Leto LXV_ ŠL XH Ljubljana, torek II« oktobra 1932 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petit » Dtn 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. fit. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351, FRANCOSKI PREDLOGI IN POGOJI Priprave za sestanek med Herriotom in Macdonaldom — Francija predlaga vzhodni Locarno Pariz, 11. akt. Tukaj se vrše velike priprave za sestanek med Herriotom m Macdonaldom. Jutri se bo vršila izredna seja ministrskega sveta, na kateri bo francoska vlada še enkrat premotrila vso svojo razorožitveno politiko in dala s soglasnim sklepom Herriotu moralno oporo za pogajanja in razgovore v Londonu. Herriot bo jutri popoldne odpotoval v London, kjer bo imel nato v četrtek, petek in soboto razgovore z Macdonaldom in Simonom. V svrho končno vel javne določitve smernic, ki naj jih zastopa Herriot pri teh pogajanjih, bo dre vi prispel iz Ženeve vojni minister Panl Bon-cour. ki bo podrobno poročal o najnovejšem razvoju razgovorov v Ženevi. Glavni namen Herriotovega odziva na Macdonaldovo povabilo je v tem, da hoče Herriot pri tej priliki seznaniti Macdonalda s francoskim razorožitve-nim načrtom in skupno z Macdonaldom proučiti ta načrt v vseh podrobnostih. Kakor poroča > Petit Parisien«, predvideva ta načrt naslednje glavne točke: 1. splošna razorožitve na konvencija; 2. splošni konzul ta ti vni pakt; S. evropski varnostni in kontrolni pakt; 4. pakt glede progresivne sestave mednarodne oborožene sile; 5. protokol o izvedbi načela enakopravnosti. Francija želi od Anglije in Amerike dobiti dalekosežne garancije za svojo varnost na ta način, da bi se vse države obvezale prevzeti odgovornost za ohranitev mednarodnega miru. V tem primeru je Francija pripravljena znatno znižati svojo oboroženo silo in baš v tem je jedro francoskega razorožitve- nega načrta. London, 11. o k t. V tukajšnjih poučenih krogih se zatrjuje, da predlaga Francija v zvezi s svojim razorožitve-nim načrtom tudi tako zvani vzhodni Locarno. Po tem predlogu naj bi se vse države obvezale, da bodo za dobo 10 let čuvale nad nedotakljivostjo vzhodnih meja. če bo prišlo med Herriotom in Macdonaldom do sporazuma, potem bo Macdonald povabil v London tudi nemškega zunanjega ministra Neuratha. Danes bo imela angleška vlada sejo, na kateri bo razpravljala o teh vprašanjih, ki se nanašajo na razgovore med Herriotom in Macdonaldom. Pariz, 11. okt. AA. Predsednik francoske vlade Herriot bo v sredo ob 16. odpotoval v London, kjer se bo sestal v četrtek z Macdonaldom in s Simonom. V Pariz se bo vrnil v soboto. Konec manjšinske debate v Društvu narodov Poročilo politične komisije odobrava dosedanji manjšinski postopek in priporoča nadaljnje zaupno sodelovanje med manjšinam! hi večinskimi narodi ženeva, 11. oktobra, g. Političen odbor Društva narodov je včeraj popoldne končal svoje delo s sprejetjem poročila o debati glede manjšinskega vprašanja. Poročilo po-vdarja jasnost, objektivnost, vljudnost in visoki nivo te debate. Poročilo spominja na enotno stališče odbora leta 1930. da se mora še poskusiti rešitev manjšinskega problema v nadaljevanju zaupnega sodelovanja med manjšinami in večinami vsake države. Poročilo vsebuje kot edino novo dejstvo sporočilo, da so vlade za leto 1931,32 pripustile objave odborovega poročila o raznih manj-pritožbah., v 10 primerih pa so od- klonile objavo. Za tri primere se je objava označila kot nepriporočljiva, o treh primerih pa še ni odločitve. Nemški poslanik Ro-senberg je pristal na poročilo, kritiziral pa je, da se ni natančneje razpravljalo o po-drobnih vprašanjih manjšinskega, postopanja, ki jih je načela Nemčija Tudi poljski delegat Zaleski se je strinjal s poročilom ter je podčrtal njegovo objektivnost. Pač pa je norveški delegat izrazil v zelo ostrih besedah svoje nezadovoljstvo s poročilom ter je izjavil, da poročilo na noben način ne razpravlja o mnogih vprašanjih glede izboljšanja sedanjega manjšinskega postopanja. Manifestacija francosko - prijateljstva Odkritje spomenika v Franciji padlim češkoslovaškim legijonarjem Beneseva zahvala Lebrunu Cernav, 11. oktobra. Včerajšnja svečanost blagoslovitve češkoslovaškega le-gKHiarskega pokopališča in odfcritia spo-mearika na francoskem bojišču padlim češkoslovaškim legi ona rjem je izzvenela v mogočno maaTiifestaoiijo irancosko-češkoslo-vaškega prijateljstva. Svečanosti so se udeležili med drugimi predsednik Lebrun, predsednik francoske vlade Herriot, ministra Deladier in Berthoki, državni podtajnik za Alzaško Marchandeau, češkoslovaški zunanji minister dr. Benes kot zastopnik čsi. vlad* s pariškim poslanikom Osu-s4cym in stra«sburškmi konzulom Laško, zastopnikom češkoslovaške armade generalom Matičko, navzoči so pa bild tudi mnogi francoski vojaški in cdviCni dostojanstveniki ter predsta velik slavolok s češkim napisom: >Bud* te nam vitana!« Nad 3000 ljudi se je udeležiio v soboto zvečer aisademije, kjer je prišlo prijateljstvo mod obema narodoma ponovno do izraza, v nedeljo zjutraj se je vršila ob ve&ki udeležbi prebivalstva maša za padle vojake, po masi je pa pzročfia defegacija legionarjev iz Prage županu žaro s prstjo z Bele gore kot simbol českos>lovasko-francoskexa prijateljstva, Popokkie je prispel v mestece mrnristeT dr. Benes s spremstvom ki ie MI navdušeno sprejet Kimate za njim je prispel predsednik fraoeoske repoWSce s spremstvom. Takoj no njegovem prihodu se je pričela svečanost z govorom dr. Beneša, ki je naglasa!, da smatra Francifja za svoje tiste, ki so verovali, da pomeni boriti se in umreti za n(k> edino pot k vstajeuiu njdbove domovine. Obrnjen k predsedniku repohtifce ie dr. Beneš dejal: Ves češko- slovaški narod vam je h/vale žen za nov dokaz prijateljstva, ki mu ga izkazujete s tem, da ste prišLi odikrit spomenik, ki naj ovekovečd spomin našiti mrtvih, padlih slavno v junaškem boju, ki so ga bili s svojimi svobodnimi brati, da pribore svobodo sebi in svojo pravico do življenja svobodnih državljanov v svobodni državi. To pravico so že proglasili ob svečani priliki njihovi očetje ne samo zase, temveč za vse narode. To je bilo v dneh velike žalosti Francije 1. 1871 in njihov glas je bi edini, ki se je takrat dvignil. Za dr. Benešem je izpregovorill predsednik francoske vlade Herriot, ki se je poklonil spominu junaških češkoslovaških vojakov, ki so prišii takoj začetkom vojne prostovoljno m spontano, da posežejo v nadbolj krvavo vojno in tvegajo svoje življenje ne da bi vedeli kakšen bo uspeh njihove vdanosti in p o žirtvov ainosti. Svoj govor je zakTjučtf z besedama: O, da bi ramahi napočil dan, ko bo končno zavladati na svetu m*r. Naša volja in naše delo- za trajni mir se druži tako, kakor se družijo na tem pokopališču grobovi vaših m naših mrtvih. Za Herriotom je izpregovoril predsednik Lebrun. Bil je krasen prizor za nas vse, ie dejal med dtrughn, in zgodovinski dam tudi za vstajenje češkega naroda, ko je predsednik Poincare v Vogožita izročal pred odhodom na alzaško fronto 21 češkoslovaškemu polku 30. junija 1918. prapor, ki mu ga je bilo poklonio mesto Pariz. Takrat ie prvič oznanil avtorizirani glas predstavnika francoske države vsemu sveta upravičeno«* zgodovinskih zahtev stare Češke, izbrisane ceiih 300 let iz političnega zemljevida Evrope. Po tolikih letih je znova zapiapolala v francoskem vetriču rdeče-be*a zastava, zakrivajoča v svojih gubah starega leva čeških prednikov in tri slovaške griče. Nepozaben ie bS trenutek, ko ie v občudovan? a vrednem zanosu domovinske vere prifcipda z edinim krikom in edinim srcem iz prs teh, pod novo, z radostjo sprejeto disciplino zbranih prostovoljcev prisega — še predno je bila preči tam a njena formula — da bodo ali zmagali. aH pa padli za osvobojenae svoje domovine. Ali moremo kdaj pozabiti — ne izgubljajmo spomina srca — besede, ki jih je izrekel v imenu istih svetih načel češki deželni zbor 8. decembra 1870? Ponosna in vzvišena beseda je bi«la bo malega naroda z velikim srcem. Navzlic suženjstvu, ki so v rinem ječali so imeli pogum povzdigniti klic po pravičnosti med globokim molkom ostale speče Evirope. Zvesti isti ideji, dosledno vneti za isti ideal so padli češkoslovaški junaki v teh gorah in gozdovih Alzaške. Od Thauna do Altkina, od Au-spacha do Kreutzwalda, pod Hartmanns VVeilerkopfnom, kjer se je štiri leta drža! obupni odpor obeh armad, ob vznožju Vo-gezov, ki so jih spomirnjaH s svojo divjo lepoto na njihovo daljno domovino. Počivajo tu v večnem miru mirni in brez najmanjšega očijtka vesti. Velike so ndihove zasluge za domovino. Njihova