287. številka,_Ljubljana, v petek 16. decembra._XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MRI 2!!! 7,*^dS? immtf nedelje in prasniko, ter velja po posti prejeman ca a v str o-o g e r b k e dežele aa vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 Kld., za jeden *ec l gia. *0 ar. — £a Ljubljano bre* pošiljanja na dom aa ne leto 1« gld., ra četrt leta 3 gld. 20 kr., >a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poailjanje na dom računa se po 10 kr. _ , . na BM"eo» P° 80 kr- «a Cetrt Iet*- — Za t nje deiele toliko vefi, kolikor poštnina mala. Zaroananila platoje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se otnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fle se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se icvole frankirati. — Rokopisi De ne vračajo. — Uredništvo in npravnittvoje na Kongresnem trgu it. Iti. OpravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Duiiaji, 15. decembra. Zači tkorn seje predložil je finančni minister zakoniki načrt, s katerim ae določa, da je vzeti srebrnjake po 2 gld. in po Vi gld. >z prometa, potem pa so prišle na vrsto interpelacije, izmej katerib omenimo ono Celovškega poslanca dra. Rainerja, ki je vprašal miniBterskega predsednika: 1. Na katero zakouito in faktično podlago se naslanja ukaz miniBterstva notranjih reči j z dne 3. nov. 1892, s katerim se je mestnemu magistratu Celovškemu naročilo, da mora v izročenem področji vzprejeraati slovenske uloge in je slovenski reševati? 2. Ali hoče minister odrediti novo preiskavo in avtoritativno pripoznati izključno nemški značaj Celovca? — Ko je Se predsednik poklical dra. Krona-wettra radi nekaterih v zadnji seji storjenih izrazov k redu, prestopi zbornica na dnevni red. Posl. Popovvski poroča o vladni predlogi glede" novačenja I. 1893 Zbornica vzprejme predlogo brez debate ter začne generalno debato o bud-getnem provizoriju. Za besedo so se oglasili contra poslanci: dr. Kramaf, dr. Laginja, dr. Kvekvić, dr. Kaizl; pro posl. prof. Šuklje in dr. Plener. Posl. dr. Kramaf: Sedanja politična situva-cija je primerna boov za dve drami. Prvo bi bilo imenovati „Tronožnica", žaloigra v petih dejanjih. Dejanje se vrši v zbornici, v budgetnem odseku, v Hebu, na hodnikih in zopet v zbornici- čas dejanja: vedno isti trenutek; bodočnost: je v Božjih rokah. V prvem dejanju bi se državni zbor razpustil, vršile bi Be nove volitve in slišal prestol ni nagovor; drugo dejauje: adresna debata, pri kateri bi kar hipoma ustni posl. Plener ter potegnil Is žepa poseben adresni načrt. Konec tega prizora bi bil lahko zelo efekten: klubovi načelniki ustajali bi drug za drugim in se odpovedali besedi. Tretje dejanje bi ae vršilo v valutnem odseku, v »lavni „scene a faire" odšli bi člani levice na t.lumin, da postane odsek nesklepčen. Četrtega dejanja prvi del bi se vršil v Hebu, drugi pa v zbornici, ko pride na vrsto interpelacija o Praških porotnikih. V petem dejanju prišlo bi do katastrofe; govoril hi posl. Menger, potem Scbwarzeuberg in končno bi bilo glasovanje o dispozici|skem zakladu. Zaloigri dodati bi bilo LISTEK. Pesmi v prozi. (Češki spisal Jar. Vrchlicky.) Uspeh. Udomačena priba (kibitz), domača kokoš, kanja goift kordiljerskih in bajni ptič Rok — to je cela lestvica' uspeha umetniškega dela v našem stoletji. Pribi se smejemo, ko nam je iz roke in s čopom pot rešujoč caplja po sobi. Kokoš zakoljemo in skuhamo juho z rezanci. O kanji čitamo, kako plaue z oblačne višine Da svoj plen, precej tuje nam je, a ugovarjati ni moči nič. Ali ptič Rok, ki prileti vsakih sto let jedenkrat na zemljo in živi o luninem svitu — Pa . . . fantazija, ploskanje ! Žolta sladkornica Iz vse svoje mladosti ne vidim ničesar tako živo pred saboj, kakor malenkost, da je tedaj, ko sem štirileten deček odhajal c doma očetnega, stala pri obedu na nvzi žolta sladkornica. sat irski prizor: „ Nemška opozicija ali dvamesečni budgetni provizori|". Dejanje se vrši v budgetnem odseku. HeilBberg predlaga, da je vladi dovoliti samo dvamesečni provizorij — vse trepeče, finančni minister pa iziavi ravnodušno, da nima nič zoper to in ko dodasta še Pininski in Šuklje svoje, se konča tragedija s splošno veselostjo. — Zadnji čas govorilo se je večkrat o Ogerski in vse jo je hvalilo, celo vlada. Kaj bi rekli na Ogerskem, da vpra-šuje kaka stranka pri vsaki priliki: tega ali tega ne smemo, ker bi to v Avstriji ne bilo ljudem všeč. Da gleda levica vedno na Ogersko, je umevno; ooa išče tam podpore, ker stoji na slabih nogah. Govornik iu stranka njegova priznava dualizem, pridržuje si pa pravico, govoriti o njem po svojem prepričanju. Levica je danes tam, kjer je bila pred poldrugim letom, samo svojega ministra je Brečno utirala iz vlade. Hudobni jeziki trde, da bi se vse težkote položaja hitro odstranile, da se zopet pokliče v ministerstvo kakov levičar. Trdno večino je le sestaviti, če levica neba biti levica. Mesto tro mesečnega provizorija dovoliti dvomesečni provizorij, to ni nikaka opozicija Levico tolaži jedim le vedenje nemških nacijonalcev, sicer pa se ima boriti na dve strani: zoper vlado in nemške nacijo-nalce. Nemški nacijonalci delajo gledališki grom, kadar spuščajo levičarji svoje kolofonijske strele. Stališče mladočeškib poslancev se je izdatno zbolj-šalo. Ko so prišli v zbornico, se jim je vse rogalo, sedaj pa se tega