Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 12. septembra 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Vsebina Uredbe osrednje vlade: Naredba ministra za promet o reorganizaciji zavarovanja državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode. Naredba o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode. Naredba o ustanovitvi socialno-humanitarnega odseka pri ministrstvu za promet in vseli direkcijah driavnili železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Popravek k naredbi o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev. Pravilnik o neukaznih poStno-brzojavnih in telefonskih ''službencih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o postopanju s poštnimi paketi, ki imajo predmete, prepovedane za uvoz. Razglas o 'r°šarini na bencin. — Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani: Razglas, da so sklepi občnih zborov delničarjev Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, ln Slovenske eskomptne banke v Ljubljani z dne 20. maja 1922. odobreni. Razglas, da je ustanovitev delniške družbe z imenom «,Volta', tovarna električnih žarnic, d. d.» s sedežem v Mariboru dovoljena. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 295. Uredba ministra za promet z dne 1. jn-Hia 1922., št. 21.739, o reorganizaciji Zavarovanja državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode.* Skoro se razglasi v «Službenih Novinah» najdba z dne 30. maja 1922., št. 16.276, o zavaro-vanju državnega prometnega osebja zoper bole-2en in nezgode, ki sem jo izdal sporazumno z gospodom ministrom za socialno politiko na Podstavi predzadnjega odstavka § 6. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Po tej naredbi obseza obvezno zavarovanje 20 p er bolezen in nezgode vse državno prometno °sebje. Zavarovanje zoper bolezen opravlja bolniški fond za državno prometno osebje kraljevine ^1°^ .^rvat°'v *n Slovencev na samoupravni Podstavi in ob kolikor mogoče najmanjšem materialnem obremenjanju zavarovanega osebja; za-yarovanje zoper nezgode pa mora uprava fondov ^ključno izvajati v breme državnega prometnega Proračuna, , 1 o zavarovanje se ne razteza na prigodne de- 3vce, ki so najeti za krajši čas, da izvršujejo pre-?c'ue posle, niti na delavce, ki so najeti za grad-J° novih železnic. Zavarovanje teh delavcev se °ra izza dne 1. julija 1922. vršiti po rečenem r^onu o zavarovanju delavcev in po naredbah 'nistrstva za socialno politiko. Potemtakem mo-j jo državne prometne naprave izza dne 1. julija ^2. giec|e faidh delavcev kot delodajalci postopati odredbah zakona o zavarovanju delavcev (glej 2 ll|žbene Novine» št. 117 z dne 30. maja 1922.**). ohar4cli potrebnih pojasnil in tiskovin se lahko jačajo na okrožne urade za zavarovanje delav-jin na oddolko za socialno politiko pri pokra-Prom uPravd^1’ isfotako Pa na ministrstvo za Ministrstvo za promet prične takoj z onimi or-jl P'.^tomimi deli, ki so potrebna za dejansko praJanje moje naredbe o zavarovanju državnega (j.^tehiega osebja. Ta dela se morajo dokončati vsei e '■ oktobra 1922. V zvezi s tem odrejam na' L poc,reienim državnim prometnim napravam, Ijj ..ar najhitreje in najtočneje izvršujejo naročila, 2a Pm jih glede te organizacije izda ministrstvo mji Promet, odnosno socialno-humanitarni odsek tetrstva za promet, ki bo kmalu postavljen in opravljal agende centralne uprave fondov. Zav - *er se ne dokonča organiziranje nove boi'U°Valne službe, morajo zavarovanje zoper opr^L1 -11 nez£°de nadalje na dosedanji način Ijslet &ti one zavarovalne naprave, ki so oprav-teetno zabvarovanie do sedaj za državno pro- v0lJ'e, naPrave se likvidirajo, ko prevzamejo no-kJ. .oljene uprave fondov od njih posle, naj-■—'J6 Pa dne 1. oktobra 1922. Zato je treba Srbu ^J^Mšena v «Službenih Novinah kraljevine 4 u;’ 7ata 1 Slovenaca», št. 170 A, izdanih dne avgusta 1922. Uradni list pod št. 169. takoj pričeti z onimi deli, ki so potrebna za pripravo in hitro dovršitev te likvidacije. Pogodbe, ki veljajo o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode s privatnimi družbami ali zavarovalnimi podjetji, se morajo odpovedati, odnosno zaradi razveze pogodbenega razmerja prijaviti ministrstvu za promet. Ker se je treba postaviti na stališče, da so sedanje naprave za zavarovanje državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode glede tega zavarovanja izza dne 1. julija 1922. v likvidaciji, se ne more dovoliti, da bi se po tem dnevu iz njih imovine učinjale investicije ali izdatki, ki so potrebni za čas izza dne 1. oktobra 1922. To naredbo je brez odloga razglasiti vsem državnim prometnim službenim edinicam in upravam obstoječih naprav za zavarovanje državnega prometnega osebja zoper bolezen in ne- z£oc*e' Minister za promet: A. M. Stanič s. r. 296. Naredba o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode.* Na podstavi predzadnjega odstavka § 6. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., razglašenega v št. 117, «Službenih Novin» z dne 30. maja 1922., po katerem je osebje državnih prometnih naprav izvzeto iz zavarovanja po tem zakonu, ako uvede ministrstvo za promet za to osebje zavarovanje, ki daje vsaj iste podpore, katere uživajo po tem zakonu ostali nameščenci, in ako ima ob določanju podpore in v upravi to osebje one pravice, ki jih določa ta zakon, izdajam sporazumno z gospodom ministrom za socialno politiko to-le naredbo: Prvo poglavje. Obče odredbe. § 1. S to naredbo se ureja zavarovanje državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se uredi s posebno naredbo. § 2. Zavarovanje zoper bolezen in nezgode obseza vse državno prometno osebje. § 3. Za državno prometno osebje se smatrajo vse one osebe, ki so za izvrševanje duševnega ah telesnega dela stalno ali začasno nameščene ali zaposlene pri državnih prometnih napravah. Za državne prometne naprave se smatrajo: ministrstvo za promet (oddelki ministrstva, direkcija za gradnjo novih železnic, direkcija za rečni promet in direkcija za pomorski promet), generalna direkcija državnih železnic, pomorska uprava in direkcije državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 170 A, izdanih dne 4. avgusta 1922. Zategadelj je smatrati za državno prometno osebje, odnosno za osebje državnih prometnih naprav, tudi osebje, delavstvo in vajence teh delavnic, kurilnic in ostalih podjetij, ki jih ukori-ščajo posamezne državne prometne naprave na račun državnega prometnega proračuna. § 4. To zavarovanje se ne razteza na prigodne delavce, ki so najeti samo za izvršitev prehodnih poslov (n. pr. ob zametih, poplavah, če trčita dva vlaka drug ob drugega, če skoči vlak iz tira, če ladja nasede ali če se razbije itd.), za dela na novih gradbah ali za specialna dela. Te delavce zavarujejo državne prometne naprave pri osredinjem uradu za zavarovanje delavcev po zakonu in naredbah o zavarovanju delavcev. § 5. Za izvajanje zavarovanja zoper bolezen se ustanavlja pri ministrstvu za promet v Beogradu bolniški fond za državno prometno osebje. Zavarovanje državnega prometnega osebja zoper nezgode izvaja ministrstvo za promet uradoma. § 6. Zavarovanje se razteza tudi na one uslužbence državnih prometnih naprav, ki bivajo uradoma v inozemstvu. Drugo poglavje. Ustroj. A. Administracija, § 7- Za opravljanje administrativnih zavarovalnih poslov se ustanavljajo: 1. ) centralna uprava fondov pri ministrstvu za promet; 2. ) oblastne uprave fondov pri državnih prometnih napravah. § 8. Za centralno upravo fondov se ustanavlja pri ministrstvu za promet socialno-humanitarni odsek pri administrativno-pravnem oddelku tega ministrstva. Za oblastne uprave fondov je pri administrativno-pravnem oddelku državnih prometnih naprav ustanoviti posebne odseke. Vendar pa se sme odrediti s pravilnikom, da se za več državnih prometnih naprav pri eni izmed njih osnuj skupna oblastna uprava fondov. § 9. Administracijo opravljajo državne prometne naprave napram fondom brezplačno. § 10. Socialno-humanitarni odsek ministrstva za promet kot centralna uprava fondov: 1. ) skrbi za organizacijo zavarovanja in za pravilno in enotno uporabljanje te naredbe in pravilnika pri vseh državnih prometnih napravah; 2. ) opravlja ceritralno administracijo; 3. ) pripravlja delo centralnih samoupravnili organov; 4. ) sodeluje po svojem organu pri sejah centralnega upravnega odbora in na glavni skupr ščini kot poročevalec; 5. ) skrbi za potrebne publikacije; 6. ) nabavlja in razdeljuje vse, česar je treba za izvrševanje zavarovanja (tiskovine, opreme, zdravila, priprave itd.); 7. ) predlaga ministrstvu za promet vse sklepe in odločbe centralnih samoupravnih organov fondov, ki jim je treba ministrskega potrdila, ter izvršuje ostale; 8. ) podaja ministru za promet letna poročila o poslovanju in stanju fondov; 9. ) podaja ministru za promet predloge za reševanje spornih vprašanj v poslednji instanci; 10. ) upravlja centralno vso imovino fondov; 11. ) zastopa fonde napram oblastvom in privatnim osebam; 12. ) opravlja vse posle zavarovanja zoper nezgode; 13. ) izreka denarne kazni odgovornim osebami, ki ne poslujejo po tej naredbi in po pravilniku. § 11. Oblastne uprave fondov 1. ) opravljajo administrativne posle pri vseh vrstah zavarovanja za okoliš dotične prometne naprave; 2. ) pripravljajo delo oblastnih samoupravnih organov; 3. ) izvršujejo odločbe samoupravnih organov; ako vidijo, da se ne skladajo z veljavnimi predpisi, jih ne izvršujejo, nego predlože stvar centralni upravi fondov v nadaljnje poslovanje; 4. ) izdajajo samostalno odloke, kjer gre samo za uporabo določil te naredbe in za izvrševanje obveznosti fondov proti njih članom; 5. ) v primerih, ki ne trpe odlaganja do seje upravnega odbora, smejo odločati o predmetih, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora; 6. ) zastopajo fonde napram oblastvom in privatnim osebam; 7. ) sodelujejo po svojih organih pri sejah upravnega odbora in na skupščini kot poročevalci ; 8. ) vodijo potrebno evidenco in kontrolo o zavarovanem osebju; 9. ) izrekajo kazni, določene v tej naredbi, ter odrejajo povračilo provzročenih škod; 10. ) pošiljajo ministrstvu za promet poročila o svojem poslovanju in sejne zapisnike oblastnih samoupravnih organov. § 12. Računske in blagajniške posle opravljajo za oblastne uprave fondov dotične državne prometne naprave s svojim osebjem, za centralno upravo fondov pa jih opravlja socialno-humanitarni odsek ministrstva za promet. B. Vrhovno nadzorstvo. § 13. Oblastni samoupravni organi so: 1. ) oblastna skupščina; 2. ) oblastni upravni odbor; 3. ) oblastveni nadzorstveni odbor. Centralni samoupravni organi so: 1. ) glavna skupščina; 2. ) centralni upravni odbor; 3. ) centralni nadzorstveni odbor. Ustroj in področje samoupravnih organov odrejajo §§ 23. do 39. te naredbe. Tretje poglavje. Bolniški fond za državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov im Slovencev. A. članstvo. § 10. S to naredbo se ustanavlja bolniški fond za državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu za obvezno zavarovanje vsega aktivnega in za fakultativno zavarovanje upokojenega osebja državnih prometnih naprav in njega rodbinskih članovjzo-per bolezen. Fond daje: b 1(' a) aktivnemu osebju: 1. ) brezplačno zdravniško pomoč ob bolezni; 2. ) brezplačno zdravila, obvezila in druge pomočke za zdravljenje; 3. ) brezplačno zdravljenje v bolnicah in drugih zavodih in kopališčih; 4. ) denarno podporo (hranarino), ako je bolezen združena z nesposobnostjo za delo in ako so zaradi tega članu prejemki ustavljeni; 5. ) zdravniško, babiško in denarno pomoč porodniško, dojniško in za opremo otrokovo ob nosečnosti, porodu in babinah (otročji postelji); 6. ) denarno pomoč za pogreb; b) rodbinskim članom aktivnega osebja: 1. ) vse podpore, naštete tukaj pod a) 1., 2., 3. in 5.; 2. ) ob nosečnosti, porodu in babinah potrebno zdravniško, babiško in dojniško pomoč in podporo za otrokovo opremo; c) upokojenemu osebju in njegovim rodbinskim članom: vse podpore, naštete v tem členu, razen hranarine in porodniške podpore. § 18. Obvezni člani bolniškega fonda so vse aktivne stalne in začasne, fakultativni člani pa so upokojene osebe državnih prometnih naprav kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez ozira na spol, starost, državljanstvo, vrsto dela in prejemkov. Med aktivno osebje se štejejo tudi vajenci, vežbeniki in druge osebe, ki zaradi nedovršene izobrazbe vobče ne dobivajo plače ali mezdle ali pa jo dobivajo manjšo od običajne. § 19. Oni otroci člana bolniškega fonda, ki zato, ker hodijo v šolo, ne stanujejo v roditeljski hiši, imajo pravico do zdravniške pomoči