz 287.96 - 289.40, Praga 181.48 — 182.58. Trst 359 —362.75. Curih. Beograd 7.00. Pariz 20.22, London 15..1250, Newvork 305.8750. Bruselj 51.5750, Milan 25.2750. Madrid 41.90, Amsterdam 208, Berlin 123.20, Dunaj 17.60, Praga 12.75, Varšava 57.80. Efekti. Zagreb. Vojna škoda 372.50 — 374 (373.50 za julij — sept 371.50 — 373, 7°/o invest. 80 _ 81 (80, 81.50). 7°'o stabUiz. 79 — 81.50, 4% agrarne 45 den.. 7®/o Blair 67.25 _ 67.50, 8°/e Blair. 77.25 — 78, 6°'o begluške 63 — 64 (64.50), Narodna banka 5600 — 6000. PAB 230' den., Trboveljska 90 — 100. Šečerana O Bijek 135 — 150. Beograd. Vojna škoda 372 — 373 (372), za nov. — (371), 7®/o invest. 81.50 — 83 (82) 4®/» agrarne 46.50 — 47.25 (47). 7% stabiliz. 84 bL, 6°/o begluške 65.50 — 65.75 (65.50), 7>U Blair 67 — 67.50 (67.25), Narodna banka 5800 _ 5850. PAB 232.50 - 234 (233). Blagovna tržišča -f- Chicago, 5. Julija. Začetni tečaji: za julij 82, za sept. &4.&0, za dec. 85.75; konusa: sta julij 80, za sept. 74, za. dec. 64. + Ljubljanska borza (6. t. m). Tendenca za žito mirna. Ntodi se (ifranko naW. postaja): pšenica: baška 78 kg po 115— 117, banatska 78 kg po 112—114; oves: slavonski po 100—102; koruza: ba&ka po 77—79, banatska po 75—77; moka: banatska >Og« po 196—205, baška »Og« po 130—200, baška »2« po 170—180, baška »5« pol50—160; otrobi: baški po 100— 106. _ Novosadska btagovna borza. Tendenca pri jasna, promet srednji. PSenica: baška potiska 114—118, slavonska 114—116, sremska 112—114, baška 112—115, banatska 110—115. Ječmen: baški ta sremski, novi 64 kg 72.50—75. Koruza: baška ta sremska 76.60—77.50, banatska 74.50-75.50 Moka: baška in sremeka in »Ogg« 187.50 —007J50, »U 167.50—-187.50, 147.60—167.60. »6« 127j50^—147.50. »7« 107.50-—111.50. »8« 86—90. Otrobi: baški in sremski 77.50— 80, banatski 76—78. -f Budimpeštanaka terminsftca borza (6. t. m.) Koruza: za Joilj 1UL0—11.11, za avg. 11.06—11.04. Dve dejstvi sta njena odlika! Odpravlja ZOBNI KAMEN, obenem pa čuva SKLENINO ZOB! Najboljša zobnakrema 3 **<*■> Jnfija 1885, Naši kraji in ljudje Blagoslovitev Doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči Po požrtvovalnosti naših Kolašic po-shrfe že nekaj let v Kraljeviči Dečji dom Franje Tavčarjeve, ki nucB potrebni deri krasno priliko za oddih in okrepitev. 3. t. m. je bil ta dom po končni ureditvi slovesno blagoslovljen. K tej hišni slav-nosti so se pripeljale iz Ljubljane dvorna dama ga. Fran j a Tavčarjeva, soproga bana dr. Puca m soproga podbana dr. Pirkmajerja. Dom je bil okrašen x zelenjem in z državno trobojnieo. Blagoslovitev je opravil kraljeviški župnik g. Ban, ki je v daljšem govoru poudaril pomen tega doma in se zahvalil našim Kolašicam, zlasti dvorni dami gospe Tavčarjevi za njihovo človekoljubno delo. .Poleg gostov doma se je udeležil blagoslovitve tudi predsednik občine Kraljeviče g. Capponi, ki je zagotovil idealnemu delu Kolašic podporo Kraljeviča-nov. V vsem domu je vladalo po zaslugi neumornih gospa Potočnikove, Ruso- ve in dr. Zbašnikove svečano razpoloženje, tako med deco kakor tudi med odraslimi Krasen izraz je našlo to razpoloženje v stihih, ki jih je zapisal naš Oton Župančič, ki se mudi že nekaj dni v Kraljeviči in je prisostvoval blagoslovitvi, v spominsko knjigo Dečjega doma: Pod stropom gnezda tri vise nad mano, ljubezen zibljejo in mlado srečo, tri pare gledam v skrbi neprestano za golo še družinico cvrčečo; od spodaj slušam deco razigrano, nemoten sanjam nad veselo gnečo in v spoštovanju se mi glava klanja: lep je vaš Dom, preblaga gospa Franja! (V Kraljeviči pod lastovičjimi gnezdi v Dečjem domu Franje Tavčarjeve 3. VIL 1935.) Za rast in napredek meščanskih sol Ljubljana, 5- julija Dopoldne je v dvorani Delavske zbornica sasedal kongres jugoslovenskega učd-teljstva meščanskih šol, na katerega se je zbralo veliko število vzgojiteljev iz vseh krajev države. Da posvečajo tudi poklicane instance veliko pozornost problemom meščanskega šolstva, je zgovorno izpričala .številna udeležba predstavnikov naše javnosti. Med drugimi so svečam otvoritvi prisostvovali odposlanec Nj. VeL kralja polkovnik živanovič, zastopnik prosvetnega ministra, bana in podbana, načetoik prosvetnega oddelka Breznik, inšpektor Vrhovmk, referent za meščansko šolstvo pri prosvetnem oddelku ravnatelj Lajovic, zastopnik divizionarja polkovnik Gregorič z gospo, predsednik mestne občine dr. Rav-nihar in zastopniki cele vrste prosvetnih in stanovskih organizacij Zlxxrovanje je otvorll predsednik združenja ravnatelj Josip Rakavima iz Beograda, ki se je v svojem nagovoru spomin-' jal predvsem tragične smrti Viteškega kralja, nato pa prečita! vdanostno brzojavko Nj. Ved. kralju Petru IL Prav tako je bila z živahnim odobravanjem sprejeta pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru. nato pa se je skupščina oddolžila spominu v teku leta umrlih tovarišev, med katerimi je bil tudi dosmrtni častni predsednik združenja ravnatelj Josip Ko-vačevič iz Zagreba. Vkljuto vsemu vnetemu strokovnemu delu o vkljub borbi učiteljstva meščanske šole pri nas še. zmerom naso dosegle tistega položaja, m spoštovanja, ki jim gre, temveč so samo nekako tolerirane. V tem pogledu tvori izjemo samo Ljubljana z dravsko banovino, kjer je bilo v času po narodnem osvobojen ju ustanovljenih veliko število novih meščanskih šol, ki so si v kratkem priborile vodilno mesto v državi. Kako malo je pravega razumevanja za me&banske šole pri nas, kaže najbolj zna-čOno dejstvo, da so leta 1929., ko so vse druge, panoge našega šolstva dobile svoje zakone, samo meščanske šole ostale tares; njega. In vendar te zlasti v današnjem času gospodarske krize morale ravno meščanske šoje vršiti listo prevažno funkcijo, da preprečijo hiperprodukcijo uradniškega naraščaja in izobraženskega proletarijata s tem, da odvajajo mladino v praktične poklice. Ko smo leta 1931. končno dobili zakon o meščanskih šolah, nista mogla biti ž njim zadovoljna niti u-čiteljstvo niti javnost. Z izrazi vere, da bodo meščanske šole v naši prosvetni u-pravi že vendar prišle do svoje veljave, je predsednik med živahnim odobravanjem zaključil svoj govor. Pred prehodom na dnevni red so pozdrava! zborovalce in želeli najboljšega uspeha njihovem delu načelnik prosvetnega oddelka Breznik, predsednik mestne občine dr. Ravnili,atr, zastopnik JUU Kumeij, ki je izrazil upanje, da bodo naši vzgojitelji v doglednem času doživeli ustvaritev enotne strokovne unije, v kateri bodo združene vse panoge od osnovnega šolstva dou-nšverz, predsednik Jugoslovenskega profesorskega društva Grafenauer in zastopnik oblastnega odbora JS direktor Goga-ia. Sledili sta aktualni predavanji ravnatelja Fakina z Viča o smotrih in metodah državljanske vzgoje in učitelja Sučeviča iz Zagreba o pomenu zadružništva za meščansko šolo. Nato je generalni sekretar združenja Dragu tin Atanackovič iz Beograda v izčrpnem poročilu orisal delovanje glavnega odbora v zaključenem poslovnem letu, ki beleži tudi nekaj lepih u-spehov. Tako je glavni prosvetni svet na prizadevanje združenja odločil, naj se absolventi meščanskih šol z za vršni m izpitom spet sprejemajo na učiteljišča to o-dlok o tem bo podpisan te dni. V spomin biagopokojnega Viteškega kralja je združenje ustanovilo poseben fond, ki se je o-snoval po vseh sekcijah za socialne in kulturne namene učiteljstva meščanskih šol. V celoti šteje združenje 918 članov, od katerih odpade približno polovica na drav- sko /216/ in sarvsko /280/ banovino. O stanja strokovnega tiska je poročal urednik »Gnadjanske škode* Božidar Vegjč is Beograda, o denarnem gospodarstvu blagaj-o&ca "Minena. Kaliničeva iss Zemuna, ostanka knjižnice pa sekretar Atanackovič, Tiaram je bfl na predlog nadzornega odbora soglasno sprejet absohitorij. Rd obsežni, mestoma prav živahno rso-gfbasri debati so bfM naposled izvoljeni posebni delovni odbori za izpopolnitev pra-vfi, za izpopolnitev zakona o meščanskih šoJah, za proračun, za fond Viteškega kralja ta za resolucijo, ki so zaseda« ves popoldan, jutri pa se bo kongres nadaljeval in končal. Občinstvo, zlasti vzgojitelje ta starte ponovno opozarjamo na zanimivo razstavo ročnih ta risarskih del učencev meščanskih šol. ki je odprta v prvem nadstropju Waldherrjeve palače v Beethovnovi uScd še danes ves dan. Ob grobu uglednega obrtnika Ljubljana, 5, jaBJa. Danes popoldne sose združSB zsemljo zemska ostanki uglednega ljubljanskega meščana ta obrtnika g. Josipa Zupana, U je bil vzor naprednega obrtnika in narodno zavednega človeka. Pokojni Josip Zupan seje rodil 6. januarja 1862. v Ljubljani. Čevljarsko obrt je izvrševal polnih 46 let in pridobil sije sloves odličnega mojstra Dobro je vzgojil ta oskrbel pet otrok, ki še vsi živijo ter se udejstvujejo po vzgleda svojega dobrega