Št. 41 (15.485)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. M0/77%600__ GOHCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSMNA PlAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB. POST. GR.1/50% GISALPINA GESnONI SjiA I iflVBmCtUkt srna I fj 1 L Dr-Ii/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDA, 21. FEBRUARJA 1996 Načelna pravica ni dovolj Sergu Premru Doslej niso v nobenem uradnem dokumentu tržaške občine tako točno orisali določil, na podlagi katerih imajo pripadniki slovenske manjšine v Trstu pravico do rabe maternega jezika, kot v odredbi župana Illyja, za katero smo izvedeli včeraj. Prav prijetno je brati b razsodbah ustavnega sodiSCa, o Londonskem memorandumu, o Osimskem sporazumu... Zato je toliko bolj presenetljiv in nesprejemljiv zaključek odredbe, ki praktično pomeni samo to: nobene slovenščine v uradnih dopisih s tržaško občino! Nic novega, torej, samo v lepSi papir zavita stara protislovenska politika? Ni prav tako, saj odredba načelno priznava pravico do rabe slovenščine, ki so jo vse dosedanje občinske uprave načelno zanikale. Zatika pa se, pravi Illy, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. To pa je res nemogoče: ker ni denarja, ni niti pravice? Odredba je sicer negativna, vendar odpira nove možnosti za uveljavitev pravice do rabe slovenščine. Ce je res tako, je treba takoj pristopiti k uveljavljanju teh možnosti. V prvi vrsti se mora za to zavzeti sama občinska uprava, ki mora sprožiti postopek, da ji bo država ah dežela dodelila potrebna sredstva, da usposobi prevajalsko službo in omogoči pomembnemu delu svojih občanov, da uveljavijo pravico, ki jim je načelno priznana. Pri tem jo morajo spodbujati stranke zavezništva (in ne samo slovenske komponente), pa tudi vsa slovenska manjšina, ki mora dokazati, da ni dopisovanje v slovenščini tudi za nas samo naCelna pravica, ki jo terjamo le na papirju. Ko ne bi odredba župana Illyja postala priložnost za složni in učinkoviti pohtiCni nastop v tej smeri, bi morati priznati, da je ugasnila lučka, Id se je za-svitala, ko je komaj izvoljeni Riccardo Illy spregovoril na televiziji tisti (zame in za toliko drugih) nepozabni slovenski »hvala lepa«. Priznati bi morati, da smo biti, smo in bomo osamljeni, tepeni in brez perspektive v tem mestu. Da se to ne bo zgodilo, da ne bomo ostali samo pri nesprejemljivi odredbi, je odvisno seveda od župana Illyja, vendar Se zdaleč ne samo od njega; odvisno je tudi od tega, kako in s kakšno učinkovitostjo bomo mi znati postavljati svoje zahteve. Illyjeva odredba o dopisih v slovenščini: pravica je, vendar je ne bodo izvajali TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je z odredbo 22. januarja določil, da imajo pripadniki slovenske manjšine sicer pravico dopisovati občini v maternem jeziku, vendar občina ne bo sprejemala slovenskih dopisov, ki se tičejo upravnih zadev. To se pravi, da bo pravica do rabe slovenščine ostala samo na papirju, saj se praktično vsi dopisi občanov tičejo upravnih postopkov. Štiri strani dolg dokument navaja zelo obširno Številna določila, na katerih sloni pravica slovenskih občanov do rabe materinščine, in to je prvič, da tržaška občina zastopa tak) stališče. V isti sapi pa županova odredba ugotavlja, da občinska uprava nima zadostnih sredstev za primemo prevajalsko službo in da zato ne bo