in zdravil samo, če stanujejo v kraju, kjer je prometni zdravnik in če se mu za to izrečno prijavijo. Ostalo sorodništvo in služabništvo član«! bolniškega fonda nima pravice do podpore iz bolniškega fonda. § 20. Članstvo teče od d!ne, ko vstopi kdo v službo ali v delo državne prometne naprave. Vsto-pivši v članstvo, pridobe člani vse pravice, katere jim daje ta naredba. Vsi člani bolniškega fonda dobivajo ob vstopu v članstvo od svojih šefov članski list. Ta list jim služi pri zdravnikih in upravi fondov za legitimacijo, da so res člani. Ako članski list izgube, se jim mora proti plačilu takse, predpisane s pravilnikom, takoj izdati nov članski list Z označbo, da je ta list duplikat, izgubljeni list pa je proglasiti za neveljavnega. Ako je član vobče izstopil iz državne prometne službe, mu mora starejšina članski list odvzeti in ga čez šest tednov poslati upravi fondov, ki ga hrani še tri leta in ga potem uniči- § 21. članstvo prestane: a) z izstopom ali odpustom iz državne prometne službe; b) s članovo smrtjo; c) z upokojitvijo, ako upokojenec ne izjavi, da hoče ostati član fonda. S prestankom članstva prestanejo vse pravice do podpor, ki jih daje bolniški fond svojim članomi in njih rodbinam. Toda oni član bolniškega fondia, ki je bil v poslednjem letu najmanj šest mesecev član bolniškega fonda, pa ni mogel postati član osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ker ni imel dela, ima zase in za člane svoje rodbine pravico še za tri tedne po prestanku članstva, ako pa je bil v dveh poslednjih letih najmanj 12 mesecev član fonda, za šest tednov, ako v tem. času oboli, do vseh podpot bolniškega fonda po določilih te naredbe. § 22. Člani bolniškega fonda, ki se pozovejo, da odslužijo svoj rok pri vojski, prestanejo biti člani bolniškega fonda. Oni člani bolniškega fonda, ki se v mirnem času pozovejo na vojaške vaje, izgube za ta čas pravico do podpore iz bolniškega fonda; toda člani njih rodbine dobivajo v tem času iz bolniškega fonda vse podpore, ki jim pripadajo. Za vojaških vaj prispevajo v bolniški fond sam0 oni člani, ki dobivajo v tem času svoje prejemke; Člani fonda, ki se ob mobilizaciji ali vojn' pozovejo k vojski, izgube za ta čas članske puaj vice. Ako pa v tem času vplačujejo v bolnišk1 fond polovico prispevkov, uživajo člani njih rodbine tudi nadalje pravice, ki jim pripadaj0- Vrhovno nadzorstvo nad upravami in samoupravnimi organi fondov vrši minister za promet po socialno-humanitarnemi odseku. Minister za promet sme na predlog tega od-seka vsak čas odrediti sklic, razpust in novo to- j litev samoupravnih organov, če niso sestavljeni j po predpisih ali če poslujejo zoper zakon ali na j škodo fondov; istotako sme razveljaviti vsak od-1 lok ali sklep samoupravnih organov, ki naspro- , tuje tej naredbi ali pravilniku. C. Samouprava. 8 14. Ker se izvršuje zavarovanje zoper nezgode izključno v breme državnega prometnega proračuna in po centralni upravi in oblastnih upravah uradoma, se uvaja samouprava samo za bolniški fond državnega prometnega osebja. § 15. Samoupravo izvršujejo: a) oblastni samoupravni organi pri posameznih državnih prometnih napravah za okoliš teh naprav, in b) centralni samoupravni organi na sedežu centralne uprave fondov za vse območje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za rodbino člana bolniškega fonda, ki ima pravico do podpore iz bolniškega fonda, ako zboli ali umre, se smatrajo: a) poročeni zakonski drug brez imetka in zaslužka, če živi s članom v rodbinski skupnosti; b) zakonski in usvojeni (adoptirani) otroci, pastorki in pastorke, vnuki in vnukinje, bratje in sestre, ki jih član vzdržuje, če nimajo imetka in skalnega zaslužka in če niso dovršili 18. leta starosti, ženske pa še, ako niso prej omo-žene. Ta omejitev ne velja za osebe, ki so zaradi telesnih ali duševnih hib nesposobne za delo in nimajo imetka; c) roditelji, ded in babica, če žive s članom v rodbinski skupnosti, če nimajo imetka in niso sposobni za delo ter skrbi član za njih vzdrževanje; j č) pri neoženjenih in obvdovelih članih sorodnica ali gospodinja, če živi stalno v članovi hiši ter skrbi za hišo in otroke; d) neporočeni zakonski drug, če nima član poročenega zakonskega druga ter dokaže, da mu veljavni zakoni onemogočajo skleniti zakonit zakon; e) nezakoniti otroci, ki jih član vzdržuje, če nimajo imetka in stalnega zaslužka in če član dokaže, da mu veljavni zakoni ne dajo možnosti, te otroke pozakoniti ali adoptirati. B. Samouprava. I. Oblastni samoupravni o,rgani- 1.) Oblastna skupščina. § 23. Skupščino sestavljajo skupščinarji. Polovic° skupščinarjev volijo člani bolniškega fonda, dr11' go polovico pa imenuje prometna naprava. v. Člani bolniškega fonda volijo svoje skupše1' narje izmed sebe s tajnim glasovanjem ?.a tri le^ in sicer voli do 5000 članov fonda 30 skupšd' narjev in 15 namestnikov, preko 5000 do 10.0° članov 40 skupščinarjev in 20 namestnikov, preh“ 10.000 članov pa 50 skupščinarjev in 25 namest' nikov. Istotoliko skupščinarjev in namestnik°v imenuje prometna naprava za isti čas izmed ^ mošnjih članov bolniškega fonda. Q Skupščinarji se volijo neposredno in pisme0 z volilnimi listami. , Za skupščinarje smejo glasovati vsi člani b0^ niškega fond!a, ki imajo pravico glasovanja; sme]^ pa biti izvoljeni samo člani, ki izpolnjujejo te goje: da so državljani kraljevine Srbov, Hrvat0 in Slovencev; do govore srbskohrvatski ali s*| venski jezik; da so dovršili 21. leto; da niso P0^ skrbstvom ali v konkurzu; da niso s sodno sodbo obsojeni zaradi hudodelstva ali pregreh ’ učinjenega iz koristoljubja. Natančnejši predpisi o volitvi in popolnjeva-nju izpraznjenih skupščinarskih mest so navedeni v pravilniku. Posel skupščinarjev se smatra za častnega ter 86 ne nagraja. Toda oni skupščinarji, ki ne sta-nujejo v kraju skupščine, dobivajo brezplačno v°žnjo (najmanj v drugem razredu) na železni-ca’n in ladjah in dnevnice, ki jim pripadajo za l'radno potovanje po veljavnih službenih predpisih; oni pa, ki stanujejo v kraju, kjer ni želez-n>ce ali parniške postaje, dobivajo za vožnjo tudi v°znino po veljavnih predpisih. Te stroške jim povrača prometna naprava v hreme bolniškega fonda. § 24. Skupščina voli izmed sebe člane upravnega ln nadzorstvenega odbora in njih namestnike za hi leta in delegate za glavno skupščino, vse po uačelu paritete s prometno napravo. Skupščina pretresa letni zaključni račun in Poročilo upravnega odbora o poslovanju fonda okoliš dotične prometne naprave ter daje, uva-zevaje poročilo nadzorstvenega odbora, razreš-uico upravnemu odboru. Določa za svoj okoliš letni proračun fonda Za prihodnje leto. Razpravlja in odloča po referatih upravnega lri nadzorstvenega odbora o predloženih predetih in pritožbah, ki spadajo v njeno pristoj-n°st ali so ji odrejeni s to naredbo. Podaja predloge glavni skupščini o vseh pred-etih, ki se tičejo bolniškega fonda. § 25. Na skupščini smejo sodelovati samo legitimi-rani skupščinarji. V skupščino spada tudi upravnik fondov kot Poročevalec brez pravice glasovanja, potem upravni in nadzorstveni odbor, katerih člani pa nimajo pravice glasovanja, ako niso' skupščinarji in ako se sklepa o njih. Predsednik redne skupščine je predsednik upravnega odbora, ako pa je zadržan, ji predseduje po rangu najstarejši član upravnega odbora. Predsednik izredne skupščine je predsednik onega odbora, ki je sklical izredno skupščino; a£° Pu je sklicana na predlog skupščinarjev, otvori skupščino predsednik upravnega odbora in po-tem predseduje oni, ki ga izvoli skupščina. Skupščina je za člane bolniškega fonda javna. Poslovni red skupščine se predpiše s pravilnikom. ^ Razen pri volitvah je glasovanje na skupščini [avn°- lajno glasovanje se mora odrediti na za-ntevo vsaj 20 navzočnih skupščinarjev. Pri glasovanju odloča navadna večina. Ob naki razdelitvi glasov je smatrati, da predlog ni sprejet. Predsednik sme glasovati samo pri tajnem glasovanju. 2.) Oblastni upravni odbor. § 26. • Upravni odbor sestoji iz 12 rednih članov stotoliko namestnikov, izmed katerih morata st y°Vati dve tretjini na sedežu prometne napra\ upravni odbor spada upravnik fondov kot p odkValec k1'62 Pravice glasovanja. Eno polovi im 0rnik°v VC)hj0 izvoljeni, drugo polovico ] menovani skupščinarji izmed sebe s tajnim gl Rvanjem. j. Za člane upravnega odbora smejo biti izv jj.01 samo oni člani bolniškega fonda, ki so st; t Uslužbenci ter so dovršili 24. leto, a so pot npr *e naimani tri leta nepretrgoma člani b< skega foncja jer njso disciplinarno kaznova ]u'so v disciplinarni preiskavi, ščj člani, ki so jih izvolili imenovani sku (r narji> rnora biti po en član iz vsakega oddel ekonomskega) in šef sanitetnega odšel se , ani 11 Pravnega odbora in njih namestn „o- 0lf ?a tri leta. Po preteku te dobe se voli 'ph*1*’ s*ar' smei° hiti iznova izvoljei nipr! re % članovih prejemkov. Prispevki se odtezajo za ves mesec v naprei' ko se izplačuje plača, odnosno zaslužek. Prispe1*' kov ne plačujejo člani za one dni, za katere pr*' jemajo spričo bolezni hranarino, potem če so v vojaški službi (§ 22.) in na dopustu ter za ta eaS ne prejemajo svoje plače. § 45. Dohodki, našteti v § 43., se morajo uporflv Ijati za podpore, navedene v § 16. te naredbe, z‘ ustanavljanje in vzdrževanje zavodov za zdrs*' ljenje članov (ambulatorije, lekarne, bolnice, & natorije, okrevališča, kopališča itd.), za potrebi1 odpise od vrednosti imovine, ki smejo dosez^ za zgradbe 10% na leto, in za zalaganje rezeP" nega fonda. § 46. Rezervni fond je prebitek imovine bolniškega fonda preko njegovih dolgov. „ Rezervni fond se uporablja v prvi vrsti z kritje izrednih potrebščin bolniškega fonda. Za izredne potrebščine je smatrati tekoče datke, nastale spričo epidemij, in investicije, P trebile za postavljanje socialno-zdravstvenih naprav. Za investicije se sme trošiti razen razpolož-nega letnega prebitka še iz rezervnega fonda do 20% povprečnih letnih izdatkov v poslednjih treh letih. Rezervni fond se zalaga prvih deset let, pa tudi preko tega časa, dokler ne doseže dvakratnega zneska povprečnih letnih izdatkov fonda v Poslednjih treh letih: a) iz ene desetine celokupnih (kosmatih) dohodkov bolniškega fonda; h) iz letnega prebitka dohodkov bolniškega fonda; e) iz obresti nabrane glavnice rezervnega fonda; č) iz prostovoljnih prispevkov, daril, milodarnih ustanov itd; d) iz denarnih kazni. § 52. Denarna podpora znaša 70% onih prejemkov, ki so članu zaradi bolezni ustavljeni. Ako se tak član bolniškega fonda, ki ima pravico do hranarine, zdravi v bolnici, pa ima rodbino, ne dobiva hranarine, nego njegovi rodbini se izplača, ko se pokrije bolniška taksa, preostali del, toda najmanj polovica njemu pripadajoče hranarine, ako rodbinski člani nimajo zaslužka in žive z njim v rodbinski skupnosti; ako pa član nima rodbine, dobiva četrtino hranarine. Denarna podpora se daje, dokler traja bolezen, toda najdalje 26 tednov, in teče od onega dne, ko se članu prejemki zaradi zdravniško ugotovljene nesposobnosti za delo ustavijo. § 53. Gez 10 let, odnosno takrat, ko rezervni fond Preseže dvojni znesek povprečnih letnih izdatkov v poslednjih treh letih, spadajo v rezervni fond samo dohodki, navedeni tukaj pod b) do d). F. Podpore bolniškega fonda. 1.) Zdravniška podpora. § 47. Člani bolniškega fonda imajo pravico do brezplačne bolezenske podpore ob bolezni, in sicer: °ni, ki prejemajo ob času bolezni hranarino, največ 26 tednov od začetka bolezni, odnosno dokler Prejemajo hranarino, oni pa, ki ne prejemajo hranarine, največ 52 tednov za isto bolovanje. Rodbinski člani imajo, če obole, pravico do brezplačne zdravniške podpore, dokler ima pravico do nje tudi član bolniškega fonda, toda najdalje 26, odnosno 52 tednov za isto bolovanje. § 48. Zdravljenje izvršujejo zdravniki, postavljeni in plačani po državnih prometnih napravah. Tuji zdravniki se smejo klicati samo v nujni potrebi, če je državni prometni zdravnik zadržan, da bi dal o pravem času potrebno pomoč, in če je treba specialnega zdravljenja. Kako je klicati zdravnika in kako zdraviti bolnike, se predpiše s pravilnikom. 2) Zdravila in drugi pomočki za zdravljenje. § 49. Člani bolniškega fonda in njih rodbine imajo Pravico do brezplačnih zdravil, kopanja, mineralnih vod, potrebnih obvezil, pomožnih priprav jn pomočkov za zdravljenje (naočnikov, prevez '• dr.), dokler imajo pravico do zdravniške pojoči (§ 47.). Obvezila, pomožne priprave in pomočke za Pravljenje smejo dotične osebe, katerim se dado, Pridržati, dokler jih potrebujejo ali dokler ni kdo drug zavezan, da jih opremi s potrebnimi. § 50. Ako bolniški fond iz kakršnegakoli vzroka kojemu obolelemu članu ne more dajati brez-Plačne zdravniške pomoči in zdravil, mu mora Poznati in povrniti stroške, ki jih je imel po Predloženih računih za zdravnike in zdravila. 