očeta. Najstarejša hči je soproga uglednega podjetnika vBar-natu, druga hči soproga policijskega uradnika g. Turina, sin Fran je akademski slikar in meščansko-šolski učitelj, Ciril, višji kontrolor državnih železnic, Josip pa ravnatelj mlinskega podjetja v Banatu. Josip Zupan je zadnja leta živel pri svojem zetu g. Turinu. Pokojnik, Id je bil zvest član narodnih društev, bo ohranjen v blagem spominu. Smrt slovenskega radarja v rudniku Kle-novikn Požarevac, 5. julija. V rudniku Klenoviku bliz^ Požarervoa ae je pripetila po nesrečnem naključju huda nesreča, ki je vzela življenje slovenskemu rudarju Alojzu žigartu. V rovu št 9. so delali rudarji žigart Fran.jo Buhič in Ivan Mahalatka. Ko so nastopih šiht, je precej časa teklo delo v redu. pozneje pase je začel po malem rušiti premog zvrha in o-boda rova. Rušenje je postajajo vedno močneje in so rudarji morali večkrat prenehati z delom, umikajoč, se od nevarnega mesta. Ko je rušenje prenehalo, je ostal na nevarnem mestu rudar žigart, dočasn PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prirodne vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1835. KULTURNI PREGLED Erika Druzovičeva Raz&mxw z mlado umetnico, Iti odhaja v tujino Zagreb, 3. julija. Ko smo pred nekaj meseci izvedeli, da Erika Druzovičeva odhaja v inozemstvo, je hilo vsakomur jasno, da zagrebško gledališče izgublja ž njo težko nadomestljivo sodelavko. Vzlic svoji mladosti je pokazala na odru toliko sposobnosti, da so jo enako uspešno zaposlili v operi in v opereti. V vsakem žanru je dajala mnogo resničnega življenja, ustvarjala res prepričevalno kreacijo. Vse to je dosegla s svojim izrednim talentom, naravno žensko ljubkostjo in z izrazitim čutom za odrske učinke. Njena velika muzikalnost, toplota glasu, lepa postava —vse to je «amo podprlo njen talent Erika Druzovičeva odhaja. Kako težko je bilo slovo, o tem pričuje njen poslovilni večer v »Boccacciu.« Danes naj samo objavimo majhen razgovor z umetnico, prepričani o nj^ni ouljubi h « '"■> ktrmln zopet vrnila v domovino. * Pred menoj sedi mlada in šarmantna umetnica. Vitko telo ne miruje niti za hip, vedno se premika kakor zrelo klasje v vetru. velike modre oče široko gledajo v svet, a iz ust prihaja brzica besed: -.»Štiri leta sem bila stara, ko sem se pri svojem očetu učila muzi čira ti: že tedaj sem znala čitati note prima vista. pela dnete, risala slike in plesala >nlntn Ko sam v sedmem letu videla Ančioo Mitrovičevo, ki je takrat delovala v mariborskem gledališču, sem trdno sklenila, da postanem operna pevka. Hotela bi biti Toeca, Ma-dame Butterfly, Carmen... Da, ie nekaj kot sedemletno dekletce sem te posnala teorijo, pa harmonijo, igrala sem Bacha, Mozarta, Haydna in druge klasike, v orkestru sem že igrala violino; dočim sem prvi samostojen violinski koncert priredila v Mariboru že v petem letu, sem v sedmem nastopala na samostojnih plesnih večerih. Kajpak,pri vsem tem, sem se tudi učila igranja na klavirju. Moj oče ni maral nffi slišati o tem, da M postala Toeca aH Carmen, vzlic temu me je bil poslal mi zagrebški konservatorij. Po dveletnem stadija pri gospe Kostrenčlčevi sem dobila anga-žman v zagrebški operi. Najprej sem nastopila v »Figarovi svatbi«, kmala nato pa v opereti >Vijolica z Montmartrac. > Letos — še sama ne vem, kako se fo bilo to zgodilo, — sem imela nekaj denarja in sem sklenila, da si ogledam Berfto. Saj veste, z denarjem je križ: tako rada ga imam, toda on vedno Sar frči proč od mene. Torej, zgodil se je čudež: imela sem denar lin sem »e napotfla v Bertln. Neka neznana srospa, ki sem jo navdušila z odra. nrf je dala na pot priporočilno nismo na dirigenta Roberta Hegera v Berlinu. To pis- mo mi je v tem velemestu odprlo pota v glasbeni paradiž. Heger me je poslušal v berlinski Staatsoperi in se navdušil aa me. Poslal me je paritetni komisiji, ki brex nje v Berlinu nikamor ne prideš. V veži je čakalo okrog 100 oseb. Moj Bog, sem d mislila, tu ne pridem niti v dveh tednih aa vratu. Stopim k slugi — vem, da so ti gospodje kajkrafi zelo vplivni činitelji. Le-ta ni hotel nfti slišati, da bi zanesel v sobo pismo, ki mi ga je bil dal Heger. Naposled, ko sem ga prepričala, da res ne zahtevam nič drugega, je odšel s pismom. Kmalu so se mi kakor Sezam odprla vrata začarane sobe: stala sem pred ravnateljem paritetna sta njegova tonrtta dftah wč daleč od njega. Baš tam, kjer sose odva-hU prvi kosi premoga, se je naenkrat odtrgal velik sklad in podsul Žigarta. Tovariša sta prihitela na pomoč, nista pa mogla rešiti ponesrečenega izpod velikih in težkih skladov, šele s pomočjo rudarjev iz drugih rovov so žigarta, ki je bfl ves razbit in zgnečen, odkopah mrtvega. - Tragična smrt pridnega rudarja je uža/-lastila vse tovariše. Preiskovalni sodnik poiarevskega sodišča je takoj uvedel preiskavo, ki bo skušala ugotoviti vzroke hude nesreče. Start inž« Huga v Ljubljani Ljubljana, 5-julija, ftnpred sedete Avtomobilskega kluba v Kaastad starta v nedeljo 7. t. m. znani za-gnpWOni športnik tafi. Oskar Hngo knon- stop vožnji Ljuhljana- Zagreb- Beograd. Start bo ob ped 9. dopoldne pod kontrolo funkcionarjev ljubljanske sekcije Avto kluba Inž. Hugo bo vozH avtomobil rnamitaft Adler Šport Jundor 1000 cm. Inft. Bogo je, kakor znano, nedavno prevoza razdaljo Berlin -Zagreb ravno tako vneo Stop vožnji- skupaj 4j696 km_- v 16 nrsb in 37 minutah efektivnega časa. Gre se* daj za to, da enako brez postanka včšm-kraj&em času prevozi okrog 620 km dolgo progo iz Ljubljane do Beograda. Ta potekaš je tembolj zanimiv, ker pride zelo t poštev tudi stanje cest Vožnja Berlin -Zagreb se je vršila največ po asfaltiranih cestah, ki omogočajo hitrejšo ta varnejšo vožnjo. Brez dvoma bo prihitelo k starta odličnega športnika mnogo naših avtomo-hOdstov, da pozdravijo vrlega zagrebškega tovariša kis svojima podvigi vzbuja zanimanje za naš avtamobflteptm. Požar zaradi slabega dimnika Ptuj, 5. jnfflja V ptujski o&aHci je taQo te nešteto požarov zaradi ate>b£h dimnikov. Na deftefiljB še mnogo hffi, kUma^o oelo lesene dtaonS* ■a ptafl pri solnienju! NE POZABITE uporabiti polmastno t1ALBATRlN4 kremo. Ph. Mr. K. Derenčin. Koprivnica. ke, kise ali radi sami \mamejo ah pa izza razpokBtn puščajo iskre na slamnate strehe, kar seveda mora povzročati nesreče. Pred kratkim je na ta način nastal o-genj pri posestniku Vrabiču Karlu v Sveči pri Majšperku. Domača hči je kuhala večerjo in je močno zakurila v štedilniku. Ko je pozno ponoči šla spat je opazila o-kotli dimnika žarečo streho. Poklicala je domače na pomoč, a niso mogli več pomagati, zakaj nekaj trenutkov kasneje je bilo že vse poslopje v plamenih in je zgorelo BeIlevuec, last Marice Je-rajerve. Najprej bodo blagoslovffi. kapeB-co, potem pa boteiL K slavju so povabljene mnoge odlične osebnosti, mad njtoafita-dt ban in poslanec MoharEi Po Magoetovštvd bo oa&esber sferbeS. za Batoaro, gostje pa bodo prireja®, kratke izlete v okolico in kopah se bodo v jezera. Z novtm hotelom je doba Bohinj lepo ustanovo, M bo dobro shzžOa tujskemu pro-mahi Zlati jnbilej gasilcev v Borovnici Vzorna in požrtvovalna prostovoljna gfr-sflska čete v Boitmrid proshrvl 14. t m. riati jubtOoj. Proelarva »tetnice obstoja je združena s ^ominako sv. mašo. Popoldan bo slavnostni sprevod po vasi, pred cerkvijo pa veKk gasilski tabor, katerega se odeleit celokupna gasilska župa Ljubija-ns-okofica. Pri veseifiri »Jdnja faieznt-čaeska godba »Sloga«. komisije, ki me je premeril « očmi od pet do glave in dejal: »Torej, to ste Vi? Heger nri mnogo piše o vas, tega ponavadi ne dela, zato bo že nekaj na stvari. Pojte, ta je generalni intendant Merax Toda Mera ni hotel mti slišati o meni in je rekel: >Knit« To je berlinski žargon to pomeni: »Komnrf nieht in Fragec. Bila sem zanj samo »Ans-landerinc Že je Ml oblekel suknjo to ho tel oditi. Toda jaz sem Mariborčanka to se oe dam kar zlahka odpraviti. Velim spremljevalcu na klavirja, naj kar začne. In pela sem brez privoljenja gospoda Merza arijo IAn ia »Turandotc Mera obstane to postala, zahteva še neko pesem to pravi: »Angažiram Vas«. To me je hudo presenetilo in komaj sem naila toliko moči.da sem urno podpisala v tem hipa pridobljeni kontrakt Zares asm lahko vzkliknila: >Vera, vkfi. vidk — »Tako torej 15. avgusta odhajam. Doslej sem le malo gostovala, samo v Ljubljani, Mariboru, Osijeku, Splitu. Beogradu. So vloge, ki ph močno čislam in take, ki jih kar mrzim. Taka n. pr. Mnsette v >Bo-heme«: Preden grem na oder, nikdar ne ^ozabten Izkazati sebi zaničevanje — pred ogledalom, tako sem nezadovoljna s seboj. Saj čislam tragične vloge, pa celo tudi komične, toda v vsaki vlogi mora biti kaj srca. Močno si želim poti Mnm1 v »Boheme« »Mrtve oči<. ^Madame Butterfly«. a od klasikov Mozarta in Beethovna (Fidelio). Wag-nerja obožuiem. mislim pa. da ga žal ne bom mogla peti.