POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 22, 31. MAJ 2002, CENA 259,00 SIT TEDNIK OSREDNJA KNJIŽNI C Promet preko Pavličevega sedla je lani presenetljivo presegel 40.000 turistov N00032 fl]-jl> 1 [( IPl iTemìTI S' IT e 1 \ —1 m- - j ! m m 3» - 1 L f- IA It ; . 'fm * I - ISSN 0351-8140 770351 814014 ANDREJ PRESEČNIK Trditve, da je klavni objekt mogoče narediti tudi doma, so nerealne A Zadruga mozirje ZADRUŽNE TRGOVINE -VEDNO Z VAMI Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. D> V GRADBENIH POSLOVALNICAH VELIKA IZBIRA VSEH VRST STREŠNE KRITINE, ZIDAKOV, MREŽ, BARV ZA ZUNANJO IN NOTRANJO ZAŠČITO LESA IN BETONA, VODOVODNEGA MATERIALA, OKEN GLIN ŽAGARSTVO - PO TOVARIŠKIH CENAH, STREŠNA OKNA VELUX SLOVENIJA... ^ NA ZALOGI MINERALNA GNOJILA UREA 46%, KAN 27%, NPK 15 x 15 x 15 VREČENA KORUZA IN JEČMEN 50/1 ^ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI ^ GOTOVINSKI IN KOLIČINSKI POPUSTI ^ KREDITI BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM V MESECU JUNIJU TUDI RAZLAGANJE! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V: IKIP<3Tel.: 837-07-20, 837-07-71 SatLaaSQQKiatyiifJBK]® Tel. in faks: 584-12-41 SäLaaKJQim Tel. in faks: 584-40-24 HauMžatm Tei.: 584-13-72 ©©ßKläl Tel.: 5843-016, 839-44-20 V varstveno delovnem centru Mozirje praznujeta osebni praznik MIHA in TONI. Sodelavci jima voščimo veliko zdravja in dobrega počutja med nami. Enake želje pa veljajo tudi za MATEJO, SIMONA, FRANCIJA IN CVETKO. dmŠBf Ww Sodelavci iz VDC Dragi oči, Šemenc Branko! Zdaj, ko srečal te je abraham, bi radi ti dejali, da vedno smo te spoštovali in se po tebi zgledovali! Da bi še dolgo zdrav ostal in svoje drage razveseljeval! * To ti želijo: Mama Marija, žena Rija, hčerki Ana in Monika z Matejem * ter vnukinja Hana! POSEBNA AKCIJA HOTEL OLYMPIA*** VODICE Rezervirajte svoje počitnice v Črni Gori in dopustovali boste po NORO nizkih cenah: Termin do 15.6.2002 7 X polpenzion kJ ¥ M.W * TEL. 03/83-90-810 info@agencija-svit.cbm VILA "OREGON", že od 29.750 SIT dalje HOTEL "PLAVI HORIZONT", TIVAT že od 31.500 SIT dalje HOTEL "PALMA", TIVAT že od 33.600 SIT dalje Nazarjah 35.000 SIT cena na osebo v dvoposteljni sobi s pogledom na park, klima, mini bar, sat tv, turistična taksa vključena v ceno OS ÜBÜÜ ■mmwmmm V naši državi se res nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Zadnji dokaz temu so parkirišča za avtoprevoznike, ki so bila še dobro leto nazaj eden ključnih problemov (tudi zgo-rnjesavinjskega) obrtništva danes pa vse kaže na to, da si bodo lahko avtoprevozniki prihodnji mesec krepko oddahnili. Takrat bo namreč predvidoma objavljen nov pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila. Po informacijah iz ministrstva za promet novi pravilnik ne našteva več vseh tehničnih, gradbenih in okoljevarstvenih pogojev za parkirna mesta, saj vse to že določajo predpisi o gradnji objektov in varstvu okolja. Pogoj za izdajo licence za prevoznika bo po novem pravilniku predložitev dokazila, da fizična ali pravna oseba razpolaga z ustreznimi parkirnimi mesti. Prevoznik, ki ima eno vozilo, bo moral imeti najmanj eno parkirno mesto. Če ima več kot eno vozilo, bo moral imeti toliko parkirnih mest, kolikor znaša število vozil, pomnoženo s koeficientom 0,4. Glede na dejstvo, daje v Sloveniji evidentiranih okrog 20 tisoč tovornjakov, bodo prevozniki potrebovali okrog osem tisoč parkirnih mest, do katerih pa bodo lahko prišli na lažji način kot dos- lej. Torej se oblasti jeseni, ko bo razsajala predvolilna mrzlica, ni treba bati kakšnih neprijetnih cestnih zapor, kakršnim smo v preteklosti že bili priča. V Zgornji Savinjski dolini je bil najbolj živahen dan prejšnjega tedna sobota, ko so v nazorski tovarni Hišni aparati pripravili dan odprtih vrat. Toda koje že vse kazalo, da seje vrvež po dolini umiril, seje v Okonini zgodila nevsakdanja nesreča: pilot športnega letala je med (pre)nizkim letom pretrgal elektrovod in nato zasilno pristal na radmirskem polju. Vse seje na srečo končalo le z materialno škodo, še enkrat več pa seje potrdil moralni nauk, da se »afnanje« slej ko prej maščuje. Kakšnih podobnih spodrsljajev si verjetno ne bo privoščil Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji, ki se z ultra lahkim letalom odpravlja na pot okoli sveta. Iz Slovenije bi moral poleteti že v nedeljo dopoldne, pa so polet zaradi slabega vremena prestavili na ponedeljek, a jo je vreme spet zagodlo. S slovenjgraškega letališča bo odletel proti Rusiji, čez Sibirijo do 11.000 kilometrov oddaljene Kamčatke, naprej prek Beringovega preliva na Aljasko, v Kanado, na Baffi-nove otoke, Grenlandijo, Islandijo, Ferske otoke in v Veliko Britanijo, zatem pa nazaj v Slovenijo. Srečno, Matevž! Letalo pretrgalo vodnike daljnovoda....27 Na naslovnici; Koncert v mozirski župnijski cerkvi IZ VSEBINE: (22) Neživljenski predpisi spodbujajo klanje na črno: Količinska omejitev pomeni za mnoge propad.........................4 Brdčka graščina še stoji: Bo objekt še kraljeval nad Mozirjem?.4 Poslovanje gospodarskih družb v SAŠA regiji: Katastrofalna izguba v letu 2001.....5 Hišni aparati Nazarje: Dan odprtih vrat presegel vsa pričakovanja............6 Med najbolj problematičnimi je cesta Gornji Grad - Nazarje........7 Najvišje ležeča kmetija v nazorski občini: Elektrika iz Letuša, telefon z Vranskega, asfalt iz Nazarij.................10 Tema meseca: Avto - naš družinski član.........16 NK Era Šmartno: Zaključek prve sezone v prvi ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 