svobodna domovina utrjuje zdaj sredi Evrope neomajno voljo, da hoče živeti ter igrati vlogo preudarnosti, treznosti in spajanja. Naj se francosko-češkoslovaško prijateljstvo, ki se od leta 1°18 neprestano utrjuje, nadaljuje v uresničenju bratskega sodelovanja z vsemi narodi. Predsednik je odšel po govoru k spomeniku Češkoslovaških legionarjev, kjer je položil velik venec Minister dr. Beneš je položili v imenu češkoslovaške vlade venec na spomenik češkoslovaških legionarjev in na grob francoskih vojakov. Papen gre na Bavarsko Berlin, 11. oktobra. AA. Državni kancelar v. Papen Je odpotoval v spremstvu državnega tajnika Plancka v Monakovo na uradni obisk bavarske vlade. Pri tej priliki bo skušal razčistiti tudi vsa med Bavarsko in državo viseča vprašanja. V sredo bo kancelar govoril v Monako vem bavarskim Industrijcam in pričakujejo, da bo Papen izrabil to priložnost in objavil nove nkrepe vlade za povzdigo in obnovo gospodarstva Svobodna trgovina v Rusiji? Riga, 11. oktobra, AA. Komunistična stranka Sovjetske Rusije Je na zadnjem zasedanju sprejela več zanimivih resolucij. Moskovski listi se sedaj vsak dan vračajo na te resolucije in zahtevajo izvedbo resolucije o svobodnih tržidčih za živila in vsakdanje potrebščine. Listi priznavajo, da so se poizkusi na tem področju socializacije doslej ponesrečili. >Eko nomičeskaja žtau očita levičarjem, zakaj ne uvidijo, kolikšnega pomena bi bita zadostila živila na svobodam tržiščih za ilv.Ijenje delavcev. Drugo vprašanje, ki se z nJim bavi časopisje, so železnice. Listi vztrajajo na zahtevi, naj vlada 1. 1933 zgradi potrebne proge, zlasti proge, ki so potrebne za hitre zveze z Donom in z Uralom. Revolucije so draga reč Santiago, 11. oktobra, AA, Finančni minister Canto Je izjavil, da sta dve revoluciji leta 1932 stali čilsko republiko 300 milijonov. Zunanji dohj znaša 2 milijardi 806 milijonov, notranji dolg: 875 milijonov, razen tega jamči vlada za obligacije v znesku ene milijarde 596 miri Jonov. Primanjkljaj leta 1992 bo znašal 156 milijonov brez zunanjih dolgov. Gronau rešen Berlin, 11. oktobra. AA. Po večurn 1 neizvestnosti o usodj nemškega letalca v. Gronaua, ki je padel v Indski ocean je prispela Iz Rangoona vest, da ga Je rešil neki parnik, ki je ujel njegove klice na pomoč in takoj od pd nI na kraj nesreče. Ravnatelj Ignac Verbajs 1 Ljubljana, 11. oktobra. Včeraj jo vzela smrt moža, ki je skoraj 30 let posvečal vse svoje sile prospehu in napredku »Narodne tiskarne«. Ravnatelj Ignac Verbajs je včeraj sedel še zdrav h kosilu, kjer mu je postalo slabo, zvečer je pa že izdihnil* Pokojni je bil rojen v Ljubljani 30. julija leta 1855, kjer je tudi napravil osnovno šolo in dva razreda srednje šole, potem je stopil za tiskarskega vajenca v tedanjo Mi- ličevo tiskarno, kjer se je izučil črne umetnosti, pozneje je pa služboval v nekdanji Katoliški tiskarni. 2e leta 1S94 je znanega strokovnjaka pridobil tedanji uvidevni vodja gospodarstva »Narodne tiskarne« g. Josip Lavrenčič za naše podjetje in ga postavil za vodjo tiskarne. Kot ravnatelj je Verbajs nepretrgoma deloval z največjo zanesljivostjo v korist podjetja, dokler meseca marca 1922. ni stopil v pokoj. To je bila dolga doba požrtvovalnosti in vzorne marljivosti, vse v zavesti, da se trudi za podjetje, ki je namenjeno v veliki meri blagru slovenskega ljudstva. Vedno je zasledoval misel, da bi iz malega zavoda ustvaril veliko podjetje za splošno korist Bili so pa tedaj težki časi, ko je prevzel vodstvo tiskarne, in grozile so nevarne finančne krize, da je bilo treba krepkega dela, da se tiskarni zagotovi trden obstanek. S trdno voljo, veliko vestnostjo, zlasti pa z natančnostjo m štedlji-vostjo je ravnatelj Verbajs mnogo pripomogel, da se je povzdignilo podjetje do največjega ugleda in veljave. Tudi ko se je ločil od zavoda ter stopil v zasluženi pokoj, je še vedno z največjim zanimanjem zasledoval napredek naše tiskarne, jo redno obiskoval in se veselil njene popolne modernizacije m razmaha. Pokojni je bil povsod znan kot kreme-nit značaj in zvest naprednjak ter mož poštenjak, ki si je pridobil trajne zasluge za vse slovensko tiskarstvo. Pogreb vse življenje delavnega moža bo jutri ob pol 15. iz Knafljeve ulice štev. 4. Vrlemu možu časten spomin, sorodstvu pa naše iskreno so-žalje! Velike poneverbe v albanskem finančnem ministrstvu Nenadna preiskava v finančnem ministrstvu — Zapečateni depop — Razburjenje v javnosti Tirana, 11. oktobra. »Besa« poroča o dogodku, ki je izzval gilobok vtis v vsej albanski javnosti. Snoči sta se zglasila v albanskem finančnem ministrstvu dvorni inspektor Hadži Skotza m državni tožilec Emir Meta ter obvestila finančnega ministra, da bosta takoj izv-rsija pregled njegovih poslov. Pozvala sta takoj pristojne uradnike in v njihovi prisotnosti je dvorni inspektor s pomočjo državnega tožilca pregledal vse vrednostne stvari ter jih zapečatil. Sestavila sta posebne zapisu&e. Vrednostne stvari, ki so se rabrte, so bile zapečatene zase, one. ki niso v rabi, pa so bđe prav tako zapečaitene v posebnem zarvoju. Ko je bil pregled izvršen, so bili uradniki ođslovđieni, inspektor in državni tožiflec pa sta odšla. Doslej še ni bilo mogoče opaziti, da je v teku kakšna preiskava o tej zadervi. Vest o zapečateutju deoojev pri finančnem ministrstvu se ie nagdo razširila in je danes v Tirani in po vseh ostaitrh a«rbanskfh mestih, kamor je dospela, izzvala prav čuden vtis med rjudstvom. Razširile so se seveda z vso naglico, ponekod odo bombastične govorice o izredno veHkih poneverbah pri finančnem manistrrstvu. Vsekakor snočnji dogodek ni mogoče razlagati drugače. Med tem, ko se pričakujejo rezultati nadaAjn-je preiskave v tea zadevi, je mogoče zabeležiti nekad vesti, bi so kakor senrzaorja širijo v javnosti. 2© pred nekaj tedni so se razširile govorice o poneverbi 15.000 nanoieondorov, ki so bffi naloženi v blagagma finančnega ministrstva. Prarv tako so bitli odneseni iz blagatjtne vrednostni pa hujše aH lažje ranjenih. Več pasan-tov in 17 najemnikov je še zakopanih pod razvalinami. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308.46—2319.82, Berlin 1360.41_1371.21, Bruselj 796.63 do 80057. Cnrth 1106.35—1113.85, London 197.64—199^4, Novrfoik ček 5711.05 do 5739.29, Parts 225.18—336.30, Praga 169.56 INOZEMSKE BORZE. C url h: Parte 20.31 in tri četrt, London 17-86, Newyork 517» Bruselj 71.87 in pol, MIlan 26.48, Madrid 42.40, Amsterdam 208.35, Berlin 122.96. Sofija S.73. Pra-ca 15.36, Varšava 57.90, Bukarešta 3.07. >5LO VENS&l W ARO Dc, poi LJubrja-ne<. kakor »o Novo-meščani zatrjevali. Le malo Jjndi je odpotovalo naprej v Bek> Krajino. Vremenska depresija je povMočila, da smo se kar bi-poma znaall v hladni jeseni In skoro ni več mogoče prebiti ves dan na prostem. Gostilne pa imamo tudi v Ljubljani. Belo-kranjci so pohiteli s trgatvijo. Neprestano deževje nI obetalo grozdju ravno najboljšega. Do prlnodnje nedelje bo večina dete. opravljenega in mošt bo vrel, da nas za božič raszveeeil kot novo, mlado vino, s katerim bo ljubljanska belokranjska kletc preskrbovala Ljubljano. Bela Krajina bo sedaj kmalu zaspala svoje zimsko spanje. Namreč zemlja Bele Krajine, nasprotno pa upamo, da bodo ljudje šele sedaj jeseni m pod zimo oživeli v dela okrog vseh potrebnih priprav «a tujski promet prihodnjega lota. Beia Krajina se zaveda, Bela Krajina« v svoje roke tozadevno organizacijo, da potem nadaljevanje tega obsežnega dela prepusti lokalnim belokranjskim činiteljem. Seveda bo tudi te potreba s predavanji vn se-sTanki za stvar zainteresirati in jih uvesti v delo, kakor jim tudi še nadalje nuditi vso potrebno moralno oporo. Zaenkrat, kot rečeno, končna oblika tujsko prometnih ustanov še ni določena je pa več varijacij, ki je med njimi tudi sodelovanje z ljubljansko Zvezo za tujski promet, s snujočo se dolenjsko tujsko prometno zvezo, z banovinskim tujsko prometnim svetom in z odsekom Županske zveze za tujski promet. Ker pa bo najbrž že v kratkem izšel nov zakon o turizmu, ki ga v trgovinskem ministrstvu že pripravljajo in v katerem bo tudi predvidena oblika tujsko prometnih ustanov in določena medsebojna vez posameznih društev, bodo v Beli Krajini zaenkrat najbrž ustanovljeni tujsko prometni odseki pri obč-nah. kakršen v Metliki pod vodstvom agilnega občinskega odbornika g. Ivana Malešiča že deluje, dočim se v Črnomlju šele snuje. Ti odseki bi vodli-i potrebno delo, dokler ne izide omenjeni zakon, nakar bi se Istemu seveda morali s svojo obliko in delom prilagoditi. Vsekakor b! taka