3) Denarna podpora (hranarina). § 51. Člani bolniškega fonda imajo, ako so postali ^radi bolezni nesposobni za delo, pravico do denarne podpore (hranarine) iz bolniškega fonda °d onega dne, ko se jim zaradi bolezni prejemki Ustavijo, dokler zopet ne vstopijo v delo, toda dajveč za 26 tednov. , To podporo v denarju dobivajo tudi oni člani bolniškega fonda, ki se zaradi nalezljivih bolezni, .or kuge, kolere, koz, tifuza itd., izolirajo in ‘niajo v tem času možnosti za delo, dokler jih zolira sanitetno oblastvo, toda v breme promet-l^Jiapifave, odnosno državnega bolniškega za- , Do hranarine nima pravice oni član, ki je b. e Pfovzročil bolezen. Hranarina se sme tudi šir ili’ a^° se bolnik hote ne ravna po zdravni-'6 naredbah in s tem zavlačuje ozdravitev. Član, ki je popolnoma izčrpal denarno podporo, pridobi iznova pravico do denarne podpore za isto bolezen, ako se je vrnil na delo ter je v njem prebil najmanj 8 tednov. Član, ki je popolnoma izčrnal denarno podporo ter zopet vstopil v posel, pa oboli v tem za popolnoma drugo boleznijo, ki ni v zvezi s prejšnjo, kar mora potrditi prometni zdravnik, pridobi zopet pravico do denarne podpore po prvem odstavku tega paragrafa. Ako oboli član, ki še ni popolnoma izčrpal denarne podpore, v 8 tednih za isto boleznijo, se mu mora to drugo bolovanje šteti kot nadaljevanje prvega bolovanja. Cim je prometni zdravnik, ki zdravi obolelega člana, potrdil, da je postal član sposoben za delo, prestane denarna podpora. § 54. Denarna podpora se izplačuje koncem meseca. Prošnja za naknadno nakazilo denarne podpore se uvažuje samo, ako se vloži v enem letu od dne, ko je imel prosilec pravico do prejemanja denarne podpore. 4.) Z d ra vi j en j e v bolnici. § 55. Člani bolniškega fonda in njih rodbine imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh javnih, privatnih bolnicah pa tudi v onih, s katerimi je sklenjena pogodba, potem na univerzitetnih klinikah in porodniščnicah, in sicer ob teh pogojih: Člane bolniškega fonda sme prometni zdravnik poslati v bolnico zaradi zdravljenja ali opazovanja s pristankom bolnikovim, če ima ta v svoji hiši potrebno oskrbo, a brez pristanka bolnikovega, če je bolezen taka, da je zdravljenje v bolnici neizogibno potrebno, ali če bolnik ne izpolnjuje zdravniških naredb ali če je to potrebno za ugotovitev njegove bolezni (diagnoza) ali zaradi specialističnega pregleda in zdravljenja; obolelega člana pa mora poslati v bolnico, če nima član doma potrebne oskrbe ali če boluje za nalezljivo boleznijo ali če je duševno obolel in postal za svojo okolico nevaren ali če se mora izvršiti kirurška operacija. Rodbinski člani imajo istotako pravico do zdravljenja v bolnici na račun bolniškega fonda, ako zdravnik spozna, da ga jim je neizogibno treba. Ako član bolniškega fonda ali član njegove rodbine brez utemeljenega razloga ne pristane na naredbo prometnega zdravnika, da se bolnik pošlji v bolnico, izgubi član pravico do denarne podpore iz bolniškega fonda. Glede zdravljenja v kopališčih je treba postopati po pravilniku. § 56. Bolniški fond plačuje stroške v bolnici,^ ako je zadoščeno odredbam § 55., po veljavni ali sporazumni taksi, in sicer za člane, ki imajo pravico do hranarine, za isti primer obolenja največ za 26 tednov, za člana, ki nima pravice do hranarine, za 52 tedhov, za rodbine pa samo za 3 mesece. Zdravljenje člana bolniškega fonda v bolnici kakor tudi članov njegove rodbine, ki bolujejo za veneričnimi boleznimi, trahomom in drugimi nevarnimi nalezljivimi (kužnimi) in duševnimi boleznimi, ne zadeva bolniškega fonda, ako mora po zakonu država skrbeti za zdravljenje takih bolnikov. Uprava bolniškega fonda priznava svojim članom in njih rodbinam poslednji razred zdravljenja v bolnici. Če se hoče član fonda ali če se hočejo člani njegove rodbine zdraviti v višjem razredu, jim da odgovarjajoči zdravnik po dovolitvi bolniškega fonda nakaznico za višji razred, ako se pismeno zavežejo, da povrnejo s tem nastale razlike. Ti stroški se smejo na utemeljeno prošnjo članovo in po stanju fonda celotno ali deloma odpisati v breme bolniškega fonda. Oni člani bolniškega fonda in čfcini njih rodbine, ki vstopijo v bolnico zoper naredbo prometnega zdravnika ali brez njegove vednosti, razen v dokazanih nujnih primerih, morajo sami trpeti stroške za bolnico. § 57. Stroški za prevoz bolnikov v bolnico ali k zdravniku, istotako za spremljevalca, ako ga po potrebi odredi prometni zdravnik, kakor tudi za njegov povratek v stanovanje obremenjajo bolniški fond. Vožnja po železnici ali na ladji je za bolnike in spremljevalce brezplačna v onem razredu, ki jim pripada po veljavnih prometnih predpisih. Težjim bolnikom se sime dovoliti tudi višji razred, ako to prometni zdravnik predpiše kot potrebno. 5.) Podpore ob nosečnosti, porodu, babinah in dojenju. § 58. Ženski člani bolniškega fonda, ki nimajo letne plače, imajo, ako so najmanj 3 mesece člani bolniškega fonda, ob nosečnosti, porodu, babinah in dojenju pravico: a) do porodniške podpore v višini 80 odstotkov onih prejemkov, ki so zaradi zahtevanega in dovoljenega porodniškega dopusta ustavljeni. Dopust se mora dovoliti in potemtakem tudi porodniška podpora dajati za 4 tedne pred porodom in za 6 tednov po porodu, odobriti ,pa se mora največ za 2 meseca pred porodom in za 2 meseca po porodu, ako spozna pristojni prometni zdravnik to za potrebno in ako ta izvid potrdi šef sanitete dotične prometne naprave. Ako se porodnica, dokler ima pravico do porodniške podpore, bavi s pridobitnim delom, se ji ustavi ta podpora za čas, za katerega je izračunjena; b) db babiške pomoči in potrebnih zdravil, in sicer do babiške pomoči ob porodu in ob babinah po krajevnih razmerah sanitetnega ob-lastva; c) do podpore za otroško opremo, in sicer v znesku polmesečnih prejemkov norodničinih za vsako živo rojeno dete; č) do dojniške podpore za vsako dete, in sicer po prestanku porodniške podpore ali po prestanku bolniškega zdravljenja 3 dinarje na dan za 26 tednov. Ako je porodniška podpora izčrpana, ženski član pa je še nadalje zaradi bolezni ostal nesposoben za delo, se mu plačuje hranarina za čas bolezni, toda najdalje do konca 26. tedna od dne poroda. Ako ni bil ženski član, ki nima letne plače, pred porodom 3 mesece član fonda, nima pravice do porodniške podpore; gre mu pa redna podpora (hranarina) za oni čas, ko je po izvidu prometnega zdravnika nesposoben za delo, toda najdalje za 26 tednov. Oni ženski člani fonda, ki imajo letno plačo, dobivajo, če porode, razen zdravniške in babiške podpore še dojniško podporo po 3 dinarje na dan 32 tednov od dne poroda. Rodbinski ženski člani člana bolniškega fonda, ki nimajo nikakršnega zaslužka ali dohodka ter žive s članom v domači skupnosti, imajo, ako je uslužbenec najmanj 3 mesece nepretrgoma član bolniškega fonda, ob porodu in babinah pravico do teh-le podpor iz bolniškega fonda: a) do zdravniške in babiške podpore in zdravil; b) do podpore za otroško opremo po točki c) tega paragrafa; c) do dojniške podpore po 2 dinarja na dan za 32 tednov po porodu. Ako se porodi dete v bolnici ali porodnišč-nici, veljajo za čas tamošnjega bivanja glede porodniške podpore odredbe za hranarino. m r 6.) Podpora ob smrti. § 59. Če umre član bolniškega fonda, izplača bolniški fond zaostalemu zakonskemu drugu ali, če takega ni, njegovi rodbini, ki oskrbi pogreb, pogrebnino v višini 120%' enomesečnega zneska onih prejemkov, od katerih je umrli član vplačal svoj poslednji članski prispevek. Ako umre članu bolniškega fonda zakonski drug, ki je živel do smrti z njim v rodbinski skupnosti, ali nepreskrbljen otrok, prizna bolniški fond pogrebne stroške, in sicer: za zakonskega druga 60%, za otroka 30% zneska pogrebnih stroškov za dotičnega člana bolniškega fonda. "v Ako nima umrli član svoje rodbine ali drugih sorodnikov, ki bi oskrbeli pooreb, se izplačajo onemu, ki oskrbi pogreb, dejanski pogrebni stroški, toda največ do zneska pogrebnine, odrejenega v temi paragrafu. Četrto poglavje. Zavarovanje zoper siezgode. 1.) Obče odredbe. § 60. Zavarovanju zoper nezgode je namen, povrniti škodo, ki je nastala spričo poškodbe ali smrti, provzročene po kakršnikoli nezgodi, ako je zadela zavarovano osebo pri delu in v službi, ker je ta oseba izvrševala naročilo, odrejeno po pristojnih organih državnih prometnih naprav, ali v interesu državne prometne službe same. To zavarovanje obseza tudi nezgode, ki zadenejo zavarovano osebo na poti od stanovanja do delovišča in nazaj, kolikor se ta pot ne prekine v zavarovančevem lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi s službenim ali delovnim razmerjem. Za nezgodo se smatra tudi obolenje za kolero, kugo, gobavostjo, rumeno mrzlico in beriberi, ki jo nalezejo mornarji, izvrševaje svoj posel, nadalje zastrupitev s svincem, živim srebrom in fosforjem, ako je nastopila zaradi manipuliranja s tem strupom v obratu. § 61. To zavarovanje obseza vse državno prometno osebje brez ozira na starost, spol, državljanstvo, službeno razmerje in količino nrejemkov. § 62. Stroški tega zavarovanja obremenjajo izključno proračun državnega prometa; zato nimajo državne prometne naprave nravice, da bi osebju karkoli odtezale od zaslužka na račun tega zavarovanja. 2.) Podpora in renta ob telesni poškodbi. § 63. Ako se prometni uslužbenci telesno poškodujejo, dobivajo vsi brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, pomožne priprave, zdravljenie v bolnici in specialistično zdravljenje po pravilih bolniškega fonda od dne, ko se poškodujejo, do dne, ko okrevajo, v breme državnega prometnega proračuna od bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poškodovanci ne dobivajo hranarine iz bolniškega fonda. Poškodovanec, ki se mu prejemki (plača, dnevnica, mezda, draginjska doklada, rodbinska doklada itd.) spričo poškodbe ustavijo, dobiva namesto hranarine za čas delovne nesposobnosti, a najdalje 10 tednov, od dne, ko se mu ustavijo prejemki, denarno podporo v breme državnega prometnega proračuna. Ta podpora mora znašati 100% ustavljenih prejemkov. Prejemki, ki se menjavajo, se računijo po povprečnini v poslednjih 52 tednih; ako pa poškodovanec še ni bil zaposlen toliko časa, se morajo določiti v povprečni vsoti, ki so jo dobivale pri dotični državni prometni napravi osebe, zaposlene v istem svojstvu in ob istih pogojih, v poslednjih 52 tednih. Ko poteče ta rok, a tudi prej, ako se ugotovi stalna popolna ali delna delovna nesposobnost, se zameni ta denarna podpora z rento. Denarno podporo in rento odreja uprava fondov Razen tega je iz državnega prometnega proračuna povrniti ono materialno škodo, ki jo je poškodovanec pretrpel ob nezgodi. § 64. Ako je poškodovanec popolnoma nesposoben za delo, ima pravico do rente v višini svojih skupnih poslednjih prejemkov. Za prejemke, ki se menjavajo, veljajo odredbe § 63. Ako je poškodovanec deloma nesposoben za delo, se odmeri renta po ugotovljenem odstotku nesposobnosti. Ako se ugotovi, da je ponesrečenec še sposoben za dotedanje ali lažje delo pri državni prometni napravi in ga ta obdrži v službi ali v delu, se mu ne daje odmerjena renta, dokler službuje ali dela. Ako se tak uslužbenec upokoji, se mu daje poleg pripadajoče pokojnine tudi svoječasno odmerjena renta. Toda pokojnina in renta skupaj ne smeta presezati 100%' njegovih poslednjih prejemkov. Ako bi jih presezali, se daje odmerjena renta v breme državnega prometnega proračuna, iz pokojninskega fonda pa samo razlika med rento in popolnimi prejemki. Oni ponesrečenec, ki se neče vrniti na delo, dasi je spoznan za sposobnega za službo, dobiva samo rento, ki ustreza ugotovljenemu odstotku zmanjška njegove delovne sposobnosti, toda brez pravice do pokojnine in pogodnosti desetega odstavka tega paragrafa. Oni ponesrečenec, čigar delovna sposobnost je zmanjšana preko 40%, ima pravico, zahtevati odpust iz službe tudi, ako se ugotovi, da je še sposoben za dotedanjo ali drugo lažjo službo pri državni prometni napravi. Renta takega ponesrečenca kakor tudi onega, ki ga, ko se je ponesrečil, državna prometna naprava ni obdržala v službi, ne sme biti nikoli manjša nego pokojnina, do katere bi bil imel pravico v času, ko se je ponesrečil, z vštetkom nadaljnjih 10 službenih let. Ako je postal poškodovanec spričo nezgode ne samo nesposoben za delo, nego je tudi tako onemogel, da mu je treba stalne oskrbe, se mora njegova renta za čas, dokler