< t Zelo obžalu jem, da moram zapustiti Zasrreb in sploh =vojo domovino. V tujini se bom tolažila z delom. In tega ne bo ma-kx Vse vloge moram prsa&ti v Požrtvovalna gasilska četa je skozi tet a pravo krščansko ljubeznijo vršila sa-marKanske dolžnosti in oteia marsikateri dom pred plameni. Njeno nesebično delo zasluži največjo pozornost. Ta dan se bo vršflo tnd5 Marjeta© žegnanjjte. Roman-ttčni Pekel je v vročfa* prav prijeten rziet, na večer pa more izletadk preživeti nekaj veselih ar med vsfimd borovniškimi gasikš. vrira tega je tam drugačen repertoar. Ce si hočem pridobiti tuje občinstvo, moram res dajati iz sebe te najboljše, a to zahte»va živcev to moči.« »Povejte, prosim, LjuMjančanom, da tMii nJJh ne bom poaabžla, prav kakor ne svo-ph Mariborčanov. Poslavljam se, vendar obetam, da se zopet vrnem. Povejte jim preko »Jutrsc v mojem imenu: Zbogom!« — žh — Stoletnica Matije čopa Pred sto leti, 6. julija. 1&35., je med kopanjem v Savi pri Tomačevem blizu Ljubljane utonil eden najpomembnejših Slovencev tedanje dobe, filolog in literarni kritik Matija Cop. Njegova smrt je posebno bridko zadela njegovega najožjega prijatelja, pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je odkrito priznavaj, da mu je bfl ta učeni mož najbolj« mentor. Brez Čopovega vodstva bi Prešernov genij v takratnih tesnih razmerah le težko dosegel višino, ki je vtisnila nesmrtno obiležje njegovi poeziji. Matija Čop je bil izredno izobražen mož. ks je poznal 19 jezikov in je bfl najboljši slovenski poznavalec Kterarno-umetnost-nih in splošno estetskih teorij; zlasti je temeljito poznal mlade romantične pojave v tedanji literaturi. Čeprav je sam le redkokdaj kaj pisal, je imel na Cbeličarje in posebej še na Prešerna kar odločilen vpliv. Tak se je neizbrisno zapisal v slovensko slovstveno zgodovino in uvrsti! med največje Slovence 19. stoletja. Izčrpnejši jubilejni članek mik) morah iz tcbra&Rzh razlogov odlozrtL Ob prvi »JUTRO« fit 161 4 Sobota, 6. julija 1935. Domače vesti -A- Ob tek če&k os k>vaškth železničarjev. V Beograd se Je t petek pripeljalo ta Brna 2® čeSkoelovaSkih žeOeEnifcarjev, kd »o prišli t Jugoslavijo, da ee poklonijo spominu kralja Aleksandra L Uedimtelja. Na beograjski želeamišM postaji Je češkoslovaške železničarje sprejete in topio pozdravila skupina naših železničarjev. V :menu generalnega ravnatelja državnih železnic je goste pozdrav® g. Stevan Walte šle mnoge generacije osijeških meščanov ta dobile prve temelje svoje izobrazbe. V to doto Je hodil tudi riadika &tro6«mayer. Jubilejna šote. Je draga najstarejša v vsej SSavonijL * Prohlbtcija v kmečki občini. Občina Dtragovlje v kačarskem sreau nedaleč od Kragujevca ima strog režim, M ga odobravajo vsi občani. Občinska oprava je v kavarnah na svojem področja prepovedala točenje alkohola in tudi kartanje. V okolici občine se je pripetilo v zadnjem času nekaj Izgredov pri pijači in kartanju in so zaradi tega Bragovijani uvedli najstrožjo prohibšcSjo. Prošnja avtomobitistom (n rrvoticikH-stom. Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba nam Je poslala: Dne 7. t. m. bo startal v Ljubljani oh pol 9. dopoldne izpred sedeža kluba zagrebški športnik inž. Oskar Hugo k nonstop-vožnji LJubljana —Zagreb—Beograd Iz Ljubljane bo vozil proti Zagrebu čez Novo mesto ta Kosta-jevioo. AutomobiHsti ta motocikllsti, ki bodo v čas« vožnje na tej cesti, se naprošajo, da ne delajo ovir pri srečanju ali prehitevanju z vozilom inž. Huga. Obenem se vabijo, da po možnosti prisostvujejo startu. Zvočni kino Ideal SAMO ie DAVES ob 4., 7. in mi poje ftamon Novarro v filmu Pesem Orienta Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din SO letnico je praonorvad itanoodr&v- nik g. Ignac Slaapah v Križevcth pri Zagreba, odličen strokovnjak na področju konjereje. Svoje obalno znanje je začel razvijati v državni zrebčaral na Se4u pri Ljubljani kot upravnik. Pred tem Je služboval na Brdu pri Lukovici, s Seia Je bH poslan v Južno Srbijo, da organtaira državno žrebčamo Dušanovo. Potem je služboval v žrebčami v Vrani pri Btogiradu, od koder Je bil postavljen za sreskega O-vtooradravnika v Novem Sadu. Nato Je siužbova! v Kuii, a adad Je v KrižeTCih pri Zagrebu. G. Šl&Jp-ah, ki Je po rodu Ljubljančan, Je aaradi svoje strokovne sposobnosti splooo znan med konjerejci in ljiabitelfi konjskega športa nele med Slovenci, tem več toda med Srbi in Hrvati. Odličnemu strokovnjaku na področju komjererje želimo ob njegovi 50 letnici, da hi prišel spet na mesto, M mu po njegovi strokovni vsaposobljenoeti pripada! + Iz sodnoptearoiike službe. V VI. po-ložajno 6kiuptoo so napredovali: Viktor Marčdsč, računovodja pri apelactjskem sodišču v Ljubljani; višji pisarniški oficiali Alojzij TJršič ta Rajko Alt v Ptuju, Ivan Drame v Konjicah, Joetp KonteJj v Krškem in Božidar KryS v Ljutomeru;; oficiali Josip Sinko r Ormožu, Pran Auti-scher v Celju in Rudolf Bižad v Slovenski Bistrici. •fc Vinogradniki na Mariborskem tednu. Posebna značilnost IV. mariborskega tedna bo razstava, združena s pokušnjo štajerskih vin. Kakor smo že poudarjali, hoče letošnja prireditev prikazati čim popolnejšo sliko našega življenja v vseh panogah gospodarstva in bo zato vinska razstava tem večjega pomena, saj je poleg industrije vinogradništvo najvažnejši vir dohodkov na severu. Vinogradniki eo že v izredno častnem številu prijavili svojo udeležbo, vsi oni pa, ki se še niso prijavili, naj to store radi obsežnih priprav čimprej. Prijavna rok je do 12. t. m. it — Protialkoholne prireditve v Zagrebu. Jugoeh>vens'ka zveza treznosti prireja s šolo Narodnega zdravja od 7. do 15. t. m. veliko protialkoholno razstavo v prostorih zagrebškega umetniškega paviljona. Obiskovalcem razstave bodo prirejena tudi važna predavanja o pobijanju alkoholizma. Danes se bosta vršili tudi glavni skupščini Jugoslovenske zveze treznosti in Zveze trezne mladine. Udeleženci obeh skupščin ta obiskovalci razstave imajo do 10. t. m. odobreno četrtinsko vožnjo. * Slikar brez rok. V Sarajevu razstavlja svoje slike slikar Aleksander Klein, ki slika z nogo, ker )e obe roki Izgubil na italijanski fronti. Pozneje bo razstavljal tudi v Banjafeuki. * Veifik požar pri Sarajevu. V veMkean tesnem podjetju Šaloma Fincija v Sungu-tovcu pri Sarajevu, je pomoči izbruhnfl o-genj ter popolnoma uničil veJiko žago ta zalogo lesa, pripravljeno za izvoz v Italijo. Škodo čemijo na 1,200.000 Din. vzrokov hude nesreče pa še ndso ugotovili. * Uboj zaradi vode. Na dalmatinskih o-tokih vlada, kakor znano, sdlna suša in je postala dobra pitna voda že prava dragocenost Zaradi mate količine vode je vPre-kem prišlo celo do uboja. Neki kmet je v gozdu našel majhen izvirek, namestil vedro, da ba se vanj nakapala voda, potem pa legel pod drevo in čakal. Mimo je prišla neka kmetica, ki je s svojo posodo zajeda vodo iz vedra, ne opazivši pri tem kmeta, kije skrbno straži! vodo. Kmet je planil pokonci ter udaril kmetico zgorja-čo po glavi tako silno, da jo je uhdL * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— češki Izletniki na poti skozi Ljubljano. Včeraj v opoldanskih urah so vstajali pozornost Ljubljančanov trije veliki, lepi, udobni avtobusi, ki so se ustavili pred »SdonoEttc. Ie dveh smeri je na njih prispela večja skupina čeških letoviščar-fer, eni iz Praga, M so biti z dvema ro-aoroma namenjeni na Jadran, drugi iz Brna, ki so ee vračali proti Mariboru. Metalki so se za kratek oddih pomodili v LJubljani ta ai ogledali mesto. u— Sokol Ljubljana lil. priredi jutri v nedeljo svoj letni telovadni nastop, pri katerem sodelujejo vsi telovadni oddelki, konjenica ta društveni orkester. Od pol 11. do 12. bo promenadni koncert na vrtu gostilne Kačič, javni nastop ob 16„ po nastopu pa veselica s plesom. u— »Soča* v Ljubljani bo praznovala 11. avgusta 16-letnico obstoja in neumornega dela. Zato prosi bratske društva in prijatelje, da sd ta dan pridržijo sa njeno prireditev, čiane, članice ta prijatelje vabi »Soča«, da se udeleže v nedeljo 7. L m. prireditve »Tabora« pri »Levu« in prireditve Sokola m. za Bežigradom. SOLNČNE OPEKLINE cdravi najsigurneje KAMTLA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. u— šentjakobsko pevsko društvo priredi v jutri v nedeljo ob 17. na letnem te-lovadišču Sokola IV ob Dolenjski cesti veselico s plesom, na katero vabi prijatelje društva. Igra godba »Sloga«. u— Jutri vsi na vrtno prireditev društva »Tabor«, ki bo na vrtu restavracije »Pri levu«. Nastopil bo društveni pevski zbor z narodnimi in šaljivimi pesmimi. Šaljiva pošta, srečolov, ples itd. Javnost se na prireditev vljudno vabi. Odbor. u— Tamburaško društvo »ČELO« priredi v nedeljo 7. L m. svojo vrtno veselico pri ge Kačič, Tjrrševa cesta 58. Na sporedu so ples, godba, šaljiva pošta, Itd. Začetek ob 16. konec ob 2. zjutraj. K o-bOnd udeležbi vabi odbor. u— Društvo »Delo in eksistenca« je otvorillo na Tyrševi cesti 9, n. dvorišče svojo kuhnnjo. v kateri nudi dobro ta tečno domačo hirano po naslednjih cenah: celodnevna prebrana 8 ta 12 Din, posamezni obroki in za ju ter k s kruhom 2.