sprejemala slovenskih dopisov! »Država in dežela morata zagotoviti tržaški občini možnost, da praktično izvaja načelno priznane pravice,« trdi svetovalec DSL Igor Dolenc, za svetovalca SSk Andreja Berdona pa je odredba nedvomno negativna. Na 3. strani Anton Vratuša I o “težkih letihM TRST - V ciklu srečanj s “pričami težkih let 1940-1954" je bil včeraj gost Deželnega inštituta za zgodovino odporništva slovenski politik in družbeno-kultumi delavec dr. Anton Vratuša. Po razpadu Italije je povezoval italijanske in slovenske partizane, po vojni pa bil med drugim stalni predstavnik SFRJ pri ZN. Zdaj ima pomembne funkcije v mednarodnih organizmih za varstvo okolja in pomoC nerazvitim državam. Ita 6. strani BIH / TE2AVE VREME / NAJHUJŠA ZIMA ZADNJEGA DESETLETJA Zaplet v Mostarju in množični beg Srbov iz Sarajeva MOSTAR, SARAJEVO - Samo dobro uro je vCeraj Mostar spet postal enotno mesto, kot to predvideva daytonski sporazum in določila, ki so jih pred kratkim sprejeli v Rimu. 2e dopoldne niso prišli na delo- hrvaški policisti, ki bi morali sodelovati v skupnih hrvaško-muslimanskih patruljah. Do pravih incidentov pa je prišlo, ko so iz vzhodnega (muslimanskega) Mostarja prišli na hrvaško stran prvi obiskovalci. Oglasili so se namreč hrvaški ostrostrelci, k sre'či pa ni bil nihče ranjen. Hrvati so obenem zmerjali obiskovalce, enega pa pretepli. Sarajevski Srbi pa so včeraj ustanovili krizni štab, ki naj bi poskrbel za množični odhod še kakih 50 tisoč Srbov iz sarajevskih predmestij, ki bodo prešle pod upravo BiH. OZN je to označil kot nedopustno manipulacijo Pal, ki hoCe prisiliti k odhodu tudi tiste Srbe, ki bi radi ostali na svojih domovih. Na 13. strani ITALIJA / VOLITVE Maccanico za okrepitev sredinskega krila Oljke RIM - Kljub temu, da je šele na začetku, je volilna kampanja že dokaj mrzlična. Oljka se ukvarja predvsem z vprašanjem morebitnih volilnih zavezništev s SKP in s Severno ligo, velikega zanimanja - pa tudi kritik - pa je bil deležen poskus bivšega mandatarja za sestavo vlade Antonia Maccanica, da utrdi in razširi sredinsko krilo levosredinskega zavezništva. V Polu svoboščin pa so za zdaj utihnile polemike o tem, kdo je kandidat desnice za predsednika vlade, Ceš da sklep o tem pritiCe samo Berlusconiju. Na 2. strani LONDON, BERLIN - Sneg, led, izredno nizke temperature in razburkano morje so prizadele vso zahodno in severno Evropo od Velike Britanije do Poljske. Silovito zimsko neurje pa je povzročilo žrtve predvsem v prometu, ker so se ljudje podali na ceste kljub obupnim voznim razmeram. Letošnja zima je zgovorno dokazala vso nemoC sodobne družbe, ki pri prevozih računa prevsem na ceste. Avtomobili so se še nekako prebijali po zasneženih cestah, za tovornjake pa sta bila sneg in led usodna (na sliki AP). Najhuje je bilo v severni Nemčiji in na Danskem, kjer so zamrle vse dejavnosti zaradi snega in orkanskega vetra. Vojska je morala z goseničarji reševati šoferje in skrbeti za prevoz bolnikov. Morje je vdrlo v številna sevemonemška pristanišča, ki se nahajajo v globokih zalivih. Orkanski veter je namreč na Severnem in Baltskem morju povzročil izredne valove in plimo, tako da so zaprte skoraj vse priobalne ceste. Na 11. strani j PODKUPNINE h Danes sklep oodtočM procesa proti Beilusconiju MILAN - Danes bomo zvedeli, ali bodo za dobo volilne kampanje prekinili