22,31. maj 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 ' Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za J KOLIČINSKA OMEJITEV PRI KLANJU V OBRTNIH OBRATIH POMENI Z» MNOGE PROPAD Neživljenjski predpisi spodbujajo klanje na črno Od leta 1984 je bil zakol živine pod domačim kozolcem strogo prepovedan, vendar prepoved ni nikogar preveč vznemirjala, ker predpisov niso spoštovali ne kmetje ne za to pristojne nadzorne ustanove, S pojavom najrazličnejših bolezni, ki ogrožajo tudi ljudi, so potrebne korenite spremembe tudi na tem področju. Domače klanje se bo moralo preseliti v klavniške obrate, ki jih v nekaterih predelih Slovenije primanjkuje, še več težav pa se pričakuje po 25. novembru, ko bodo klavnice razdeljene na industrijske obrate brez omejitve količine klanja ter obrtniške obrate, ki bodo smeli letno zaklati le 1000 glav goveje živine. Zoran Kovač, direktor Veterinarske uprave: "Potrebno je imeti le prostorza klanje, vsaj eno zamrzovalno skrinjo za eno govedo, posodje za drobovino in garderobno omaro za obleko." Na okrogli mizi v Šentjanžu pri Dravogradu so na dobro obiskani okrogli mizi kmetje očitali kmetijskemu ministru Francu Butu in Zoranu Kovaču, direktorju Veterinarske uprave, neživljenjske predpise. Zaradi njih so nekateri primorani peljati bolno kravo v zakol tudi sto kilometrov daleč, nič boljši pogoji niso za klanje doma. Kmetje preprosto ne razumejo, zakaj ne smejo za lastne potrebe klati sami doma, prepričani so namreč, da nihče ni toliko neumen, da bi meso bolne živali postavil na lastno mizo. Rejci so tudi prepričani, daje klanje doma veliko bolj humano kot natovarjanje in prevažanje živine v klavnice. Tako But kot Kovač sta prisotnim poskušala dopovedati, da klanje doma ni prepovedano in da tudi pogoji niso prezahtevni. Po Kovačevih besedah sodeč, ni potrebno drugega, kot imeti prostor za klanje, vsaj eno zamrzovalno skrinjo za eno govedo, posodje za drobovino in garderobno omaro za obleko. Za direktorja Veterinarske uprave je zakol goveda manjši problem kot peka kruha in sploh naj bi se z novim pravilnikom o veterinarsko-sanitarnih pogojih, ki še vedno čaka prilagoditvi zakonu, sprejetem preteklo leto, obljube pri sprostitvi omejilve števila zaklanih govedi v obrtnih delavnicah in potrebe območja spremenile v realnost. Predsednik Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenj Gradec Andrej Presečnik pravi, da mora država podati jasna stališča oziroma navodila o minimalnih pogojih obratovanja glede ureditve objektov in opreme za posamezne obrate, da ne bo prihajalo do različnih tolmačenj na terenu in med različnimi pristojnimi organi v postopku pridobivanja dovoljenja. Rok za uskladitev pravilnika se izteka z današnjim dnem, Presečnik pa je prepričan, da obrtni obrati ne bi smeli biti omejeni s količino in da so trditve, da je klavni objekt mogoče narediti tudi doma, nerealne. "Takšen objekt potrebuje dovoljenja tudi drugih inšpekcij, ne samo veterinarske, imeti mora hladilnico, kjer meso zaklane živali počaka 48 ur na analize hitrega testa na BSE. Poleg tega mora biti objekt dostopen za odvoz klavničnih odpadkov..." našteva ovire za registracijo kmetijskega klavničnega obrata Andrej Presečnik. Minister But je prisotnim pojasnil, da država klavnic nima namena graditi, vendarje ob znanem Andrej Presečnik, flHk predsednik slovenj- JP graške območne eno- Wray > Mii'"H'IlW'li IIIWHlll'ff^iflgBg^^^^^^aaaHBWBIigBgBBasaBMBS NAJVIŠJE LEŽEČA KMETIJA V NAZARSKI OBČINI Elektrika iz Letuša, telefon z Vranskega, asfalt iz Nazarij Čreta nad Nazarjami v svojih nedrih skriva le še štiri domačije, ki so se nekako uprle zobu časa, medtem ko se njihovi gospodarji trudijo iz borne hribovite zemlje iztržiti največ, kar se da. Ena takih je tudi Jegovnikova domačija na Čreti, ki se že dve stoletji upira času in želi dokazati, da se z ljubeznijo do rodne grude premostijo številne ovire, ki jih prinaša čas in oblast. Kmetija leži na tromeji občin Vransko, Braslovče in Nazarje. Na najvišje ležeči kmetiji v nazorski občini že več kot tri desetletja gospodarita Anton in Frančiška Strožič. Ob našem obisku sta praznovala pet-intridesetletnico skupnega življenja. Pri Jegovnikovih seje rodilo šest deklet in fant, kije postal gospodar, takoj ko se je zaročil z brhko Frančiško. Čepravje bil takrat komaj štiriletni fantič se Anton Strožič živo spominja druge svetovne vojne. »Pri nasje bil štab. Domači smo se stiskali v kamri, medtem ko so partizani zasedli celo hišo in hlev. Vsakdan so klali živino in meso raznašali po ostalih postojankah. V spominu so mi ostale številne hajke, ki so nas prisilile, da smose skrili v bližnji bunker. Tako je bilo tudi na Miklavžev večer leta 1944. Borci Bračičeve brigade so imeli pri nas doma štab, z Vranskega pa so na Čreto prihrumeli Nemci. Domači smo bežali in se skrili v Črnem grabnu v bunkerju, kjer smo ostali celih štirinajst dni.« Osnovno šoioje Anton obiskoval na Gorici, kije bila dve uri hoda oddaljena od doma. Že kot kratkohlačnik je pomagal pri vseh kmečkih delih in spoznal dobre in slabe lastnosti kmetovanja. Povojni so večkrat trpeli pomanjkanje ter bili deležni tudi nacionalizacije, ki tudi Jegovnikovim ni prizanesla. Tedanja oblast je celo želela, da se hribovski kmelje odselijo v dolino. »Le očetova hribovska trma in ljubezen do rodne grude je bila vzrok, da nas nismo preselili,« se smeje Anton. Živo se spominja tudi časa, koje kot mali otročaj s stricem hodil v cerkev na Rečico: »Tisto nedeljo, ko sva s stricem prišla v dolino, sem sklenil, da bom šel tudi k obhajilu. A seje obrnilo drugače. Stric mije namreč pri Peki, kjer je bila tedaj pekarna, kupil žemljo, ki sem je bil iz srca vesel, saj se to ni dogajalo pogosto. Tedaj je žemljica otrokom veliko pomenila. Z užitkom sem jo pojedel, a potem žal nisem mogel k obhajilu.