nihče več ne upa. Glasovanje o dispozicijskem fondu ne je Mladočehom očitalo, a Btali so pred alternativo: aii podpirati staro desnico ali ne in ker niso hoteli podkopati vero v svojo odkrito opozicijo, glasovali so zoper ta zaklad. Češki narod zipustil je svoje zaveznike na desnici z obžalovanjem, in tudi sedaj se bori samo zoper vlado, ne zoper desnico. Govori 83 mnogo o obnovljenju stare desnice. Mi smo takoj pripravljeni pristopiti, Če bo to zveza, ki bo glede avtonomije in ravnopravnosti če treba tudi zoper vlado uveljavila s v o j o v o I j o. Da bi p u avtonomistična večina podpirala centralistično in germanizujočo vlado, k temu ne maramo pomagati. Takšne razmere, kakor vladajo sedaj v parlamentu, so neznosne. Dokler ni rešeno češko vprašanje, dotlej ni upati zboljšanja. Zakaj se je baš ta vtisnila v moj spomin? Medna, preprosta sladkornica mi plava v barvah uajživejše domišljije — ako bi danes vedel za njo, šel bi po njo, ako treba za ocean in kadar bi obtičal na nji s pogledom, bodisi v hrupu dnevnega dela, bodisi v dolgih brezsnenih nočeh, vselej zamislil bi se v čas, ko Bein prvikrat ostavljal dom očetni. Iu gledaje žolto Bladkornico, poslednjo pričo minivših doij otroških, bi morda odpustil usodi, da je pozabila malo osladiti mojo življenje. Miloščina. V angleškem parku Z***skega gradii šetala je stara kneginja. V spoštljivi oddaljenosti za njo je korakal rejeu komornik. Na ovinku drevoreda je stala starka opiraje se ob palico. Njena obleka je bila ubožna, toda čista, lice zgubančeno, toda plemenito. Bila je jedna izmej domačih revic stare a zbok Bvoje dobrotljivosti znane gospe. Ko je knegioja zavila v drevored, stala je pred starko. Dve starki stali sta si tu nasproti. Bogastvo in uboštvo. .Odpustite, Svitlost, da hodim do sem za vami," Vlada ne mara korenite preraembe; ona hoče še vedno vladati z Nemci in ne zoper Nemce. Prav vlada je najnevarnejši nasprotnik premembi parlamentarnih razmer. Nam se nikakor ne mudi, a če bode vlada ustrajala na sedanji poti, se bo prepričala, da naša opozicija še nikakor ni prikipela do vrhunca. Posl. prof. Šuklje: V prejšnjih časih bo bile seje budgetnega odseka vedno dobro obiskovane, sedaj pa ne pride nihče, ako ni ravno kaj posebnega pričakovati. Poročevalci in govorniki se morajo boriti z nepaznostjo poslušalcev1. Navzlic temu, da se proračun že dolgo obravnava, rešene so šele nekatere točke. Ta parlamentarni patvor se imenuje .skrajšano obravnavanje.* Sedanja situvacija se ne more vzdržati; najboljši dokaz za to je budgetna debata. Levica misli, da bi se prišlo temu v okom po ustanovitvi trdne večine, seveda po njenem receptu. Silno gibanje te stranke v zadnjem času nastalo je \sled tega, ker vlada ni hotela podpirati ustanovljenja take večine. Poljaki, ki v tej zbornici reprezentirajo inkarnacijo politic.no modrosti, izjavili so se nedvoumno in posl. Javvorski je formuliral pogoje za snovanje zahtevane večine. Dodati jim je še ta pogoj, da mora stranka, ki stopi v tako koalicijsko večino, imeti poštene namene. Levica je zadnji čas premenila nekoliko svojo toiletto. Nakrat oblekla se je v snežnobelo odelo narodne spravlji-vosti in miroljubnosti, izvzemši seveda posl. Men-gerja. Pienerjev govor dne 17. novembra je bil jako zmeren; on sam je tožil, da ni pri vladi in nasprotnih strankah nsšel pričakovanega prijaznega odziva. Isto tako je govoril nekaj dnij potem poslanec Suess. Prav tedaj pa, ko je tako govoril Plener, vršil se je v Olovci koroški .Parteitag* (Jako dobro! na desni.), na katerega je prišlo okolo 500 somišljenikov Plenerjevih. Navzočni so bili vsi koroški državni poslanci, večina deželnih poslancev z glavarjem vred in ravno poslanec Plener je hitel izreči voditeljem .Parteitaga" bvojo zahvalo in priznanje v posebnem oklicu. (Čujte! Čujte! na desni.) To je Plenerjeva miroljubnost! Uzrok temu „Partei-tagu" je bilo to, da se je začel slovenski narod na Koroškem vzbujati U narodne apatije, neposredni povod jia je bila naredba naučnoga ministerstva, s katero se je vsaj deloma ugodilo rekursom nekaterih govorila je z drhtečim glasom beračica, .ali odšli ste iz Prage na kmete predno sem mislila. Stanarino imamo pred durmi, in jaz sem se oBmelila priti po vaš običajni prispevek.u ,Da, prav imate in dobro ste storili," rekla je kneginja dobrotno. „ln peš ste prišli sem ?" „kako pa drugače, Svitlost, saj vender ne morem zavoziti na Železnici, kar dobim od vas. (Odšla sem iz mesta po osmi uri." V tem je bfla dvanajsta na grajskem stolpu. „Biptista," obrnila se je kneginja k rejenemu komorniku, ki je stal kakih pet korakov za njo, „dajte mi dva goldinarja." Baptista je stal mirno z obritim tolstim licem in niti trenil ni. „Prosim vas, Baptista, dveh goldinarjev", rekla je kneginja s povdarkom. Obličje sluge dobilo je v tem bipu imperti-uenten izraz. Uprl je še roki v bok in rekel: .Nunam denarnice pri roki. Vaša Svitlost.M „Na moji pisalni mizi leži,* rekla je kneginja uljudno, .bodite tako ljubeznivi in skočite v grad, počakala vas bom tukaj s to gospo." Trenutek je bilo tiho. Kneginja je čakala od- občin. Prireditelj shodu je bil de*, posl. dr. Luggin. Mej hudodelstva koroških Slovencev zapisalo se je v prvo vrsto snovanje podružnic Ciril - Metodove družbe. Splošno je znano, da je nemški .schul-verein" bil prej osnovan in da je slovenska