traja onemoglost, zvišati, toda največ za tretjino. Ako zadene uživalca delne rente nova nezgoda, je vzeti za osnovo odmeri rente oni zaslužek, ki ga je imel poškodovanec ob času prve nezgode; ako pa je imel ob času nove nezgode večji zaslužek, se mu odmeri renta po tem zaslužku. Uprava fondov ima pravico, rento primerno znižati ali ustaviti, če se ugotovi z odrejenim pregledom uživalca rente, da se je prvotno ugotovljena delovna nesposobnost zmanjšala ali da je prestala, ali če se ugotovi z uvedenimi poizvedbami, da je bila renta odmerjena, odnosno priznana, v zmoti o dejanskih okolnostih. Tak pregled, odnosno take poizvedbe, sme odrediti uprava fondov v prvih dveh letih vsak čas, pozneje pa samo, če se predloži prijava ali če je minilo od poslednjega pregleda vsaj leto dni. Toda tudi uživalec rente ima pravico zahtevati, da se njegovo stanje iznova preišči in po izvidu odmeri nova renta, ako se mu zdi, da je nastala v njegovem stanju izprememba, ki vpliva na odmero rente. Taki predmeti se morajo reševati v najkrajšem roku. Nova renta stopi v veljavo v roku prvega izplačila, ki dospe po vročitvi odločbe. Po izpremembah, ki nastanejo v prejemkih oseb, zaposlenih v onem svojstvu in z onimi prejemki, v katerem in s katerimi je bil uživalec rente ob času nezgode, se primerno izpremeni tudi renta. Pri vajencih, vežbenikih^ in osebah, ki zaradi nedovršene izobrazbe vobče ne dobivajo plače ali mezde, ali jo dobivajo manjšo od običajnih, je vzeti za osnovo odmeri rente one orejemke, ki jih dobivajo pri dotični državni prometni napravi neposredno po dovršeni izobrazbi osebe, katere opravljajo iste posle kakor ponesrečenec. Tuj državljan, odnosno njegova rodbina, ima pravico, zahtevati namesto rente odmavnino. Ta se sme odmeriti največ v znesku triletne rente, pripadajoče dotičnemu poškodovancu. S sprejemom rente, razen primerov četrtega odstavka tega paragrafa, prestanejo vse obveznosti pokojninskega fonda proti njegovemu članu, preskrbljenemu z rento. S sprejemom rente izgubi poškodovanec tako zase kakor tudi za svoje naslednike vse pravice, zahtevati nadaljnjo odškodnino od državne prometne naprave. Če spozna kazensko sodišče glede nastale nezgode za krivo tako osebo, za katere postopek po zakonu ni odgovorna državna prometna naprava, mora uslužbenec svojo pravico do odškodnine, ki mu je po redni sodni poti prisojena od te osebe, do zneska odškodnine, ki pripada poškodovancu ali njegovi rodbini po tej naredbi, odstopiti ministrstvu za promet. Če tega ne stori, se mu povrne iz državnega prometnega proračuna samo oni znesek, za katerega je ta odškodnina manjša od odškodnine, ki mu pripada po tej naredbi. Ako pripada poškodovancu ali njegovi rodbini spričo nezgode pravica do odškodnine proti tretji osebi, preide ta pravica do zneska dejansko izdanih podpor in odškodnin na državno prometno napravo. Vse predmete, ki se nanašajo na odmero, zvišbo, znižbo ali ustavitev rente, mora uprava fondov reševati najkesneje v treh mesecih. Če se rešitev neutemeljeno zakesni, sme razsodišče na prošnjo pravno pooblaščene osebe odrediti rok za rešitev predmeta; če pa uprava fondov ne reši predmeta niti v temi roku, izda razsodišče izvršno odločbo o bistvu predimeta. Zoper odločbo uprave fondov se sme v 15 dneh od dne, ko se je vročila, vložiti pritožba pri centralni upravi fondov, zoper odločbo centralne uprave fondov pa pritožba v treh mesecih pri razsodišču. Pritožbe nimajo odložilne moči. §65. Pravice do rente nima oni poškodovani uslužbenec, ki je provzročil svojo nezgodo namerno ali s težko nepazljivostjo. Toda če ga je pri tem zadela smrt, ima njegova rodbina vendarle pravico do rente, in sicer po odredbah, ki veljajo za rodbino umrlega uživalca rente. Če je poškodbo namerno provzročil sorodnik, ki ima po zakonu pravico do rente po poškodovancu, izgubi ta sorodnik vsako pravico do odškodnine, ako poškodovanec umre za poškodbo. Onega, kateremu se dokaže, da je za dosego večje rente ali rente vobče uporabil nedovoljena sredstva, kaznuje uprava fondov v denarju od 50 do 1000 dinarjev, kolikor ne gre za dejanje, ki se kaznuje po zakonu ostreje. §66. Rente ne dobiva: a) oni poškodovani uslužbenec, ki se vrne v svojo prvo službo s popolnimi pravicami, dokler opravlja službo; b) oni uživalec rente, ki biva brez dovolitve svojega pristojnega prometnega oblastva dalje časa nego tri mesece v inozemstvu, za čas, dokler biva v inozemstvu; ako pa se v inozemstvu stalno naseli, mu sme dati uprava fondov enoletno rento kot odpravnino. Ako se potem zopet vrne, se mu iznova daje renta, če povrne odpravnino. Ako je uživalec rente tuj državljan, se mu sme dati, če odide stalno v inozemstvo, odpravnina v najvišjem znesku triletne rente. Drugače pa je glede odpravnine takih državljanov odločilno načelo vzajemnosti; c) oni uživalec rente, ki se obsodi na zapor preko enega meseca ali se odda v poboljševal-nico, za čas, dokler mu je vzeta prostost; toda v tem času dobivajo njegovi sorodniki, ki imajo, ako umre, pravico do rente, ono rento, ki bi jim pripadala, ko bi umrl; č) oni uživalec rente, ki ne ugodi pozivu oblastva na ponoven pregled zaradi ugotovitve njegovega zdravstvenega stanja in stopnje delovne sposobnosti, dokler ne ugodi pozivu- § 67. Renta prestane s smrtjo uživalčevo, s sprejemom odpravnine ali s prestankom nesposobnosti za delo. § 68. Renta se odmerja uradoma (ex offo). Kjer se pojavijo posledice nezgode šele p°z' neje ali kjer ni uveden službeni postopek, se sme pravica do rente in odškodnine realizirati zv,naknadno prijavo; toda ta prijava se mora učiniu v enem letu, ko se pojavijo posledice, najkesneje pa v dveh letih po nezgodi. 3.) Podpora in rente ob smrti. § 70. Ako ponesrečenec umre, preden se mu odmeri renta ali potem, ko se mu je odmerila, se mora dati njegovi rodbini v breme državnega prometnega proračuna: 1. ) Pogrebna podpora v znesku 120% enomesečnih poslednjih uživanih skupnih prejemkov umrlečevih. Toda pogrebna podpora ne sme biti nikoli manjša od vsote, ki se plačuje v dotičnem kraju javnim pogrebnim zavodom za pogreb poslednjega razreda. Ako je umrl ponesrečenec izvun svojega stanovališča, ga mora dotična državna prometna naprava na zahtevo njegove rodbine brezplačno prepeljati v njegovo stanovališče. 2. ) Letna renta, in sicer: a) vdovi brez otrok 40 % umrlemu možu že odmerjene, ako pa je nastopila smrt spričo nezgode, 40% rente, pripadajoče umrlemu možu, ko bi bil za delo popolnoma nesposoben; b) vdovi z enim otrokom 60%, z dvema otrokoma 80%, vdovi s tremi ali več otroki 100%' te rente, in sicer za del rente, pripadajoč na otroke, do dovršenega 18. leta starosti ali prejšnje preskrbitve otrok; c) otrokom, ostalim brez roditelja (zakonitim, pred poškodbo usvojenim ali nezakonitim, ako je umrlečevo očetovstvo sodno ugotovljeno in ako jih je ponesrečenec vzdrževal) vsakemu otroku eno tretjino, toda skupaj ne več nego 100% rente umrlečeve (glej pod 2. a) do njih dovršenega 18. leta starosti ali prejšnje preskrbitve. 3. ) Otrokom, ki so spričo telesne ali duševne hibe nesposobni za vsako pridobitno delo, se daje renta tudi po 18. letu, dokler traja ta nesposobnost. 4. ) Deklice, ki se pred dovršenim 18. letom starosti omože, izgube rento z dnem, ko stopijo v zakon. 5. ) Otrokomi, ki uživajo rento, se sme za nadaljevanje njih študij dovoliti renta tudi za čas preko njih 18. leta, toda najdalje do dosežene polnoletnosti, ako napredujejo v učenju. 6. ) Ako so otroci, ki uživajo rento, ob občih stroških preskrbljeni v javnem zavodu, ne dobivajo rente, dokler so v zavodu. 7. ) Ako ostanejo otroci brez roditeljev ter sta bila oba roditelja zavarovana, se vzame za osnovo odmeri njih rente zaslužek onega roditelja, ki je imel večji zaslužek. 8. ) Otroci onega uslužbenca, čigar vdova nima pravice do rente, se smatrajo za sirote brez roditeljev. 9. ) Žena, ki je od svojega moža zakonito ločena ali ki je ob smrti svojega moža že leto dni živela ločeno od njega, ima pravico do rente samo, ako ji je sodišče prisodilo pravico do vzdrže-valnine (alimentacijo). Ako je njena prisojena vzdrževalnina manjša nego redna vdovska renta, se ji odmeri renta samo v znesku vzdrževalnine, ki ji je prisojena. 10. ) Ako se vdova zopet omoži, izgubi pravico do rente. V takem primeru se da vdovi njena enoletna renta kot odpravnina. 11. ) Ponesrečenčevi roditelji, njega ded in babica dobivajo, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel ponesrečenec, dokler so vezani na podporo, eno tretjino rente, pripadajoče umrlecu (glej pod 2. a). Istotoliko rento dobivajo tudi umrlečevi vnuki in njega vnukinje, bratje in sestre, ako je pretežno skrbel za njih vzdrževanje. To rento uživajo do dovršenega 16. leta, a no 16. letu, ako in dokler so spričo telesne ali duševne hibe nesposobni za vsako pridobitno delo. Rente preostalih sorodnikov ne smejo presezati skupaj rente, pripadajoče umrlecu. Roditelji, ded in babica, vnuki in vnukinje, bratje in sestre imajo pravico samo, ako in kolikor rente preostalega Zakonskega druga ne dosezajo najvišieoa zneska. V takem primeru imajo roditelji pravico do rente Pred dedom in babico, ded! in babica pred vnuki in vnukinjami, vnuki in vnukinje pa pred brati in sestrami. 4.) Prijavljanje in preiskovanje nezgod in postopek za odmerjanje rente. § 71. Cim se pripeti nezgoda, je treba takoj, naj-kesneje pa v 24 urah učiniti prijavo pristojnemu Policijskemu (političnemu) oblastvu in upravi fondov. Uradni starejšina pozove takoj prometnega zdravnika, ako pa se ta ne more takoj odzvati, najbližjega tujega zdravnika, naj precdeda poškodovanca in predloži o poškodbi poročilo, v katerem mora poleg drugega izjaviti, ali bo imela poškodba verjetno za posledico smrt ali zmanjšek delovne sposobnosti. Čim prejme uprava fondov prijavo ali drugače, ako je nezgoda večja, zve zanjo, odloči, ali naj se izvede preiskava o tej nezgodi. Preiskava se mora izvršiti na licu mesta po veljavnih predpisih (glej § 100. zakona o zavarovanju delavcev). Zapisnik o preiskavi se mora takoj poslati upravi fondov, ki ga dopolni s temi podatki: a) o starejših telesnih hibah in posledicah prejšnjih poškodb poškodovane osebe; b) o službenem svojstvu, času službovanja ali dela, prejemkih poškodovančevih ali umrlečevih; c) o sorodnikih poškodovančevih ali umrlečevih, ki imajo po tej naredbi pravico do podpore ali rente, in eventualno č) o znesku rente, ki jo ima ali jo je imel poškodovanec ali umrlec zaradi prejšnje poškodbe. Na podstavi predloženega komisijskega zapisnika o preiskavi in poročila obratnega zdravnika odloči uprava fondov: 1. ) o zdravniški podpori, zdravilih in pomožnih pripravah; 2. ) o denarni podpori, odnosno renti; in 3. ) o pogrebnih stroških. Odločbo o podpori, pogrebnih stroških in renti je izdati brez odlaganja. Ako se trajna nesposobnost za delo ali stopnja zmanjška delovne sposobnosti ne more dokončno ugotoviti v odrejenem roku, ker je za to treba nadaljnjega zdravljenja ali opazovanja, se mora odmeriti začasna renta. Ako ni stopinja nesposobnosti za delo ugotovljena do konca 10. tedna, mora prometni zdravnik prvi dan 11. tedna zopet pregledati poškodovanca ter o izvidu poročati upravi fondov. Ako se ponesrečenec ni poškodoval pri delu ali v službi, se smatra za navadnega bolnika. 