« Dolgo so Čretljani bili odrezani od doline. Tako tudi obveščenost ni bila najboljša. »Enkrat na mesec si šel po nakupih in v košu prinesel življenjske potrebščine ali pa v cerkev, kjer si srečal dolince in pobral informacije,« se spominja preteklih časov Anton ter nadaljuje: »Čreta seje počasi razvijala. Elektriko smo dobili iz Letuša leta 1964, telefon z Vranskega skoraj tri desetletja pozneje, asfalt pa, upam da bo, počasi iz Nazarij kilometer po kilometer. Včasih je bilo življenje in delo tod okrog težko, vendar pa ni bilo živčne napetosti, ki jo lahko čutimo danes na vsakem koraku.« Frančiški in Antonu seje rodilo šest otrok, štiri hčerke so si delo poiskale v dolini in se omožile, medtem ko sta dva sinova v pomoč očetu pri obdelavi zemlje, ki jo danes obdelujejo strojno, ter živinoreji. Pri tem pa je Anton skromen: «Samo, daje za sproti, kolikor pačzmorečlovek narediti, nesplača se preveč garati,« razmišlja Strožič in nadaljuje: »Po drugi svetovni voj-nije Čreta štela 46 duš, danes pa jih je tu le nekaj manj kot dvajset. Kmetije bodo kmalu opustele. Z ženo sva na domačiji vztrajala, ker sva kot mlada imela perspektivo. Veliko sva prispevala k napredku kmetije,jo obnovila in posodobila. Danes pa država za mlade hribovske kmete ne skrbi. Ti nimajo perspektive, lahko le životarijo. Kar pa se tiče vstopa v EU, sem zelo črnogled. Evropsko unijo ne skrbi, kako bomo dihali in ustvarjali. Oni postavljajo pogoje, ki pa za nas pogosto niso uresničljivi. Tudi naša zakonodaja je zelo neživljenjska. Ne smemo klati doma, temveč v klavnicah, ki pa so od naših domov zelo oddaljene. Poleg tega pa ti nihče ne jamči, da boš svojo žival dobil nazaj.« Jegovnikovi s sosedi živijo v slogi. Ob večjih delih v konicah so jim vedno v pomoč, saj so kljub strojni obdelavi kmetije delovne roke še vedno marsikje nepogrešljive. Čretljani so zelo gostoljubni ljudje, karvelja tudi za Frančiško in Antona Strožič. Mimo njune domačije pelje Evropska pešpot, tako da je na kmetiji včasih zelo živahno, saj se pri njih radi ustavijo in poklepetajo. Vsako leto se pri njih okrepčajo tudi pohodniki, ki se udeležujejo že tradicionalnega prvomajskega pohoda in maše pri cerkvi svete Matere božje na Čreti. Kljub temu, da se pri njih večkrat ustavijo različni obiskovalci, nista nikoli razmišljala o turizmu na kmetiji. »O tem naj si belijo glavo mladi - tisti, ki bo prevzel kmetijo. Saj bi jo dal že sedaj iz rok, a še vedno ni »ta mlade« k hiši. Takoj, kojo pripelje, predajam vajeti iz rok. Čas bi bil, da tudi midva izpreževa.« Marija Šukalo VELENJE »Guinnesova četvorka« v Velenju Prejšnji petek so po vseh večjih krajih Slovenije srednješolci organizirali največjo plesno prireditev na svetu, maturantsko četvorko. Z njo so se potegovali za nov »Guinnesov« rekord, ki so ga po zagotovilih organizatorjev z več kot osemtisoč plešočimi dijaki tudi dosegli. Točno ob 12. uri so na znane zvoke in besedilo Gaudeamus igitur zaplesali tudi v Celju in Velenju, kjer je sodelovalo veliko število dijakov srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij (tudi iz občin Zgornje Savinjske doline). Ob tem je bilo pri- jetno videti druženje mladih obrazov, ples za razvedrilo in za šalo, predvsem pa je bila to še ena preizkušnja znanja v plesu četvorke in nekakšen zaključek šolskega leta v vsej Sloveniji. Na Titovem trgu v Velenju je zaplesalo čelvorko približno 160 parov in ustvarilo prelepe prizore koreografije in urejenega plesišča. Ob maturah, ki se pričenjajo prav v teh dneh, zaželimo vsem mladim veliko sreče in znanja, ki ju polrebujejo na poti do novih izzivov in poklicev. Jože Milklavc Na Titovem trgu v Velenju je četvorko zaplesalo 160 parov (foto: Jože Miklavc) Anton Storžič (foto: Marija Šukalo) VELENJE Srečanje turističnih društev Slovenije v Velenju Osemnajstega maja se je v Velenje zgrnilo več tisoč turističnih delavcev in predstavnikov domala vseh turističnih organizacij ter društev iz Slovenije. V organizaciji Turistične zveze Slovenije, Turistične zveze Velenje in Turističnega društva Velenje je potekalo srečanje delavcev s področja turizma, tako profesionalnih kot društvenih organizacij. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki turističnih društev iz Zgornje Savinjske doline in v skupnem malem paviljonu prikazali dejavnost ter ponudili različne turistične informacije in edicije za promocijo zgornjesavinjskega turizma. MESTO Velenju DOBRODOŠLI SPODNJI »AVINJ&fl MOZifiif MOZIRJ VINJSKI V Rdeči dvorani v Velenju, kjer je potekalo osrednje zborovanje s kulturnim programom, so navzočim spregovorili župan Mestne občine Ve- pomen delovanja društev ter vseh turističnih delavcev kot izjemno pomembno gospodarsko dejavnost, pohvalil prizadevanja na tem področju ter Na srečanju turističnih društev na Titovem trgu v Velenju so se predstavili tudi Zgornjesavinjčani (foto: Alja Miklavc) ienje Srečko Meh, predsednik Turistične zveze vidne dosežke pri organiziranosti turistično in-Slovenije dr. Marjan Rožič ter predsednik formativnih centrov v celovit slovenski ter svetov-državnega zbora Borut Pahor. Rožič je izpostavil ni sistem. Borut Pahorje med drugim, predvsem v zahvalnih besedah turističnim