šolska družba samo odgovor na to osnovanje. Vrb tega ima nemški „acbulverein" določno isrečeno intencijo, odtujiti slovensko deco svojemu narodu (Jako dobro! na desni.), dočim je slovenska šolska družba osnovana samo v obrambo. Drugi gravameu je ta, da se snujejo samoslovenske posojilnice. (Čujte! čujte! na desni.) Reklo se je, da slovensko ljudstvo ni ukaželjno, a vender ima družba sv. Mohorja 58.000 članov. Prav tista struuka, ki vedno govori o izobrazbi ljudstva, psovala je to eminentno kulturno družbo. (Dobro! Dobro! na desni.) Posl. Dumreicher govoril je na „Parteitagu" o bojni jedinosti vseh Nemcev, malo dnij potem, ko je pel Plener melodijo o spravi. I: te-ia se vidi, da ima neruškolibe-ralna stranka Janovo lice. S Slovenci bi se dala sprava najlaglje dognati, ker nimajo državnopravnih aspiracij, ker stoje na stališči ustave in je ne sodijo burleskno, kakor posl. Steinwender. Predno bo mogoča koalicijska večina, morali se bodo levičarji te meljito premeniti. Slovenci bi najraje sodelovali z zastopniki naroda češkega. Zastopuiki s Krasa uva-žujejo, kakor je naravno, posledtce, katere bi nastale, da postanejo sudetske dežele samostojne. Upajmo, da se najde na :u, kako rešiti to vprašanje. Ako bi Mladočehi strmeli po positivuih uspehih, našli bi pri sorodnih Slovencih dosti prej podporo, kakor pri drugih strankah. Slovenski poslanci glasovali bodo za provizorij. Posl. dr. Laginja: Govori se mnogo o državnem pravu, nihče [ta ne vzame v misel nepravo oziroma krivice, katere dela država posamnikom ali celim narodom. Primorje je zapuščeno iu zanemar jeno; vlada ne stori nič ter porabi za deželo le 27 odstotkov vseh državnih davkov, nabranih v deželi. Reorganizacija državne uprave je nujno potrebna. VUda je primorskim Slovanom naravnost sovražna, italijanske iredente pa se ne boji ter ravna s Slovani tako, kakor da so oni nevarni element. Oblastva preganjajo celo hrvatske in slovenske duhovnike. Ako se primorski Slovani kot Avstrijci ne morejo ubraniti krivice, poskusiti morajo to kot Hrvati. Življenje naše že davno ni varno. Govornik pravi, da sam ne more in se ne upa na ulico, da bi ne imel orožja pri sebi. Žandarmerijski poveljnik naznanil je meseca junija pristojnemu oblastvu, da je neki Italijan razpisal nagrade 3000 gld. tistemu, kdor me umori. Oblastva pa niso storila uičesar, ker so uradniki sovražni Slovencem in Hrvatom. Namestnik Rnaldini podpira take uradnike. Uzgojen je v Italiji iu se čuti Italijana. Trst ni in ne more biti niti gospodarsko 'niti politično središče Primorja. Govornik izjavlja, da misli glasovati zoper provizorij. Posl. Plener očita Kramaru, da je brez povoda napadel levico. Šukljejev govor je sovražen napad na Nemce in simptomntičen za mišljenje Hoheuwartovega kluba. Koroški Nemci se smejo gotovo orgauizirati v očigled gibanja Slovencev. IsterBke gospodarske razmere so morda res jako zanemarjene. Situvacija je postala potrebna rešitve vsled Taaffrtovega govora. Mesto, da bi bil Taafie govora. Končoo se je Baptista nasmehijal in rekel mirno z veličastnim pokretom: „A kaj, kdo bi se toliko trudil." In zopet je bilo trenotek tiho. Stara kueginja je sočutno gledala beračico, kakor bi hotela reči: „Draga moja, katera od naji je ubožnejša, katera revnejša." Starka se je opotekala iz parka jedva zadržujoč solze. Baptista si je mimo gladil trebuh. Kueginja se je zgrudila na najbližji sedež. .Baptista," rekla je ihteč, „tega bi mi ne bili smeli storiti, nekaj korakov je vender sreča te uboge žene vredna." .Storiti ali ne storiti," mrmral je Baptista. .Svitlost, že odpustite, ali nekaj sem moral teči pred to žensko, zakaj nisem mogel v grad; saj ji vender nisem mogel reči, da nimamo ničesar, prav ničesar . . . Beveda" dostavil je, kakor bi se bil upal predaleč, .priti bi bila morala po prvem, danes je osemindvajsetega, a do prvega nimamo ničesar. Stara kneginja je molčala in gledala samo na pesek čisto pometene steze sledi, katere je pred bipom ostavila ondu njena .domača revica". (Konec prih.) koj v prihodnji seji popravil to, kar je prouzročil, sklical je konferenco klubovih načelnikov, kjer je vedenje njegovo naredilo še slabši utia. Grof Kuea-burg vzdržal je svojo demisijo, ker je bilo njemu in nam zoprno, ve iti ae dvoumno. Valed odstopa grofa Kuenburga je zruieno razmerje mej nami in vlado, razmerje, katero je bolehalo za tem, da ni imelo jasne podlage, pozitivnega, z vlado dogovorjenega programa. Sedaj stojimo na stališči, vladi nasprotnem, nejasnosti smo se rešili, nafta pozicija je nedvoumna iu mi nismo aa nič odgovorni, kar vlada stori. Ozirati se nam ni na nikogar dragega, kakor na gospodarsko in politično blaginjo svojih volilcev. Posl. dr. Kvekvić toži, da so gospodarske razmere Dalmacije jako slabe. Srbi v Dalmaciji ne priznavajo hrvatskega programa ter mu odrekajo zlasti glede združitve, s Hrvatsko historično upravičenost. Združitvi se bodo Srbi vedno upirali iz političnih in gospodarskih uzrokov. Posl. dr. Kaizl pravi, da je Plener jako kasno spoznal grofa Hohenwarta, ministra fundamentalnih členov. Ni je države na svetu, kjer bi se skušalo sestaviti parlamentarno večino na podlagi tako praznega programa, kakor se je to pred kratkim poskusilo v nas. Sedanjo ustavo je premeniti v federalističnem zmislu, tega pa grof Taafie ne m»ra storiti, zato mu tudi češki poslanci