—, juha ali prlkuha s kruhom 2.—. kosilo s kruhom 3.50 in 5.50. večerja s kruhom 3.50 in 5.50. Vabimo članstvo, da se poslužuje naše kuhinje, čim večji bo obisk, tem boljša bo hrana Odbor. u— JNAD Jadran. Za letovanje na Krk se prijavite do 10. t m. pri tov. Janši in pkbčajjte določeni znesek. ----—--- n— Ceskoslevenska obee t LlubUni ueti svetlou pamatku Mistra Jana Husa predna-škou pana Dra. Vaclava Buriana v sobotu, dne 6. července 1936 o 20.30 hod. v restau- raci »Zvezda« t Lublani. _ Hojna učast členu žadoucna. Pfi teto priležitosti upo zornajeme znovu na to, že se ▼ letni sai-sone pujčuji knihj pouze ve čtvrtek, v ob-vyklych hodinaeh, tak že nedeini pujčovani knih ai na dalši odpada Zobozdravnik špeoijaliat Dr. IVAN ODlAK Be o dlnira do 10. avgusta. u— Tožba tvrdke Bara proti čevljarskemu mojstru Kristanu. Pri sreskem sodišča v LJubljani Je vložila tvrdka BaTa po odvetniku dr. B^rianu tožbo proti čevljarskemu mojstru Franu Kristana v LJubljani zaradi žaljenja časti In prestopka zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Toženi Kristan je po svojem zastopniku dr. Lap&jnetu proti tožbi predložil sodniku g. Rueu obširen obrambni ep te. Do glavne obravnave pa ni prišlo, k« Je sodnik te dni Izdal sdčlep, s katerim zavrača tožbo tvrdke Ba±'a kot neoenovano Tožba Je namreft inkriminirala več odstavkov iz govora, ki ga je imel toženi Kristan na velikem shodu Narodne odbrane pod geslom »Svoji k svojten« v Uni-onu 17. oktobra lani. S tem govorom naj bi bil toženec žalil tvrdko Bat'a to vršil nelojalno konkurenco, odnosno reklamo. Med drugim je govornik označil BatV) za tujega kapitalista, ki tira kmeta v krizo. Sodnik je to tožbo zavrnil iz razloga, da tvrdka Bat'a kot taka ni za tožbo legitimirana, kajti nje ni tožence nikjer navedel, marveč zmerom govoril le o osebi Bati, ki je tuj državljan. Sodnik dalje izključuje možnost nelojalne konkurence. Za solnčenje uporabljajte samo NIGGER-OL, drogerija Gregorič, Ljubljana u— Dve zanimivi kazenski razpravi bosta ta mesec pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Za 19. julija je razpisana glav-spo6obnosti splošno znan med konjerejci Francetu Ruparju, ki je 6. maja ponoči na svojem domu v Zgornji Brezovici pri Rakitni ustrelil svojega brata Antona. Za 12. t. m. pa je razpisana razprava proti štirim nevarnim tatovom, ki so v nekaj mesecih v LJubljani in okolici pokradli do 30 moških in ženskih koles. Kolesa so prenarejala ta jih po raznih krajih prodajali. V to zadevo je zapleten tudi trgovec Jože Hlebš iz Hrušice pri Dobrunjah. Zobn> zdravnik Dr PUHčR ne ordinipii do 18 avgusta u— Obsojen slepar. Trgovstei potnik Weis Maks, po rodu iz Ponovcev pri Murski Soboti, je bil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen zaradi raznih slepa rs tev, ki jih Je izvršil v Osljeku, Novem Sadu, Beogradu in Ljubljani, na osem mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti Počitnice na Kofcah dnevno Din 45.-, 55.-. u— Odprti tramvajski vozovi v prometu. Za evharistični kongres so se na tramvajskih progah pojavili odprti priklopni vozovi, ki Jih je bila Maloželezni-ška družba dobila svoj čas z znanim nakupom iz Opatije, pa ao doslej ostali v remizi. V kongresnih dneh so se prav dobro odnesli, pa jih je vodstvo cestne železnice tudi nadalje obdržalo v prometu. ZlasUf v teh vročih dneh ljudje radi vstopajo v hladne in lepo opremljene vozove, ta kakor kaže, je po njih zaslugi kar malo narasel promet. Zato, ker otvori D. J. O. v Mostah, jutri ob 10. uri svojo prvo razstavo v tamošnfi šoli. Razstava vsebuje izdelke vseh obrtniških panog. Ist* traja do vključno 21. VIL, odprta vsak dan od 8. do 19. ure. Ogiejta se solidno delo nd&Hi obrt' iko« I n- UmntntiM-n razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta še v nedeljo 7. t m. Ker dosedanji obisk priča, da razstave še mnogi niso obiskala, vabimo vse, da si še zadaja dva dneva ogledajo prireditev, na kateri razstavlja 39 umetnikov 146 sMk, kipov ta grafičnih listov,- Vstop 6. Dto. Zadnje vodstvo v razstavi ob 11. vodi g J. Zorman. u— Dr. Milan Perko, do 28. t. m. n« orddnira. Iz Celja e- Izlet »Svobode« v Celje. Mestno poglavarstvo razglaša: Delavska kulturna zveza »Svoboda« priredi v nedeljo 7. t m. izlet svojega članstva v Celje, katerega se bodo udeležili mnogoštevilni gostje iz Slovenije ta ia drugih delov naše domovine. V počastitev izletnikov bo mestna občina okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. posestniki se vabijo, da sledijo zgledu mestne občine ta razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi županstvo okolice je izdalo tako povabilo. e- V okoliški občini bivajoči brezposelni se pozivajo da se javijo zaradi vpisa v dopoldanskih uradnih urah v občinski pisarni na Bregu. e- Mizarski tečaj bo v Obrtnem domu ob priliki obrtne razstave 11. ta 12. avgusta. Tečaj bo vodil strokovni učitelj za dravsko banovino g Ivan Kregar. Zvočni kino Dvor S Telefon 27-80 Danes ob 4., 7. in 9. uri Harry Piel v velesenzaciji Naprej Bobbji Parternl sedeži po 3.50 Din Vsak dan nov spored! Hitite, da ne zamudite! e— Napredovanj« rvcervntti oficirjev. V čta rezervnega pehotnega poročnika sta napredovala gg. Mirko Lovrec ta F. Ber-nik v Celju, v čta rezervnega artiljerij-skega poročnika pa g. dr. tvac Bede v Celju. e— Kocbekov dom na Korošlci povečujejo. Delo Izvtfeje savinjska podružnica SlPD. V ta namen so latrl razstrelili nad IDO kubičnih metrov kamenja v bttžini doma, gradbeni )ee pa so posekali pri Vodotah In sa pozimi spravili na Koro-šAoo. Ostati material ao znosili v juniju stani Robanov kot h Kocbekovemu doma. e— Kino Union. Danes ob 14.30 ta 20.80 opereta *M«fextt)a Dunaja« ta zvočni ted- Iz Maribora •r Na pogrebu Vilka Berdajsa v četrtek popoldne se je zbralo mnogo pokojnikovih prijateljev ta znancev .zlesti trgovcev. Prisrčne so bale poslovilne besede ob groba, ki sta jih izpregovoriia gg. Pintex kot predstavnik mariborskega trgovstva ta dr. Josip Tomanšek v imenu Mestne godbe. Trgovski pevski zbor pa je rajnemu v skm> zapel žaJostinko. a— Končne izpite na Legatovem enoletnem trgovskem tečaja ao naprava It: Danica Novaček, Marija Ostrouška. Gazela Penič ta Slavomir Sirca z odličnim uspehom, Justina Gregorc, Olga Ivančič. Pavla Jurša, VaJtraote Kramer, Ana Krampi, Hflda Lenarčič, Olga PaušKS, Ri-hard Rup, Marjeta Seredl, Danaca šker-lec, Josip škerlec, Kristina Zebe, Bari ca Božičevič, Karolina Flie, Danica Kertrian-ko, Marija Kramperger, Josip Krašček, Marjeta Mule, Marija Tajzel, Valter Vit-laczil, Marjeta Wudler, Ivan žitnik ta Avgust Peitler s prav dobrim, odnosno dobrim uspehom. a— Mali harmonikarji pojdejo na turnejo. Nastopili bodo v Sisku, Brodu, Sarajevu. Dubrovniku in drugih obmorskih mestih. a- Otrok v živem apnu. V Kužna je posestnik Ivan Zihar gasil apno. Ko je Zihar za trenutek stopil v hišo se je triletna sinček Ivam približal živemu apnu in padel vanj. Potegnili »o ga iz apna vsega opečenega in je deček v silnih bolečinah kmalu umrl. a- Utonil je. V Selah se je šel kopat v bližnji potok 18 letni posestniški sam Josrip Horvat. Zaplaval je preblizu mfina, kjer ga je zagrabil vrtinec. Na klice na pomoč so prihiteli ljudje in ga hoteli rešiti, a je bilo prepozno. Iz potoka so mladeniča potegnili mrtvega. Filmajte sami i Bo a lepa scena stane 3 DINARJE z novim aparatom C*r'E KODAK m*" ki ga lahko dobite na odpis-čilo po zelo ugodnih pogojih: „11 mesece« po 200 Din" Zahtevajte prospekte od najbližjega fototrgovca od tvrdke »JUGOAGENdJBc, Zagreb, Draškovičeva br. 34 ah naravnost od ti. Kodak, Zagreb. uči« tatO Forlanič. že jeseni leta 1334 Je imela godba ponoven aaetop, ki Je pokazal lep napredek. Pod spretnim vodstvom žuljana Je godba dalje lepo nap*e-dovaia. Sodelovala Je pri od&tetih prireditvah ta tako dobila med ljudstvom lep sloves. Ko je Žuljan zapustil Cerknico* Je prevsal vodstvo odvetnik dr. Kraševec Ciril. Pod njegovem vodstvom Je godba s pomočjo banovinske podpore dobBa lasten dom, ki je pripomogel, da so se god-betni de bolj poprijeii Stadija. Tako spada danes cerkniška godba gotovo med najboljše podeSeteke godbe. V nedeljo 7r t m. bo naša goetaa proslavlja 10-letnlco. Dopoldne bodo interne slovenoeti, popoldne ob Kk pa se začsne veliko narodno slavje na Jagenškem -wrtu. 01) tej prfEki bo pofcasaia. godba svoje znanje. Spored koncerta: Koračnica kraljice Marije«. »Iz Brpske gnane 1 utrine«, venec srbskih narodnih, duet ta CktaJe ia Zajčeve opere »ZrinskU, Jaklove = Jugoslovenske cvetke« |n Stoteeva »Koračnica kralja A3ek-sadra«. Na slovenoet pride tudS več drugih godb. Obenem bo sestanek gasilskih čet to MvSEh žuj> iz Cerknice ta Loža Pridite! Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Iz Kranja r— Velika gozdna veselica, ki 6e bo vršila jutri popoldne v Prevoli, bo največja ljudska prireditev v tej sezoni. Posebna privlačnost bo takozvani »prater«, ki bo nudil z raznimi igrami ta zabavami največ razvedrila. Tam bo moderen vrtiljak za mladino in odrasle ter kegljišče ta strelišče z razpisom visokih dobitkov. V posebnem Šotoru se bodo vršile tudi naslednje igre: metanje žoge in plošč, lov na buteljke vina ta ribolov. Tudii za te igre so razpisana dragocena darila. V-»topntae ne bo, vabljeni pa eo vsi. Vese-lični prostor bo zvečer čarobno razsvetljen. V Številnih paviljonih bo poskrbljeno za hladne pijače, vse po običajnih cenah. Z Jesenic e— Kino Radio predvaja danes ta jutri v nedeljo oh pod 9. zvečer (v nedeljo pop. samo v primera slabega vremena) zanimiv zvočni tlim »Enoti000« z Ljubljančanko Ito Rtoo v gl. vlogi. Dodatki običajni. Sledi »Matura ljubezni*. Iz Litije l— K nesreči malega Plklna Poidka nam pišejo, da je truplo našel in izvlekel iz Save g. Angel Božjak~ta ne g. Jordan vzel truplo v svoj čoln in ga odpeljal k zdravniku. Kakor smo že poročali, je bil ves zdravnikov trud zaman, ker je bil deček Se mrtev. Iz Trbovelf t— Umrl je zadet od kapi rudniški nameščenec g. Kern Hugo, ki je zapustil soprogo in dva otroka. Pogreb bo danes ob 17. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. Iz Ptuja j— Državna moška šola za pletarstvo v Ptuju je ob zahljučku šolskega leta razstavila lične Izdelke svojih gojencev. 0-biek razstave je bil prav živahen, šolo je absolviralo 11 učenoev, ki so postali pletareki pomočniki. Prijave za novo Šolsko leto sprejema vodstvo do vštega 1. septembra. Pri vodstvu se dobijo tudi podrobna pojasnila za sprejem j— Huda nesreča stare ženice. 60-letna občinska ubožica Marija Golobova iz Ro-goznice pri Ptuju se je pri sekauju drv vsekala v levico ta dobila tako nevarne poškodbe, da so Jo morali prepeljati v bolnišnico. Iz življenja na dežel' Cerknica. Pred desetimi leti se je na pobudo takratnega učitelj« WiMtzerja v okrilju gasilske čete ustanovila godba na pihala. Odbor gasilske čete e predsednikom Otoničarjem Ivanom je dovodil godbi 20.(KK) Din brezobrestnega posojila za nabavo instrumentov Vodstvo godbe je prevzel izskušen! godbenik fculjan AndTej Vztrajnost fculjana in kmečke mladine je premagala vse začetniške ovire 'n obstoj eodbe je bil zasrotovMen Prvič je sodba nastopila maja leta 1926. v takratni Ho-movčevi gostilni. Godbenike Je pomagal Polzela. Naš Sokol se prav mas^gvc pripravlja na svoj nastop, ki bo v nedeljo 7. t m. VršE ee bo pred Sokotekim domom, ki sicer Se ni popolnoma dogotov-ljen, vendar že nudi dovolj zavetja za primer slabega vremena. Vabimo vea sosedna bratska društva da nas 7. t. m. obiščejo. Tudd za one, ki bd ee v hudi vročini radi ohladili r bistri Sovtaji, je v pota i meri preskrbljeno. Šolstvo Vpisovanje t L razred obeh mestnih narodnih šol bo 31. avgusta od d. do 12. ta od 15. do 18. ure v upraviteljskih pisarnah. Istočasno se bo vpisovala tudi deca z dopolnjenim 4. letom v zabavišče (otroški vrtec) v pisarni upraviteljstva mestne deške narodne šote. Društvo rejcev angorskih kuncev Dne 12. Junija so se zbra&i v Kočevju rejci aneorskih kuncev k občnemu zboru, da ustanove svoje društvo, edino te vrste v JUgoelavaji. Nujna potreba je narekovala, da ee zberejo vsi rejci angorskih kuncev v naši državi v skupno organizacijo, katere smoter je, da uvede enost-ne smernice sa rejo angorekega kunca in da v skupnem nastopu doseže na trgu ustrezne cene za volno. Društvo ima namen pospeševati rejo čistoplemenekih kuncev, deliti med siromašne člane brezplačne živali ta prirejati tečaje ta rmm-stave. Društvu predseduje priznani rejec angorskih kuncev g. Kuntara VUko iz Kočevja, ki ga upoštevajo rejci tako v Jugoslaviji kakor tudi v tujini. V odboru sodelujejo rejci iz vseh banovin. Društveno glasilo je »Rejec malih živali«, ki ga urejuje g. Inkret Alfonz iz šenkovega turna pri LJubljani. Področje društva se razteza na vso državo. Društvo vabi vse rejce, tudi začetnike, da pristopijo k temu strokovnemu društvu, ki Je tudi velikega socialnega pomena za malega človeka. Po društvu more vsak član vnovčiti pridobljeno volno in prejme za 1 kg volne 250 Din, to je dohodek, ki ga dajo trije odrasli kunci v teku leta. Prijavite se! Naslov Je: Društvo rejcev angorskih kuncev v Kočevju. 'VOČN1 KINO oSOKOLSKl DOM« v Šiški. - Telefon 33-87 RUSKE FILM HJS1R predvajamo v nedeljo ob 5, 7 ta 9 ponedeljek ob pol 9. v glavnih vlogah: Masalitinova, Cu-haljev, Tarasova, Carev. V torek EROTTKON z Ito Rtoo. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Tujski promet v šmarskeiti srezu širšemu občinstvu v dravski banovini in celo v neposredni soseščini je o šmarskem srezu po večini poznana le Rogaška Slatina, ki ima sloves svetovnega zdravilišča. Ves ostali s rez pa je tudi onim, ki že leta in leta obiskujejo ta biser slovenske zemlje — le španska vas. Pa vendar nudi sko-ro vse ozemlje sodnih okrajev Šmarje, Rogatec in Kozje, ki tvorijo šmarski srez, poleg svoje posebnosti rahlo valovite pokrajine tudi mnogo zgodovinskih in prirodnih zanimivosti. že kmalu, ko si prestopil v Grobelnem z glavne železniške proge na vlak, ki te popelje v Šmarje, Rogaško Slatino in Rogatec, se ti bo nudil na Halerjevem hribu prekrasen razgled. Umetnik si ne more zamisliti lepše pokrajinske slike; male dolinice in kopasti hribčki se vrstijo drgu za drugim, skoro na vseh pa kraljujejo večje in manjše bele cerkvice. Priroda je bogato obdarila te kraje, videti pa je, da so bili nekdaj tudi deležni večjega blagostanja. Zahtevam novejše dobe ta pokrajina ni mogla slediti, to pa v glavnem radi nedostat-ka dobrih komunikacij. Saj to prebivalstvo je še vedno enako marljivo, le prevozni stroški za pridelke, ki se hočejo vnovčiti, in potrebščine, ki jih ljudje kupujejo, so povzročile med prodajno in nakupno ceno razlike, ki tirajo našega človeka v gospodarski prepad. Pa, to le mimogrede. Okrog Šmarja Šmarje, majhen trg. Marsičesa mu nedostaja, vendar je treba piiznati, da imajo odločilni krogi mnogo dobre volje, da se vsi ti nedostatki polagoma odpravijo. Lega kraja je idilična, ki jo še poveča bližnji hribček Sv. Roka, ki je le 142 m nad Šmarjem, a izpopolni že omenjeni razgled na Halerjevem hribu. Iz Šmarja je polno prilik za krajše izlete. Predvsem omenim tu Ponikvo, rojstni kraj A. M. Slomška. Ponikvo lahko obiščeš tudi z vlakom, če se pelješ za eno postajo dalje od Grobelnega. Tam je tudi rojstna hiša slovečega kartografa Blaža Kocena. Na Ponikvi in v bližnji okolici je idealen teren za smučanje. — Lep izlet je v dve uri oddaljene Tinske gorice z vzorno obdelanimi vinogradi. Dve starodavni cerkvi, ki sta podružnici župne cerkve Sv. Jerneja v Zibiki, nudita marsikatero zanimivost umetnostnemu zgodovinarju. Od tu nekoliko dalje proti zahodu je 603 m visoki žusem, kjer sta zopet dve cerkvi, ena iz 11. stoletja z grobnico grofov žusemskega gradu, katerega razvaline so nekoliko nižje, ob dobro ohranjeni grajski cesti. V bližnjem 2amer-ku je bila rimska naselbina. Tovarna kopit v Loki s podružnico v Mestinju je doživela prva leta po vojni velik razmah, le škoda, da je ta obrat, ki je nudil bližnjemu prebivalstvu znatne zaslužke, — moral pod pritiskom gospodarskih razmer zadnjih let skrčiti delo na minimum. Na Boču Menda najlepša izletniška točka v severnem delu šmarskega sreza je 980 m visoki Boč, od številnih obiskovalcev imenovan >Vzhodni Triglav«. Z železniške postaje Podplat pojdeš v pol ure oddaljeno Ko-strivnico. Ime Kostrivnlca izvira iz rimskega ; Castrum« (tabor), kjer so imeli Rimljani svojo vojaško štacijo. — Rimska cesta iz Filipovega (hrib nad žel. postajo Podplat) vodi na Podplat skozi Podturn, Gabernik v Poljčane (Mutatio Pustovia). Ta cesta se še danes dobro pozna na severnem obronku Filipovega hriba. Svoje-časna farna cerkev sv. Lenarta stoji li ure hoda severno od vasi Kostrivnlca in nedaleč od turistovskega pota v samotni kotlini. Zgradba datira iz dobe krog leta 1100. Od ostalih podružnic (Sv. Marjeta na Bo-ču iz 1. 