5.) Razne odredbe. § 72. Dajanje vseh podpor, zaračunavanje in izplačevanje denarnih podpor in rent se vrši po predpisih, ki veljajo za bolniški fond. §73. Povračilo rente ali podpore, izplačane po predpisih, se sme zahtevati samo, ako je dosegel uživalec rento ali podporo z neresnično trditvijo ali kaznivim dejanjem. §74. Zahteve, ki pripadajo po tej naredbi pravno pooblaščenim osebam iz zavarovanja zoper nezgode, se ne smejo prenašati na drugega, zastavljati, zasezati niti pobotavati, razen zahtev onih oseb, ki imajo po tej naredbi kot sorodniki pravico do podpore ter jih realizirajo zaradi vzdrževanja zoper uživalca rente. §75. Podrobna navodila o izvajanju zavarovanja zoper nezgode obseza službeni predpis o zavarovanju zoper nezgode. Peto poglavje. Razsodišče. §76. Za reševanje spornih vprašanj med osebami, zavarovanimi zoper bolezen in nezgode, ali med njih pravno pooblaščenimi sorodniki in bolniškim fondom, odnosno državnim prometnim proračunom, se postavlja v Beogradu razsodišče. V pristojnost razsodišča spadajo spori, ki nastajajo med zavarovanci ali njih pravno pooblaščenimi sorodniki na eni strani in bolniškim fondom, odnosno državnim prometnim proračunom, na drugi strani o podporah ali odškodninah ob bolezni ali nezgodah, ki jih mora fond, odnosno ministrstvo za promet, dajati po tej naredbi. Iz pristojnosti tega razsodišča so izvzeti spori o rodbinskih odnošajih med zavarovanci in onimi, ki zahtevajo odškodnino. Preden odloči raz- sodišče v sporih o odškodnini, napoti interesente na redno civilno sodišče, da dokažejo svojo rodbinsko pravico. § 77. Razsodišče sestoji iz predsednika, odnosno-njegovega namestnika (podpredsednika), 6 pri-sednikov in 4 namestnikov. Predsednika in njegovega namestnika imenuje minister pravde izmed sodnikov beograjskih prvostopnih ali višjih sodišč. Njiju honorar odreja z naredbo minister pravde sporazumno z ministrom za promet. Predsednikov mandat traja tri leta, prestane pa tudi prej, če se ta sodnik postavi na drugo sodniško mesto ali če prestane kot sodnik delovati na sedežu razsodišča. Administrativne posle razsodišča opravlja uradnik, ki ga odredi in plačuje ministrstvo za promet. Poslovanje razsodišča nadzira minister pravde. §78. Prisednike in njih namestnike voli za tri leta glavna skupščina bolniškega fonda izmed sebe, in sicer jih volijo posebe izvoljeni in posebe imenovani člani v enakem številu s tajnim glasovanjem. Člani centralnega upravnega in centralnega nadzorstvenega odbora fondov se ne smejo voliti za člane razsodišča. Za prisednike razsodišča se smejo voliti samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so dovršili 30. leto starosti, ki niso pod skrbstvom ali v konkurznem nostopku, ki niso kaznovani zaradi hudodelstva ali pregreška, uči-njenega iz koristoljubja, in niso bili disciplinarno kaznovani. Izvoljeni morajo sprejeti izvolitev. Ako se naknadno ugotove okolnosti, ki v zmislu tega paragrafa izključujejo od izvolitve, mora predsednik razsodišča dotičnega prisednika, ko konstatira izključujočo okolnost, takoj razrešiti prisedniške časti. V tem primeru kakor tudi, če se izprazni prisedniško mesto, preden poteče mandat, iz drugega razloga, pozove predsednik razsodišča na izpraznjeno mesto onega namestnika, ki je na vrsti. Razrešenec se sme v 30 dneh pritožiti na ministra pravde, toda pritožba nima odložilne moči. Prisedniki razsodišča se smatrajo, dokler opravljajo to svoje zvanje, za javne uslužbence. § 79. Prisedniško zvanje je častno. Toda oni ~ri-sedniki, ki ne stanujejo na sedežu razsodišča, dobivajo v času, ko opravljajo prisedniško dolžnost, dnevnice in potne stroške, ki jim pripadajo po prometnih predpisih za službena potovanja. §80. Prisedniki morajo svoj poziv na razpravo pokazati svojemu uradnemu starejšini, ta pa mora dovoliti, da se odzovejo svoji prisedniški dolžnosti. Prisednika, ki brez utemeljenega razloga ne opravlja svoje prisedniške dolžnosti, neopravičeno in ponovno izostaja od sej, sme predsednik razsodišča kaznovati v denarju do 100 dinarjev. Ako prisednik brez opravičenega razloga odide iz seje in s tem onemogoči nadaljnjo razpravo ali razsodbo, ga obsodi predsednik razsodišča tudi na povračilo stroškov sodnega postopka. Zoper take odločbe pritožba ni dopustna. Denarne kazni se stekajo v bolniški fond §81. Predsednik razsodišča zapriseza vse prisednike, odnosno njih namestnike, ob nastopu prisedniške službe, da bodo nepristransko opravljali svojo dolžnost. § 82. Zavarovanci ali njih pravno pooblaščeni sorodniki morajo svoje prošnje za rešitev spornih vprašanj pismeno predlagati predsedniku razsodišča ter v njih obenem označevati svoje želje glede pozivanja prič, veščakov in nabave drugih dokazov. § 83. Na razpravo razsodišča se morajo pozvati zdravniki vselej, kadar je nastopila spričo bolezni ali nezgode popolna ali delna nesposobnost za delo in za pridobivanje ali smrt zavarovanega člana. Zdravnike, ki naj se pozovejo na razpravo, označuje predsednik razsodišča na podstavi popisa mestnega fizikata na sedežu razsodišča. Zdravnik, ki je dal poškodovancu prvo pomoč ali ga je zdravil ali ki je že oddal bolniškemu fondu ali državni prometni napravi strokovno mnenje o predmetu spora ali ki je v pogodbenem razmerju z bolniškim fondom ali z državnimi prometnimi napravami, se ne sme pozivati za veščaka. Zdravniku, ki je pozvan za veščaka, je dovoljen vpogled v razpravne spise. §84. Razsodišče sodi v svetu petih članov. Svet sestoji iz predsednika ali njegovega namestnika in iz 4 prisednikov, odnosno namestnikov, in sicer po 2 od vsake vrste. § 85. Predsednik vodi razpravo po predpisih razsodišča. Razprave so javne, posvetovanje in sojenje, odnosno odločanje, pa je tajno. Razpravni zapisnik vodi uradnik, omenjen v § 77., zapisnik o posvetovanju pa oni član razsodišča, ki ga za to odredi predsednik. § 86. Vsaka stranka ima pravico, da izvoli svobodno zase zastopnika in se da v svoji navzočnosti ali odsotnosti zastopati po njem. Bolniški fond zastopa šef socialno-humani-tarnega odseka pri ministrstvu za promet ali oseba, na njegov predlog pooblaščena po centralnem upravnem odboru bolniškega fonda. V sporih, ki izvirajo iz nezgode, odreja zastopnika državnih prometnih naprav minister za promet, zaslišavši predlog šefa socialno-huma-nitarnega odseka pri ministrstvu za promet. Ako stranka, pozvana po predpisih, ne pride na razpravo in se tudi ne da zastopati na njej, izreče razsodišče razsodbo tudi v njeni odsotnosti. Napram. strankam, pričam in veščakom pripadajo predsedniku razsodišča iste pravice kakor predsedniku rednega civilnega sodišča. § 87. Razsodišče razsoja, odnosno odloča, z navadno večino glasov. Predsednik glasuje poslednji. Ako ugotovi razsodišče komu pravico do podpore, rente ali odškodnine, mora točno- odrediti vsoto, pričetek, trajanje in način izplačila. Razsodba ali odločba se mora takoj ustno razglasiti, potem pa v 15 dneh strankam vročiti tudi pismeno s priporočenim pismom po pošti. Razsodba razsodišča je za obe stranki obvezna. Za izvršitev razsodbe razsodišča je pristojno prvostopno sodišče, pristojno po stanovališču stranke. § 88. Stroški sodnega postopka zadevajo državni prometni proračun, razen če razsodišče spozna, da so nastali z zlonamernim, postopkom osebe, ki zahteva odškodnino. Stroške, ki nastanejo iz sodelovanja veščakov in prič, pozvanih na zahtevo oseb, katere zahtevajo podporo ali odškodnino, istotako stroške za pravnega zastopnika plača ona stranka, ki pro-pade v sporu. § 89. Zoper razsodbo razsodišča imajo stranke pravico, v 15 dneh od dne, ko se jim vroči razsodba, po razsodišču predložiti pritožbo na vrhovno sodišče delavskega zavarovanja. Glede poti pritožbe za razveljavitev veljajo drugače odredbe § 170. in §§ 172. in 177. zakona o zavarovanju delavcev. Šesto poglavje. Prehodne odredbe. § 90. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. julija 1922. Z izvedbo te naredbe prestanejo delovati: 1. ) podjetniška blagajna za podporo bolnih železničarjev direkcije državnih železnic v Zagrebu; 2. ) posebna blagajna za podpiranje bolnih železničarjev direkcije državnih železnic v Zagrebu; 3. ) podjetniška bolniška blagajna kr. ogrskih državnih železnic v Subotici; 4. ) posebna bolniška blagajna kr. ogrskih državnih železnic v Subotici; 5. ) bolniška blagajna uprave c. kr. avstrijskih državnih železnic v Ljubljani; 6. ) bolniška blagajna uprave c. kr. avstrijskih državnih železnic v Splitu; 7. ) bolniški in podporni fond (prometna (blagajna) za osebje bosensko-hercegovskih železnic v Sarajevu; 8. ) bolniški in podporni fond uslužbencev srbskih državnih železnic v Beogradu; 9. ) bolniški fond za osebje ministrstva za promet v Beogradu. Posli tu navedenih naprav preidejo na bolniški fond za državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 91- Ministrstvo za promet prevzame od železničarskega zavoda za zavarovanje zoper nezgode v Ljubljani in od deželne blagajne za podporo bolnih delavcev in za zavarovanje zoper nezgode v Zagrebu in Somboru vse agende, ki se nanašajo na državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter bo za nadaljnje izvrševanje zavarovanja oseb, prevzetih od teh naprav, skrbelo po svojih zavarovalnih organih. Ministrstvo za promet prevzame tudi nadaljnje izplačevanje že priznanih rent in doklad za nezgode, in sicer brez ozira na kritje, ki se dobi s prevzemom odlpadajočega dela nabrane imovine rečenih zavodov in z likvidacio rezerve, dobljene po mirovnih in dodatno-mirovnih pogodbah. § 92. Ministrstvo za promet prevzame vse pogodbe, sklenjene z zavarovalnimi družbami za zavarovanje državnega prometnega osebja zoper nezgode, ter poskrbi za čim prejšnjo razvezo vseh pogodb. Ob nezgodah, ki zadenejo- izza dne L julija 1922. osebe, zavarovane s takimi pogodbami, je postopati po določilih te naredbe. § 93. Da se opravi likvidacija naprav, omenjenih v § 90., in da se razveže razmerje z zavodi, oznar čenimi v § 91., odpošlje minister za promet specialno komisijo. Istotako poskrbi minister za promet sporazumno z ministrom za socialno politiko po pristojni poti za dogovor z onimi inozemskimi (avstrijskimi in ogrskimi) zavarovalnicami, ki so prizadete s to naredbo. § 94. Imovina, dosežena z likvidacijo napravi za zavarovanje zoper bolezen, se vloži v bolniški fond za državno prometno osebje kraljevine Srbov, LIrvatov in Slovencev, vsota, dobljena iz likvidacije naprav za zavarovanje zoper nezgode, pa mora služiti za kritje potrebščin zavarovanja zoper nezgode. § 95. Z izvajanjem te naredbe preidejo vsi člani vseh bivših bolniških blagajn ali fondov v članstvo bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z onimi pravicami in dolžnostmi, ki jih predpisuje ta naredba za člane tega fonda. Kar se tiče nezgod, ki se pripete, ko stopi ta naredba v veljavo, obremenjajo njih posledice državni prometni proračun, ako so pogodbe, veljavne za dotično prometno napravo, že ukinjene. Kjer še niso ukinjene, prevzame prometni proračun iz Še veljavnih pogodb tekoče obveznosti in terjatve za svoj račun; drugače pa postopa ob dotičnih nezgodah po določilih te naredbe. Sedmo poglavje. Zaključne odredbe. § 96. Dne L julija 1922. izgube veljavo vse naredbe, vsi predpisi, pravilniki in razpisi, kar jih je bilo izdanih glede zavarovanja za državno prometno osebje, obseženo s to naredbo. § 97. Ministrstvo za promet izda za izvajanje bolniškega zavarovanja, uvedenega s to naredbo, potrebni prvi pravilnik, ki bo veljal, dokler ne stopi v veljavo pravilnik, ki ga izdela glavna skupščina bolniškega fonda. Obenem izda minister za promet službeni predpis o zavarovanju zoper nezgode. § 98. Da morejo fondi, odnosno uprave fondov, pričeti svoje delo po tej naredbi, nakaže ministrstvo za promet državnimi prometnim napravam potrebna finančna sredstva. § 99. Dokler se ne dokonča potrebna organizacija, opravljajo posle dosedanje zavarovalne naprave. V Beogradu, dne 30. maja 1922. Minister za promet: A. M. Stanič s. r. 297. Naredba o ustanovitvi socialno-humanitar-nega odseka pri ministrstvu za promet in vseh direkcijah državnih železnic kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev.* V interesu državne prometne službe in v interesu državnega prometnega osebja se mi zdi potrebno, da se ustanovi uradno mesto za temeljno reševanje in stalno reguliranje položaja državnega prometnega osebja. V to svrho odrejam, da je ustanoviti socialno-humanitarni odsek pri občem oddelku ministrstva za promet in temu dosledno tudi pri občem oddelku direkcij državnih železnic v Beogradu, Subotici, Zagrebu in Sarajevu. V področje socialno-humanitarnega odseka spadajo vsi predmeti, ki se nanašajo na službeni, pravni, ekonomski in družabni položaj in na kulturne in humanitarne potrebe državnega prometnega osebja. Potemtakem mora ta odsek skrbeti za reguliranje službenega (delovnega) razmerja glede pravic in dolžnosti osebja, za reševanje vprašanj o stanovanjih, aprovizaciji, vsakovrstnih prejemkih v naravi, olajšavah in ugodnostih, za reguliranje prejemkov, za kulturne naprave in za zavarovanje osebja zoper bolezen, nezgode, starost, onemoglost in smrt. Glede tega humanitarnega zavarovanja deluje socialno-humanitarni odsek ministrstva za promet kot centralna uprava, socialno-humanitarni odseki državnih železniških direkcij pa delujejo kot oblastne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje. Šef socialno-humanitarnega odseka pri ministrstvu za promet je obenem glavni upravnik, šefi direkcijskih odsekov pa SO' oblastni upravniki teh fondov. V tem oziru je postopati po naredbi ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276. Socialno-humanitarni odseki se morajo urediti in potrebno osebje je postaviti najkesneje do dne 1. septembra 1922. Imenovanje šefov teh odsekov, odnosno upravnikov fondov, je pridržano ministru za promet. Izdatke, potrebne za socialno-humanitarne odseke, je uvrstiti v proračun državnih prometnih naprav, uvaževaje pri temi določila naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276. Glede izdatkov za proračunsko leto 1922./ 1923. je postopati po naredbi ministrstva za promet z dne 26. junija 1922., št. 20.465. To naredbo je razglasiti v «Službenih No-vinah» in v uradnih listih državnih prometnih naprav ter jo z razpisom (službenim nalogom) priobčiti vsem državnim službenim edinicam. V Beogradu, dne L avgusta 1922.; št 25 527 Minister za promet: _________ A. M. Stanič s. r. 298. Popravek. V naredbi ministra za socialno politiko z dne 3. junija 1922., št. 1077, o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., Ur. 1. št. 195, se mora tretji odstavek § 13. pravilno glasiti tako-le: «Prostovoljno zavarovanje zoper bolezen je pri vseh osebah, omenjenih pod a) in b), omejeno samo na zdravniško pomoč in zdravila, babiško pomoč in na oskrbo v bolnici za člana in njegovo rodbino.» 