ue zaupajo. Ko je še poročevalec posl. Sczepanowski priporočal predlogo, zučelo se je glasovanje in je zbornica z veliko večino dovolila dvamesečni bud-getni provizorij. Prihodnja seja jutri v petek. Politični razgled. rilotraiije dežele. V Ljubljani, 16. decembra. K položaju. Berolinski list »Kreuz-Zeitung* priobčil je te dni jako zanimiv dopis o aituvaciji v našem parlamentu, kjer pravi, da se bode v kratkem nekaj zgodilo, kar bo odločilno ne samo za državni zbor iu za vlado grofa Taafiea, ampak kar bo prouzročilo novo dro v zgodovini monarhije. Sedanji položaj je nastal, ker je grof Taafie sicer poklical v vlado levičarskega ministra, toda mola brez veljave; vrh tega mu ni dal ničesar delati in pri vsaki priliki levici pokazal, da nima resničnega upliva na vlado. Isto tako neumljivo je bilo postopanje Taafi*a napram konservativcem, Miadočehe pa je z rogujota ošabnostjo tiral v vedno odločnejšo opozicijo, mesto da bi jih bil s prijaznostjo priklend na-ae in je tako naredil nenevarne. — Pa tudi mej levičarji ni vse gladko in jasno. Staroliberalna fnkcija s Plenerjem na čelu izgublja od dne do dne več upliva, na po-vrš e pa silijo tisti elementi, kateri iščejo zveze z MladoČehi. Ta frakciia le zato š * ni prišla do veljave, ker bi z opustitvijo puoktacij bil pobit in nemogoč tudi Plener. Razmere na Ogerskem. Ogerska vlada je gojila presladko nadejo, da jo bo podpiral tudi enfant terrible vse zbornico, nadarjeni vorej. Na tem (cesarja Jožefa trgu) prostoru ne bode stalo poštno poslopje, torej naj bi se razpravljalo v prvi vrsti vprašanje, ali ne bi bilo umestno, zidati tara „Narodni dom". Obč. svet. Pire pravi, da je uspotninani pro-Btor, katerega hoče prodati občinski zastop odboru .Narodnega doma", jedino mogoči, ker se ujema tudi z denarnimi sredstvi, s katerimi razpolaga društvo „Narodni dom". Prav krasno je ponuditi del ob gradu za zgradbo BNarodnega doma". A kdo bode dal sredstvu odkopati grad Ljubljanski? Tam bi se morala zidati škarpa (kamenitim ograja), katera bi veljala najmenj 200 000 gld , to pa je ves, za stavbo wNarodnega doma" proručuojeui kapital. Kje pa se bodo dobila denarna sredstva za stavbo pNarodnega doma" ? Govornik misli, da bode stalo poslopje »Narodnega doma", ako se zgradi za vojaškim skladiščem, na jako dobrem prostoru. Saj se je tudi reklo, da je deželno gledališče na slab prostor {»ostavljeno, a vender bo nemške gledališke predstave le zmirom dobro obiskane. Morebiti bodo narodnjaki, kateri tako čestokrat, da skoraj redno obiskujejo nemško gledališče, tudi zahajali v kavarno iu v goBtdnico „Narodnega doma", (Ironični klici: Prosenc! Prosenc! Smeh) katera pa bo o poletnem času napravila gotovo dobro kupčijo. Obč. sv t. Kune pravi, da je bil voljen v občinski zastop šele tednj, ko je bi'o že načelno sklenjeno, da se proda del cesarja Jožefa trga za zgradbo novega poštnega poslopja. S krvavečim srcem je drugikrat glasoval za ta sklep, a mnenja je, ako poštno ravnateljstvo oziroma kupčijsko rai-niaterstvo ne bode več reflektiralo na ta prostor, da se ne bode našla v občinskem svetu Ljubljanskem nikdar več večina za to, da se v kateri koli namen zazida ta prostor. Poročevalec obč. svet. Hraskv sodi, naj se proda društvenemu odboru „Narodnega doma" izvoljeni prostor za 50O0 gld., Če ga zmatra na j pri-ležnejšim in najpripravnejšim. Obč. svet. Kavni h ar se jako čudi, da se dajejo učni upravi stavbišča brezplačno, .Narodni dom", kateri je tako eminentno važna družba za razvoj slovenskega naroda, pa mora plačati stavbišče. Župan Grasselli izjavlja, da predlog, če bi ga hotel govoruik staviti, ni več na mestu, ali morda bode prilika o tem Še kdaj govoriti. Predlog, da ae proda stavbišče .Narodnemu domu* zabOOOgld. ae vzprejme. Obč. svet. Trče k poroča o prošnji udove Gabrijele Zupančič, naj bi seji prepustila mestua vožnja, katera ae je oddala nje ranjkemu možu Jakobu Zupančiču. Ker je vožnja cena nizka ter v korist mestni blagajnici, nasvetuje poročevalec, da ae prošnji ugodi, čemur občinski svet pritrdi. Obč. svet. Šubic poroča o ponudbi gospe pl. Zbuber glede" nakupa stavbišča tik Rudolfinuma in nunskega vrta poleg tovorne ceste. Ponujala je v prvo 5 gld , pozneje 6 gld. in sedaj 8 gld. za štirijaški Beženj in se zaveže po (iredloženiti načrtih ali sezidati na tem stavbišči ^tiri hiše a predvrti, ali pa šdst hiš brez predvrtov. Poročevalec nasvetuje, naj se ponudba gospe pl. Zbuber, da se ji proda to stavbiflče po 8 ^Id. Cj>ženj, kar bode vrglo svoto okoli 10.800 gld., sprejme, če se kupo valka zaveže, parcelirati je tako, da se na njem postavi Sest h iS brez predvrtov, da so hiše zidane v slogu, primernem slogu drugih blizu stoječih stavb in da stavbe izvrši v teku šestih let. Župan Grasseili kousiatuje, da ju za pro dajo mestnega posestva čez 10 000 g!d. potrebno kvalifikovano števili* nuvzočmh članov m bo seveda avnječusno izposlovuti aa ta Hklep občinskega sveta deželno postavo. Obč. svet. dr. Stare izjavi se odločno za to, da se zahtevajo predvrti pri teh hišah vsa; 5 metrov dolgi iu ograjeni z ži h /mini ograjami, to da je že v interesu zdraviš, iu lepšanja tega kraja. Obč. avet. Volkov r h miali, da predvrtov ni potreba, ker je v tem delu mesta zraka dovolj. Obč. svet. Hrasky pravi, da je bil že iz prva proti prodaji tega Btavbišča, ali ker se je vzlic temu le