1450, Sv. Miklavž na Boču iz leta 1400) je omembe vredna Sv. Rozalija v Sp. Gaberniku, ker je to zadnja cerkev, katero je posvetil A. M. Slomšek dne 24. IX. 1862, tri dni pred svojo smrtjo. Farna cerkev je dograjena 1768, v njenem glavnem oltarju je znamenita slika Marije Censtohovske, katero je prinesel neki kmet iz Poljske sredi XVIII. stoletja. Glavni oltar sam je iz redovniške cerkve sv. Alojzija v Mariboru, katero so zaprli v dobi Jožefa n. Kakih 600 m zračne črte severno od podružnice Sv. Lenarta je bil nekoč gradič ali stolp, od katerega temeljev so danes le še ostanki, pokriti z zemljo in šumo. Njegova zgodovina je docela neznana. Morda je bila ta zgradba v zvezi s potjo, ki je v davnini vodila tod mimo čez Boč v trg Studcnico. Geološke zanimivosti Vrhovne plasti Boča sestoje iz apnenca, zaradi tega tu kraški pojav ni redkost; podzemski vodni toki .izbruhi močnih izvirkov (v Poljčanah, Studenicah, v Dreveniku nad črno šolo, v soteski severno od Sv. Lenarta. En takšen izvor je v Zgornjem Gaberniku zajet v vodovod Rogaške Slatine. Značilne so podzemske jame in kopica vrtač. V jedru je Boč bržčas kakor Pohorje prvinskega sestava. Na dnevu so skladi granitu podobnega gnajsa (na posestvu šketovem v čačavasi). Posebno pozornost vzbujajo slatinski vrelci, katerih zdravilna voda je daleč znana in čislana. Kot pitna je najbolj priljubljena slatina iz Aleksandrovega vrelca v Zg. Gaberniku. Vseh grajenih vrelcev je tu 11, mnogo je prostih. Rastlinstvo na Boču: teloh (heleborus ni-ger), velikonočnica (Pulsatilla), rododen-dron, arnika, mastnica (pinguicula), gorska perunika, razni svišči. živalstvo: srna, divji prašič, polhi, jastreb, včasih ruševec, modras. Na Boču so obsežni, deloma lepo oskrbovani gozdovi, zlasti Windischgratzovi. Dr-varstvo je dobro razvito. Na raznih krajih pridobivajo domačini precej prvovrstnega apna in oglja. Na južnih obronkih v pasu od ca 350-600 m višine uspeva domači kostanj, ki da prebivalcem mnogo tečne hrane pa tudi skupička bodisi kot plod, bodisi kot les za čreslovino. Domači kostanj je že na mnogih mestih precepljen v maron. Mnogo lesa se odpošilja na žage in za peč. Prekrasen razgled L. 1930 je SPD postavilo vrh Boča 16 m visoki razglednik. S tem je planincem odkrita točka, o kateri pravi profesor MiSič v svoji knjigi »Pohorje« med drugim, da je razgled z Boča mnogo zanimivejši, lepši in obsežnejši kakor s katerekoli druge gore dravske banovine, četudi je dvakrat višja. Obzorje Boča sega do »Fischbacheralpen«, ca 120 km v Panonijo do Blatnega jezera, Pohorja, Urške, Pece, Solčavskih planin, Karavank, Rog planine, Gorjancev, severozahodne Bosne, Zagrebške gore in Ivanj- Sice. Bočkl masiv pa ni »animtv le po svoji zemljepisni poziciji, edinstveno in romantično lepi so izprehodi po šumnatlh in odprtih več ali ma j ravnih legah vzhodno od Sv. Miklavža do Sv. Marjete, južno in severno od Krastovca, prava divota vlada v okolici Logarja na položnem Plešivcu (716 m). Za šolske izlete skoraj ni prikladne jšega cilja od Boča: zaradi velikega razgleda, radi primernega terena za igre itd. pri SPD restavraciji, zaradi lahkega dostopa in primernih železniških in drugih zvez. Dohodi na Boč vodijo z vseh strani: iz Poljčan tri, iz Studenic dva, lz Makol eden, lz Rog. Slatine dva, iz Kostrivnice dva, iz Gornjega Gabernika mimo vodovoda eden. Posebno lahka, lepa in zanimiva je pot lz Kostrivnice skozi Črno šolo. O tej stezici pravi Silvin Sardenko: »O, kako svetopisemsko ljuba in lepa je ta pot, zakaj ni večna.« O Rogaški Slatini sami in njeni okolici le nekoliko besed, ker so njene lepote kot zdravilišča in kopališča pač dobro poznane. Posebne zanimivosti so: odlično vzorno urejeni podzemeljski vrelci mineralne vode, stroj za avtomatično polnjenje steklenic in lepa slavnostna dvorana, četrt ure oddaljena steklarna je opremljena z moderno brusilnico. Pri Rogatcu so razvaline gradu Strmol, preko Sotle pa steklarna za barvano steklo. Po enourni pešhojl prideš do vznožja 883 m visoke Donačke gore, kjer se nudi izredno lep razgled na vse strani, ki sega ob lepem vremenu tja do Karpatov. Pot na goro je zelo lepo speljana in vodi večinoma po senčnih gozdovih. Na vrhu je planinsko zavetišče. Oso-bito je lep na Donački gori solnčni vzhod, ko se vidi, kako se solnce polagoma dviga iz Panonskih ravnin. Strokovnjaki trde, da se z Donačke gore vidi Veo-inka zemeljske površine. Ta del šmarskega sreza je bil preprežen v rimskih časih z dobrimi cestami. še danes se dva kraja imenujeta Ceste. Najvažnejša je vodila Iz Celeje, preko današnjega Šmarja in Sv. Križa skozi Man-sio Ragandone (Rogatec) po pobočju Mons Claudius (Donačka gora) proti Petoviji. V predrimski dobi je bil na vrhu Donačke gore tempelj boginje Herte, v dobi Rimljanov pa tempelj boga Mitra. Krščanski Slovenci so na gori pozidali cerkev sv. Donata, ki pa je postala plen strele. Obrtna razstava v Kamniku Kamnik, 4. julija. Razstava, ki se bo vršila od 4. do 18. avgusta, postaja predmet splošnega zanimanja. V zvezi z obrtno razstav priredi Tujsko prometno društvo »Kamniški teden«, ki ima namen pokaaati, kaj Kamni-čani premoremo in znamo. Sodelovala bodo vsa kamniška društva kot: Narodna Čitalnica. pevski društvi >Lira< in »Solidarnost«, Sokol, Športni klub Kamnik, Salonski orkester. Cecilij«neko društvo, Gasilske žu-PB itd. Vršili se bodeta dve igri na prostem v zdraviliškem parku, in sicer priredi Narodna čitalnica popularne JRokovuja-ce«, Cecilij a rusko društvo pa Vombergar-jevo »Vodo«. Naši neutrudljivi abiiraAri starim in narodnih no® g. Štele in veterinarski inšpektor g. SadnJkar pa nam bodo razstavili narodne noše h lastnih Obrtna razstava sama se bo vršila pod pokroviteljstvom predsednika Zbornice »a trgovino, obrt in industrijo g. JeVačina. Na razstavi bodo zastopane vse panoge obrtništva v našem srezu. Razstava bo v poslopju osnovne šole, kjer bo na razpolago 8 velikih sob, poleg tega pa še prostorni hodniki, tako da bo celotni razstavni prostor obsegal okrog 3500 m1. V slučaju večje potrebe bodo pa Se na razpolago prostori v Kamniškem domu Prireditev ima namen podata jasno sliko, kaj zamore nuditi delo domačega obrtnika. Široko in čim popolneje zasnovane naj dvigne njegov ugled ter pokaže občinstvu, zlesti gospodarskim krogom, v koliko so izdelki naših rok enakovredni z izdelki iz tujine, obenem pa, da nudi sposobnim obrtnikom pokazati svoje zmožnosti in dvigne ugled naše produkcij« do slovesa, ki ga zaaluii. Potrebe Selške doline Dne 23. junija je objavil »Slovenec« članek pod gornjim naslovom, včeraj pa je prineslo »Jutro« dopis v podobnem smislu. Da se čuje tudi drugi zvon, objavljamo se nastopni članek, ki se stria v celotiz izjavo gornjih dveh člankov: V polni meri soulašano z mnenjem avtorja nevedenega članka, da je za razvoj tu-ristike zelo kvarno in nikakor ne v prid ta-mošnjemu prebivalstvu, ko vidimo na premnogih potih kako se tudi tod nezmiselno uničuje, kar so s tolikim trudom in veliko požrtvovalnostjo vstvarili ne domačini, temveč tej dolini dobro hoteči tuji prijatelji lepe Selške doline »Slabo stanje Selške ceste ni v prilog razvijajočemu se tujskemu prometu«. Tudi to je res. Sosedna Poljanska cesta naprimer je v tem pogledu neprimerno boljša. Bil bi res 9krajni čas, da se izboljša in izpolni vsaj na isto stopnjo, kakor jo je dosegla že Poljanska eesta. Tudi to podpišemo, da doslej še nimamo prepotrebne dobre eeetne zveze Selške doline z Bohinjem, ki bi omogočala iz središča Slovenije mnogo krajši dohod pod Triglav, kakor Je po ovinku skoz Radovljico. Za izpopolnilo omenjenega članka bi pristavili Se eno potrebo, ki pa zato, ker je omenjena šele kot četrta, ni manj upoštevanja vredna, marveč ena izmed prvih potreb. Ta je sporaaumno. preudarno in, smotrno delo priiadetih tnjskoprometnih in gospodarskih Hniteljev vse Selške doline! »Slovenčev« članek žal te potrebe ni na-glasil , temveč veje iz članka očitno pristranski duh, ki nima zmisla za potrebe celotnega prebivalstva Selške doline. Vred-du je skrb za Ljubnik, Ratitovec, Selca, Ceš-njico in Dražgoše in tudi za Jelovico, toda vprašamo, ali je konec Selške doline pri Cešnjici. Kaj Zelesniki, Zali log, Podroit, Davča, Danje in predvsem Soriea? Mar so ti kraji za tujski promet tako brez pomena, da jih ne velja niti omeniti? Ali ne spadajo ti kraji tudi k Selški dolini in mar nI tam tudi kakih potreb, temveč zgolj v Spodnji Selški dolini? Clankar »Potreb SelSke doline« oznanja, da je tujskoprometno društvo za Selško dolino stavilo predlog na občnem zboru Zveze za tujski promet 6. junija, naj se zgnufi cesta iz Selške doline če® Jelovico v Bohinj. Občni zbor je predlog soglasno ln brez debate sprejel in obljubil svojo pomot pri realizaciji tega načrta«. Zdi se nam, da ta samozavestna, iz sredine Selške doline v javnost iznešena koo-statacija načina, kako se Je obravnavalo na visokem forumu našega turizma 8. t. m. tako pomembno vprašanje, kakor je druga tran-salpinska eesta čez Julijske Alpe na naših