proces zaradi podkupnin finančnim stražnikom, na katerem sedijo na zatožni klopi Silvio Berlusconi, njegov brat Paolo, vi-soki funkcionarji Fi-ninvesta in častniki in podčastniki Finančne straže. Zahtevo po prekinitvi je postavil včeraj branilec gen. Cerciella odv. Taormina, medtem ko se je Berlusconi izrekel za nadaljevanje procesa. Na 2. strani TRST - Na včerajšnji pustni dan je bilo vsepovsod veliko število prireditev; maske so popoldne preplavile mestno središče in se pomerile za nagrado rajo- nov. Pustovali so tudi po vaseh, malčki pa so se zabavali na pustnih rajanjih; danes na vrsti še »pogrebne svečanosti«. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Mafija podpirala Forza Italia Na procesu zaradi umora sodnika Falconeja je neki mafijski skesanec povedal, da je mafija porivala svoje elane, naj na volitvah podprejo Berlusconijevo stranko. Stran 2 Nasilje v Trstu Na tiskovni konferenci o pretepu slovenskega dijaka in njegovega italijanskega prijatelja so orisali zaskrbljujočo sliko nasilja v mestnem središču. Stran 5 Industrija nadzira cene Po Istatovih podatkih so cene pri proizvajalcih v zadnjih treh mesecih lanskega leta ostale nespremenjene, kar daje upati tudi v ohlajevanje cen v široki porabi. Stran9 Festival v Sanremu je stekel Z nastopom bolj ali manj znanih zvezdnikov lahke glasbe se danes pričenja tekmovalni del sanremskega festivala. Stran 10 Danes kolajne za kombinacijo V španski Sierri Nevadi bo danes moški smuk za kombinacijo. Po slalomski preizkušnji vodi Avstrijec Reiter pred Girardellijem. Četrti je Slovenec MlekuZ. Stran 16 RIM / ZAČETNA FAZA VOLILNE KAMPANJE Maccanico se je opredelil za levi center Bivši mandatar skuša združiti sredinsko krilo Oljke Antonio Maccanico (AP) MESTRE - Na srečanju vseh voditeljev sicilske mafije, ki je bilo proti koncu leta 1991 in ki ga je vodil Toto Riina, je bilo sklenjeno, da se sproži vojna proti državi. Tako je na procesu zaradi pokola pri Capa-ciju, ki se je nadaljeval vCeraj v Mestrah, povedal skesanec Filippo Malvagna, 35 let, neCak Giuseppeja Pulvirentija, ki je bil med ožjimi sodelavci mafijskega veljaka Nitta Santapaole in ki je tudi sam zdaj skesanec. Umor sodnika Giovannija Falconeja, njegove žene Francesce RIM - Volilna kampanja je Sele na začetku, se pravi v fazi, ko se oblikujejo zavezništva in se izbirajo strategije. Najbolj živahno je pod okriljem Oljke, kjer je najbolj zanimivo pobudo sprožil Antonio Maccanico. Donedavni mandatar za sestavo nove vlade se je po neuspehu svojega poskusa odločno opredelil za levi center in si pri tem zadal nalogo, da utrdi in poenoti sredinsko krilo zavezništva. Po njegovem načrtu naj bi se vse sile levega centra, ki se ne prepoznavajo v D’Alemovi DSL, združile v nekakšno federacijo, ki bi tako zajela tako laično-socialistične sile kot Ljudsko stranko in zelene, k tej formaciji pa naj bi pristopili tudi prestiž- Morvillo in treh policijskih agentov je spadal torej v strategijo, za katero se je mafija odločila, ker je medtem zgubila vse tradicionalne politične zaveznike. Malvagna pa je na včerajšnji obravnavi v Mestrah, kamor se je za nekaj dni preselil sodni zbor iz Caltanissette, povedal tudi svojo verzijo politična ozadja o odnosih med mafijo in Berlusconijevo Forza Italia. Sklicujoč se na mafijca Marcella D’Agata, s katerim je bil dalj Časa zaprt, je