sklenila, ne da se nič o tem popraviti. Zahtevati pa je na vsak način, da se hiše na tem stuvbišču zidajo v siogu vil. Tega ni zahtevati |go I j zaradi tega, da se delajo komu usluge. Tudi v lierolinu, Parizu so taki tuko zvani kotažni oddelki v me.Htu Zdaj seveda je še prijazen izgled na Tivolski log in grad, a koliko časa bode trajalo in ves svet do Tivolskega loga bo r.a/idan s hišami; kje bo dohajal potem tako potrebni zrak, da ni predvrtov, kdo se bode tam z veseljem sprehajal, da predvrtov ni? Pomisliti je, da bodo te h še stale ob tovorni cesti, katera bode služila največjemu prometu. Ako se vile odmaknejo vsaj deloma od ceste, ne bodo požirali prebivalci več toliko prahu. To je ravno kletev za naše stolno mesto, da nimamo regulacijskega stavbenega načrta, katerega je govornik Že I. 1887 nujno nasvotoval, ali, kakor se vidi, zastonj, kajti še danes ni o njem ne duha ne sluha. Pri nas gre pač, ku or se pravi, vse „po domače". Še ledna taka seja, kakor denašnja, pa nima mesto Ljubljansko ne jednega stavbišča več v svoji lasti in težko jih bode iskati in drago plačevati, ko j h bode potreba. Z obžalovanjem je treb i naghišati, da mečemo stavbišča, kol'kor jih imamo, tako rekoč, skozi okno naše posvetovalne dvorane, a vsemu temu je krivo le to, da nima stolno m -sto pravi-nega mestnega crteža. Obč. svet. vitez Zitterer naglasa, da za skromne ljudi, ki potrebujeio le dve sobi, se ne zida nič, zgolj le za bogataše ae zidajo velika stanovanja po pet sob, tako zvane »Zinskaserueu". Skrbeti bi torej bilo, da se zidajo biše z malimi stanovanji. PoioČevalec obč svet. Šubic izjavi, da on ni stavil predloga, da bi komu storil uslugo, on da gospe pl. Zhuber še ne pozna ter priporoča nasvete. Pri glanovanji se odkloni nasvet dr. Stareta in vzprejmo se nasveti stavbinskega odseka, na kar se javna seja sklene. Domače stvari. — (Koncert „Glasbeue Matice" se ponavlja!) Ker je bilo pri vČeraišnjem koncertu deželno gledišče do zadnjega kotička razprodano, a premnogi prijatelji glasbe, ki so »e prepozno oglasili, niso več dobili ustopnic. sklenil je pevski zbor, ponavljati koncert jutri v soboto dne 17. decembra v redutni dvorani, boteč s tem zajedno ugoditi onim, ki nujno žele čuti še jeden-krat slavno UBpeli koncert. Ker je pa pevcem do tega, da seže koncertni upliv v kar najširše sloje občinstva, znižale so se izdatno cene prostorom. Sedeži prve vrste a 1 gld, druge vrste in na galeriji a 70 kr., vstop a 40 kr., za dijake a 20 kr. Vstopnice in zborom beHede (a 5 kr.) se dobivajo v trafiki g. Sešarka v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajuici. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ker so stroAki ogromni in ker je dolžnost vsakega rodoljuba, zlosti pa prijateljev slovenske glasbe in roditeljev dece, ki se poučuje v „Glasbeni Matici", podpirati za slovensko glasbo eminentno važni zavod, želeti je, da bi bila tudi redutna dvorana do zadnjega kotička razprodana. — Gospodična Suwa bode pri tem koncertu pela tri najnovejše Nedvčdove samospeve za sopran s spre m Ije vanje in klavirja in sicer: »Njega ni"! .Pogled v nedolžno oko", besede S. Gregorčičeve, in »Ljubici", besede Levstikove. — (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava v deželnem gledališči bode v nedeljo 18. t. m. To bode štiriindvajseta predstava letošnje sezone ali 500 ta, odkar obstoji „Dramatično društvo". Predstavljala se bode znana VVeilenova drama „Edda" v 4 dejanjih, ki spada mej priljubljeneje igre starejega slovenskega gledališkega repertoirja in se Že več let ni predstavljala. Brez dvoma bode torej napolnila gledališče tudi v nedeljo, ker je mlajši generaciji manj ali več nova. — (Razdelitev obleke.) Po večletui navadi je tudi letos odbor gospej preskrbe! 85 učenkam in učencem tukaišnjih ljudskih šol popolno zimsko obit:ko s perilom in čevlji, 15 pa le čevl'e. K razdelitvi obleke, katera se bode letos v nedelj o, dne 18. decembra ob 1 1. uri d o po I ud ne v redutni dvorani vršila, vabi najuljudneje vse dobrotnike in prijatelje šolske mladine odbor gospej. — (Slovenskega planinskega društva) pravila je vis. deželca vlada te dni vrnila začasnemu odboru z opomujo, da jih je predložiti ministerstvu, ker jih ona ni kompetentna potrditi. — (Koncert »Glasbene Matice".) Koliki napredek smo storili v Ljubljani na polji goj jenja koncertne glasbe slovanske, to nam je pokazal včerajšnji, sijajno uspeli koncert, ki ga jo priredila „Glashena Matica" v deželnem gledališči. Ker nam tesno odmerjeni prostor ne pripušča, da bi se spuščali danes v podrobneje oceno zares krasnih točk vsporeda, in ker se bode jutri zvečer itak ponovil še jedenkrat ves koncert v redutni dvorani, storili budemo to v jedni bodočih številk Za danes naj omenjamo najprvo, da so se vse točke izvršile z izredno točuostjo iu preciznostjo, za kar gre hvala neutrudljivemu koucertnemu mojstru g. Hubadu, kakor tudi vztrajni marljivosti gg. pevk in gg. pevcev zbora „Glasbene Matice" sam pogled na dražestni venec slovenskih krasotic ženskega zbora mora razveseliti vsako rodoljubno oko in vzradostiti tudi uajčraemejeg« poslušalca Skupno s krepkim moškim zborom pa nam podaje v pevskem zboru »Glasbene Matice" tak ensemble, da ume društvo res ponosno biti nanj. Za to se pa tudi vbs L;ubljaua zanima za koncerte .Glasbene Matice", kar je sijajno dokazal včerajšnji