delavcem dejal, da je Slovenija dežela prijaznih ljudi v veliki meri prav zaradi prijaznosti in srčnosti ljudi, ki delajo vturističnih društvih ter drugih turističnih organizacijah. Gostje radi ponesejo te vtise s seboj in s tem privabljajo nove goste iz tujine, kar je naj večja naložba v prihodnost in razvoj slovenskega turističnega gospodarstva. Turizem je danes največja svetovna gospodarska dejavnost, v Sloveniji pa to šele postaja. Turizmu se posveča, in se bo morala še bolj, tudi naša država, ki vlaga vse več denarja v razvoj in promocijo Slovenije za privabljanje gostovter ustvarjanje realne podobe o lepi, čisti in gostoljubni deželi. Brez veliko prostovoljnega dela naših turističnih zanesenjakov, pa tudi državi ne bi uspelo to, kar uspeva s skupnimi interesi in močmi. Ko bo zakon o pospeševanju turizma končno pripravljen, bodo dani tudi novi temelji za sodobnejši razvoj in stabilnejše načrtovanje turističnih kapacitet, prireditev, delovanja društev idr. Velenjčani so gostom poleg gostoljubnosti pokazali Muzej premogovništva, Kavčnikovo domačijo nad Zavodnjami, cerkvico sv. Andreja v Šaleku ter muzej na velenjskem gradu. Jože Miklavc NA POBUDO ZASEBNIKA SO IZDALI TURISTIČNO KARTO SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Obe Savinjski in Šaleška dolina zaokrožajo turistično ponudbo Spodnja Savinjska dolina je ob vse prej kot skromni kulturni zgodovini in pestri turistični ponudbi končno dobila primerno turistično karto, ki jo je pred dnevi predstavil zasebni gostinec Janko Pirnat iz Letuša. Kljub razdruževanju Spodnje Savinjske doline na občine se je območje spet združilo v skupnem projektu, veliko zanimanje za karto pa potrjuje dejstvo, da je bila v tem koncu tovrstna informacija že dolgo potrebna, saj je ob 60.000 izvodih velik del naklade že pošel. Pirnat ugotavlja, da bi morali na območju turističnega koridorja Šentrupert-Pavličevo sedlo, kjer vsako leto potuje preko 170.000 ljudi, od turizma iztržiti mnogo več. Po njegovem je Spodnja Savinjska dolina z Zgornjo in Šaleško ter Celjem zaokroženo turistično območje, zato je distribucija organizirana na celotnem območju. Pri izdaji karte so sodelovale vse občine, ki spadajo pod žalsko upravno enoto, in občina Šmartno ob Paki, projekt pa sta podprli tudi Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Razvojna Agencija Savinja iz Žalca. Gre za resnično zanimivo karto z vsemi potrebnimi podatki, ki zanimajo turiste, zgodovinar Branko Goropevšek pa je k aktualni turistični ponudbi prispeval tako imenovani časovni trak, kratek pregled zgodovine doline. "Zavedati se moramo, da je dolina relativno nazadovala, zato se je treba z enega zaslužka preusmeriti k drugemu. Zasebna pobuda mora vzeti vajeti v svoje roke in zagotoviti več obiska in dohodka," pojasnjuje Pirnat, zadovoljen, ker so zanimanje za karto takoj pokazali nekateri ponudniki turističnih storitev, med prvimi tudi znani gostinec Štorman in drugi... Prva turistična karta Spodnje Savinjske doline je očitno že dosegla svoj namen. Z brezplačno delitvijo v Mozirskem gaju, ob vikendih v Logarski dolini, dostavili jo bodo tudi v Jamo Pekel in Rimsko nekropolo ter razposlali vsem avtobusnim prevoznikom in turističnim agencijam, želijo celovito informirati čim večje število ljudi. Karta, kije morebiti nekoliko premajhnega formata in zato težko berljiva, bo že prihodnje leto doživela dopolnitev in takrat, obljublja gostinski in turistični delavec Janko Štorman, bodo tudi drobne pomanjkljivosti odpravljene. VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Nazariani so dokazali, da znajo energijo sproščati na zdrav način Narkomanija je pri nas, podobno kot v razvitem svetu, problem številka ena. Vsak dan se v tisku pojavljajo nova poročila o smrtnih žrtvah drog. Na tržišču se pojavljajo nove in močnejše droge, ki ne ogrožajo le zdravja otrok in mladostnikov, ampak imajo negativne posledice za celotno družbo. Za mlade je "trava" privlačen prepovedani sad, zanimiva izkušnja, junačenje pred vrstniki. kot dvesto osnovnošolcev in dijakov, ki so se pomerili v različnih športnih disciplinah. Svojo energijo so sproščali z odbojko, košarko, nogometom in rolanjem. 0 športu in boju proti drogi so svoje občutke izrazili tudi mladi umetniki, ki so izdelke predstavili na asfaltu pred gasilskim domom. Parkirišče je pod spretnimi prsti malih likovnikov dobilo lepši videz. Sporočilo pa je bilo jasno: S športom proti dro- Redkim je dano živeti v dveh stoletjih. Mednje sodi Antonija Golob, Toničeva teta iz Nazarij, ki je sredi maja svojim desetim križem dodola še eno pomlad -dopolnila je sto prvo leto. Ob visokem jubileju sta ji čestitke izrekla tudi nazorski župan Ivan Purnat in predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Ob rojstnem dnevu so jo obiskali sosedje in sorodniki ter pater Jože. ki jo je tudi obhajal. m % la 101 rojstni dan so Antonijo Golob poleg sorodnikov in sosedov obiskali tudi predstavniki Krajevne skupnosti in Občine Nazarje (foto: Ciri M. Sem) Antonija seje v Nazarje preselila pred sedemnajstimi leti. Živi skromno, njena volja do življenja ji lepša starost, ki jo preživlja pri sorodnikih v Nazarjah ter zmanjšuje revmatične tegobe, ki so se nabirale tekom vseh let trdega dela in odrekanj. S časom so prišle tudi bolezni, ki so botrovale obisku v bolnišnici. Že v zgodnjem otroštvu je Antonija izgubila starše. Skrb za številno družino je prevzela starejša sestra, ki seje kmalu poročila, Antonija pa je morala od doma. Pot jo je vodila