odločitev še nadalje ustrezala sedanjim tozadevno še neurejenim razmeram. Ktr tujsko prometne ustanove dos-c-zajo svoj namen s publikacijami poučnega in propagandnega značaja, kakor so brošure, zemljevidi, fotografije, lepe razglednice idr., s predavanji, z razpravami pri društvenih zborovanjih, s peticijami, spomenicami, predlogi in poročili zakoni-• tim zastopstvom in oblastveni za pospeševanje tujskega prometa, a pospeševanjem vsakršnih tajskemu prometu služeč fh podjetij: hotelirstva, avtobusnih podjetij, kopališč, idr., z vzajemnim postopanjem z drugimi društvi, katerih namen utegne društveni namen pospeševati, z brezplačnimi pojasnili tujcem, s popravo in vzdrževanjem cestnih komunikacij, markiranjem poti, z olepševalnimi deli v kraju, z evidenco tujskih sob, vpLvanjem na cene in nastanjevanjem, z varstvom naravnih narodopisnih in zgodovinskih znamenitosti, s pospeševanjem sporta, prirejanjem tečajev, slavnostnih predstav, koncertov in zabav, z Izvrševanjem raznih tujsko prometnih koncesij po določil in predmetnih zakonov itd. Ln je torej delo, kakor je jasno razvidno, res ogromno, je treba vprašanje ustanovitve rešiti čim preje, ne pa z delom odlašati, ker je jesenski in zimski čas najbolj pripraiven za priprave, če pa bi prespali jesen, bi bilo s tem izgubljeno vse prihodnje leto. Ob tej priliil je potrebno povdariti ogromno vainost izvedbe zasnovanega metliškega vodovoda, ker sta vodovod in kanalizacija eden prvih pogojev za tujski promet. Prezgodnja letošnja jesen je kriva tudi, da se ni mogel še v Belo Krajino vršiti izlet Gregoričeve foto šole, kakor se je vršvl v dolenjske kraje. Tak Izlet, organiziran skupaj v Novim mestom, Litijo, Karlovcem in Zagrebom bi nedvomno zanimanje za Belo Krajino še zelo povzdignil, poleg tega bi pa tujsko prometne ustanove prišle v posest več tisoč sKk iz Bele Krajine. Slika pa je še najvažnejše propagandno sredstvo. Ker pa je letošnje slabo vreme izlet onemogočilo, je g. Gre-srorič obljubil, da bo eden prvih Izletov foto šole spomladi v Belo Krajino. Naš: fotoamaterji bodo našli tam nešteto prekrasnih motivov, do sedaj še neodkritih in neizrabljenih. kar je hvaležnejše negoli izleti v znane, od fotografov že vsestransko obdelane kraje. Ob tej priliki na koncu izletne sezone je res požrtvovalno delo in agilnost g. Bena Gregoriča treba radi vzgleda še posebej javno pohvaliti, zlasti glede na to, da je vse dosedanje izlete priredil po lastni inicijativi in v teh neugodnih denarnih razmerah, v katerih se niti javne, tujsko prometne ustanove niso upale odloČiti za kaj takega. Njegovi foto šoli pa je treba zaradi velike važnosti za tujski promet želeti res najboljši uspeh in napredek. H koncu še malo zanimive statistike. Med 150imi vprašanimi potniki belokranjskega turista prešnjo nedeljo, kaj jim je dalo vzpodbudo za pot, jih je 83 odgovorilo, da časopisna propaganda, zlasti v -Slovenskem Narodu^, ostali pa da novi prospekti Bele Krajine In prijatelji, ki so jo že obiskali. Belokranjci morajo to uvideti in se z naročevanjem oddolžiti časopisom, ki jim posvečajo veliko pozornost v njhovem trudu in delu za napredek. R-y. Zanimivo planinsko predavanje Znani hrvatski planinec dr. Gušič je predaval snoči o Prokletijah Ljubljana, 11. oktobra. V dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti je snoči predaval znani hrvatski planinec dr. Gušič, ki se je prav rad odzval vabilu SPD 5e bila nabito polna, sedeži zasedeni, na stojiščih pa skor_ai gneča, — dokaz, kako veliko zanimanje vlada pri nas za planinska predavanja. Dr. Gušiča je pozdravil predsednik SPD dr. Pretnar, potem se ie pa pričelo predavanje. Kratko je očrtal predavatelj geografski po'.ožaj Prokletij. tega mrkega, pustega kraškega pogorja na meji med Srbijo in Albanijo. Omenil je, da je baš srce Prokleti] fcljub napoju naših delegatov pri razmejitvenih komisijah ostalo Albaniji. V splošnem so Prokleti-je zelo malo ali pa prav nič raziskane. Že pred svetovno vojno so nekateri odlični geograf; skušaH prodreti v to nepristopno gorovje, kar se-je pa deloma posrečilo le nekemu Madžaru^ ki ie sedaj predsednik Geografskega instituta v Bird.mpešti. Med drugimi odJičnimi znanstveniki je bil tudi pokojni prof. Gvijič, ki je deloma prouči*! obronke gorovja nad Gusirrjami. Med svetovno vojno so prodirali v te kraje avstrijski oficirji, največ seveda samo kot špijoni. Po vojni 1. 1920 so hoteli raziskati Prokletije nekateri dijaki, kar jih je pa stalo življenje. V severovzhodne in južne obronke so nekateri posameznik* že prodrli, največji greben, ki je na albanski meji, pa še ni raziskan. Predavatelj ie povede! poslušalce v te divje romantične in nepristopne kraje, ki jih je opisoval tako lepo, da ga je brlo veselje poslušati. Predavanje je bilo res vsestransko zanimivo, saj nam je odkrilo del popolmoma neznanega sveta, kamor Se ni bila stopida človeška noga. Njegova efcspedic?ja. ki jo po pravici lahko tako rmenujemo. se je pričela v Peči, na zgodovinskih tleh srbske Golgote. Povede« ie poslušalce čez mrke Albanske gore. razložil podrobno imena vseh hriboiv ki gora, voda i«n posameznih krajev, geotoSko formacijo, šege hn običaje Arnavtov in pre-brvakev tega pogorja, pokazal nrosiuii Ju-suf Han, kjer ie pod zaw3tnimi teroglami Arnavtov na majfanem prostoru obležalo 10.000 srbskih junakov, povedel poslušalce v Metohjjo in droge kraje ter v osrčje sve-ta, ki je bil doslej svetu še popolnoma neman, Res pravo junaštvo je moralo biti njegovo potovamje, kajti pomisliti je treba, da v albanskih gorah ni nobenih potov, da ni planinskih koč, kjer se lahko človek po trudapolni poti odpočije, dostikrat so trpeli pogumni turisti žejo in pomanjkanje toplih jedi* ker nfso imeli drv, da bi zakurili. Saj so Prokletije večinoma gole ki puste, pravi kraški svet Ta tura res ni bila v razvedrilo, služila je samo v znanstvene svrhe. O tem je predavatelj poslušalce prepričal s svojimi temeljrtitm poznavanjem zanimivega pogorja, poleg tega pa z mnogimi prekrasnimi skioptičnimi slikami, ki je z njimi pokazal, da ni samo znamenit plahneč in raziskovalec, temveč tudi izvrsten fotoamater. Zaključil je predavanje z željo, da bi bil ta svet kmalu odprt širokim množicam turistov, od česar bi imelo bedno in zapuščeno prebivalstvo gotovo mnogo koristi, na drugi strani bi se pa dalo gorovje Prokletije temeljitejše znanstveno proučiti. Občinstvo je predavatelja nagradilo z zasluženim aplaivzom Kathe Nagy Wolf gang Albach Retty Otto Wallburg Adele Sandrock v prekrasni pravljici ljubavnih avantur, petja in humorja Zvočni kino Id*»ai Dane« premiera! 4., 7. in 9. zv. GRETA GARBO ▼ filmu ljubezni in neodoljive strasti „Grešnica" Po odrskem delu Romanca«. Ljubezen svečenika in slavne igralke. Lepa pustolovščina Pride! Pride! Oton Pelan umrl Ljubljana, 11. oktobra. Včeraj jo na svojem stanovanju v Je-gličevi ulici 10. podlegel posledicam težke s&leroze nestor slovenskih pevcev g. Oton Pelan, upokojeni blagajniški ravnatelj OUZD v Ljubljani, ki je lani 28. novembra slavil svojo 75-letnico. Vest o njegovi smrti bo gotovo žalostno odjeknila v srcih številnih njegovih prijateljev in znancev. Pokojnik je bil tip kremeniitega Ljubljančana, ponosen na svoje rodno mesto, katerega napredek je zasledoval od rane mladosti z največjim zanimanjem. Oton Pelan je stopil že kot deček v frančiškanski zbor, ki je imel takrat kot sopraniste in altiste dečke, tenorji in basi pa so bilj najodličnejši ljubljanski pevci. Pozneje je vstopil v čltalniški pevski zbor ter mu ostal avest do njegovega razida. V čitalniškem zboru je bil najvest-nejši pevec in tndi njegov poslednji tajnik in blagajnik. Ko je bila ustanovljena Glasbena Matica, je takoj pristopil k zboru in ni zamudil do svojih poslednjih let prav nobene pevske vaje. Sodeloval je s pokojnim Nollijem in Grossom tudi pri gledališču. Nadalje je bil član znamenitega slovenskega kvarteta Ilirije, ki je priredil celo vrsto pevskih koncertov od skrajne nase severne točke pa do Trsta, kjer je sodeloval često pri svečanih prireditvah tamošnje Narodne čitalnice. V svojem življenju je imel g. Pelan le dve službi in sicer je v mladih letih služboval pri notarju Zupancu kot solici-tator, potem pa pri okrajni bolniški blagajni, sedaj OUZD, kjer je stopil v pokoj šele pred tremi leti Kot človeka so ga dičile najlepše lastnosti. BU je vedno skromen, izredno ljubezniv, nikjernikolj ni kazal nejevolje in se je pri prireditvah uklonil skupni stvari. >Slovenski Naroda ga je štel med svoje najstarejše :n naj-vestnejše naročnike, saj je bil naročen na naš list blizu 40 let. Pogreb vrlega moža, za katerim žahije-jo zgledno vzgojeni sinovi in hčere, sami znani naši pevci in društveni delavci, a tudi široka slonrenska javnost, bo H hiše žalosti v sredo ob 16. Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin, žalujoči družini iskreno sožalje! Koncert v Filharmoniji Ljubljana, 11. oktobra. Včeraj zvečer je krajevni odbor Rdečega križa priredil na korist centralnega šolskega zobnega ambulatorija v Ljubljani koncert, pri katerem so sodelovali: Gjua-gjenac-Gavella (sopran), Betetto Julij (bas), Stritof Niko (klavir) ter Ljubljanski komorni godalni kvartet (gg. Pfeifer Leon, Stanič Fran, Susteršič Niko in Bajde Oton). Ob enem je bil to tudi prvi, otvoritveni koncert letošnje sezone. Na programu so bile sicer samo znane glasbene točke, dobri, priljubljeni znanci, ki pa so jih nam sodelujoči umetnik: prikazali v novih, samoniklih inteipretacijah. Lajovičeve »Begunke pri zibelk in »Pesmi o tkalcu« menda še nobena naša pevka ni podala s takim zanosom, s tako poglobitvijo in tako živim temperamentom kut Zlata Gjungjenac. Enako globoko zajeti sta bili tudi Skerjančevi obe: »Vizija* to »Počitek pod goro«. Hrupeu da capo-aplavz pa so izzvale »Narodne po zapiskih Stanka Vraza« v Stritofovi priredbi, katerim je morala razigrana pevka dodati še istega prireditelja »Polška«. TakT go*pa pevka, kot vsi ostali izvajalci koncerta so prejeli cvetlične šopke. G. Julij Betetto Je zapel Pavčičevo iskreno občutno Wečer-no«, temno >Pesem starcac Lajovica, Ružica vo zlasti ritmično zanimivo »Medjimur-sko narodno« ter na šegavo Gola rje vo be-sec^lo poredno komponirano Pavčičevo >-Mlado pesem«. G Betetto je bogato razsipno razgrnil malodane brezmejno silo svojega glasn, pokazal nam, kako se te navidezno priprostih stvari ustvarijo z umetniškim izoblikovanjem in neobhodno potrebnim pevako-tehničnim znanjem močno kvalitativna dela. Tudi on je k sklepu moral dodati, če se ne motim, Čajkovskega »Lo kdor pozna hrepenenje«. Glavna, centralna točka programa je bil Bo rodin ov znameniti g-dur kvartet. Borodin ima pri nas v Ljubljani izredno mnogo častilcev. Poznamo obe njegovi simfoniji, prav posebno ie drugo z njenim najlepšim tretjim stavkom, opero »Kneza Igorja« itd. Tematidni materijal n. pr. Not-turno-st&vka iz včeraj zaigranega g-dur kvarteta j« skoro isti, kot v prelepem, počasnejšem, če se ne morim, e-durOvem delu iz »PolovskJh plesov«, srečamo pa enak, k vzhodu nagibajoč se spev dalje v R. Kor-sakovi sSenerezadi« in še tu hi tam v delih ruskih »Novatorjev«, pa tudi n. pr. pri S t ra vinskem. Po svoji obliki večkrat unisono podanem kratkem motivu, ki ga zna Borodin na to duhovito razplesti in do dna izčrpati je znamenit Še posebej »Finale« kvarteta. »Ljubljanski komorni kvartet« se je v letošnjo sezono z Borodinom srečno vpeljal. Od začetka do konca njihove igre je bilo lahko zasledovati enodušnost in izredno soglasje podajanja, zvočno izenačenost in to zlasti v tretjem delu, iskrenost ta poglobljeno širino tona. Z lahkoto so mladi, nadarjeni ljudje premagali tudi doka janje tehnične težave »Scherza« m »Finala«. V »Ljubljanskem kvartetu« je up, je v njegovih rokah rešitev naše komorne muzike. Klavirsko spremljavo solistov je Izvršil nad vsako pohvalo g. Niko Stritof. Koncert bi z ozirom na lepi namen, na začetek sozonc, n« umetnike izvajalce lin na zanimivi program zaslužil številnejšega oKiska. Poziv trafikantom Ljubljana, 11. oktobra. Mestna občina Ljubljana je uvedla letos konec marca bloke »Pomoč potrebnim«, in se obrnila na naše društvo, da podpremo to velikodušno akcijo s tem, d priporočamo ljubljanskim trafikantom razprodajo teh blokov. Ker je ta akcija zelo važnega socijalnoga pomena za naše mesto, saj je njen namen, lajšati bedo brezposelnih in onemoglih revežev. poziva odbor Udruženja tobačnih trafikantov, trafikante v okolišu Ljubljane, naj se zglase pri mestnem socijalno političnem uradu, kjer dobe te bloke. Vsak blok šteje 10 listkov po 50 par, razprodaja se vrši glede na socijalni moment brez provizije. Ko trafikant bloke razproda, obračuna denar in dobi novo zalogo. Vsak prodajalec dobi obenem reklamno ta lico, ki naj jo pritrdi na vidnem mestu. Trafikanti, tovariši! Vsak izmed nas se naj potrudi, da razpeča čim več teh blokov. Zavedajmo se, da vsak prodani blok olajša bedo bližnjega, ki je brez lastne krivde zabredel v težak položaj. Naša dolžnost je, da razprodamo čhn več blokov, dolžnost občinstva pa, da v čim večji miri sega po njih. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani. Z Jesenic — Sokolski oder na Jesenicah je otvo-ril svojo gledališko sezono v soboto in v nedeljo zvečer s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovic. Igra je v vsakem pogledu izborno uspela, vsi igralci so igrali svoje vloge s polnim razumevanjem ter se popolnoma vživeli v nje. Med odmori pa je pridno igral sokolski orkester. Skratka, bil je lep večer, zadovoljno je bilo občinstvo, dobro razpoloženi so bili igralci, zadovoljen pa je bil tudi blagajnik. — Koroška Bela - javornik. v nedeljo dopcldne je imela v Sokolskem domu na Javorniku krajevna organizacija JRKD zborovanje, katerega se je udeležilo lepo število članstva in somišljenikov strankinega pokreta. Sestanek je otvoril predsednik organizacije g. Josip Svetlin ter pozdravit navzoče, predvsem pa delegata banovinske organizacije g. dr. J. Capudra iz Ljubljane. O položaju organizacije sta poročala tajnik g. Andrej 2van ter blagajnik g. Jeršin Jakob. O položaju delavstva pa je izčrpno poročal predsednik podružnice NSZ g. Franc Kralj. Nato je povzel besedo g. dr. Capuder, ki je v obširnem in stvarnem porečilu očrtal naš politični, gospodarski in socialni položaj. Predvsem se je dotaknil važnih delavskih. In kmečkih vprašanj ter žel za svoje poljudno poročilo živahno odobravanje. K besedi se je oglasil še g. J. Bregant. ki je poročal o važnih delavskih zadevah z Blejske Dobrave ln Gorij, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 11. oktobra: Zaprto, Sreda, 12. oktobra: Zločin in kazen. Red Sreda. Četrtek, 13. oktobra: Strast pod bresti. Izven. Premijer::. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: Roksi. Izven. Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra: Celjski gTofje. »Izven. Znižane cene. Dramatizacija romana Zločin in ka. zen je imela v naši drami zelo len, resničen uspeh. Krasnopoljski je v sroji dramatizaciji ohranil vse lepote romana In posamezne prizore predstavljajo člani naše drame v resnici dovršene. Predstava se vrši za red Sredo 12. t m. ob 20. uri zvečer. Nova premijera ljubljanske drame bo Eugen O'Neillova igra v osmih slikah Strast pod bresti v prevodu g. Frana Albrechta. Dejanje se vrši v letu 1850 na farmi v Novi Angliji. Zosedba posameznih vlog je naslednja: Bfrajim Cabot je g. Skrblnšek, njegove tri sinove predstavljajo g-g. Jerman. Potokar in Lervar. Abbie Ptrtnam je ga. Nablocka. V ostalih vlogah nastopajo ga. Rakarjeva, ga. GabnijelčiCe-▼a» gg. Sancin, Plut, Murgelj, Planocki, gdč. Slavčeva, gdč. Kukčeva, gg. Frollch, r*>en£čak ln Brezigor. Dramo je naštudiral režiser g. Bratko Kreft. Inscenacija je g. Uljani Seva. Premijera bo v četrtek dne 13. t. m. Izven abonmaja, po običajnih dramskih cenah. OPERA Začetek ob 20. Torek, 11. oktobra: Hlapec Jernej. Red A. Sreda, 12. oktobra: Fra Dlasvolo. Red B. Fra Diavolo. Komična opera, ki je pred več kot 100 letlprlnafia prvič na oder v Parizn, je danes prav tako sveža, kakor je biki na premijeri. Njene sladke melodije to ostale prikupne In priljubljene, orkestracija je blesteča In Jo poslušamo z vso naslado ln veseljem. Dejanje samo pa je velezabavno, polno komičnih zapleti jaje v. Nada opera izvaja to delo v premijer-ski zasedbi v sredo dne 12. t. m za red B. Hlapec Jernej, muzikalna drama Alfreda Mahovskega se poje drevj ob 20. uri tretjič na našem odru. Naslovno vlogo poje g. Primožič. Opero dirigira kapelnik dr. S vara, režija je Kreftov a. KOLEDAR i»nes: Torek 11. cktobra, katoličani: Nlkazij, Negoslava. pravoslavni 28. septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; 2>Hrepenenje 202«. Kino Ideal; Grešnica. Kino Dvor: Muhasta sreča. DEŽURNE LEKARNE Danf«: Sušnik, Marijin trg- 5, in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Po vlomu v Zagorju Zagorje, 9. oktobra. Poročali smo o vlomu v občinsko blagajno v Zagorju. Na prošnjo občine je prispel v Zagorje uradnik kriminalne policije g. Repse iz Ljubljane, ki je fotografiral vlomljeno blagajno in napravil nekaj prstnih odtisov, šele potem je bilo mogoče natančneje ugotoviti ukradeni znesek. V blagajmi je bilo 18.045.35 Din in je ostalo od te svote le za 12.25 Din drobiža. V blagajni je bilo 17 tisočakov. 