večer. Gledališče bilo je veliko premajhno, da bi bili našli prostoru vsi prijatelji narodne glasbe. Izmej bogatega, skoro bi rekli prebogatega vzporeda naredil je Nedvedov mešani zbor »Nazaj v planinski raj" vsled izborne točnosti prednašanja pri veliki masi poslušalstva najglobeji utisek in se je moral ponavljati. Pravi muzikalni biser je Fibichova „Punila dna romanca", v kateri smo posebno občudovali prekrasno, globoko premišljeno instrumentacijo ; pela se je ta krasna točka povsem korektno in dosegla tudi velik uspeh Solospeve ]>ela sta prav dobro gospica Suwa in gosji. Fedyczkowski. Foer-sterjev moški zbor »Samo" s čveterospevom (g. Ha/, i nge r, Orožen, Mally, Pat e moste r) je jako lepa stareja Bkladba, katero pa vedno radi slišimo, posebno če se poje tako, kakor včeraj. Dvorakove dvo-speve za sopran in alt pel jo prav izborno ženski zbor, na klavirji pa je sjiremlial z znano spretnostjo gosp. Hoffmeiater. Ta točka utegne jutriv redutni dvorani še bolje priti do veljave, ker akustične razmere gledališča niso tuli ugodne tako nežuim točkam. V ariji iz opere „lliu» Hdiling" pridobil si je gosji. Fedyczkowski obilo pohvale, pel je pa tudi res izborno. Glavna točka vsporeda pa je bila zadnja številka, velika Weissova skladba »T riumf a t or". Moški zbor iu solisti, kakor tudi orkester izvršili bo pod vodstvom g. Hubada to dolgo, komplicirano in naporno kautato, ki obsega 11 pojedinih točk, upravo inoisterski in so se v solospevih odlikovali gg. Razinger, Dečman iu F e d y c z k o w s k i. Ako še omenimo, da je popolni orkester voiaški kot uvodno točko igral krasno Smetanovo ouverturo k operi »Prodana nevesta" prav dovršeno, povedali smo vse, kar se da reči na kratko. Sijajui uspeh včerajšnjega koncerta nam je porok, da bude pri jutrajšnjem ponavljanji redutna dvorana zopet polna. Saj tacih koncertov ni slišati tako pogosto v Ljubljani in vsak prijatelj umetne glasbe mora biti hvaležen »Glasbeni Matici" za take izredne muzikalne užitke. Prav obilen obisk jutrajšnjega druzega koncerta bode uajlepše plačilo in priznanje vsem, ki so si pridobili toliko zaslug za včerajšnji koncert, ob jednem pa tudi dokaz, da naše občinstvo ve ceniti pravo umetnost in je hvaležuo njenim gojiteljem. —H — (Osebne vesti.) C. kr. svetovalec g. A pl. Ulepič premeščen je iz Novega mesta k nadsodniji v Gradec, kamor s« je že preselil. — Major Gusti v VVaagner pl. Waagstroem, poveljnik baterijske divizije št 5 v Ljubljani, imenovan je podjiolkovnikom na svoiern službenem mestu. — (Dolenjska Železnica) Vsled snega in slabejega vremena bodo gotovo za nekaj časa prenehala dela na dolenjskih železnicah, ki so dozlaj še dosti dobro napredovala. Na progi Ljubljana-Kočevje delalo je v oktobru in novembru jiovprek 3000 delavcev, 400 obrtnikov in 170 glav priprežne živine in se je ua 28*/fl kilometrov začasnih tirov prevažala zemlja, kamenje in orodje. Na progi Grosuplje- Novomesto-Straža pa je v tem Času delalo povprek 1400 delavcev, 300 obrtnikov in 52 glav vprežne živine, začasnega prevaževalnega tira je bilo nekaj nad 3 kilometre. — (Nova vrsta cigaret) se bode začela prodajati po novem letu. Nove cigarete se bodo imenovale »Kalif cigareto" , bodo brez ustnika in se bodo prodajale po 2 kr. komad. Tako zvane „Samsun-smotke" ne bodo več izdelavale. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne o b č i n e L j u b l j a n s k e ) od 4. do 10 decembra. Novorojencev ]» bilo 18(= 30 5 °/0O), mrtvorojencev 3, umrlih 17 (=28 5 °/oo)- H*l njimi za grižo v bolnici 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnib organov 3, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 7. Mej umi I mi bilo je tujcev 5 (= 29 4%), iz zavodov 9 (= 52 9 °/o)« Za Infekcijoznimi boleznimi so oboleli za otročico 1, za tifuzom 5 (mej njimi 4 tujci, jirenešeni v bolnico), za oslovskim (lušljivim) kašljem 5 oseb. — (Iz narodnih društev.) Narodna čitalnica v Kamniku imela bode v nedeljo, 18. t. m. svoj redni občni zbor z navadnim vspo-redora. Zičetek ob 8. uri zvečer. — »Tržaški Sokol" in »podporno in bralno društvo" v Trstu priredita skupaj v Mally-jevi dvorani Silvestrov večer, ki obeta biti jin pripravah jirav zanimiv. — — (Medveda ustrelili) so minuli teden lovci v bost! pri Ambrusu na Dolenjskem. Zapazili so v snegu sled dveh starih in mladega medveda ter se napotili ua lov drugi dan v jutro. Še le ob dveh popoludue so zasačili starca samega in začeli streljati nanj. Jednega lovcev je obstreljeni medved prijel in pahnil kakih deset metrov daleč ter ga ugrizu 1 v dlan. A v tem so je medved smrtno zadet zgrudil. Tehtal je 185 kilogramov. Pogumni lovci F. Perko, J S k raj nar, N. Hočevar, F. Gre goric in J. Tur k dobili so pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu za medveda odločeno talijo. — (Zdravstveno stanje.) Koze so se pokazale v M Miki iu je bil zaradi te bolezni prepovedan zadnji semenj, ki bi imel biti dne 13. t. m. — V občini Koatel v Kočevskem okraji pokazale so se v poslednjem času ošjiice in je zbolelo v raznih vaseh 3(5 otrok. — V Ljubnem v Radovljiškem okraji zbolelo je veti otrok za škaiiat co, izmej katerih je jeden umrl. — (Nemščina v ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem.) Kskor toži »Sloveuski Gospodar", tišči deželni šolski avet v Gradci nemščino vedno bolj m bolj v slovenske ljudske