299. Pravilnik o neukaznih poštno-brzojavnih in telefonskih uslužbencih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.* se smejo postavljati samo oni, ki so dovršili strokovno šolo ia členov 45. in 46. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in brzojav. Njih' plača se deli na dva razreda: 2. razred: 1500 dinarjev, 1. razred: 1800 dinarjev na leto. V drugem razredu jo treba prebiti najmanj leto dni, pripravniki 1. razreda pa se postavljajo za poštno-brzojavne uradnike VII. razreda najkesnojo v enem letu po opravljenem praktičnem izpitu za poštno - brzojavnega uradnika, ako dovrše v tem roku 21. leto starosti in urede svojo vojaško obveznost. Samo absolvirani dijaki višje poštno-brzojavne šole se postavljajo takoj v 1. razred. Pravico do praktičnega izpita imajo samo pripravniki 1. razreda. Pripravniki, ki ne opravijo izpita po členu 16. pravilnika o izpitih neukaznih uslužbencev, se takoj prevedejo v II. kategorijo neukaznih. člen 7. odstavka čleria 8. tega pravilnika, ki so predpisane za telefonistke. Letna plača tehničnih pripravnikov znaša: 3. razred 960, 2. razred 1200 in 1. razred 1500 dinarjev. člen 11. Pomožni kondukterji smejo biti osebe iz V. kategorije člena 2., razen progovnih čuvajev, ako dovrše šest službenih let ter pokažejo, da so zanesljivi in sposobni za ta naslov, kakor tudi osebe z izobrazbo iz člena 43. uredbe. Sposobnost se dokaže z izpitom, ki se mora opraviti po petletni službi. Pomožni kondukterji se postavljajo po vrstnem redu opravljenih izpitov in po rangu, kolikor zahteva službena potreba. Letna plača pomožnih kondukterjev se deli na razrede ob istih pogojili, ki so v členu 8., prvem in drugem odstlavku, predpisani za telefonistke, s to razliko, da sme podati predlog za napredovanje iz drugega odstavka člena 8. direkcija, mnenje pa odda poštni oddelek ministrstvi.. I. Obče odredbe. Člen 1. Na podstavi člena 35. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in brzojav in poštno-brzojavne stroke z dne 27. junija 1921. predpisuje minister za pošto in brzojav ta-le stalni pravilnik o neukaznih poštno-brzojavnih in telefonskih uslužbencih! kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev, s katerim se, dokler se ne sklene obči zakon o državnih uslužbencih, regulirajo položaj in plače ter predpisuje kvalifikacija in disciplina neukaznih poštno - brzojavnih uslužbencev, ki se postavljajo v mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zvaničniki ministrstva, direkcij in višjih poštno-brzojavnih naprav kakor tudi administrativni uslužbenci smejo biti oni, ki so dovršili najmanj štiri razrede srednje ali tej enake šole ter imajo pogoje za državnega uslužbenca ali pa so že kot zvaničniki, odnosno pisarniški manipulanti v poštno-brzojavni službi, ko izide ta pravilnik. Njih letna plača se doli na teh šest razredov: 1. razred 3000 dinarjev, 2. » 2520 » , 3. » 2160 » , 4. » 1800 » , 5. » 1440 » , 6. » 1200 » Člen 12. Istotako se smejo na ta naslov prevesti tudi sedanji začasni kondukterji, ako zaslužijo po svoji sposobnosti, da ostanejo še nadalje v službi. Bivši ztačasni kondukterji so smejo postaviti za pomožne konduktorjo, ako opravijo izpit, predpisan za te. Člen 13. Dolžnost pomožnih kondukterjev je, nadomeščati ukazne kondukterjo pri spremljanju pošte, potovati z ambulantnimi poštami namesto dosedanjih ambulantnih slug, razdeljevati pisma in pomagati ostalim manipulantnim uslužbencem pri delu. Člen 2. N( ukazno osebje, o katerem se govori zgoraj, sestavljajo te-le kategorije uslužbencev: I. poštno-brzojavni pripravniki; II. zvaničniki; III. telefonske in brzojavno pripravnice; IV. nadziratelji in podihadziratelji poštno-brzojavnih prog, tehnični delavci, tehnični pripravniki in pomožni kondukterji; V. čuvaji poštno-brzojavnih prog, pismonoše in raznašalci telegramov; VI. pisarniški sluge. Osebe iz IV., V. in VI. kategorije se uniformirajo ob državnih stroških v zinislu pravilnika o službeni obleki. Predpisana uniforma je ob službi obvezna. H. Postavitve, napredovanja, premestitve in odpusti. Člen 3. Neukazno osebje vseh kategorij postavljajo, povišujejo in odpuščajo strogo po predpisih toga pravilnika oblastni direktorji, odnosno direktorji poštnih hranilnic in čekovnih zavodov. Uslužbence VI. kategorije pri poštah, brzojavili in telefonih postavljajo in odpuščajo strogo po predpisih tega pravilnika njih upravniki, odnosno stare jšine. Neukazne uradnike, ki so postavljajo v zinislu poslednjega odstavka člena 116. zakona o državnem računovodstvu, zvaničnike in sluge, odnosno služabnice ministrstva postavlja, povišuje in odpušča minister. Člen 4. Število tega osebja se postavlja vsako leto v proračun, porazdeljuje pa se, kolikor zahteva službena potreba. Člen 5. Premestitve smeje izvrševati direkcije le po nujni službeni potrebi, na prošnjo pa samo, če to dopuščajo službeni interesi. Premestitve neukaznih uslužbencev iz one direk-cijske oblasti v drugo izvršujejo direkcije po vzajemnem sporazumu ali po naredbi ministrstva. Vse premestitve (prvi in drugi odstavek tega člena) smo minister ustaviti, ako se mu zdi to potrebno. HI. Plače in kvalifikacije neukaznih uslužbencev. člen 6. Za poštno-brzojavne pripravnike kot strokovne (manipulanta©) uslužbence pri postali in brzojavili V 6. in 5. razredu je treba prebiti najmanj dve leti in največ tri leta, v ostalih pa tri in največ štiri leta. Zvaničniki, ki so posebno sposobni in se odlikujejo pri delu, se postavljajo za uradnike iz člena 43. uredbe o organizaciji ministrstva najmanj čez dve službeni leti in po ureditvi svoje vojaško obveznosti, (člen 0. tega pravilnika.) Člen 8. Telefonistke smejo biti one telefonske pripravnice, ki so opravile telefonski izpit; njih plačo pa se dele na razrede in ob pogojih, kakor je to povedano v členu 7., drugem in tretjem odstavku. Telefonistke 1. razreda, ki so posebno sposobne in se odlikujejo pri delu, smejo izjemoma dobiti plačo 4001) dinarjev na loto, povišuje pa jih minister na poseben predlog direkcije in po izjavi brzo-javno-telefonskega oddelka ministrstva ali pa po svoji izprevidnosti. Telefonistke, Id imajo pogoje iz člena 43. uredbe o organizaciji ministrstva, se smejo postavljati z naslovi iz istega člena, ako dovrše najmanj šest službenih let. Člen 9. Za telefonske pripravnice se smejo postavljati samo one, ki so dovršile najmanj štiri razrede srednje ali tej enake šole in niso mlajše nego 16 in ne starejšo nogo 26 let ter imajo izpričevalo o dobrem vedenju. Telefonsko pripravnice ne smejo služiti pri poštah, kjer ni telefonske centrale. Plača teh pripravnic znaša 960 dinarjev na leto. Pripravnica, ki ne opravi telefonskega izpita po pravilniku o izpitih, izgubi službo. Samo če ni mogla opraviti izpita zaradi bolezni, ji sme dati minister nov rok. Člen 10. Nadziratelji in podnadziratolji brzojavnih in telefonskih |fl'og in tehnični delavci smejo biti samo kvalificirani delavci (profesionisti) in oni, ki so prebili kot progovni čuvaji najmanj šest let ter opravili izpit po pravilniku za izpite. Istotako se smejo prevesti na ta naslov tudi oni, ki že službujejo kot stalni delavci in začasni (pomožni) mehaniki ter zaslužijo po svojem delu, da ostanejo šo nadalje v službi. Tehnični dnovničarji pri tehničnih delavnicah se smejo istotako postavljati za tehnično delavce, če opravijo praktični izpit, predpisan za progovne čuvaje. Tehnični pripravniki s štirimi razredi srednje šole in opravljenim izpitom za mehanika, se smejo po treh službenih letih postaviti za uradnike iz člena 44. uredbe. Za letno plače in razrede nadzirateljev in pod-nadzirateljev brzojavnih in telefonskih prog in tehničnih delavcev veljajo odredbe iz prvega in drugega Člen 14. Za pismonoše in raznašalce telegramov in telefonskih pozivnic kakor tudi za čuvaje brzojavnih in telefonskih prog se smejo postavljati samo doslužoni vojalci, naši državljani, ali nesposobni ali začasno nesposobni obvezniki, ako so bili in so sedaj dobrega vodenja, ako so sposobni in spretni zb, službo, ako so vešči čitanju in pisanju v cirilici in latinici. Za to kategorijo uslužbencev so dele plače tako-le: 1. rtvzred z letno plačo 2160 dinarjev, 2. » » » » 1800 » 1 3. » » » » 1680 » , 4. » » » » 1440 » , 5. » » » * 1200 » . 6. » » » * 960 » Progovni čuvaji v vseh krajih, pismonoše in ra/- našalci telegramov v oblastnih krajih so postavljajo takoj v 5. razred, oni v Beogradu pa v 4. razred. Vse tri vrste uslužbencev to kategorijo morajo opravljati izpit o svoji izobrazbi in sposobnosti, k izpitu pa so morajo prijaviti v drugem letu po postaviti ter se no morejo pomekniti v prihodnji razred, dokler ne opravijo izpita. Če nikakor ne opravijo predpisanega izpita ali čo se v zahtevanem roku no pil javi j o k izpitu, se prevedejo v VI. kategorijo neukaznih uslužbencev. člen 15. Pisarniški slugo, odnosno služabnice, so postavljajo, kakor jo predpisano v členu 3., ter nimajo prti-vice do naslova IV. kategorije, dokler se ne prevedejo v V. kategorijo in ne opravijo predpisanih izpitov. Njih plača je ta-le: 1. razred 1800 dinarjev na leto, 2. » 1680 » » » , 3. » 1440 » » » , 4. » 1200 » » » , 5. » 960 » » » , 6. » 720 » » * . Slugo v oblastnih krajih se postavljajo takoj v v Beogradu pa v 4. razred. Člen 16. Uslužbenci V. in VI. kategorije morajo prebiti v enem razredu najmanj dve loti, a največ tri leta. Ti uslužbenci smejo, ako dovrše 20 let državne službe, napredovati dalje s plačami, ki so označene pri 3., 2. in 1. razredu člena 7. tega pravilnika; pri tem se štejejo tri in največ štiri leta v teh poslednjih razredih. Člen 17. Vobče sme osebje vseh kategorij, ko napreduje, dobiti samo en razred. IV. Dolžnosti in disciplinarni postopek. Dopusti. Člen 18. Predpisi o dolžnostih, vedenju in delu v službi in izvnn službe veljajo za vse kategorije uslužbencev razen za poslednjo, in sicer predpisi iz zakona o poštah, zakona o brzojavu in telefonu in dotičnih pravilnikov, odnosno naređb ministrstva. Dolžnosti vseh ncukaznih uslužbencev odreja po sedanjih predpisih upravnik, odnosno starojšina pošte, brzojava in telefona, pri direkcijah in ministrstvu pa jili odrejajo šefi odsekov, odnosno načelniki oddelkov. Pri ministrstvu izvršuje; njih razpored generalni direktor, pri direkcijah, poštni hranilnici in čekovnih ziavodih pa ga izvršujejo direktorji. Člen 19. Osebje vseh kategorij priseza ob vstopu v službo pred načelnikom občega oddelka, odnosno direktorjem direkcije, poštne hranilnice, čekovnega zavoda, upravnikom ali starejšino tako-le ustno in pismeno vpričo duhovnika dotičnega veroizpovedanja: «Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom kralju Aleksandru I. zvest (zvesta), da se bom pokoraval (pokoravala) državnim zakonom, uredbam in narcdbam nadrejenega oblastva, da bom častno in vestno opravljal (opravljala) službo ter strogo čuval (čuvala) meni poverjeno uradno tajnost. Tako mi Bog pomagaj.