17 stodinarskih bankovcev, okrog 100 v srebru, nekaj 10 dinarskih bankovcev, drugo pa kovani drobiž. Dotaknil se pa ni raznih vrednot v drž. papirjih in rudi ne petih knjižic, v katerih so razni zneski vloženi pri Mestni hranilnici v Ljubljani. Preobrnil je vse uradne spise in kuverte, ki so bili shranjeni v blagajni rn so bili potem raztreseni po županovi pisarni. Vlomil je v županovo in tajnikovo pisalno mizo, a ni dobil nič denarja. Le mize pomožnega uradnika ni mogel odpreti, kjer je bilo nekaj denarja. Pač pa je odnesel zapuščinske stvari delavca pri Birolovih apnenicah Hribarja, ki je letos v Savn utonil, in sicer: srebrno žensko uro z m ozko verižico, cigaretno dozo, nrvž in nekaj kovanega denarja. Občana je bila zavarovana pri »Slaviji« v Ljubljani, proti vlomu za Din 100.000 in poškodbe blagajne za Din 2500. Zastopnik »Slavije« si je že v soboto ogledal vlom v blagajno, kakor tudi vpise blagajne. Domače orožništvo je vse potrebno takoj zjutraj ukrenilo in obvestilo razne važne obmejne orožniske stanrice. Prišel je rudi srezki orož. vodja g. Rebernik iz Litije in popisal vse podatke znanega osumljenca, ki so ga baje neke stranke prejšnji dan opazile v družbi moža, ko sta po Zagorju hodila in govorila hrvaško. Seveda je vzbudil vlom med občinstvom, ki je oblegalo obč. pisarno, veliko zanimanje. Pa tudi strah pred vlomilci se je opazil, kajti 4*. istega dne so prinesli ljudje na poštni ura? mnogo denarja. V hiši, kjer je poštni urad in posojilnica, je ornem j onega večera vlomilec posvetil v sobo poleg posojilnice, kjer stanuje g. Stanko Firm. Ko pa je opazil slednjega čuječega jo je tiho odkuril. Morda je hotel poskusiti srečo tudi v posojilnici in na pošti. Vlom pač dokazuje, da bo treba več previdnosti in nadziranja raznih elementov, ki dnevno dohajajo v Zagorje. Kathe Nagy v »Lepi pustolovščini" Nekemu beri msk emu časnik artu je Kathe Naigv povedala to-le: »Kmalu me boste videii v fihnu, kjer rgram z VVolfom Atbadhom-Rettviem. Film je sicer pustolovščina, ki pa še od daleč ni podobna tisti, ki sem jo res doživela. Porrrishte! 2iveti sem morala v majhnem podeželskem mestu in sanjarila o samih rečeh, ki br se mogrle uresničiti le v velemestu. Mojii starši seveda niso imeli zmi-sha za moje sanje in so jih hoteli na vsak način zadušiti. To mi ni bilo všeč, zato sem se poskusila rešiti te nepri-jetne uzde. Za nekaj dnj sem pobegnila od doma. Starši so se seveda zbali in me zaceli povsod iskati. Ko so me našli, so bili vsi srečni. Privedli so me na»zai domov. Vendar jim je bil ta beg dober pouk Ker so se bali, da ne bi še kdaj poskusila takih ekspedicij, so mi dovolili, da sem šla v Budimpešto v dramsko šo4o. Ko pa so mishlii, da sem še zmerai v Budimpešti, sem že davno sedela v neki berlinski kavami jn iskala svoje bodoče režiserje. Seveda je bilo v začetku teža«vno, ker so starši nasprotovali misli, da bi igrala ori filmu, toda naposled so se sprijazrpilri z usodo. Poslali so rrrf tudi nekal več denarja, da mi ni bilo treba posedati po kavarnah pri kozarcu kisle vode ah* črni kaivi brez sladkorja. To je pustolovščina mojega življenja, toi se je končala z zmago mojih sanj,« ie dejala Kathe Nagy in se nasmehnila. _ Teniškim igralkam SK Ilirije. Dre- v| ob 20. zvečer bo v gostilni pri >Ban-kotu< sestanek vsega članstva sekcije, razdelila se bodo darila zmagovalcem turnirja za klubsko prvenstvo. Vsi tekmovalci 86 pozivajo, da se udeleže sestaneka, Obenem bo tudi razgovor o zimskem treningu. Odbor. — Smučarski klub Ljubljana. Letošnji redni občni zbor bo v sredo 12. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emone v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda bo tokrat nudil Se marsikaj zelo zanimivega. Prosimo zato vse članstvo, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu. Opozarjamo — da ne bo nesporazum-ljenj — da letos nismo razposlali nikakih posebnih vabil. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Atw- 231 fobUVENSKI NARO D«, dne 11. oktobra 1932 Stran S. Kakšna sreča je doletela dražestno zaradi zamenjanega malega oglasa boste videli danes v očarljivi in Šaljivi opereti ljnbavnega čara ^Hrepenenje št. sten Predstave ob 4., 1 48 in lU\0 zvečer Najnovejši Ufa zvočni tednik Kot lasnika bankrotne trgovine s parfumi »Florida* 7ftts Schulm Jtolph 9°th Elitni kino Matica Telefon 2124 Dnevne vesti — Polovična vožnja k proslavi zlatega jubileja kamniške »Lire«. Poročali smo že, da proslavi prvo slovensko pevsko društvo — kamniška >Lira< — 15. in 16. t. m. svoj zlati jubilej. Udeleženci proslave, ki jih. bo gotovo mnogo, bodo imeli polovično vežnjo. Na odhodni postaji bo treba kupiti cel vozni listek in ga v Kamniku obdržati, ker bo veljal za povratek. V Kamniku bodo vozne listke žigosali. — Iz aodne službe. Iz V. skupine je napredoval v TV/2 sodnik viš. dež. sodišča v Ljubljani g. Fran Goričan; iz VI. skupine v V. pa sos. Viktrr Kavšer v Murski Soboti in sos. Janko Karlovšek v Preva-Ijah. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani pa sta nameščena Janko šprajcer in Viktor Markič. — Taksa M InOzemskp študente na češkoslovaških visokih šolah, češkoslovaško prosvetno ministrstvo je odredilo, da bodo morali inozemski slušatelji na češkoslovaških visokih šolah že od letošnjega jesenskega semestra plačevati po 250 Kč takse za vsak semester, in sicer na vseh fakultetah vseh visokih šol, razen medicinske fakultete, za katero znaša taksa 300 Kč za vsak semester. Takse so lahko c proučeni najsiromašnejši študentje. Ta odlok je takoj naletel na odpor javnosti. »Narodni Listy« priobčujejo v zvezi s tem članek, ki v njem ugotavljajo, da bodo odslej slovanski študentje na češkrslovaškem tujci. Zato ni čuda, da se letos slovanski študentje izogibljejo Prage in da dajejo zlasti jugoslovenski študentje prednost avstrijskim visokim šolam. — Izprem^mbe v naši mornarici. Dosedanjih dolžnosti sta razrešena poveljnik broda ^Sitnica« kapetan korvete Vladko Naglic in poveljnik broda »Orao« kapetan korvete Boris Pire. — tfOv park v Beogradu. Beograjska občina je sklenila zgraditi sredi mesta velik moderen park z otroškim igriščem. Stroški bodo znašali okrog 300.000 Din. — Nov dnevnik. Vodja etičnega pokreta Milenko Vidovič začne izdajati z novim letom v Sarajevu dnevnik 3>Jutarnji glase. — D»n varčnosti v Zagrebu. V nedeljo je imela zveza mestnih hranilnic v Zagrebu sejo. na kateri je bilo sklenjeno, naj bi se po vseh mestih in večjih krajih države priredilo 31. t. m. dan varčnosti. V Zagrebu so že sestavili program takega dneva. Namen dneva varčnosti naj bi bil propagirati med ljudstvom varčevanje, ki je potrebno zlasti zdaj. ko preživljamo tako težke čase. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in vele trgovcev v Ljubljani objavlja za Čas od 1. do inklu-zive 10. t. m. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pre-tečenega le'a): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (4), v savski 3 (—), v primorski — (1), v drinski 1 (2), v zet-ski 1 (2). v dunavski 2 (4), v moravaki 4 (1), v vardarski 1 (4), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 7 (2), v savski 9 (10), v vrbaski 1 (—), v primorski — (2), v drinski 3 (2), v zetski 2 (1), v dunavski 5 (11), v vardarski — (D, Beograd, Zemun, Pančevo 4 (—). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 4 (1), v savski 5 (—), v primorski 1 (—), v drinski 3 (— 1, v dunavski 6 (4). v vardarski 4 (4), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (—). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (1), v savski 3 (2), v primorski 1 (—). v drinski 9 (—), v dunavski 9 (4>, v moravski 2 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 6 (— — Dobave. Gradbeni cddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg li-noxyd razredčila. 50 kg terpentina, 200 kg črne barve, 25 kg zelenega emajla, 4000 kg modre galice in 300 kg salmijaka. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 8000 kg samotnega malterja. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave svinčene pločevine, pocinkane pločevine, konopnenega tesnila, parnih ventilov, bele kovine, smirkovih plošč, listov za locenjsko žago. kovinskih žagic, krogijičnih ležajev. kovinskih vijakov, ped-ložnih plošč, nožev-svedrov, kovinskih spiralnih svedrov, ključev za vijake, brzovr-talnih aparatov, železa, žičnikov, vijakov, prsnega stroja za bušenje, ventilov in od-vajalcev vode. Predmetni oglasi z natančnejšimi p-datki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Redek plen ribičev. Ribiči iz Posti re na otoku Braču so ujeli v nedeljo 2 metra dolgega in 75 kg težkega morskega psa. Ves dan ie visela morska pošast na ribarnici da so jo hodili ljudje gledat. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih posebnih izpre-memb. Včeraj je bilo v naši banovini deževno, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Beogradu 29, v Zagrebu 22, v Ljubljani 21, v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.9, temperatura je znašala 10 stopinj. — Grozen zločin na Hvaru, v Vrbo-ski na oteku Hvaru so našli v nedeljo truplo Marge Beretič. Na truplu se je poznalo, da gre za nasilno smrt. Obdukcija je pokazala, da je bilo dekle zadavljeno, potem pa vrženo v morje. Med davljenjem je povila 7-mesečnega otroka, potem ! je pa zlečinec privezal otročičkovo trupel-ce z žico k žrtvi in vrgel obe trupli v morje. Umora je osumljen Margin ljubček Marin Stipišič. — V šali našel »mrt. V Bregih. v električni centrali premogevnika Mirna d. d., je umrl v nedeljo tragične smrti delavec Janko Petrinec. Stopil je v centralo in prijel za kljuko, v naslednjem hipu se je pa zgrudil in kmalu 'zdihnil. Prvotno so mislili, da ga ie zadela kap, pozneje se je pa izkazalo, da ga je ubil močan električni tok. Tovariš ga je hotel prestrašiti in je pritrdil žico h kljuki vrat, ki vodijo v centralo. Petrinec je moral zvečer po opravkih v centralo, nič hudega sluteč je prijel za kljuko in močan električni tok ga je ubil. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati- »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- \i Lšfnbtiane —lj Prihod francoskih dijakov v Ljubljano. E>avi ob 10.30 je prispelo v Ljubljano preko Rakeka 15 francoskih dijakov, ki so na poučni ekskurziji po Jugoslaviji. Z njimi je prispel tudi poslanec Soulier, ki je obenem podpredsednik francoskega parlamenta. Dijake in odličnega gosta so na kolodvoru pričakovali francoski konzul g. Neuville s tajnikom prof. Detelo ter zastopnik mestne občine dr. Brile j. G. Soulier z rodbino ložira v TJnionu, dijaki so se pa nastanili v prostorih Akademskega kolegija. V Ljubljani ostanejo do jutri opoldne, potem se pa odpeljejo v Zagreb. —lj častni večer Franceta Slane. Včerajšnjo notico pod tem naslovom izpopolnjujemo v toliko, da je pri počastitvi g. Franca Slane v soboto zvečer sodelovalo tudi pevsko društvo »Sava« iz Ljubljane, ki je slavijencu priredilo pedoknico na Poljanski cesti in se udeležilo proslave tudi v Sokolskem domu v Šttepanji vasi. Med častilci je bila tudi Hubadova župa, ki je izročila po g. Perdanu in Matulji slavljen-eru krasen šopek, v imenu pevskega društva >Save« iz Ljubljane pa je spregovoril društveni tajnik g. Miro Pavlica. —lj Ljubljanski soko] naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je nenadoma preminul naš zvesti brat Oton Pelan, ki je bil včlanjen v našem društvu od leta 1874. Ravnokar pa smo doznali še drugo tužno vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila tudi našega zvestega brata Ignacija Ver-bajsa. Naša dolžnost je, da spremimo oba brata — pripadnika naše najstarejše generacije— na pcslednji poti v častnem številu. Zbirališče članstva v kroju jutri, v sredo 12. t. m. ob V* 15. uri v Narodnem domu. Blagopokojnikoma bodi ohranjen časten spomin. 538/n —lj Ljubljanskim pevskim zborom. Naše pevske vrste je nenadoma za vedno zapustil nestor slevenskih pevcev, dolgoletni član pevskega zbora Glasbene Matice in vnet sodelavec pri vseh naših skupnih nastopih, g. ravnatelj OUZD Oton Pelan. Naša dolžnost je, da se udeležimo v čim večjem številu njegovega pogreba, ki se bo vršil v sredo popoldne ob štirih izpred Mestne hiše na Jegličevi cesti (Ahaci jeva cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Arhivarji nai prineso s seboj note naslednjih skladb: Z. Prelovec »Zadnje slovo«, J. Pav-čič »Spomladi vse se veseli«, O. Dev »Vi-gred se povrne«. — župni pevovodja: Zor-ko Prelovec. —lj Operni Orkester Narodnega gledališča v Ljubljani priredi v nedeljo 16. t. m. dopoldne v unionski dvorani svoj prvi letošnji simfonični koncert. Kape mik Anton Neffat, ki je dirigent koncerta, je zbral za nedeljski nastop dela svetovno priznan ur* avtorjev, katere radi sto in stokrat poslušamo. Na sporedu so: Mozart s svojo ne-dosežno lepo predigro k operi Figarova svatba. Nato se izvaja Schubertova sim- fonija v A-molu, ki je splošno znana pod imenom nedovršena simfonija. Sklepno besedo pa ima slavni Francoz Massenet s svojo suito Slikovite scene. Na koncertu nastopi, kakor smo že omenili, mladi vijo-linist Miran Viher iz Celja, ki nam zaigra Bachov vijolinski koncert v A-molu in Vieuxtempsovo balado in polonezo za vijo-lin-solo. Nedeljski koncert je prvi ljudski simfonični koncert letošnje sezone, če bo pose t koncerta zadovoljiv, o čemur zaradi izvrstnega programa in slovesa opernega orkestra prav nič ne dvomimo, bomo imeli tekom sezone več dopoldanskih simfoničnih koncertov z lažjim sporedom. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži so cd 6 do 20 Din, stojišča po 4 Din. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi svoje člane, da se udeleže pogreba društvenega ustanovnega člana g. Otona P e 1 a n a, ki ima nepopisne zasluge za slovensko pesem. —lj Sokol i, Ljubljana-Tabor, poziva svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba nenadno preminulega ravnatelja g. Otona Pelana, očeta naših bratov in sester, ki bo v sredo 12 t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti, Jegličeva cesta 10. kjer je tudi zbirališče članstva. Udeležba v civilu z znakom. Zdravo! — Uprava. —lj Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je zopet redno odprta, in sicer za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14. do 18. ure. Prsne in kad-ne kopeli so razen v ponedeljkih odprte vsak dan za moške in ženske od 8. do 19. ure, cb nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. 537/n —ij I. (XIII.) delavski prosvetni večer >Svobode« in »Zarje« bo jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Pevski zbor celjske i Svobode«, eden najboljših delavskih pevskih zborov v Jugoslaviji, zapoje pod vodstvom skladatelja Cirila Preglja pesmi skladateljev: Deva, Gotovca, G. Ipavca, Jereba Novaka Preglja, Prelov-ca, Prochaske, Zajca in žarova. Sklada-telj škorpik je uglasbil Mile Klopčičevo pesem >Otrok izprašuje«. Skladba je zelo posrečena. Zapoje jo koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova. Operni pevec. Vek. Janko bo zapel arijo Figaro iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«. Pri klavirju konserv. Pia Menardijeva. Delavska godba »Zarja« zaigra več lepih skladb. Ferdo Delak bo predaval o zanimivi temi: Delavec in kultura. Večer se bo prenašal po radiu. Vstopnice v Delavski zbornici. —lj Udruženje jugos§o\-enskiii lnženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na ogled tovarne g. Franca Bonača v Količevem. Odhod v petek 14. t. m. točno ob 14.30 z avtobusom izpred kavarne »Evropa«. Člani, ki reflektirajo na mesto v avtobusu, naj to prijavijo telefo-nično najkasneje do četrtka opoldne na tel. štev. 2321, 2521 ali 2629. —lj Umetnostno-zgodovlnsko društvo v Ljubljani priredi ogled uršulinske (Robba, Metzinger) in kriianske cerkve (Canon, Scoonjans, Altamonte) ter krakovske kapelice (kip iz 1. o. 1300). Sestanek v sredo 12. t. m. ob 3. uri popoldne pred uršulin-sko cerkvijo. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. Vodi msgr. Viktor Steska. —lj Katje Delakove »ola za ritmično gimnastiko in umetniški ples (tečaji tudi za otroke in gospe). Sprejema se dnevno dopoldne od 10. do 11. in popoldne od pol 5. do 6. ure v palači »Grafika«, 5. nadstropje (dvigalo). 539/n —lj Nadaljevalni plesni tečaj Jenko*« šole v Kazini je vsak torek In petek ob 20. uri. Pouk letošnjih novitet »Taptrot«, »Charlstep« in »TanganHla«. Informacije in posebne ure dnevno od 10. do 20. ure. 535/n —lj Srbska godba, pjevačice. Dnevno ob 8. uri v hotelu »Tivoli«. Vino Din 12. 536/n Iz Novega mesta — Grasčak Joaip Rodez je v nedeljo v svojem gradu na Tolstem vrhu za vedno zatisnil svoje blage oči. Pokojni je bil rojen 1. 