šole. Učiti naj se začne v tretjem šolskem letu, v šejtum letu pa naj se |iouču|e v nemškem jeziku uemščina, zemljepisje iu računstvo. Pač res škoda truda in časa in nedolžne di ce, kateri se toliko dražega časa odvzame s takimi nepotrebnimi eksperimenti na kvar splošnemu napredku pri pouku predmetov, ki so koristni za živijen;e — (Nova pošta.) V Zrečali pri Konjicah odprla se je z današnjim dnem nova pošta, ki ima zvezo s Konjicami. — (Beračev konec.) Minuli teden našli so v Tinskem pri Šmariji na Spodnjem Štajerskem blizu hiš človeško glavo, drugi dan pa mej listjem pri nekem posestniku truplo brez glave. Spoznalo se je, da je berač T. O. prenočil v listnjaku in tam umrl, ne da bi kdo vedel zanj. Psi so potem truplo ogrizli in zavlekli glavo k sosedu. — (Častna korarja.) Župnik K. Fabris imenovan je častnim korarjem stolnega kapiteljna v Trstu iu vodja dobrodelnega zavoda „Grisoni" v Kopru g. Appolouio častnim korarjem kapiteljna v Kopru. — (Samomor ali uesreča.) It necega vodnjaku v Rojuuu pri Trstu istekli so v sredo muško truplo. Spoznali so v njeni 52letnega, v R>-janu naseljenega Frana Trošta iz Podrage pri Vipavi, katerega so pogreSali že ud 20. novembra. Si je li sam vzel življenje ali pa ponesrečil, se ni moglo dognati. Truplo mi prenesli v mrtvašnico k sv. Joštu. — (Umrl) je dc6 13. t. m. v Šišanu pri Pulji v Istri ondotui g. župnik Jakob Ravnikar, brat naducitelja Ravnikarja, star jedva 51 let. Pokojnik se je porodil 13. julija 1841. 1. na Vačah v isti hiši kakor škof Ravnikar. Šolal se je v Ljubljani in v Gorici. Služboval je po večih krajih tužne Istre, tako v Karnici in v Pulji kot kaplan, v Fi-lipanu kot upravitelj župnije in na zadnje kot žup nik 19 let v Sišaou pri Pulji. Bil je jako unet duhovnik, iskren Slovan in po vsem ljubeznjiv družabnik. Kdor je ž ii i i m občeval, vsakemu se je prikupil. Župljani njegovi so ga neizmerno ljubili. V svojej mladosti je priobčil tudi nekaj člankov v .Učiteljskem Tovarišu". Blag mu spomin ! — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Grahovem je razpisano z dnem 1. marca 1893. drugo učiteljsko mesto z dohodki četrtega plačilnega rczreda in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 2. januvarija 1893. I. pri okrajnem šolskem svetu v Logatcu. — Pri okrajnem sodišči v Črn o m I j i vzprejme se takoj spreten dijurnist, zmožen obeh deželnih jezikov. Mesečna plača 30 goldinarjev. Danes „Jour-fixe Razne vesti. * (Češka akademija znanosti in umetnosti) imela je te dni svečano sejo. Mej častnimi člani, katerih izvolitev je dobila najvišje potrjenje, je tudi slavni historik dr. Fran Rački. Akademija šteje 52 članov, 5 jih je pa umrlo. Kot nagrade in podpore se je razdelila vsota 10.860 goldinarjev. Imetek akademije znaša 266.288 gld. Knjižnica ima 323 del in 634 zvezkov. * (Kraljevska opera.) Kraljica Rumuoska, kot pesnica znana pod imenom Carmen Sylva, spisala je libreto za opero, katerega bode uglasbil vojvoda Edinburški. * (Židovski odvetniki na Dunaj i.) Mej 681 odvetniki na Duuaji je nad polovic • Židov, namreč 394, odvetniški koncipijenti pa so skoro izključno žulje, izmej 560 koncipijentov je namreč 510 Židov. * (Sara Bernhardt — občinski svetnik.) Panamski škandali ra/burili so posebno Pariške davkoplačevalke in podkopale vse njih zaupanje v moško pošteu|e sploh, sosebuo pa v poštenje poslancev in obč. svetnikov. Zategadelj ukrenile so te dame, da postavijo pri bližnpb volitvah v Pariški obč. svet v nekem okraju, kjer imajo odločno večino, svojo posebno kandidati njo in ae po dolgem posvetovanju zjedinile na — Saro Bernhardt. Bo Ii ta vzprejela Častno mesto, še ni gotovo; ekscentrična za to je dovolj. Telegrami „Slovenskomu Narodu11: Dunaj 16. decembra. „Dziennik Polski" konstatira, da so Poljaki sedaj sicer najupliv-ncjša stranka v parlamentu, da so pa za Ga-liško dosti menj dosegli, kakor je bilo pričakovati. Budimpešta 16. decembra. Škofovska konferenca pod predsedstvom primasa Vasza-ryja ukrenila, da se je civilnemu zakonu in vsem cerkvenopolitičnim naredbam sploh čim odločneje upreti. Pariz 16. decembra. „Gaulois" poroča, da je sodišče ukrenilo zapreti vse bivše administratorje panamske družbe. Genova 16. decembra. Na kolodvoru v Rapallu zadel ekspresni vlak ob tovorni vlak. Več osob je lahko ranjenih. Kadiks 16. decembra. Policija našla je v mestnih kanalih osem dinamitnih bomb. „LJUBLJANSKI IW za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta '■'Ujel: 15. decembra. Pri Mi*ii«i t Pokornv, Hoffman, Kohler, Just * Dunaja. — Sliene is Gradca. — Globočnik is Kranja. — Bamberg iz Idrije. — Cura Is Trsta. — Kraus ix Maribora. — ViSnikar iz Ribnice. — Braune, Kump it Kočevja. — Krmner iz Monakoveg*. Pri ainuu : Kuttel, Brauer, Kren, Henkel, Eiaen-stiitter z Dunaja. — Muhi Iz Tržiča. — Weisner, Gostila i* Litije. - Mamer iz Ljubljane. — Veider iz Domial. — Zupan, Crobath iz Kranja. — Hflfferer iz Brna. — Pinter iz Kamnika. Pri bavarskem dvoru: Sturm is Kočevja. Meteorologično poročilo. i Caa opa-tovan j a Stanje harometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. 15. dec. 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 740-5 mm. 738 6 ■■. 7383 mm. —50» C —2 2° C —2 6» C brezv. al. vsb. brezv. megla megla megla 000 mm. Srednja temperatura 3 3°, la 2M° pod normalno). ID uljclčajema, tooraset dne 16 decembra t. I. včeraj — Papirna renta . . . . *. gld. 97 75 Srebrna renta.....