na nekaj kmetij, kjer si je košček kruha in skromno plačilo služila kot dekla. Spomni se obeh svetovnih vojn. Po drugi svetovni vojni je spoznala vdovca, s katerim sta se po nekaj mesecih poročila. Usoda ji ni naklonila, da bi okusila, kaj je biti mati. Že po devetih letih skupnega življenja ju je ločila bolezen in smrt »Kot otrok sem pasla krave, hodila delat v gozd, pozneje pa sem kot dekla morala trdo poprijeti za vsa dela. V Nazarjah sem bila v pomoč pri varstvu najmlajših ter drobnih gospodinjskih opravilih. Sedaj ne morem več ničesar, bolj poležavam,« je povedala Antonija. Danes sta sivolasi ženici opešala sluh in vid, zato si čas krajša predvsem z opazovanjem narave skozi okno svoje sobe, večkrat pa se v pogovor zatopi s svojimi domačimi. Marija Sukalo Poleg košarke, odbojke in nogometa so se mladi v Nazarjah lotili tudi drznejših aktivnosti (foto: Ciril M. Sem) Da bi čim manj mladih potegnilo druženju na zdrav način - brez v brezno drog, v slovenski športni uniji že vrsto let po številnih slovenskih krajih v spomladanskem času pripravljajo akcijo Veter v laseh s športom proti drogi. Z akcijo želijo privabiti čim več mladih k sodelovanju v športnih igrah in druženju na zdrav način droge, brez omamljanja. Tako je »pihal veter skozi lase« malim in velikim športnikom ter vsem ljubiteljem športnih aktivnosti tudi v Nazarjah. Organizatorja, športno društvo in Občina Nazarje, sta na igrišče ob Dreti privabila več K učencem, ki so ustvarjali na asfaltu pred gasilskim domom, je pristopil tudi njihov ravnatelj (foto: Ciril M. Sem) 101 LETO ANTONIJE GOLOB Desetim križem dodala še eno pomlad O V RAZMISLEK VSEM MLADIM DEKLETOM Spolnost s partnerjem, ki ga ne poznamo Spolnost je vedno povezana z možnostjo zanositve, možnostjo ustvarjanja novega življenja. Ne glede na zaščito ali partnerjevo zagotovilo, da bo pazil, obstaja možnost, da partnerjema, ki se odločita za spolni odnos »spodleti« in spočne-ta novo bitje. To imejmo vedno v mislih. Nemalo je zgodb o fantih in dekletih, ki so se spoznali in ljubili na morju, se razšli, punca pa je kasneje ugotovila, da je noseča. Piše: Nada Mirnik Zamislimo si otroka, v kolikor mu uspe prebiti se do življenja kije označen kot »spodrsljaj«, »napaka«, ob katerem se mamica vedno spomni občutka zavrženosti in laži. Hudo je tudi, kadar se fant in punca napijeta, s tem potlačita svoje strahove in moralne zavore ter se brezglavo podata v intimnost. Z naslednjim dnem pride streznitev in občutek prezira do sebe ter obtožbe do partnerja. Začetni temelj za vsako trajno zvezo je medsebojno zaupanje. Zaupanje, v katerem se oba počasi spoznavata, se pogovarjata o svojih življenjskih ciljih, željah. V takšen odnos je vnesena lahkotnost in sproščenost. V kolikor partner nima razumevanja in drugega sili vspolnost,je bolje, da ga drugi pusti, odide in s tem ohrani svoje dostojanstvo. Pregovor pravi »kakor hitro moški prileti v posteljo, tako hitro tudi leti iz nje«. Odločitev za intimni odnos, ki ne temelji na resnični ljubezni in predanosti drug drugemu, pomeni veliko večjetveganjeza punco kot za fanta. Punca bo v primeru zanosilve nosila posledice in bo z njimi živela. Razmišljati o tem takrat, koje otrok že spočetje prepozno. Zaključki takšnih odnosov so žalostni in v sebi nosijo bolečino. Nikar si ne uničite svoje mladosti z brezglavim početjem. Nekateri možni izidi v primeru zanositve, katere osnova ni skupna želja obeh partnerjev po otroku so: t. S partnerjem se pogovorita, oba sta vesela in si ustvarita srečno družino. 2. Punca se odloči, da obdrži otroka. On se odloči, da ji bo stal ob strani, četudi je ne ljubi. Kako se vtej zvezi potem počutijo otroci? 3. Oba se pogovorita in se odločita za splav. Dekle bo to zaznamovalo za vse življenje. Brazgotino zavrženosti in zamer bo nosila celo življenje. Vedno bo na tihem obtoževala partnerja. Ko bo srečala otroke, ki so približno toliko stari kot bi bil njen otrok, jih bo v sebi primerjala in se spraševala, kakšen bi bil njen otrok, če ga bi obdržala. Spolnost je čudovita slvar med dvema, ki se ljubita in spoštujeta. Med dvema, ki se zelo dobro poznata in si delita svoja najgloblja čutenja terse odločita, da posvetita to življenje drug drugemu. V nasprotnem primeru lahko spolnost prinaša razočaranje in bolečino. Trenutki strasti in užitkov se lahko spreobrnejo v mesece in leta trpljenja. Le ozrimo se okoli sebe, videli bomo veliko zlomljenih zakonov, v katerih si partnerja nista vzela na začetku razmerja čas, da bi spoznala drug drugega. Otroci takšnih zvez se nemalokrat podajo v alkohol, drogo, ali druge odvisnosti, kajti v sebi nosijo občutek krivde, da ne bi smeli biti tu, da niso zaželeni. Strah jih je življenja. Prekinimo ta krog. Imejmo se radi in se spoštujemo. Soglasja k posegom v gozdni prostor Ena od pomembnih nalog Zavoda za gozdove je tudi izdajanje soglasij k posegom v gozd in gozdni prostor. Kateri so ti posegi, je opredeljeno v predpisih o urejanju prostora in v zakonu o gozdovih ter v ostalih podzakonskih aktih. Po predlogu zakona o urejanju prostora je poseg v prostor dejanje, s katerim se trajno ali začasno spreminja rabo prostora, njegov izgled in značilnosti. Večinoma so to gradnje raznih objektov (stavb, cest itd.). Piše: Vid Preložnik Posegi v gozd in gozdni prostor so poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, še: - krčitve gozdov (sprememba namembnosti zemljišča - običajno v kmetijska ali stavbna zemljišča), - izkoriščanje, ki povzroči spremembo gozda v pašnik, porasel