Malvagna povedal, da je mafija računala na vo- ni možje kot bivši predsednik vlade Azelio Ciampi, sedanji predsednik vlade Lamberto Dini in bivši sekretar Krščanske demokracije Mino Martinazzoli. Tudi vCeraj je imel Maccanico vrsto razgovorov, do jutri pa naj bi sporočil, ali mu je poskus uspel ali ne. Od glasnika zelenih Ripe di Meane je vCeraj prejel dokaj odklonilen odgovor, povsem odklonilen pa je bil odziv bivšega referendumskega liderja Maria Segnija, ki se je nasprotno zavzel za organiziranje političnega centra izven obeh polov. Maccanicov poskus, katerega odkriti namen je uravnovesiti zavezništvo, ki je preveč »nagnjeno« na strani DSL, je podprl tudi Hrast, pozitivno pa lilno zmago Forza Italia, kar bo za mafijo pomenilo »rešitev«. Prav zato je D’Agata povedal, da je bilo treba pozvati vse pripadnike mafije in njihove družine, naj na volitvah podprejo Berlusconijevo stranko. Na to pričevanje je takoj reagiral sicilski deželni koordinator Forza Italia posl. Filippo Micciche, ki je spomnil, da je prav Berlusconijeva vlada podaljšala do leta 2.000 veljavnost znanega člena 41 bis kazenskega zakonika, ki je določal" strožje kazni za mafijce. ga je ocenil vodja Oljke Romano Prodi. Oljka pa se tacaš ukvarja tudi z vprašanjem morebitnih volilnih zavezništev s SKP in s Severno Ligo. Bossijeva stranka se še ni opredelila, ali naj se na volitvah predstavi samostojno ali v povezavi z Oljko, Prodi pa je že postavil pogoj za zavezništvo: Bossijevi pristaši morajo opustiti vsakršno misel na secesijo, v zameno pa bo Oljka postavila v središče svojega programa vprašanje federalizma. SKP pa je medtem izrazila pripravljenost na zavezništvo z Oljko in že postavila svojo »ceno«: 27 zanesljivih volilnih okrožij za poslansko zbornico za svoje kandidate. V nasprotnem taboru pa so vCeraj vsi hiteli zatrjevat, da se vprašanje li-derstva Pola svoboščin sploh ne postavlja in polemično poudarjali, da je kvečjemu liderstvo Oljke pod vprašajem. Medtem ko se je vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini podal na enotedenske počitnice v hribe, so drugi vodilni predstavniki desnice skušali pojasnjevati nenadejano polemiko o tem, kdo naj bo kandidat Pola svoboščin za predsednika vlade: naš kandidat, so trdili, ostaja Berlusconi, lahko pa bi tudi poiskali drugega, ko bi sam Berlusconi sklenil, da se odreče kandidaturi. PaC pa so na desnici dokaj jezni na Maccanica, ker se je opredelil za levi center. Se posebno se bojijo, da ne bi njegov zgled potegnil za sabo še »zasovraženega« Dinija. MESTRE / PO PRIČEVANJU NEKEGA SKESANCA Zakaj je mafija podpirala Fl Mafijci pričakovali Berlusconijevo zmago kot »rešitev« VOLILNA KRONIKA Agnelli: Pol svoboščin nima dobrega kandidata za predsednika vlade . RIM - Gianni Agnelli se tokrat ni izognil delikatnim političnim vprašanjem, Čeprav je potrdil »nevtralnost« Fiata v političnem boju. V intervjuju, ki ga je naklonil milanskemu Corriere della Sera ob predaji štafetne palice na Čelu avtomobilskega koncerna, se je Agnelli spustil v nekatere sicer previdne politične ocene, ki pa so v političnem svetu že sprožile nemalo razprav. Agnelli je med drugim izrazil željo, da bi Bila volilna kampanja umerjena, opozoril je tudi pred »krhkimi zavezništvi«, glede ustavnih reform pa je kritično ugotovil, da »so na delu številni amaterji«. Problem interesnega spora je zelo hud problem in zelo težko rešljiv, Če- prav je Berlusconi »pokazal dobro voljo.