* Osebe, ki niso priseglo tako, morajo priseči v dveh mesecih, ko stopi tja pravilnik v veljavo. Overovljeno pismeno besedilo prisege se hrani v arhivu direkcije, odnosno ministrstva, če se tiče osebja ministrstva. Člen 20. Generalni direktor izreka vso kazni zoper zva-ničnike in sluge ministrstva, ostalo ncukazno osebje pa kaznuje z odvzemom plače do enega meseca v zmislu člena 24. toga pravilnikja. Člen 21. Uslužbenci vseh kategorij so smejo kaznovati, če no izpolnjujejo službenih' predpisov, 6© so neposlušni, če neredno prihajajo v službo, 6© so nevljudno vedejo, če se slabo vedejo v službi in izvun službe; isto tako se kaznujejo za vsako nerednost in nepravilnost v izvrševanju dolžnosti, lu jim je poverjena. Kazni pa so te-le: 1. ) pismeni ukor; 2. ) odvzem plače v korist pokojninskemu fondu največ do 30 dinarjev; 3. ) odvzem plače do cnegta meseca v korist pokojninskemu fondu; 4. ) odpust iz službo (glej člen 3.). Kazni pod točkama 1.) in 2.) in odvzem plačo do pet dni izrekajo upravniki in starejšine pošt, kazni iz točk 1.) in 3.) generalni direktor, a direktorji oblastnih direkcij, poštne hranilnice in čekovnih zavodov izrekajo kazen do 15 dni plače. Kazen odvzema plače do treh mesecev izreka minister. Člen 22. Vso neukazno osebje od I. do V. kategorije pri direkcijah in ostalih nižjih napravah se po petih letih nepretrgane službe no more odpustiti brez predloga disciplinarnega odbora, ki ga sestavljajo plenarno pri vsaki direkciji direktorjev pomočnik (nadomešča ga pa najstarejši inšpektor), šefi občega, poštnega in brzojavno-telefonskoga odseka (namestniki so najstarejši uradniki dotičnih odsekov) in en Zastopnik obtoženčev, ki ga odredi obtoženec izmed uradnikov na sedežu direkcije. Direktor ni primoran, da bi usvojil predlog disciplinarnega odbora; toda v tem primeru jo obtoženca kaznovati z največjo izmero kazni iz člena 21. tega pravilnika. To no velja za osebje ministrstva in poštno hranilnice. Uslužbenec, ki se odpusti na predlog disciplinarnega odbora, so ne sme več sprejeti v poštno-brzo-javno in telefonsko službo in o tem odpustu je treba obvestiti vse direkcije. Preiskava zoper obdolženca in razsodba se mora izvršiti v najkrajšem roku, in sicer najkesneje v dveh mesecih. Člen 23. Dopušte uslužbencev vseh kategorij dajo starej-šine in upravniki do treh dni brez potovanja največ trikrat v koledarskem letu, direktorji do 15 dni v koledarskem letu, daljše pa daje minister za pošto in brzojav. Zvaničnikom in slugam ministrstva daje dopuste do 30 dni v koledarskem letu generalni direktor, načelniki oddelkov pa smejo dajati največ tri dni brez potovanja, in sicer vsega skupaj trikrat v enem letu. Kdor neutemeljeno prekorači dopust, se kaznuje v zmislu člena 23., odnosno 24., tega pravilnika. Dopuste za inozemstvo dovoljuje samo minister Za pošto in brzojav. če osebje vseh kategorij zapusti službo, če ne odide na novo opredelitev ali če samovoljno prekorači dovoljeni dopust, imajo pooblaščeni starejšine iz člena 3. tega pravilnika pravico, izprazniti mesto dotičnemu uslužbencu brez ozira na prvi odstavek člena 22. tega pravilnika, če v osmih dneh navedenega primera ne opraviči svojega postopka. Te osebe izgube vse dotlej pridobljene pravice. člen 24. Vso kazni neukaznega osebja so vpisujejo v njega službeno liste, razen manipulativnih kazni (točka 2. člena 21.). Zoper odločbo o klazni, ki jo izrečejo upravniki ali starejšine pošte, brzojavov in telefonov kakor tudi zoper njili ostale, nezakonite odločbe in naredbe je dopustna pritožba v 15 dneh na direkcijo kot na drugo instjanco, zoper odločbe ali nezakonite naredbe direkcij pa na ministrstvo po prvem nadrejenem oblastvu. Zoper odločbe generalnega direktorja se smejo vlagati pritožbe pri ministru za pošto in brzojav. Drugače pa smo tudi minister sam po svoji iz-providnosti ukinjati nepravično odločbe in odpravljati očitne krivice. člen 25. Dopusti, ki jih dovoljujejo upravnild in starejšine, se pošiljajo nlaknadno direkciji v odobritev. Vsi dopusti se vpisujejo v službeno liste. V. Nagrade in doklade. člen 26. Potni in selitveni stroški neukaznega osebja se izplačujejo po uredbi o tem. Ostale doklade: draginjske, za stanarino, za prokočasno in nočno delo in nagrade se izplačujejo po posebnih odločbah in pravilnikih. VI, Prehodne odredbe. Člen 27. Prevedba na naslove in plačo po tem pravilniku se izvrši do konca meseca junija 1923.; pri tem je šteti štiri službena leta za vsak razred. Za izpito se istočasno predpisuje poseben pravilnik. Teh izpitov se opraščajo za prevedbo na novi naslov po tem pravilniku vsi uslužbenci, ki so že v službi, ko stopi ta pravilnik v veljavo, ter imajo najmanj eno službeno leto. Členi 28. Razglasi osrednje vlade. Razglas o postopanju s poštnimi paketi, ki imajo predmete, prepovedane za uvoz.* Gospod minister za finance jo izdal z I br. 13.194 z dne 24. avgusta t. 1. nastopno določbo: «Vsi poštni paketi, ki so dospeli iz inozemstva in prestopili mejo do vštetega dne 1. septembra t. 1., se smejo ocariniti brez dovolila odbora za kontrolo trgovino z devizami in valutami pri Narodni banki, ako so v njih predmeti, katerih uvoa je prepovedan. Carinarnice naj ob ocarinjanju sestavijo sozna-mek vseh firm, katerim so paketa poslani. Vsak spisek mora imeti te-le označbe: 1. ) firmo, kateri je paket poslan; 2. ) finno, ki je paket (blago) poslala; 3. ) vsebino paketa; 4. ) vrednost pakete. Seznamke jo sestaviti teko, da dobi vsak odbor imena samo onih finn, ki spadajo v njegovo pristojnost. Ob ocarinjanju omenjenih paketov se pobira od vsako deklaracije posebna taksa 13 dinarjev, kolikor bi se plačalo pri zahtevi dovolila za uvoz blaga; na vsaki deklaraciji pa je označiti, da se je izvršila ocarinite vi brez odobritve odbora pri Narodni banki, in sklicevati so jo na to odločbo. Odbori pri Narodni banki pozovejo na podstavi prejetih soznamkov omenjene firme, naj izpričajo pri odborih, kako so plačale vrednosti prejetih paketov, ter jih zaslišijo o tem, zakaj niso zahtevale predpisane odobritve za uvoz blaga. Ako se to firme no bi odzvale odboru pri Narodni banki, so jim no rešujejo njih ostali predmeti, dokler no postopajo po zahtevi odbora. Odbor mora takoj oceniti vsak posamezni primer in ga, kjerkoli se ugotovi namerno ravnanje zoper pravilnik o prometu z devizami in valutami, takoj priobčiti generalnemu inspektoratu zaradi uporabo člena 27. pravilnika. Glede paketov, ki bi dohajali po pošti izza dno 1. septembra t. 1., obvešča adresato, naj, v 8 dneh predlože dovolilo za uvoz; če tega ne store, so morajo paketi vrniti. Brez dovolila odbora pri Narodni banki se smejo po odločbi I br. 7644 z dno 17. maja 1922. še nadalje uvažati predmeti, katerih uvoz ni prepovedan: 1. ) ki prihajajo v poštnih paketih iz inozemstva na naslov privatnih oseb in služijo njih osebni ali domači potrebi; 2. ) ki prihajajo s pošto in obsezajo vzorce brez vrednosti. Za pošiljke pod 1.) in 2.) se ne pobira taksa 13 dinarjev. Direkcija carin naj izda svojim organom navodila, kako je postopati ob ocenjanju poštnih pošiljk, ki so za osebno ali domačo potrebo.* Vso pomožno osebje pri poštno-brzjavno-telefonskih napravah izvun Srbijo in Črne gore, ki jo že v službi v zmislu člena 1. točko 3.) uredbe o začasni ureditvi naslovov in plač poštno-brzojavnih uradnikov in uslužbencev z dne 27. junija 1921., je prevesti na naslove in plačo po tem pravilniku s tem, da pridrži vse pridobljene pravice glede pokojninske preskrbe. * člen 29. V bodočo s© ne smo nihče postaviti za neukaznega uslužbenca, niti so ne sme uslužbenec isto kategorije prevesti v višjo, ako no izpolni pogojev, Id se zahtevajo za dotično kategorijo; upravičena oseba pa jo za nasprotno postopanje odgovorna tako, da povrne škodo, provzročeno državi s takšno postavitvijo. VII. Zaključna odredba. Člen 30. Ta pravilnik velja izza dne 15. julija t. 1. Dosedanji pravilnik št. 13.936 z dne 28. aprila 1920. prestane veljati, istotjako pa tudi drugo naredbe, ki bi nasprotovalo temu pravilniku. Vsem oblastvom in osebju poštno-brzojavne in telefonske stroke naročam, naj se ravnajo i>o tem pravilniku. V Beogradu, dne 23. junija 1922.; &f 471 . oi.'iii. Minister za pošto in brzojav: dr. Ž. Miladinovič e. r. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. avgusta 1922.; I br. 13.094. Razglas o državni trošarini na bencin. Po členu 204. finančnega zakona za 1922./1923. leto jo stopnja državno trošarine št. 17 zvišana na višino monopolne takse na petrolej. Iz tega izhaja, da jo državna trošarina na bencin redoma enaka monopolni taksi na petrolej. Zato znaša izza dne 16. avgusta 1922. kot dne, ko se je zvišala monopolna taksa na petrolej, 400 dinarjev v srebru za 100 kg. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 30. avgusta 1922.; C br. 54.531. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. St. 5621. Razglas. liso Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 17. julija 1922., VI. št. 3806, odobrilo sklepe občnili zborov delničarjev! Trgovsko banke, d. d. v Ljubljani, in Slovenske cskomptne banke v Ljubljani z dne 20. maja 1922.: 1. ) o fuziji Slovenske eskomptne banke s Trgovsko banko, ki prevzame vsa aktiva in pasiva Slovenske eskomptne banke, katera se razdruži brez likvidacije; 2. ) o zvišbi delniško glavnico Trgovske banke od 30 milijonov na 60 milijonov kron (z izdajo novih 75.000 delnic po nominale 400 K), ki se izvrši zaradi izvedbe fuzijo, in 3. ) o izpremembah §§ 5., 8. in 27. pravil Trgovske banke, ki bo pod to firmo, ko se izvrši registracija fuzije, nadaljevala poslovanje. Te izpremembe se nanašajo na rečeno zvišbo delniške glavnice, na zvišbo števila članov upravnega sveta na 12 do 20, na zvišbo števila članov nadzor-ništva na 5 do 7 in o namestnikov. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dno 30. avgusta 1922. Načelnik: dr. Marn s. r. St. 5738. 1190 Razglas. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo dovolilo z odlokom z dno 25. julija 1922., VI. št. 3909, drju. Frideriku Babniku, odvetniku in posestniku v Zgornji Polskavi pri Pragerskem, ustanoviti delniško družbo z imenom «,Volta’, tovarna električnih žarnic, d. d.» s sedežem v Mariboru. Osnovna delniška glavnica znaša 2 milijona kron j ter jo razdeljena na 5000 delnic po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane ter so glase na prinosnika. Ta glavnica so sme s sklepom občnega zbora zvišati do 6 milijonov kron brez predhodne oblastvene dovolitve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 4. septembra 1922. Načelnik: dr. Marn s. r. Razglasi dnigili m$w in obiastev. U 183/22—4. 1178 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Franc H e r m a n, rojen dne 16. julija 1898. v Colju, pristojen v Maribor, katoliške vere, samec, trgovec v Mariboru, Korošica cesta št. 68, nekaznovan, je kriv, da ni imel dne 18. maja 1922. na Prevaljah na manufaktumem blagu, Id ga je razi stavil na stojnici .na prodaj, vidno označenih cen. S tem jo zagrešil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginjo življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., in zato se obsoja po tej določbi na 24 ur zapoila in 100 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 48 ur zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. To odločbo je po izvršnosti objaviti v Uradnem listu ob stroških obsojenčevih. Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek III., dne 3. junija 1922. Cg I 376/22—3. 1194 Oklic. Marko Lah, lesni trgovec v Mariboru, Meljska cesta št. 56, jo vložil zoper Vekoslava S c h U t z a, nadučitelja, tožbo zaradi 72.105 K 40 v s pripadki. Prvi narok za ustno razpravo so je določil na dan 3 0. s e p t o m b r a 1 9 2 2. °b devetih pri tem sodišču v sobi št. 72. Kor jo bivališče Vekoslava Schtitza neznano, se 'nu postavlja za skrbnika dr. Leopold Boštjančič, °dvetiiik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dmo 3. septembra 1922. St. 234/6—VIL—1922. 1138 3—2 Kazgiati. Podpisana direkcija razpisuje po naredbi mini-»rstva za promet s tem na podstavi členov 86. in -zakona o državnem računovodstvu in njegovih zpi < meml>, odnosno dopolnitev, javno licitacijo ^’110 za izdelavo službene obleke, in sicer: za 1521 plaščev I. vrste; za 3496 plaščev II. vrste; za 1521 bluz in hlač I. vrste; za 3496 bluz in hlač II. vrste; za 1380 bluz in hlač iz modrega molino platna; za 2219 dolgih kožuhov (bund); za 2732 kratkih kožuhov (bund); za 1521 kap iz sukna I. vrste; za 3496 kap iz sukna II. vrste; za 898 kap za strojno osebje; za 300 rdečih kap za dežurne prometno urad-niko. Popis omenjene obleke in obči in posebni pogoji za izdelavo blaga se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcijo v sobi št. 8 za 5 dinarjev. Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 20 dinarjev, vsaka nadaljnja priloga pa s kolkom za 50 par, ter se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo službeno obleke po razpisu pod št. 234/6.—VII. za dan 20. septembra 1922. ponudnika N. N.». Ponudbo morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dno 2 0. septembra 1 922., in sicer med 10. in 11. uro v roko predsedniku draž-bene komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsoto, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. uro na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsed,-niku draž bene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, tla je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po dražbi. Zlasti so opozarjajo lieitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 23. avgusta 1922. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dno 24. avgusta 1922. Št. 367/6—VIL—1922. 1155 3—2 Št. 353/12—VIL—1922. 1154 3—2 Razglas o dobavi barv in pokostov (firnežev). Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dno 6. marca 1920. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofortalno licitacijo za nabavo raznih barv, lakov in pokostov na dan 6. oktobra 1 922. Ponudbo se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8 za 2 dinarja. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 853/12—VIL za dan (5. oktobra 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudnild ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudnild morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, Id se mora pokazati predsedniku dražbene komisijo. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da jo plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo lieitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih Razglas o dobavi električnega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah» z dno 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo raznega električnega materiala na dan 5. oktobra 1 922. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo toga materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št, 8 za 2 dinarja. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št, 367/6—VIT. za dan 5. oktobra 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotično ponudbe. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5% (odnosno 10 %, ako jo tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. uro na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo lieitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacijo po 11. uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 24. avgusta 1922, Št. 222/61/VIL—1922. 1198 3—1 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu pod št. 222/ 61/VII. na dan 2 0. oktobra 1 9 22. ponovno javno ofertalno licitacijo za dobavo nastopnega starega železnega materiala, ki leži v posameznih skladiščih: ,, ... v Spli tu: a) 36.084 kg staro železne pločevine; b) 2.664 kg starih železnih cevi; c) 31.796 kg starega kovnega železa preko 1 kg; č) 8.638 kg starega kovnega železa pod 1 kg; d) 7.503 kg starega jekla; e) 24.467 kg železnih stmgotin; v B a n j il uk i: • a) 5.000 kg stare železne pločevine; b) 20.000 kg starega kovnega železa nad 1 kg; c) 300 kg starega jekla; č) 20.000 kg starih železnih stmgotin; v Dravljah: a) 303.000 kg starega kovnega železa nad 1 kg; b) 74.000 kg starega kovnega železa pod 1 kg; c) 70.000 kg stare tenke železne pločevine; v Zagrebu: a) 60.000 kg starega kovnega železa nad 1 kg; b) 30.000 kg starega kovnega železa pod 1 kg. Ponudbe, opremljeno s kolkom za 20 dinarjev, so morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za nakup starega materiala po razpisu pod št, 222/61/V11. ponudnika N. N.» najkesneje dne 2 0. oktobra 1 9 22. med 10. in 11. uro v roke predsedniku komisije za licitacijo, Id se bo vršila ob 11. uri pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesnejo da 10. uro na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. Onim licitantom, Iti pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, meseca septembra 1922. K št. 2720/1/1922. 1197 Natečaj za kolodvorsko restavracijo v Gračacu. Podpisana direkcija razpisuje s tem ponovno natečaj za vodisitvo kolodvorsko restavracije na postaji v Gračacu. Uporaba so prične dne 16. oktobra t. 1. Ponudbe, kolkovane z 20 dinarji, v notranjem zavitku zapečateno in obloženo z nravstvenim izpričevalom, ne starejšim od 6 mesecev, domovnico in z izpričevalom, da je ponudnik vešč gostilničarskemu obrtu, z naslovom na notranjem zavitku: »Ponudba za vodstvo kolodvorsko restavracije na postaji v Gračacu*, morajo prispeti k podpisani direkciji najkesneje do 12. ure dne 3 0. septembra t. 1. Za varščino jo treba najkesneje do 12. ure dno 25. septembra t. 1. jmložiti pri glavni blagajiu ix)d-pisane direkcijo 100 dinarjev. Ponudbe, ki ne bi obsozale gorenjih pogojev, te no bodo vpoštevale. Direkcija si obenem pridržuje pravico, da smo med ponudniki izbirati, no glede na ponujeno ceno. V zakup se oddado ti-lo prostori: restavracija I./II. razreda in III. razreda, 1 hodnik, 1 jedilna shramba, 1 kuhinja, 1 točilnica, 2 sobi za stanovanje in 1 soba za služinčad. Zakupnik moru vse prostore, ki jih ima v: najemu, ob svojih stroških razsvetljevati in kuriti. Pogodba so sklene za nedoločen čas. Natančnejša pojasnila se dobivajo vsak ponedeljek in četrtek med uradnimi urami pri podpisani direkciji, v pritličju na levi, v sobi št. 16. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 4. septembra 1922. St 23/557. Razglas. Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. avgusta 1922. 1 srebrna ura; 1 zlata zapestna ura; 1 potni list na ime: Cach Jožef; 1 zlata zapestna ura; 1 zlat obesek; 1 listnica z večjo vsoto denarja in listki na ime: Urak; 1 listnica z večjo vsoto denarja in izkaznico na ime: Zavodnik; 1 ročna torbica z več j j vsoto denarja in potnim listom na ime: Sajovic; dva kanarčka; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja in malenkostmi; 1 denarnica z manjšo vsioto denarja in različnimi legitimacijami na ime: Berglez; 1 zlata vratna verižica; 1 knjižica z večjo vsoto denarja; en potni list na ime: Paškulin; 1 poselska knjižica na ime: Koprivec Ana; 1 večja vsota denarja; 1 listnica z večjo vsoto češkoslovaškega denarja ini s sokolsko legitimacijo na ime: Kašparek Karl; 1 zavitek z manjšo vsoto denarja in 21/tjm kotenine; 1 srednja vsota denarja in listek na ime: Prosen; 1 notes 6 Kvinčnikom in srednjo vsoto denarja; 1 damska srebrna ura; 1 notes z večjo vsoto denarja in z odpustnico na ime: Vrankar; 1 denarnica (platnena) z večjo vsoto denarja; 1 bankovec za 100 Din; 1 notes s srednjo vsoto denarja in več listki; 1 potni list na ime: Pungartnik; 1 zlat prstan z diamantom; 1 notes z manjšo vsoto denarja. Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 3lega avgusta 1922. 1 ponošen pas iz črnega klota; 1 žepni robec; 1 manjša vsota denarja; 1 zlata damska ura z verižico; 1 zlata naprsna igla; 1 pelerina; 1 ročna torbica z večjo vsoto denarja in s srebrno žensko uro; 1 klobuk; 1 srebrna ura; 6 ključev; 1 manjša vsota denarja; 1 ročna torbica z večjo vsoto denarja; 1 denarnica s srednjo vsoto denarja; 1 manjša vsota denarja; 2 delavski knjižici; 1 dežnik; 1 manjša vsota denarja; 1 rečna torbica; 1 manjša vsota češkoslovaškega denarja. — V železniških vozovih so so našli ti-le predmeti: 2 kovčega; 1 dežnik; en zavitek jermenov; 3 j»alico; 1 škatla; 4 dežniki; ena čepica.; 1 ženska bluza; 2 ročni torbici; 1 palica; 3 ovoji spisov; 1 pelerina; 1 zavitek kuhinjske posode; 1 ženska torbica; 2 nahrbtnika; 3 klobuki; tri losnčniki; 2 ženska klobuka; 1 ženska jopa; 1 žaga; 1 zavoj železa. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 31. avgusta 1922. Št. 223. Razpis nadučiteljske in učiteljske službe. Okrajni šolski svet gornjegrajski razpisuje na dvorazrednici v Novi Štifti službo za nadučitelja in službo za učiteljico v stalno namestitev. (Posebno pripravno za učiteljsko dvojico.) Pravilno opremljene prošnje naj so vložo po predpisani službeni poti najkesneje do dne 3 0. septembra 192 2. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet gornjegrajski v Celju, dne 1. septembra 1922. Št. 495/111. Razpis učiteljskih služb. Okrajni šolski svet šoštanjski razpisuje nastopna učna mosta v stalno namestitev: 1. ) Šoštanj, šestrazrednica s štirimi vzporednicami, dve službi za učitelja; 2. ) Velenje, šestrazrednica z eno vzporednico, služba za učitelja; 3. ) Šmartno ob Paki, štirirazredniea, služba za učitelja ali za učiteljico; 4. ) Št. lij pri Velenju, dvorazrednica, služba za učiteljico. 5. ) Št. J a n ž na Vinski gori, dvorazrednica, služba za učiteljico. Pravilno opremljene prošnjjo naj vlože po predpisani službeni poti do dne 3 0. septembra 1 92 2. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet šoštanjski v Slovenjgradcu, dne 1. septembra 1922. Št. 12.619. 1195 Razglas. S tem so daje na obče znanje, da se odda na javni dražbi v najem lov občine črnopotoško za dobo od dno 1. septembra 1922. do dne 31. avgusta 1927. Dražba so bo vršila dne 21. septembra 192 2. ob 10. uri na okrajnem glavarstvu v Kočevju v sobi št. 1, kjer so med uradnimi urami tudi lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Okrajno glavarstvo v Kočevju, dne 4. septembra 1922. Dr. Ogrin s. r. Št, 2414/1922. 1176 Natečaj. Po sklepu podpisanega ravnateljstva z dne 31. avgusta 1922. se razpisuje natečaj za mesto generalnega direktorja osrednjega urada za zavarovanje delavcev z osnovno plačo 8000 dinarjev na leto in funkcijsko doklado 6000 dinarjev mesečno. Pogoji namestitve so: 1. ) da je kandidat državljan kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in da jo vešč srbskohrvat-skemu ali slovenskemu jeziku; 2. ) da ima telesno, duševno in moralno sposobnost za to mesto; 3. ) da je polnoleten in da ni star preko 40 let, razen če je bil pred tem v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za .socialno zavarovanje, v državni ali samoupravni službi; 4. ) da ni pod skrbstvom ali v konkurzu, da ni v preiskavi ali da m pravnomočno obsojen zaradi zločina, pregreška ali prestopka iz koristoljubja in da ni obsojen na izgubo službe, odnosno političnih pravic, za dobo, ustanovljeno v obsodbi; 5. ) da je dovršil pravno fakulteto in z uspehom opravil predpisane teoretične izpito; 6. ) da vsestransko pozna vse panoge socialno politike in da ima organizatorne sposobnosti, kar jo dokazal z dosedanjim poslovanjem. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev. Prekoračeno 40. leto starosti kakor tudi pogoj [»od točko 5.) sme ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev kandidatu izpregiedati, ako je z dosedanjim javnim delovanjem ali z dosedanjo službo dokazal sposobnost za to mesto. Namestitev je začasna. Definitivno se uredi službeno razmerje s' prejemki vred po odredbah službeno pragmatike, ki se izda za uslužbence osred-tfijega urada za zavarovanje delavcev. Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, morajo kandidati predložiti podpisanemu osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu) do dno 3 0. septembra t. 1. opoldne. Zakesmele prošnje sa no bodo vpoštevale. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 31. avgusta 1922. Razne objave. 1191 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 31. avgusta 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.................. Posojila ... j................. Dolg države.................... Vrednost državnih domen, založe nih za izdajanje novčanic . Saldo raznih računov .... 499,518.927-80 1.216.813.094-64 4.601,074.510-40 2.138,377.163- — Pasiva: 8.455,783.695-84 Glavnica....................... 17,162.700- — Rezervni fond....................... 2,160.969-92 Novčanice v tečaju............. 5.066,806.225 — Razne obveznosti................ 1.207,456.771-74 Terjatve države za založene domeno 2.138,377.1 63 — Saldo raznih računov........... 23,819.866 ■ 18 8.455,783.695 84 Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžpike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. Vabilo na III. redni občni zbor, 1189 ki ga bo imela delniška družba Togama za špirit in dreže, d. d. g Kačjem, dne 26. septembra 1 9 2 2. ob petnajstih v prostorih Jadranske banke, podružnice v Mariboru. Dnevni red: 1. ) Računsko poročilo upravnega sveta. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. ) Dopolnilna volitev v upravni sv;et. 5. ) Slučajnosti. Zaradi glasovanja morajo delničarji najmanj osem dni pred občnim zborom položiti svojo delnice pri Jadranski banki, podružnici v Mariboru. V Račjem, dne 5. septembra 1922. Upravni svet. Št. 5650/III. 1192 T a r i f s k i popust v tovornem p r o m o-t u. Tarifski popust za suhe slive, objavljen pod št. 5275/111. v Uradnem listu 88 iz t. 1., velja izza dne 1. septembra 1922. tudi v tuzemskem tovornem prometu. V Ljubljani, dne 1. septembra 1922. Družba južno železnice. Objava. n63 3-2 Po predpisu § 40. društvenega zakona se razglaša, da se je »Živinorejska zadruga v Stari Loki v likvidaciji* razdružila. V Stari Loki, dno 21. avgusta 1922. Mat. Mrak s. r., likvidator. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.