zgozdnim drevjem ali voboro za rejo divjadi, - gradnja vlak za spravilo lesa, če to ni določeno v gozdnogojitvenem načrtu, - gradnja gozdnih vlak v gozdovih s 1. stopnjo pou-darjenosti ekoloških funkcij (razen klimatske funkcije) in 1. stopnjo poudarjenosli zaščitne funkcije. Za posege v gozd in gozdni prostor mora lastnik (investitor) dobiti dovoljenje v skladu s predpisi o urejanju prostora. Običajno je potrebno lokacijsko dovoljenje, nekateri posegi pa se lahko opravijo tudi s priglasitvijo del. Ustrezno dovoljenje izda upravna enota. K dovoljenju za poseg v prostor pa se mora pridobiti še soglasje Zavoda za gozdove. Soglasja k posegu v prostor ne moremo dati, če pričakujemo, da bodo vplivi posega razvrednotili ali poškodovali gozd. Pri presoji možnih posegovvgozd ingozdni prostorsi pomagamoludizintemimi merili, ki se naslanjajo predvsem na poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Pri tem torej upoštevamo zlasti javne vloge gozdov. V gozdovih s posebnim namenom (recimo zeleni pas ob mestu Velenje ali gozdni rezervati v najbolj ohranjenih gozdovih) ter v varovalnih gozdovih posegi v prostor niso dovoljeni. Te kategorije gozdov so že sedaj posebej varovane tudi v prostorskih planih. Tudi v gozdovih, ki imajo 1. stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke ali socialnefunkcije, lahko posege v prostor le izjemoma dovolimo, če presodimo, da so vplivi na gozdni ekosistem in nafunkcije gozdovzane-marijivi. Običajno damo tudi vteh gozdovih soglasje za infrastrukturne objekte, ki potekajo ob obstoječih presekih, prometnicah, ali manjše krčitve gozdov, ki so v javnem interesu. Posebej omejujemo krčitve gozdov v primestni in kmetijski krajini, kjer je gozdnatost nižja od 25%, po drugi strani pa pred posegi varujemo tudi velike gozdne komplekse v gozdni in gozdnati krajini, ki so še posebej pomembni za prostoživeče živali. V našem območju, ki obsega Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, se letno izkrči 10 do 20 ha gozdov, karje glede na površino gozda (skoraj 50000 ha) in oceno zaraščajočih kmetijskih površin (320ha) zanemarljiva površina. Največ gozdov se izkrči za kmeti-jslvo, precej manj paje izkrčenih površin za infrastrukturo, urbanizacijo in rudarslvo. Povečuje pa se število nedovoljenih posegov vgozd- niprostor.Običajnogreza manjše površinegozda,ki je ograjen za pašo.Te pašne površine so dostikrat na neprimernih rastiščih (plitva tla, strmina, erodibilna podlaga ali nevarnost plazenja), kjer lahko pričakujemo negativne vplive na gozdni ekosistem. Nekaj je tudi nenačrtnih gradenj počitniških hišicali ostalih objektov ter manjših izkrčenih površin za kmetijsko rabo. Med nedovoljene posege v prostor pa sodijo tudi divja odlagališča, ki jih je največ v gozdovih in ob vodah. Zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem in prostoživeče živali bomo nedovoljene posege v prostor evidentirali in o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. V pripravi je nova prostorska zakonodaja, ki bo določene postopke poenostavila. Da bi se izognili raznim nesporazumom, pričakujemo od lastnikov gozdov (investitorjev), da nas vključijo že v pripravi predloga za večji poseg v gozd. Tako lahko pravočasno damo svoje pogoje, ki naj bodo potem tudi ustrezno upoštevani pri pripravi projektne dokumentacije. Soglasje lahko damo le na podlagi izdelane dokumentacije, kjerjejasno razvidno, za kakšen poseg gre. Izjema so manj zahtevni posegi (krčitve gozdovza kmetijsko rabo), kjer se lokacijska dokumentacija običajno ne izdeluje in se o primernosti posega in pogojih odločimo na skupnem terenskem ogledu, ki ga razpiše upravna enota. SKliiHüraiWiJ ■■■■■■■■HBHHnHI yiWKIUeflSBHHHHHHHHBBB Piše: Aleksander Videčnik Kako so zdrauili domači zdravilci Tudi za težke bolezni so imeli nasvet. Tako lahko beremo: Za raka na prsih »Vzemi jabolka in izdolbi peške iz njih. Luknje napolni z mastjo in deni jabolka v ponev, da se v masti spečejo in spražijo. Kadar so že mehka, jih zmešaj in napravi iz njih namaz, s katerim obkladaj rakasto mesto.« Prua pomoč pri opeklinah "Opeklo mesto je treba takoj namazati z glicerinom in potem počasi in previdno obrisati, tako bolečine skoraj prenehajo. Dobro je tudi opeklino posuti z pšenično ali riževo moko, to lajša bolečine in pospešuje pojav mehurja. Dobri so tudi obkladki z apneno vodo ali lanenim oljem, tudi kislo zelje je priporočljivo polagati na opeklino." Za kalne oči "Stolci urednjaka in zmešaj sok z medom, s tem maži oči. Če imaš solzne oči, skuhaj na vodi vrtnic in si s tem umivaj oči." Zamašen nos "Potegni vanj limonov sok, slano vodo, lučnik-ovčaj. Vdihuj arniko, terpentin, mentol. Maži nos in vrat z žganjem. Deni na nos ruto namočeno v gorko slano vodo in se pogrni, da se spoti glava." Če komu zatekajo noge "Vzemi pest mrtvih korenin kopriv, štiri glave česna, stolci vse skupaj. To potem prelij skozi čisto krpo, da pojde sok ven in s tem sokom oziroma oljem maži vsak dan obolele noge." ObčudoDcino orodje n-iti’ritirano v vseh kulturnih dvravah Tudi v kmetijstvu se je veliko spreminjalo na boljše. Tudi vtej veji gospodarstva so si prizadevali narediti kmečko delo čim lažje. Od rala do traktorja pa je bila dolga pot, lahko rečemo tudi - dolga doba. Pred drugo svetovno vojno so travnike kosili ročno in so ob tem morali stalno skrbeti za dobro nabrušeno koso. Predpogoj je bilo temeljito in natančno klepanje. Nekoč so se oglašala z vseh strani kladiva, ko so ljudje klepali kose. Bila je svoje vrste glasba, ki sojo opevale številne slovenske pesmi. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se tudi v naših krajih pojavljale novosti, ki sojih kmetje radi sprejemali. Tako je podjetje Kratz z Gorenjske (Kranj) delilo letake, ki so ponujali novost - brzok- lepalnik. V letaku piše med drugim tudi tole: "Ta brez vzmetni, praktični aparat, ki svojemu namenu popolnoma odgovarja in kije brezmejne trpežnosti,je pravi blagosiovza vsakega kmetovalca. Mnogoštevilna pisma, ki smojih prejeli iz raznih držav, pričajo o dobrotah in priljubljenosti tega aparata. Njegove prednosti so nobenega mučnega klepanja več, 80% prihranek na času, tudi najtršo koso skleplje naš aparat v 2 do 3 minutah, klepanjeje otroško lahko in se mu lahko priuč-ijotudi ženske, aparat deluje brez ropota, preprečuje grbine in s tem ohranja koso, kleplje se lahko z nasajenim kosiščem, širina klepa se poljubno nastavi, teža aparata je le 9 kg in je dobro prenosljiv, aparat deluje čustveno, kar je pri tem delu zelo pomembno, točno funkcioniranje, ki nikoli ne odpove, z aparatom "Stubaier" lahko klepate tudi srpe. Cena tega čudežnega aparata je bila 400 din v skladišču (Stražišče pri Kranju), 420 din po pošti in 430 po povzetju." Klepalnikje bil znan tudi v naših krajih, če verjamemo vsem prednostim, ki jih je prodajalec naštel, potem seje Stubaier izplačal. Če pa upoštevamo, koliko denarja je leta 1932 bilo 430 dinarjev, pa smemo trditi, da ni bil ravno poceni. Še posebnost tedanjega časa - na hrbtni strani letaka so bila tiskana številna pohvalna pisma uporabnikov tega čudežnega klepalnika. Presenečeni boste... V letu 1935 so med drugim zapisali nekaj dejstev iz sveta, ki sejim velja čuditi. Lastovke in mrčes Pfičeslovci so izračunali, da ulovi dvojica lastovic, ki še nima mladičev, na mesec okoli 40.000žuželk. Če pa par gnezdi in ima mladiče, se število ujetih žuželkzviša na mesec na približno 270.000. Je pa mnogo parov teh ptic, ki v enem samem letu ulovijo prek milijona škodljivih žuželk. Tako si kaj lahko predstavimo veliko korist teh lepih ptic selivk. Dvajset žena in en mož Z redom Belega slona, najvišjim redom, ki ga podeljuje siamski kralj, je bil nedavno odlikovan imovit holandski pisatelj. Kerpasmeimetniktega reda poročiti dvajset žena, je čakalo baje pred hišo odlikovanega Nizozemca noč in dan polno mladih siamskih deklet, ki so se mu ponujale v zakon. Da se jih je otresel, je moral odlikovanec v temni noči zapustiti Siam. S svojo ženo seje vrnil v Evropo, toda kmalu je dobival pošto s poročnimi ponudbami iz te daljne dežele. Delavci žagarskega obrata Marijingrad v Nazarjah so se med malico slikali. Bilo je leta 1936, ko je skupino vodil Jože Dobrovc. Sliko nam je poslal Anton Lenko iz Nazarij. Se glasbeni HYunoni Poleg podarjene klimatske naprave imajo vsi modeli še dve zračni blazini, servo volan, električni pomik stekel, centralno zaklepanje ... Vroča ponudba pa vključuje tudi model Accent 1.3 GL s 5 vrati brez klimatske naprave za 1.890.709 SIT. Hyundai Avlo Trade d o o Ljubljana, tel: 080 10 22. www.hyundakat si <&> A C KRÜLJ — HYunoni CAST d.0.0. Polzela 91a, 3313 POLZELA, tel.: 03/705 02 70, 705 02 71 1.948.912 sit Zato vam klimo podarimo. 2.554.205 sit ELANTRA 2.842.299 sit MATRIX AvtoelektrikA Boris BITENC s.p. Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03/58 35 374, Faks: 03/838-83-51 GSM: 041/400-359 - POPRAVILO ALTENATORJEV IN ZAGANJACEV - MONTAŽA GUM - PRODAJA IN MONTAŽA: - avtoradiev - avto alarmov - daljinskega NOVO! centralnega zaklepanja RAČUNALNIŠKA DIAGNOSTIKA MOTORNIH VOZIL BOSCH KTS 520 ZASTOP: debitel : ■ mobitel : nova naročniška razmerja - podaljšanje nova naročniška razmerja - podaljšanje debitel' AKCIJA DEBITEL NOVO NAROČ. RAZMERJE SIEMENS C 35i. . . 12 mes. . 950 SIT . SIEMENS C45i ... 12 mes. . 1.550 SIT . . AKCIJA MOBITEL NIKOLI MLAJŠI - PENZION PAKET ACER............... 999 SIT MOTOROLA V2288.....999 SIT SVEŽI VETER NOKIA 5210......... 29.900 SIT BENQ Europa........24.900 SIT ERICSSON R600 ..... 24.900 SIT SIEMENS ME 45......39.900 SIT MOTOROLA V60.......89.900 SIT ERICSSON T68....... 89.900 SIT ERICSSON T39 + dlančnik . . 199.900 SIT PODALJŠANJE . 12 mes. 700 SIT . 12 mes. 1.250 SIT UGODNO! MOBI PAKET Informacije: 041/450-202 varnost, da nam ne ukradejo našega vozila? Zelo težko vprašanje, saj so lopovi vedno malo pred nami. Vendar avto puščajte vedno le zaklenjen in na vidnih mestih. Kakšna alarmna naprava pa tudi ne škodi, čeprav ni vsemogočna. 18. Radarski detektorji Pri nas niso prepovedani z nobenim zakonom. Njihova uporaba je povsem legalna. Drugače je z motilniki, ki so načeloma dovoljeni, vendar se zaplete, če vam policija dokaže, da zaradi tega ni zmogla odmeriti hitrosti (kar pa je, roko na srce, zelo težko, saj bi bilo treba za kaj takega opraviti več zaporednih meritev). Policije načeloma detektorji ne motijo, saj pravijo, da takšni vozniki vozijo počasneje, ker hitrost vožnje znižajo vsakič, ko so opozorjeni na morebitno »nevarnost«. 