« »Ko bi pa Pol svoboščin imel zdaj dobrega kandidata za predsednika vlade - je dodal Agnelli - bi to bilo koristno za vse, tudi za samega Berlusconija. Kaj pa »močni oblastveni centri«, o katerih se je v prejšnjih tednih veliko govorilo? »Resnica je,« meni Agnelli, »da so v Italiji oblastveni centri premajhni.« Gospodar Fiata se je spustil tudi v ocenjevanje posameznih političnih predstavnikov. O Finiju je dejal, da »ga premalo pozna«, o Prodiju, da ga označujeta »entuziazem in volja, da nekaj naredi«, o Diniju pa, da je »dobro delal«. In kaj meni Agnelli o angažnanju Dinija, Maccanica in Ciampija v volilni kampanji? »Kdor je dopolnil 70 let, bi se moral po mojem mnenju umakniti. To sem svoj čas povedal tudi predsedniku Scalfa-ru, ki pa se ni strinjal.« In Di Pietro? »Vsi bi ga hoteli, misUm pa, da se v resnici bojijo tako ga imeti na svoji strani, kot na nasprotni.« Di Pietro se ne namerava udeležiti volilne kampanje MILAN - Bivši sodnik Antonio Di Pietro se ne bo na noben način udeležil volilne kampanje za aprilske volitve. To je v svoji tedenski rubriki v reviji Oggi potrdil sam Di Pieteo, ki je še enkrat ponovil, da se ne bo spustil v politično areno, dokler ne bodo zaključene sodne preiskave na njegov račun, saj je to stvar »osebnega dostojanstva«. Bivši milanski tožilec je v odgovor na vprašanja bralcev spomnil, da ga Čakajo nekatere pomembne sodne preizkušnje. »Namen napada proti moji osebi,« piše Di Pietro, »je diskreditirati preiskavo “Ciste roke”, zato smatram, da je obramba tiste preiskave važnejša od moje morebitne udeležbe v volilni kampanji. Dobro vem,« nadaljuje bivši sodnik, »da bi mnogi radi videli moje angažiranje v pohtiki, za zdaj pa to ni mogoče in pravzaprav niti ne vem, ali bom to storil v bodoCe. Ni namreč moja navada, da bi se spuščal v avanture, ne da bi dobro imel pred sabo končnega cilja.« Glede procesov, ki ga Čakajo v Brescii, je di Pietro potrdil, da bo zahteval skrajšani postopek. To pomeni, da bo moral sodnik odločati samo na osnovi sodnih aktov in da Di Pietro ne bo imel možnosti, da bi se branil. »Ker pa vem, da sem nedolžen, bom sprejel to stavo,« je zapisal Di Pietro. Prvič se bo moral Di Pietro predstaviti sodnikom prav danes, ko bo v Brescii predhodna obravnava pred sodnikom Robertom Spa-nojem zaradi afere z informatizacijo milanske sodne palaCe. Ob tej priložnosti bi Di Pietrov branilec odv. Massimo Dinoia utegnil postaviti zahtevo po skrajšanem postopku, glede katere se javna tožilca Fabio Salamone in Silvio Bon-figb še nista izrekla. NOVICE MILAN / PROCES ZARADI PODKUPNIN FINANČNIM STRAŽNIKOM Tožilec zahteva dosmrtno ječo za vse tri brate Savi RIMINI - Alberto, Fabio in Roberto Savi bi morah ostati v zaporu do konca svojih dni, tri leta pa podnevi v samici. To je zahteval včeraj na porotnem sodišču javni tožilec Daniele Paci med branjem obtožnice, ki je bajalo polnih šest ur. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi možnosti, da bojica pobegne iz vojaške kaznilnice. Bratje so za zapahi zaradi številnih ropov in petih ubojev. Tožilec je nadalje zahteval 16 let jeCe za Pieba Gugliotto, predlagal pa oprostitev Marina Occhipintija in Luče ValliceUija. Petovlje: Dve leti in pol zapora za Marca Morina BENETKE - Tako se glasi včerajšnja razsodba prizivnega sodišča zoper bivšega sodnijskega izveden- 2|j ca v balistiki, ki so mu na prvem procesu dosodih 3 leta in 4 mesece ječe. Na zatožni klopi se je znašel, ker je s prikrivanjem dokaznega gradiva zavedel preiskavo o pokolu pri Petovljah, kjer so bili leta 1972 ubiti bije karabinjerji, eden pa hudo ranjen. Eksploziv, ki je pognal v zrak fiat 500, je Morin zamenjal s semtexom-H, ki so ga bib zaplenili “rdečim brigadistom”. Predhodna obravnava glede Fiatovih bilanc TURIN - V afero o lažnih poslovnih obračunih Agnellijeve grupe so vpleteni pooblaščeni upravitelj Cesare Romiti, odgovorni za finance Francesco Paolo Mattioli in bivši finančni direktor Clemente Signoroni. Vsi trije so obtoženi davčne goljufije, prva dva pa tudi nezakonitega finansiranja sbank. VCeraj so bib na vrsti ugovori branilcev. Razprava se bo nadaljevala 5. marca. Danes sklep o morebitni prekinitvi procesa med volilno kampanjo MILAN - Sodniki sedme kazenske sekcije milanskega sodišča bodo danes odločali, ali se bo proces proti Silviu Berlusconiju in drugim obtožencem zaradi podkupnin finančnim stražnikom nadaljeval tudi med volilno kampanjo. Zahtevo po odložitvi je vCeraj postavil odv. Carlo Taormina, branilec generala Finančne straže Cer-ciella, ki je eden od glavnih obtožencev na procesu. Z njegovo zahtevo se je sbinjal tudi branilec Berlusconijevega brata Paola odv. Vittorio Virga, medtem ko zahteve ni podprl branilec Silvia Berlusconija prof. Ennio Amodio, ki je po eni strani dejal, da se bo pokoril sklepu sodišCa, po drugi pa izrazil prepričanje, da bi nadaljevanje sodne obravnave pokazalo, da so elementi, ki jih je tožilstvo zbralo proti njegovemu varovancu, dokaj šibki. Odvetnik Taormina je bil že pred Časom napovedal, da bo zahteval odložitev procesa, kar je že sprožilo tudi v političnem sveti nemalo polemik. Svojo zahtevo je odvetnik utemeljil z dejstvom, da se v volilni kampanji ozračje navadno naelektri in da bi to lahko škodovalo njegovemu varovancu, ki da je bil že enkrat obsojen - v Brescii - ker so Časopisi zagnali proti njemu pravcato kampanjo. Ko ga je predsednik sodnega zbora Carlo Crivelli vprašal, ali nemara gen. Cerciello namerava kandidirati na volitvah in zato zahteva odložitev, je odv. Taormina razburjeno reagiral, češ da so predsednikove besede dokaz »politične strumen-talizacije« procesa. Javni tožilec na procesu Piercamillo Davigo se je izrazil proti odložitvi procesa, Ceš da bi to ustvarilo nevaren pre-cedens. V državi, kjer se volitve vrstijo kar na tekočem traku, je dejal, bi procesov, na katerih bi eden od subjektov kandidiral, sploh ne mogli opraviti. Davigo je tudi zahteval zavrnitev predloga o odložitvi, ker prihaja od subjekta, ki nima neposrednih volilnih interesov. Sodni zbor je nato prekinil zasedanje in bo svojo odločitev sporočil danes. Odv. Taormina pa je včeraj tudi na druge načine skušal odložiti proces zaradi p odkupnim finančnim stražnikom. Med drugim je sprožil vprašanje ustavnosti člena 493 kazenskega postopnika, ker naj bi privilegiral tožilstvo v škodo obrambe, njegov ugovor pa je sodni zbor po kratkem posvetovanju zavrnil. Nato je Taormina zahteval, naj bi med priče uvrstili tudi bivšega sdnika Antonia Di Pietra, Čeprav zakon določa, da sodnik ne more pričati o lastnih preiskavah. Tudi o tej zahtevi se bo