1873 in po srednješolskih študijah se je posvetil kot veleposestnikov sin kmetijstvu in vinogradništvu. Oče ga je poslal v znano šolo v Klosterneuburg, ki jo je z odličnim uspehom dovršil. Po očetovi smrti je prevzel in vzorno vodil obširno domače gospodarstvo. Pokojni je bil že v mladih letih zaveden Slovenec in rusofil, vnet podpornik mnogih kulturnih in humanitarnih društev, zlasti CMD. Leta 1899 se je poročil s hčerko akademičnega slikarja in profesorja ljubljanske realke Marijo Glo-bočnikovo. Njegova edina hčerka Vlasta je poročena z inž. Herbertom Schopplom. Zelo se je zanimal pokojni tudi za srbsko literaturo in naši književniki ao se radi zbirali pri njem. Bodi mu lahko zemlja! — Iz mofke bolnice. V prvi vrsti bi bilo omeniti živ okostnjak v izolirnem oddelku. Je to komaj osemletni Drago Habu-nek, ki so ga pred časom pripeljali v bolnico tam iz Bele krajine. Doma je revše nekje na HrvaŠkem. Sirota brez očeta. Tega je izgubil Ae v prvih letih bornega svojega življenja- Tedaj se mu je sonček še kdaj nasmejal, kasneje je bilo vedno slabše. Ovdovela mati je Sla služit nekam v Slavonijo, fantka pa so dali v vas Grič v črnomeljskem srezu. Tam naj bi služil in hodil v šolo, kamor ga noge dotlej še niso zanesle. In ga tudi iz Griča niso v šolo, pač pa v bolnico, že doma je otroče ležalo menda cel mesec, ko pa le ai bilo bolje, so ga poslali Usmiljenim bratom. In pri njih lezi zdaj. Težko grižo je skoro prebolel, od dolgega ležanja ima rane na nogi in shujšalo je dete tako strašno, da je res Hv okostnjak. Sama gola kost in kesa. V živahnih očkih pa ie ni ugasnilo življenje in dobri bratje upajo, da ga spravijo Ae pokonci. — Med ročnimi deli se je po nesreči sumi v levo oko devetletni so. larček Tonček Gorišek iz St. Jerneja na Dolenjskem Oko je prav težko poškodova- no in v veliki nevarnosti. — V Tanči gori pri Dragovanji vasi v Beli Krajini je kopal pesek 23-letni delavec Lojze Mušič. Globoko v nepodprtem rovu ga je podsulo in mu zlomilo hrbtenico. — V prepiru je posestnika Franko ta Jožefa iz Hrastja pod Gorjanci nekdo tako silno zgrabil za oba uhlja, da mu jih je skoro odtrgal. — Debatni večer bo nocoj ob 20. v Sokolskem domu. Učitelj meščanske šole g. Karel štrbenk bo razvijal mislijo problemu današnje dijaške mladine. — Osebna ve*t. Dr. Viktor Tiller, profesor na tukajšnji gimnaziji, je po prestanem bolezenskem dopustu spet nastopil službo. Profesorski zbor na gimnaziji pa še vedno ni popolen. Za nego las samo specialna Sredstva! Svoje žive in nežne lase mučite, če uporabljate v njihovo nego Čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetični dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčijo lasem lepoto, predvsem pa zdravje. Samo ne kakih eksperimentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vaših las, za to preveč škoda I Lepe in zdrave lase vam zajamči redna nega s »Crno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«, ki ohrani vaše lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj, »črna glava« s stalno prilogo sredstva ^Haarglanz« je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkušenj. 8 im vase t Letošnja zima bo huda Tako pravijo vremenoslovci, ki jim pa ne smemo brez« pogojno verjeti ZaćeteK OKtobra nam je prinesel prve znake jeseni in bližajoče se zime. September je bil še lep, bi>lo ie celo več dni bolj vroče, kakor v junija, oktober je pa pokazal že prve dni cmerikavo lice, dobili smo pusto jesensko vreme, najprej je temperatura občutno padla, potem je pa začelo še deževati in zdaj ni nobenega upanja, da bi dobili kmalu lepo jesensko vreme, ki bi Mo dobrodošlo zlasti našim vinogradnikom. Krasno poletje, najtoplejše v zadnjih 11 letih, je zdaj že daleč za nami. Najhujšo vročino smo imeli v avgustu. Tarnali smo, da je neznosno vroče in da ni več mogoče dihati, nismo pa pomislili, da bosta minila komaj dva meseca, pa bomo že hrepeneli po prijetnem prasketajočem ognju v peči. V juliju in avgustu je bilo le malo dni, da bi ne kazal toplomer 25 stopinj C. Imeli smo zares lepo, vroče poletje, ki pa rw bilo preveč suho, le proti jeseni je nekaj dni pritiskala suša. če se spomnimo nazaj, moramo priznati, da je bik> poletje leta 1911 in 1921 ne samo vroče, temveč tudi mnogo bolj suho, kakor letos. Ker se že oziramo nazaj, se moramo spomniti še leta 1757, ki je bilo od prvih začetkov eksaktnih meteoroloških beleženj najbolj vroče sploh. Pa tudi vsa druga le- Požrtvovalna žena Iz mesta Katha v severni Birmi prihaja vest o strahotni žrtvi žene, ki je hotela rešiti svojega moža. Mož Kitajec je bil že dolga leta bolan m nobeno zdravilo mu ni pomagalo. Kar se je njegova žena spomnila na star kitajski recept, ki priporoča kot najzanesljivejše zdravilo človeško meso in sicer samo meso bolnikovega najfoliž-iega sorodnika. Ne da bi možu povedala, kaj namerava, si je izrezala iz lastnega telesa kos mesa in imela je baš še toliko moči. da je možu meso spekla. Bolnik je pa opazi! slabost svoje žene in začel klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so odnesli močno krvavečo ženo v bolnico. Postava je pa postava in se ne ozka niti na tako požrtvovalnost in ljubezen, kakor jo ie dokazala ta žena. Siroto so obtožili poskušenega samomora. Zagovarjala se je, da ni imela namena umreti, temveč je hotela samo pomagati svojemu neozdravljivo bolnemu možu. 16 let ni mogel spati V Budimpešti je umrl te dni Corne-lius Szekeiv, ki celih 16 let ni spal. Moral je jemati močna narkotična sredstva, da si je od časa do časa v težkem pol-sn/u nekoliko odpočil. Szekely je bii kot avstrijski vojak v začeiiku vojne težko ranjen v glavo in posledica je bila, da ni mogel več spati. Specijalisti z,a ž'vč-ne bolezni so se zanimali za ta pr:mer in si na vse načine prizadevali izlečitj nesrečnega moža, toda ves njihov trud ie bil zaman. Le zelo močne doze uspavalnih sredstev so nesrečnežu nekoliko lajšale težko življenje, toda to Je b!1a narkoza, ne pa sipanje. 0 podobnem primeru govori madžarsko uradno poročilo. Državni uradnik Pavel Kern ie bil tudi v začet.cu vo?-ne ranjen v glavo in že od leta 1915. ne more spati. Zelo redko tudi zadrem-je, Ver dobro ve. da zaspati i>tak ne more. Cez dan dela v uradu, noči pa p.*eživi v kavarnah, kinematografih in nočnih lokalih. Ponoči ne dela. ker se boji. da bi možgani prevelikega napora ne prenesli. škandal z zamorskim filmom Moskva ima škandal in sicer zamorski. Človek se nehote vpraša, kaj imajo opraviti zamorci z Moskvo. Z Moskvo nič, pač pa s komunizmom. Boljševički prvaki so namreč sklenili zanesti svoje ideje tudi med ameriške zamorce in zanetiti med njimi plamen revolucije. Moskovski propagandni urad je šel takoj na dek). mftrjoni letakov in propagandnih brošur so šli med zamorce. Toda zažerjenega uspeha ni bik>. Ameriški zamorci mfrno plešejo svoje zamorske plese in ne kažejo nobenega veselja do revolucije. Ker je ostalo vse prizadevanje brezuspešno, so sklenili v Moskvi pomagati si drugače. Če zamorci ne čitajo. pa hodijo gotovo v kino, so si mislili bor&evfŠki prvaki. Tn državno kinopodjerje je dobilo naročilo, naj izdela zamorski propagandni firm. Podletije ie poslalo v Newyork svojega zastopnika, kS je najel v zamor- ta med sedemletno vojno 1. 1756—1763 so bila izredno vroča, tako da je zabeležil kronist takratnih časov, »da je bila silna vročina izsušila ljudi do kosti, a konjii sploh niso dobivali sveže trave, temveč so morali iesti samo suho travo in listje.« Dobe vročih in hladnih poletij so v zvezi s solnČnimi pegami. Eno ali dve leti prej. predno nastane doba najma.mjšega šte vitla salnčnih peg. pride vroče poletje. Tako je bilo letos in tako ie bilo v letih 1889, 1900. 1911 in 1921. Ob slovesu od poletja se človek nehote ozre tudi malo naprej in pomisli, kakšna bo zima. Vremenoslovci pravijo, da slede vročim poletjem navadno ostre zinie. Tako lahko po letošnjem vročem poletju računamo na hudo zimo, ko bomo imeli najmami mesec dni nepretrgoma —10 stopinj C. Tako je bilo rudi v zimskih mesecih 1. 