tleh, Zvezi za tujski promet ne bo všeč. Kar dvomimo, da bi bila zveza na ta svoj sklep tako ponosna, kakor je. Tujskoprometno društvo s sedežem v Cešnjici. Bolj verjetno se nam rdi. da bo zveza to zadevo še enkrat in temeljiteje obravnavala, ali pa se bo to zgodilo na drugem mestu. Prepričani smo da se ti drugi ne bodo nič pre-glili, temveč prav mirno in vsestransko preudarili preden se bodo odločili graditi kako mnogo daljšo in draijo cesto (od Drai-goe dalje skozi samo gozdno goščavo, turistično puščavo), ki bi enkrat za vselej potisnila vstran in gospodarsko ubila vso Zgornjo Selško dolino s Sorie« vred, ki v tej dolini turistično največ pomeni, na ljubo boljši eksploataciji gordov v Jelovici. V članku »Potrebe Selške doline« je Tujskoprometno društvo v Cešnjici pri Selcih, ki nosi ime Tu^koprometno društvo za Selško dolino, pokazalo prezir bitnih tujskoprometnih in gospodarskih interesov vse Zgornje Selške doline. Društvo torej pridatka »sa Selško dolino« ne nosi po pravici in se za tako zastopanje, kakor ga odkriva navedeni članek, vsa Zgornja Selška dolina lepo zahvaljuje. Litija pod praporom JS Litija, 4. julija. Vsa narodna javnost je s pohvalo spremljala prizadevanje podmladka Jadranske Straže na litijski osnovni šoli, lri ga vodi marljiva učiteljica !?dč. štefi Klovarjeva. Mladi naš rod si je nadel nalogo, da si ob zaključku šolskega leta razvije lasten prapor, prvega v vsem našem srezu. Razvitje prapora, ki je bila prisrčna narodna manifestacija, s prav posebnim oziram še na naše morje ni se je zvršilo na Glavnem trgu pred Berdajsovo hišo. Hišno stopnjišče je bilo okrašeno, in spremenjeno v oder, na ozadnju pa je bila pritrjena sredi zelenja slika kralja Petra II. kot mlade« a jadranskega krmarja. Prostor pred odTom je napolnila šolska mladina v spremstvu svojega učiteljstva. člani PJS so imeli na rokavih odnosno na prsih embleme mladih jadranskih stražarjev. številna množica mladih članov PJS je živ dokaz, kako Je. na Utijslrf šoM močna četa tistih, ki so voljni dati za naš Jadran vse, a našega Jadrana nikomur. Prav poseben povdarefc je dala prireditvi tudi navzočnost skoro vseh predstavnikov naše Javnosti: zastopniki otolaste-v, društev ta raznih organizacij. Kot nvod v svečanost Je litijski žnpnl npravitelj g. Viko Lovšin na govorniškem odru blagoslovil prapor, zatem pa Je spregovoril nekaj prisrčnih besed o praporu kot sim-boiu ta o našem Jadranu. Zatem so govori®! Se predsednik Mtljske Jadranske Straže vladni svetnfk g. Podboj Franc, ki Je čestital nčiteljstvn ta učencem h krasnem« uspehu — poverjenica Podmladka Jadranske Straže učiteljica adč. Klovarjeva Štefanija, gospa Marja VMIčcva, soproga fenamskega učitelja, k( Je zastopate, odsotno praporovo krttnloo ta svojo mater gosp. Marico Podbojev©, eoproeo sre-rtnga načelnika, govorila sta še nadalje prodtsedraSt PJS učenec Miran Protner ter zastavonoša novega pnvporja učenec HirteJj Ddo. Gromko Je nato zapeta vsa Šolska mladina ndarno Jadransko himno: »Ml Jadranski smo stražarji«. tx»n" stropju poslovne prostore, . pripravne za zdravnika M- Dvosob. stanovanje Naslov v ogl. odd Jutra J Mam za ^st. Aležev-1(156x11-10 ČOTa & gp. Šiška. 16828-31 Lokal Vsaka beeeda 1 Om. a dajanj« wm*bv» a£ . xa šifro pa 5 Din. (20) j Vila enodružinska, centralna, plin, garaža, velik vrt z bazenom, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije v ogl. odd. Jutra. 16831-20 Enodružinsko hišo 3 sobe, sobica, kuhinja, shramba, vrt, v Novem Vodmatu, 3 minute od tramvaja, prodam. Naslov * ogl- odd. Jutra. 15255-20 Enosob. stanovan je sončno, oddam, na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 33. 168H0-21 Sobo in kuhin jo oddam v Zeleni iajni, Ljubljanska ul. 55. Vprašati hišnika. 18296-31 j--- | štirisob. stanovanje i s kopalnico in verando od- i dam s 1 avgustom na Sv. ! Petra cesti 37. vprašati v I pritličju. 15280-31 Stanovanje 4 sob kopalnice in pritfldin odda za avgust A. Fuchs, Glin-ška ulica 8. 15366-21 Beseda 1 Din, *avek 2 Din. za šifro alt dajanje oaslova ■i Dto. Najmarišl mesek n Dta. Dvosob. komfortno, po moftiortJ « vrtom, v centru aJ3 bližnji okolici, iSčeoi za avgust. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Udobnost« 16269-2U Beseda 1 Din, davek 2 C . t» šifro ali dajanje naslova Din NajmanJSi mačk 17 Oln. Sobo mirno, zračno, s posebnim vhodom oddam solidni osebi. Oršič, Hi-reka 29, H. 19385-3S Opremljeno sobo center, tik Tivolija, sepa-riran vhod oddam. Naslov v ois. odd. Jutra. 16180-23 Lepo sobo z 1 ali 2 posteljama, oddam takoj sredi mesta. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. Lepo, čisto sobo z eno ali dvema posteljama oddam takoj ali s 15. j«H-jem Miklošičema 16. IV. desno. 16000-33 Sončno sobo oddam gospodu. PotjaneM nasip 14, stopnišče VH. vrata 10. 1S304-98 Sobo lepo opremljeno, takoj oddam gospodu. Poljanski nasip 8, I. 16005-58 Gospoda sprejmem na rtanovanje. Cena nizka. Sv. Pe«tr« c*ta T«, pri hfšniku. _ _ 181S5-3S Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Nebotičnik V. nad. 15200-23 f Umrl je naš dobri, blagi soprog, sin, brat itd., gospod posestnik, trgovec in bivši župan dne 5. julija ob pol 10. uri po dolgi mučni bolezn- Pogreb bo v nedeljo, dne 7. julija ob 15. uri. št. Vid nad Cerknico, 5. julija 1935. žalujoči ostali. Sostanovalca (ko) ■prejmem m atamoianK * vao oskrbo v hSL Zračno, sončno sobo. Gena nizka, norjaaaks «L 19ffl. 16300« Seseda t Din. davek 2 Dto. • a Iitro ali dajanj« naslova > Dto. NaJaumJH arnaak 17 /1«. Nov klavir prvovrsten. saradl opustitve trgovine s glasbili, ugodno proda Anica Ma-rušič, Ljubljana, KnaflJ*-va ahca 4. 16800-96 Obht Seseda 1 Din, davek S Din, ta šifre aH dajanj« naslova 1 CHn. Najmaajil ao«a«k n Dto Zobozdravrriška praksa v večjem indnatrljskem ki tujskem meofta na Gorenjskem, se ugodno preda * veem inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo za tobozdravnike«. 16291-80 Informacije Seseda 1 Dto, davek 3 Din. ia šifro al) dajanje naslova ' Dlo Najmanj!) 17 Din. Razpis licitacije Kraj. Sol. odbor Stari k« pri Kočevju opozarja vse reflektante, da je razpisal X. jairno pismeno ponudbeno licitacijo za novo Šolsko poslopje, ki se bo vrfttta dne 28. julija 1905 oi> 14. uri v Starem logu. Podrobnosti oo razvidne iz razglasa pri tehn. odd. kralj, ban-ske uprave v Ljnbljani, pri sreekem načeJstvu v Kočer- Zdravstvo Beseda 1 Din, davek 2 Dta, za Sttro ali dajanje naslova S Dto. Najmanj«! znesek rt Dto. BKočbf ki trfrffte m nisuslni bo-vi anteni ji, (ah. Kn potenci, nezadostni fankeijl spolnih fles, duševni depre^ji, poakarite OKASA TABLETE Pioapekt na zahtevo. Cena no.— Dto. Razpošiljamo diskretno Lekarna DeMni Beograd Knez Mliajlova t Ogiae registriran S. br. W 1094. »CUrto« Kur ja očesa NaJMJfc 1 Dobit« v Mamah. Ja* aH naravno«* h wy ol00 to itemMft Alsdtfte Ovrajit M pomredbl M. Hrnjak lekarnar — Stoak. INSERIRAJTE V „JUTRU" DAMSKE PERILNE OBLEKE OD DIN 55." NAPREJ predpasnike od 18.— Din, vse vrste boljSe obleke, halje, krila in bluze, bombažasto in svileno perilo itd. nudi 6488 F. L GORICAR, LJUBLJANA* Sv. Petra eesta 29 Za prodajo mesnih Isdeikov to masti na provizijo, ttčem mestne agente, agitoe trgovske moftL Eventnetoo rajanirar^Je ni izključeno. Ponudbe postat* z navedbo zahtevkov to dru-(premodčeojafco stanje, jamstvo itd.) na J06. HE3NKO, MURSKA SOBOTA. gfh t poMer prfhajajočBi podatkov jn in pri občinskem uradu Stari log pri Kočevju. Krajevni Šolski odbor Štori log Beseda t Dto. davek 3 Dto ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanji' mesek 20 Dta. Male otroke vzame na počitnice aa Gorenjsko v varstvo to oekrbo strokovno izobražena dama za 16 Din dnevno. Cenjene ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Počitnice«. 15204-88 Beseda 1 Dto, davek 3 Din š!frr ali dalanje naslova * Oln NalmaaJSI tnese* 17 Din Bela psička (špicl), se je zgubila. Nagrada. Dr. Rntar. za Gradom I. 15270-27 nova bela pesteča se pasta ia zobe v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele. DOVRSENOST SEDANJOSTI! Poskusite Se danes. Tube po Din 8.— Tube po Din Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu naša dobra mamica, babica, teta, sestra, gospa ANA FABIAN roj. Carli, posestnlea Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 6. julija 1935 ob 5. uri popoldne iz hlfie žalosti, študentovska ulica St. 8, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Maša zadušnica se bere v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 8. uri zjutraj. Ljubljana, dne 8. julija 1938. Žalujoče rodbine: Fabian, Pokom, Fettieh in ostalo sorodstvo Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Nektar vročega poletja — Obolenja po sladoledu lfoda je najboljša Otroški avtomobilisti ANEKDOTA »Gtejte, glejte ! Kdo tri si misMA, da so tudi filozofi takšni sladokusci.'