sodišče izreklo danes. Odvetnik Carlo Taormina (telefoto AP) Slovenci imajo pravico do rabe maternega jezika v odnosu do tržaške občinske uprave. Ker pa je prevajalska služba nezadostna, se te pravice ne smejo posluževati. To je bistvo odloka, ki ga je 22. januarja podpisal tržaški župan Riccardo II-ly. Dokument, ki ga v celoti objavljamo spodaj, je nedvomno pomemben, zaskrbljujoč in celo presenetljiv, saj načelno priznava pravico in jo v isti sapi praktično zanika. Zelo veliko zaskrbljenost zaradi odločbe nam je na predsinoCnji seji občinskega sveta izrazil svetovalec Demokratične stranke levice Igor Dolenc in nam napovedal, da bo takoj stopil k Zupanu Illyju, saj je uveljavljanje pravic slovenske manjšine in njenega jezika eden temeljev zavezništva, ki je privedlo do izvolitve župana in ki Se vedno podpira njegov odbor. Ste se torej že sestali z županom? »Seveda, takoj. Zupan pravi, da ima glede na veljavno zakonodajo samo možnost, da prevaja edinole dokumente, ki niso upravno pomembni...« Torej voščila in vabila... »Približno tako, torej samo nepomembne zadeve. Javna uprava mora namreč spoštovati zakon, po katerem je dolžna odgovoriti na vse upravne akte v roku 30 dni; v primeru da ne odgovori, pa velja, kot da bi izdala pritrdilni odgovor. Brez zadostnega števila prevajalcev pa ne bi mogli zagotoviti pravočasnih in vsebinsko utemeljenih odgovorov občanom. To je poglavitni vzrok, ki je privedel do odločbe. Vendar ne smemo mimo dejstva, da je s to odločbo Zupan Trst: priznana pravica do rabe slovenščine, vendar • samo na papirju ■ H eksplicitno priznal pravico manjšine do zajamčene rabe materinščine v stikih z občinsko upravo. In to je tržaška Občina prvič zapisala črno na belem.« Obenem pa je določila, da se te načelne pravice v praksi ne moremo poslužiti. Kako torej od teorije do prakse? »Država ali pa deželna uprava - kar bi bilo po II-Iyjevem mnenju bolj primemo, saj je dežela s posebnim statutom nastala prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine - bi morala izdelati pravilnik o rabi slovenskega jezika, medtem ko je v 30 letih izdela- la samo zakon o zaštiti fur-lanštine.« Pa tudi zakon iz leta 1973 o povračilu stroškov krajevnim upravam za dvojezično poslovanje... »Tudi to je možno, vendar bo to najtežja pot, da bi spremenih občinski statut in vnesli pravico do rabe slovenščine in po tej poti premostili ovire, ki jih navaja odločba. Po Illyjevem mnenju pa bi morah Dežela ali država eksplicitno določiti, da je raba slovenščine dovoljena in s tem priznanjem dodeliti Občini tudi finančna sredstva, da lahko izvaja to pravico. Ce tega pa ni, dodaja Illy, je taka odredba edina možna pot za delovanje občinske uprave.« Ker pa država in Dežela tega ne bosta uredili... »Mislim, da bi Dežela danes lahko uredila to vprašanje. Vsekakor bi rekel, da je pozitivna nota v tem, da nam Občina Trst ne osporava veC pravice do rabe slovenščine, da nam načelno pravico javno in jasno priznava, da v tržaški občini to ni veC sporno vprašanje. S tem odlokom pa bomo lahko nastopili -in moja stranka bo to prav gotovo storila - pri deželni upravi in zahtevali, naj nam dajo sredstva, da lahko praktično uveljavimo to pravico, da torej prevzamejo svoje odgovornosti.