19. Dizel ali bencin - drugič V Evropi je delež dizlov 44-odstoten, torej jih je skoraj polovi-a (številka pa še narašča). V Franciji je delež dizlov še bolj AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ LJUBNO 01 smili (03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsiki nas potrebujete! Gostilna ’’PETRIN” UUBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. (GgiANŽE AVTOSERVIS Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.:03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287 - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL -AVTOVLEKA -SERVIS -ROČNA AVTOPRALNICA -PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED - POSREDOVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC - MONTAŽA IN PRODAJA PNEUMATIK AKCIJA (letni in zimski profil) pneumatik KUMHO in MARSHAL Na zalogi tudi rabljena vozila B8HHHHBS visok, kar 82 odstotkov, Belgija pa je s 87 odstotki na prvem mestu. Avstrija drži tretje mesto s 77 odstotki, sledi pa ji Italija s 70 odstotki. Pri nas je delež avtomobilov z dizelskimi motorji le 10,3 odstotka). Mini primerjava: Renault elio: Z malim Francozom boste morali narediti 79.500 kilometrov, da boste izenačili razliko v začetni ceni. Res pa je, da dizelska različica dia dobro ohrani razliko v ceni, kar pomeni, da bi ga po petih letih in pol prodali za približno 190.00 SIT dražje kot bencinsko različico. Čeprav spada elio med majhne avtomobile s skromno porabo, kjer je večina prodanih avtomobilov opremljena z bencinskimi motorji, velja razmisliti tudi o dizlu. VWgolf: Dizel ujame bencinarja po 28.500kilometrih in po slabih dveh letih ohranja razliko v ceni novega avtomobila za približno 100 tisoč tolarjev. Dizel se izplača. Škoda octavia: Z octavio TDI boste morali prevoziti vsaj 60 tisoč kilometrov, da boste izenačili začetno razliko v ceni. Prodali jo boste za približno 111 tisoč tolarjev dražje kot bencinsko različico. Škoda se izplača na dolgi rok, upoštevati pa je treba še dejstvo, da se kljub temu, da dizel izgubi več kot pol razlike v ceni, veliko lažje proda kot bencinska različica. 20. Po nov avto v EU? I j Morda se vam po nov avto splača v katero izmed držav Evropske unije? Postopek sploh ni zapleten, privarčujete pa lahko tisočaka ali dva /v evrih seveda!). Kateri modeli so v tujini cenejši, lahko preverite na spletni strani http://europa.eu.int/ comm/competition/car_sector. ©OTRAFFIC ■ AVTO A IŠOlAiM IMOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC s.p. Rosenstein avto- ialn Tel: 58 32 937 GSM 041 698 252 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA BREZPLAČEN tečaj CPP se prične: v ponedeljek/ 17. junija, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. DIJAKOM IN ŠTUDENTOM NUDIMO ŠE DODATEN POPUST! MOŽNO PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Vsi naši avtomobili so sodobno opremljeni, tudi s klima napravami, da vam bo poučevanje prav prijetno. SIT/fA Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kol pogodbeni partner Gorenjske BPD, wE*&bwm*ma&a, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM NA DOMI RIHTER d.o.o. Dol 14,3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: rihter.doo@siol.nef * Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij * Obnova streh * Kravska in kleparska dela * Izdelava in postavitev montažnih hiš * Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš * Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. TIRISIIČNA ACENCUA [RAVEL AGENCY ŽALEC - LJUBLJANA mtifmvi HMMJ POTEPUHOVO POLETJE 2002 SLOVENSKO PRIMORJE: Ankaran-dep.Weekend od 35.900 SIT, Strunjan-htl.Salinera od 39.400 SIT; HRVAŠKO PRIMORJE:Poreč-htl. Galeb od 20.500 SIT,Delfin od 32.300 SIT, Zorna od 37.200 SIT, Novigrad-htl. Laguna od 42.600 SIT, Otok Krk-dep.Omišalj od 25.900 SIT, Njivice-htl. B. Kamik II od 31.300 SIT, Crikvenica-htl. od 23.500 SIT Otok Rab-San Marino od 33.400 SIT, Otok Pag-zas. app od 33.900 SIT, ZATON pri Zadru-app od 45.900 SIT, Murter-app od 54.600 SIT, Makarska Riviera-Tučepi-htl. Alga od 34.500 SIT, Otok Brač-Bol-zas. app od 30.500 SIT, Otok Vis-Komiža-htl. Biševo od 25.500 SIT, Dubrovnik-htl. Adriatic od 37.200 SIT, BIH-Neum-htl. Stella od 25.500 SIT; UGODNI AVTOBUSNI IN LETALSKI PREVOZI V DALMACIJO; LAST MINUTE: DJERBA pol. od 90.000,00 SIT, TUNIZIJA AL od 81.000,00 SIT, TURČIJA AL od 88.000,00 SIT PLAČILO NA OBROKE DO KONCA LETA! Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! NAROČITE NA DOM KATALOG POTEPUHOVO POLETJE 2002 PVC okna vhodna vrata senčila Jf BCkbe OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 ] o let garancije Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Gaffe Tropic iz Žalca. Tokrat je bil med prispelimi prijavnicami z žrebom izbran Bojan Poličnik, Šmiklavž 32, Gornji Grad, ki ga bomo obiskali na domu. Pogovor z njim in domačimi bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! ; Prijavnica ! Savirnjske m©vlce ! pri -vm ma kavi ; Ime in priimek:_____________ ; Naslov: ____________________ ■ Telefon:-------------------- >CO »o 05 05 o J5 o o ^ Q- Q_ Q. O. »CO CD CD § j- ri [L, O CD CĆ o v» Ul * .52 * s2 > o 8 d 2 gli 8 dš "S M O £ s» C >V» » 8 s n JO £ s »! i “wS B o > o s o SE Om M o d Celje - skladišče D-Per 7/2002 5000010830,22 COBISS s - preasoD - računalniških miz - komod - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob 18,400 Sit Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si ' e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Raziskuje nove poti, išče nove cilje. HYPO ALPE-ADRIA-BANK Leasing Kam ste namenjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj. Strokovnjaki Hypo Leasinga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim najbolj ustreza. Zaupajte nam svoje potrebe po osebnih, poltovornih, tovornih in drugih vozilih! Višino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj. Če ste vedno na poti, obiščite nas. Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 63014 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si OSREDNJO KNJ. CELJE