« je dejal neki odlični mož, kije videl filozofa Dee-carta ob bogato založeni mizi. Deacartee se je obrml in mirno dejal: >MaaBte, da je narava vse dobre stvari tretvarfia samo za puhiogiavoe ?« - VSAK DAN ENA Gramofon naj zaduši napade besnila Pred poroto v Prestonu na Angleškem se zagovarjata sestri Katarina in Bveli-na Walsh, ki sta obtoženi, da sta umorili svojega brata. Angleška javnost z zanimanjem čaka razsodbe v tem procesu, ker gre za rešitev načelnega vprašanja, da-Oi je dovoljeno spraviti neozdravljivo botoega človeka na oni svet. Watehevi sta imeli 30 letnega, umobol-nega brata, za katerega sita skrbeli preko svoje dolžnosti z nesebično požrtvovalnostjo. Ko je pred letom dni umrla mati, sta ji obljuibili, da ga nikoli ne ostavita. Držali sta ga doma in ga skri-vaM pred ljudmi, čeprav bi bil zavod primernejše bivališče zanj. Često je imel Odgovor na angleško-nemško zbližan je strašne napade besnosti, v katerih ju je vlačfl po sobah in pretepal. Nekoliko minut kasneje se je pomiril in se stiskal k njima, da bi ga božali. Zvečer sta morali sedeti vedno levo in desno od njegove postelje, dokler ni zaspal. Kadar je besnel, sta navili gramofon, da bi sosedje ne slišali tuljenja. Pred kratkim pa je jima dejal neki sosed v prepiru s surovim posmehom: »V hiši imate norca!« Zavest, da je bilo vse skrivanje zaman in da se ljudje posme-hujejo ubogemu bolniku, ju je tako po-torla, da sta ga še isto noč usmrtili z ogljikovim plinom. »Materi sva obljubili, da ga rešiva s smrtjo, oe bi njegove usode ne mogli več olajšati«, pravita sodnikom. »Živeli sva samo zanj in ga ljubil nad vse, dejanje, ki sva ga storili, je bila najina dolžnost. Sodniki so res v veliki zadregi, kako M odločili v tem primeru. Mrtva črka zakona prav nič ne spada k njemu, a da bi jo razlagali preveč svobodoirmno, snet ni tako lahko. Na vprašanje, kaj naj pijemo v vročem poletju, da preženemo stalni občutek žeje, bi najprimerneje odgovorili z izrekom starega grškega pesnika Pindarja: »Najboljša je voda«. Gotovo ni pijače, ki bi v tem pogledu pre kašala hladno in čisto pitno ali mineralno vodo. Pa tudi tisti, ki niso navdušeni zanjo imajo bogato izbero drugih, dobrih preganjalcev žeje. Semkaj seveda ne sodi alkohol. Kdor misli, da vendarje lahko prezira to resnico, naj se pripravi na pokoro. Kra-tek čas po pitju je še bolj žejen in če bo hotel odgnati žejo z vedri pijače, se bo še bolj potil kar gotovo ne blaži ne-neprijetr.osti vročinnskih dni. Kdor se že ne more odpovedati alkoholu, r.ai pije svoje pivo ali vino vsaj v večernih urah, ko je malo hladneje. Poleg navadne in mineralne vode bi bilo kot sredstvo zoper žejo omeniti v prvi vrsti tudi mrzli čaj brez sladkorja inn mrzlo kavo. Izvrsten pripomoček je tudi ruski »kvas«, ki ga ni težko pripraviti. Stare čiste krušne rezine ^aš v vrelo vodo, ki ji priaš sladkorja. Tekočino potem odliješ in postaviš v hladilnico. Pijačo, pripravljeno na ta način, imenujejo mnogi »nektar vročega letnega časa«. Ena izmed najprimernejših in najbolj zdravih pijač za ta čas je končno z limonovim sokom pomešana in oslajena mrzla voda. Drugih enako hladilnih m osvežujočih sredstev niti ne omenjamo, ker jih je preveč in so itak znana. Odgovor na vprašanje, kaj naj pijemo v poletni vročini, torej težak. Preostane nam samo še vprašanje, kako naj pijemo. Včasih so mislili, da na segeretega človeka hudo vplivajo mrzle pijače. Danes pa vemo, da nam v takšnih slučajih ne škodujejo niti na j stopinj ohlajene pijače pod pogojem, da jih pijemo po požirkih, t.j.tako, da se utegnejo v ustih malo segreti. Vsekakor pa ni zdravo, če se s pijačo naravnost nalivamo in jo zajemamo » s kravjimi po-žirki«. Po vsem svetu zelo upoštevamo hladilno in odžeievalno sredstvo je sladoled. Odkrili so ga proti sredinnd 17. stoletja v Italiji. Že iz tistega časa so fiiam znani primeri, da E1 Toboso je zanikrno, majhno gnezdo v španski provinci La Manchi, a vendar je lavnejše nego marsikatero moderno velemesto. Tu je namreč domovina tiste znamenite svinjske dekle, ki si jo je nesmrtni don Kifcot kot Dutemejo iz Tobose izbral za damo svojega srca in poeOečbifi cilj svojih junaških dejanj. Vsa reč je več nego na pol tenriB^ena, a vendar ti pokažejo še danes bajto, v kateri je baje živete ta znamenita dekla. In v tej bajti je poleg »izvirnega« grba, ki ga je baje dan Kžix*t po&toaB kraljici svorje-ga srca, še ena žmendrtaia reč, čeprav maflo ■■i^flll^^^Bi so ljudje po sladoledu težko zboleli. Kriv ni bil toliko sladoled sam, kofekor bolezenske klice, ki utegnejo priti na razne načine vanj, bodisi z mlekom, smetano, vodo a£ cestnim prahom. K sreči pa so takšni primeri redki mi če zauživamo sladoled iz priznanih izdelovatndc, se lahko zanesemo na to, da izdelovalnica že zavoljo svojega ugleda in stroge živilske kontrole pari na to, da njeni odjemalci ne pridejo v nevarnost. Sicer pa je treba pri uživanju sladoleda paziti na ista pravila, ki veljajo za uživanje mrzlih pijač. Preveč in prehitro ni dobro. znana po svetu. Tu je namreč spravljena zbirka vseh izdaj Cervantovega nesmrtnega dela v vseh mogočih jezikih tega sveta. 76 izdaj v 123 zvezkih, ki so deloma sijajno opremljeni, je zbral z veliko ljubeznijo španski pdsatelj Paratoja in JShshra-nffl v to preprosto bajto. To gotovo niso vse Izdaje v vseh Jezika, kar Jih je učakal »Don KIhot«, Je pa nedvomno najpopolnejša zbirka tega deda na svetu in se še vedno dopetajuje. Med drugimi izdajami srečaš tu tudi prevode v Japonščino, kitajšči no, bemgiaaSCtoo, turščino in arabščino. ¥ domovini Dulcineje Nekaj o svinjski dekli iz „I>ona Kihota" V Clevolandu je cndotr.i župan osebno otvoril posebno cesto za otroške avtomobiliste v tem kraju Z najdaljšimi lasmi na svetu se ponaša RADIO Sobota 6. jsfija Lgsbifana 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme, — tft: Cae, obvestila. — 13.16: Plo-Sče. — 18: Kadio orkester,— 18.50: Zu-nanjepoHtižni pregled (dr Jug). — 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Bae. ura: Ob 100 letnici Čopove smr-6L -— 20: Večer v spomin Matije Copa- — grada. — 21.45: Cas, vreme, poročila. — 32: Radio orkester in radio jaz*. Beograd 1620: Koncertna ura. — 20: Arija _ 20.30: Violinske skladbe. — 21.16: Godba kraljeve garde. — 21.46: Humoreske. _ 2830: Ples. — Zagreb 17.15: GodaV-1 ni trio. — 20: Orkester. — 21.15: I« Beograda. — 22. Pesmi. — Praga 1S.15: Vojaška godba. — 20.45: Zvočna igra. — 22.46: Orkester. — Varšava 20-10: Lehar-jev koncert. — 21.30: Simfoničen koncert. _2SLSO: Lahka godba _ Draaj 12: Orkester. — 15.35: Zborovsko petje. — 17.10: Citre. — 19.10: Lahka glasba. — 20: Zvočna igra. — 22.10: Orkester. — 2350: Jazz. Berlin 20-10-" Zabaven program. — 22.30: Orkester in sofisti^ — Mflnehen 20.10: Plesni večer. _ 23.15: Simfonična koračnica— Sedeffe 7-jnliK LJOKUAKA 7-80: Kmetijska posvetovalnica (inž.V. Sadar). — 8: Ko bosa svojo pesem poje (vodi g. Kač). — 9: Versko predavanje. _ 9.16: Prem*; cerkvene glasbe in trnovske cerkve. — tO- Od Krna pa do Učke gore. Sodelujejo: pevski zbor »Tabore, Regally, ga. Danilova. Radio orkester . — 12: Plošče po željah. — 12.45: Kako moramo Stati (JDora Vodnikova).— 16: Radio orkester. — 17: Prenos z Befle-vueja (vojaška godba). — 19.30: Nac. ura. -20: Čas, poročila, obvestila, program. — 20.20: HaS konservatoristi. Sodelujejo: gdč. Ivančičeva, Hrašovčeva, L«bejeva in prof. Lipovšek. — 21.50: Cas, poročila, spored. — 22.10: Za zabavo in za ples (Radio orkester in harmonika). BEOGRAD 19: Plošče. — 20: Narodne pesmi m plesi . — 22.20: Orkester. - 23.15: Ples. _ ZAjGREB 12: Plošče. — 17.15: Godalni tria — 20.15: Pesmi__ 20.45: Zvočna igra. — 21.15: Klavirski kvartet. — 22L15: Orkester mandolin in kitar. — PRAGA 19.15: ŠlagerjL — 20.15: Po čeških pokrajinah. — 21. Lahka in plesna mozika. VARŠAVA 20.10: Violinski koncert. — 21: Pevski trio. — 2H.30: Zabaven program.— DUNAJ 11.45: Orkester . — 13: Lahka godba . — 15: Pevska tekma. — 16.20: Komorni koncert. — 20: >Lov za prominentnikic 22.25: Arije in pesmi. — 22.55: Godba na pihala. _ 0.15 Ciganska kapela. — BERLIN 20: Iz Mfinchena. — 22.30: Lahka in plesna glasba. _ MCNCHEN 20: Revija lepih glasov. _ 22.30: Ples. — STUTTGART 20: Iz Mflnchena. — 22.30: Orkester in solisti.-24: Virtuozne violinske skladbe. — 0.30: Spevoigra. — RIM 20.40: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka glasba. Bratomor iz socitfj Šef francoskega generalnega štaba, general GameJin, Je te dni obiskal Rim, kjer se Je posvetoval s šefom generalnega štaba. generalom Badogliom. sprejet pa je bil tudi od MussoILnija Ameriški drobiž Pri nedavnem tekmovanju na pisalnih strojih v Sait L