„ 97 80 ti lata renta......, 116*10 5°/0 marčna renta ... * 100*60 Akcije narodne bauke . . » 5*31-— Kreditne akcije.....314 70 London........ 120 05 Srebro....... . —•— Napol........„ 9-57 - C. kr. cekini....., 5 68 NemSke marke .... , 59*— •7, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , Ogeraka zlata renta 4"/......... Ogerska papirna renta 5" „...... Donava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4(/i°/0 *l*ti zaat. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srećke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 . Tramway-dru6t. vel). 170 gld. a.v..... danes gld. 97 75 - . 9735 - „ 11610 - , 100-55 - „ 980 — - ; 314— " 120;- " • IV'1' - . 5-63 - „ 59 — 141 gld. 50 kr. 188 - T * 113 , 70 , 100 , 45 , 128 „ 75 „ 118 „ 50 , 194 . - , 24 , 50 , 148 . 50 „ -'40 „ - . Bod"bina ZDrenilc obveatuje sorodnike, prijatelje in znance, da je gospod Kunibert Drenik odvetniški uradnik dne 15. decembra zjutraj ob V, 10. uri, v 59. letu, po kratki bolezni v Bogu zaspal. Pogreb rajnika bo dne 17. decembra ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. (1352) V Ljubljani, dne 16. decembra 1892. . Učenec za špecerljcleo -prod.8tjal33.ico in đL© Jeli© et vešfia računstva, kakor tudi za vita hiSnn dela pripravna vaprejuieta »e v večjem raeatu na Hraujskem, iu sicer deklica proti dobri plači. — Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda** pod F. M. (1317—2) I=>rotl katil|a in nahodu, osobito dere, proti aaellae-nju, boleanlui v vratu, oelotlcu in mehurju priporoča su najbolje koroški rimski vrelec. Naravno pristen, natočen. {Najfinejša namizna voda. 0270-5) Zaloga v Ljubljani pri 91. E. Niipaii-u. jj Ceniki se pošiljajo zastonj in frunkoVani. Največja zaloga šivalnih stroje? JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta it. 13. Mlake cene. — Ugodno plačevanje na obroke. — 8tarl Biroji ae same« njavajo. — Popravki ae ladelajo hitro, dobro In (3) ceneno. (1304) ♦o»♦»♦»♦»♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦o»o»+oo»o ♦ Važen aviso ! gospodom *, oštirjem in hoteiierjem! | V novo zalagal Išče izključno pristnih I ta- T lljanaklh vin Mihaela Simone v Bincaglio S (pokrajina Bari) v novi bisi gospoda Bnaaollul-Ja ♦ v Vodmatu pri LJubljani dospela so nova J vina, in sicer: bela, uiuakntna, sladka in trpka. X orna, sladka in trpka (1322—7) * Kakovost in cene klubujo vsaki konkurenci! £ ini ekstrakt za uho Oi.........._ Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha ie več let avtoritete, ker odpravi vsako nepri--ojhikj glukoat, uklanja takoj slab poaluh, uieaut tok in vsako ufteano boleaen; dobiva 10 proti dopoiiljatvi gld. 1-7«» v vsej Avstro-Ogerski frankovano po polti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. To-iuaya, v lekarni g A nt. itogla iu v mestni lekarni v Zagrebu} nadalje pri Zanetti-ju v Tratu t Jožefu Cr i s to folott i • j u v Gorici« na Duuaji pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št K, in pri lekarju Twerdy-ju, Hariahilferstrasse 106. — Pristno rdago ao dobiva samo v steklenicah z utis ienim napisom: e. In kr. aekund. zdravnik dr. ftlpek na Dnna|l. _ _'1314 2) KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulico 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špiČenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompenclije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevnnke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinČki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-a0J4) čenje pisal, zeleni volk tekoč. H. (15) .*-r^ — M/jft Kdor hoče uživati dobrot Jedino prave — ne na j*A*^- 8tJ*'t?,uie in paokus imajoče r ^ Kneipp-ove sladne kave nii] kupi le,.ono v rudeelh fitiriogeljnatih zavo'ih l»raiov Olz z varstvenima znamkama allka in ponev. — Ce ee primeaa Oelz-eva kava kije priznano naiholjfii in najizdutneisi primesek navadni kavi, dobi su zdrava, eenena iu hranilna ksavlna pijača, ki daleko prosega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednosti. Bratje 01bbp Bregenz, od p reč. g. župnika Kneipp-a jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladim (967—9) . - kavo v Avstro-Ofreraki. Dobiva se v vaeh boljiih trgovinah s kolonijalnim blagom. L Luser-jev obliž za turiste. 4-otovo in hitro upli \ a joči- sredstvo proti kurjim «iče»oui9 >• > tul |(-ui Ii H poO- ^OvVv platib, petah iu >^^^>^ Veliko drugim trdim Pni*na,uin Eraskom ^ST^ P,Bom le n* ože. s^d^^sr "* °g,ud V W yr \^x-^/^ razposiijalnici: ^m>x L- Schwenk-a lekarna vj3» e*^/^(524) Meldllngr-Dunaj. Pristen huiuo, če imata navod in 1 obli* varslvrno xuawko in podpis, Ar^/ ki jo tu zraven; torej naj se naai in zavrne vse manj vredna ponaredbt. Pristnega imajo v l.|uli- « ■ Jani J. Swo'boda. U. pl. H Trnkoczy, G. Picboli, L. Grečel; v Kudolfoveui S. pl. Sladovič, F. I laik a; v Kamniku J. Močnik ; v i lajanja! A. Egger, W. Thurmwald, J. Birtiba-cher; v Hreaah A. Aich-inger; v Trga (na Koroškem) ii. Menner; v Rellaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; r Gorici G. B. Pontoni; v Wolf*. bergn A. llutti; v Kranj 1 K. Ravnik; v Rad-goui C. E Andrieu; v Idriji Josip Warto; v Kadovlflel A. Koblek; V CelJI J. Knpferachuiid. Izdajatelj la odgovoril urednik: Josip Nolli. ldiatnma la tlak .Narodne Tuiiarie".