1921-22 in 1911-12. Od začetka januarja do polovice februarja bomo imeli baje mnogo snega in strupen mraz, pa tudii sicer bo zima precej huda. Za točnost te prognoze seveda ne moremo jamčiti, ker vreme no s lovcem ni mogoče vedno verjeti. Glasovi o hudi zimi se pojavljajo skoro vsako leto, mraz je pa bolj prizanesljiv in nas ne nadleguje tako pogosto. skem okraju 24 mladih zamorcev in jih pripeljal v Moskvo. Zamorci so pa morali vožnjo sami plačati. Obljubljea jim je bil masten honorar. Stalin sam je odobril libreto filma, ki so ga začeli takoj izdelovati. Teden dni so ga izdelovali, naenkrat so pa nehali in dejal: zamorcem, da niso za film in da lahko gredo, kamor hočejo. Pozneje se je pa izkazalo, da vzrok ni tehničnega, temveč političnega značaja. Amerika je namreč protestirala in namignila v zunanjem komisarijatu, da s priznanjem sovjetske Rusije ne bo nič, če bodo boljševiki nadaljevali svojo propagando med zamorci. In Stalin se je ustrašil. Zamorci, ki so člani komunistične s*ran-ke, se sedaj jeze in prete, da bodo povedali 12 milijonom zamorcev v Ameriki, kako so nasedli. Iz Celja —c Poroka. Včeraj se je poročil v Pre-valjah okrajni sodnik g. Janko Karlovšek z gdč. T3orico Filipovsko iz ugledne rodbine v Prevaljah. Priči sta bila ženinov stric g. dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, in nevestin stric g. inž. Fric Lahovnik. — Mlademu paru iskreno čestitamo! —c Slrši odbor za pomožno akcijo za brezposelne in siromašne sloje v Celju in okolici bo imel danes ob 18. sejo v sejni dvorani na mestnem magistratu. —c Moški zbor celjske »Svobode« pod vodstvom pevovedje g. Cirila Preglja je priredil v nedeljo 9. t. m. zvečer v Roble-kovi dvorani v Žalcu koncert, ki je uspel v vsakem pogledu. Na sporedu so bile umetne skladbe ter jug-oslovenske in ruske narodne pesmi, številno občinstvo je sprejelo vsako pesem s prisrčnim aplavzom. Cisti dobiček koncerta je namenjen brezposelnim. Zbor bo pel tudi v sredo 12. t. m. zvečer pri otvoritvi prosvetnih večerov v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Koncert bo prenašala ljubljanska radio postaja. —c Okrožni cdbor v Celju razpisuje mesto okrožnega obrtnega tajnika, odnosno upravnega uradnika. Zahteva se poznanje obrtnega zakona, zakonov o zavarovanju in zaščiti delavcev, knjigovodstvo in dekaz, da je kandidat deloval v obrtniških organizacijah. Prednost imajo kandidati, ki so govorniki in predavatelji in zmožni koncepta. V ponudbi je treba navesti cur-riculum vitae. Ponudbe je nasloviti na Okrožni odbor v Celju, Gledališka ulica 2 (Obrtni dom). —c Za otvoritveno predstavo v mestnem gledališču, ki bo otvorilo sezono v sredo 12. t. m. ob 20. s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča, si takoj preskrbite vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Pričakovati je, da bo občinstvo pokazalo svojo resnično kulturo s številnim obiskom otvoritvene predstave. Dobra kava. — No, prijatelj, kako si pa kaj zadovoljen pri svoji gospodinji s kavo? — Že gre. Mleko dam mački, sladkor psu, kar pa ostane, imam za britje. Moderna dama. > Pustim vas v gledališče izjemoma, čeprav se je predstava že začela. Prosim vas samo, da vstopite čim tise.« »Zakaj pa? Kaj v gledališču že vsi spe?« ■# >SLOVENSKI NAROD«, đm TL oktobra 18SS «te». 231 73 (Protcietstvc Roman rn cinično je povedal d'AIboizni, s kakšno zvijačo je hotel priti do za željene nagrade. Robertu so se srdito zaiskrJe rQ pri rrrisii, da si drzne ta lopov dvomuti o njegovi značajnosti. MaJo je mamkaio, da mu ni te predrznosti kar takoj poplačal. Vendar je pa imel to&ko moči, da se je ožnviadad misleč na Carmen, na Ramo«, rra vsa draga bitja, ki je imel njih srečo v rokah ta nestvor. — Zdaj. gospod polkovnik, ko sem se prepričali o vaši dobri vao3->i, vas pa prosim, da me počastite s svojim vi-so&sm posetom na domu; v pflj trri bo najina zadeva urejena. — Poiddte, sledim vacm, — (je odgovoril Rooent. Peš sta prispela do Passy. Slimak je stopal previdno spredaj. Panoufle pa dobrih sto korakov za nfrma. Kar so srečali izrvoSSka. —DovoJtte, gospod pottcovinik. da sedem k vam v kočijo, moj tovariš pa sede k izrvoščku. Robertu ni preostajaJo drugega nego molčati tudi na to nesramnost, — Rne de !a Oaciere, na vogal butvarsja. potem pa zavijete, kamor bo treba. Dobite bogato napitnino. Cez tri četrt ure so bili že tam. —Gospod polkovnik, ne morem vas sprejeti doma, ker moj dom m opremljen za tako dmenitnega gospoda, zato vas pa prosim, da izvolite počakati kar v kočiji, samo pet minut. Skočim domov ki vam prinesem sedemintrideset pristnih pisem. — Dobro, počakam tu. SlLmak in Panoufle sta hitela v svojo hišo na koncu slepe ulice. V sta>-novanju ni bik> mnogo pohištva. Selitev je bi-la že končana. Zefyrina je bila 'kupita z izkupičkom za voz nekaj jestvin m pijače, da bi vsaj skromno proslavili selitev in dobro kupčijo z d' AJboizom. Bila je pa nekam čudno zmedena in razburjena. — Je vse v redu? — je vprašala Sltoaka in Panoufla že na pragu. 2e gre, že, — ie odgovoril Slimak. — Kje je pa moj kovčeg? — Evo ga, — je dejala Zefvrma, — Dokler ne kupimo novega pohištva, sem ga porabila za nočno omarico. — Se vodno je zaklenjen... Kje ie pa kltfuč? — je vprašal Sfrmak. — Kfrjuč?... Ne vem... ti ga moraš imeti. — Nikar ga ne išči. Temu škricn tam zunaj se gotovo jezijo lasje na glavi od nestrpnosti... Razbij Ključavnico. Čakaj, s teirrie nožem. Slimak je brž vlomil ključavnico m kovčeg se je od(prfl. Segel je z roko vano m privlekd na dan vse paperje, kar »h je biio v njem. Kar je od groze kriknTL — Podrži mi svečo. Zefyrina mu je svetila, Slimak je pa jemal ves bled z drhtečo roko predmet za predmetom in jih razmetaval po sobi. Cflaudinet in Milček sta čepela v kotu iin gledala, kad počenjajo ntjuni tirani. Revčka sta se vsa tresla od groze. Njuna tatvina je bila odkrita. Kaj bo zdaj? Nekaj časa je vladala grobna tišina. — No torej, kaj... aH jih ne moreš najti? — je vprašal Panoufle. — Ukradli so mi jih! — je zajedjal SBbmJc z *Ma1i o£fasf< Vsaka beseda 5© par. Plača mm lahko tudi ta odgovor znamko I — Na vprašanja brc* ■i nd&tmrrlatno - Najmanj* otfta* Wm GOSTILNO oddam na račun. Kuhinja, mesarija (ledenica), režijska, posestva do 20 oralov, z živino. Kavcija potrebna. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. — Več pove Ivan Kreft, Sv. Jurij ob ščavnici. 3760 PRODAM JEDILNI KOSTANJ na debelo in drobno prodaja — Ignac Jan, Maribor, Glavni trg št. 23. 3780 LIMUZINA REVNOLD krasen šestsedežen voz, 40 HP, vožen 45.000 km, naprodaj za fiksno ceno 17.000 Din (tretjina v gotovini, ostalo v hranilni tnjižici). — Joža Valant, Lesce. *rl» ... * 3761 AREEL 500 v dobrem stanju, z razsvetljavo za 5000 Din proda Filip Dolenc, trgovec, Lučne, p. Gornja vas. 3778 STAN0VAl3\ SOBO ODDAM Gradišče 14, dvorišče. 3783 SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK mlad, dober bubi štucer in on-duler, išče službo. Ponudbe na naslov: Avgust Nanut, Domžale št. 1. 3777 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA zmožna dela športnih šivanih gojzeric, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejmem takoj: Mih^i Stular, Ljubno-Podnart- 3776 ODCrOJTTELJICO z znanjem nemščine, francoščine in angleščine sprejmem. Takojšen nastop. — Ponudbe s sliko in navedbo plačilnih zahtev na poštni predal 53, Brod na Savi. 3781 KNJIGOVODKINJO mlado, prvovrstno moč (steno-tipistinjo), ki brezhibno piše na stroj v hrvatskem in nemškem jeziku, iščemo za špirituozno stroko v hrvatskem pristaniškem mestu. Reflektiramo samo na resno, vestno in pridno moč. Lastnoročno pisane ponudbe z opisom dosedanjih službovanj z navedbo zahtevka na upravo »Slov. Naroda« pod »Sposobna moč 3764«. PAZNO THE NOVELTT OOMPANY (Imperlin, Lucin, Dorodont). Informacije dobijo zastopniki pri Ivanu H. Heideggerju, Dobrava-Vintgar. 3779 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE K, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T Ribarsko društvo iz NJTVICE prodaja od danes naprej na trgu vsak dan sveže SARDELI-CE. 3772 BRZOPOPRAVLJALXICA~ popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91VT Fotoamaterjem Izdela v 3 URAH vse. Foto Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 51 97/T IVAN MAGDIČ krojač Ljubljana, Gledališka ul. št. 7, cijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon °070. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem, ki ste ga poznali, žalostno vest, da nam je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, naš ljubi, dobri o-papa, brat, stric in svak, gosn I M I vpokojeni ravnatelj „Narodne tiskarne" K zadnjemu počitku ga spremimo iz hiše žalosti, Knafljeva ulica 4* ▼ sredo ob pol 3* uri na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 11. oktobra 1952« Žalujoči ostali NARODNA TISKARNA, D. D. v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je dne 10. oktobra ob pol 19« umrl po kratki bolezni gospod ravnatelj v p. Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo, dne 12. t, m. ob pol 3. uri iz hiše žalosti, Knafljeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. . ' Zvestemu in poštenemu sodelavcu blag spomin. Ljubljana, dne 11. oktobra 1431. i .'i w Bvtfuje: Josip Zngaaftte. Za »Narodno pra« ta mam VSi V LJUbtjBflL 06