« Odlok, ki prepoveduje dopisovanje v slovenščini, naj bi torej postal celo sredstvo, da se vprašanje uveljavljanja slovenščine premakne z mrtve točke? »To je pozitivna interpretacija in mi bomo delovali v tej smeri. Druga pot je ponovni priziv na Deželno upravno sodišče, vendar je ta odredba utemeljena drugače od one, ki so jo ovrgh.« Odlok pa najlažje interpretiramo v povsem negativni luCi: tudi pri H ■ ■ H ■ ■ ■n uveljavljanju slovenščine “no se pol“, kot pravijo v Trstu, in pika. »Seveda je lahko tudi tako. Jaz sem opozoril župana, da bodo ostre reakcije, Ce ne bo Občina istočasno sprožila tudi pobude, da se vprašanje reši na drugih nivojih. Doslej je bila prav tržaška Občina prvi nasprotnik pri uveljavljanju pravice do rabe slovenščine in to so nam povsod servirali kot vzrok, zaradi katerega se zadeva ne premakne z mrtve točke. Odslej bo drugače. Mislim, da nam je II-ly že velikokrat dokazal svojo odprtost. Zupan vsekakor trdi, da ne more prevzeti odgovornosti, ki niso v njegovi pristojnosti. Obenem pa bi tudi mi ne bi smeli zvracati na Illyja krivde, ki niso njegove, ampak državne oziroma deželne.« Z odlokom je včeraj bil seznanjen tudiAndrej Berdon, občinski svetolec Slovenske skupnosti, izvoljen na Usti Zavezništva za Trst. Vprašali smo ga, kako ocenjuje odlok, ki je z omejevanjem rabe slovenščine v očitnem nasprotju s programom Zavezništva in predvsem Slovenske skupnosti? »Zame je ta odlok slab, negativen. Ravnokar ga pregledujem in očitno je, da ne moremo sprejeti županovega stališča: ker ni denarja za prevajalce, ne bomo prevajali. Vprašanja naših pravic tako ni mogoče postavljati. Predvsem pa tako ni mogoče utemeljevati omejevanja pravic.« V odredbi načelno priznavajo vse pravice, potem pa jih zanikajo zaradi finančne stiske... »Tak argument ne drži: Ce lahko staknejo denar za marsikaj drugega, naj ga dobijo tudi za prevajalce!« Kakšne reakcije lahko pričakujemo, načrtujete kakšne pobude? »Prav gotovo bomo sprejeli stališče, ki bo kritično do tega dokumenta. Verjetno bomo tudi stopili do Illyja, vendar se je o tem treba šele dogovoriti, ker je dokument zelo svež in ga v stranki Se nismo utegnili presoditi. Ravno jutri (v sredo, op.ur.) zvečer bomo spregovorili na našem sedežu o zakonskih aspektih rabe slovenskega jezika in seveda bo ta odločba v središču naše pozornosti.« (sp) Besedilo odredbe o slovenskih dopisih ZUPAN - na osnovi zakonskih predpisov in odredb, ki urejajo rabo slovenskega jezika v korespondenci z Občino Trst, in na osnovi 36. člena zakona St. 142/90, ki zadolžuje župana za nadzorovanje delovanja služb in uradov; - po ugotovitvi, da je Deželno upravno sodišče Furlanije - Julijske krajine z razsodbo St. 358 z dne 23.8.1995 razveljavilo - zaradi »nelogičnosti in pomanjkanja razlogov« - 3. točko odredbe št. 44 iz januarja 1994 v tistem njenem delu, kjer določa, da je treba »akte in dokumente v slovenskem jeziku, ki so osnova za nek upravni postopek, vrniti pošiljatelju z vabilom, naj jih prevede v italijanski jezik«; - po ugotovitvi, da 8. člen Sporazuma med Republiko Italijo in SFR Jugoslavijo z dne 10.11.1975 (Osimski sporazum, op.prev.J, ratificiran z zakonom St. 73 z dne 14.3.1977, predvideva, da »v trenutku, ko preneha veljavnost Posebnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5.10.1954, vsaka država izjavi, da bo ohranila v veljavi že sprejete notranje ukrepe za izvajanje omenjenega Statuta in da bo s tem v svojem notranjem pravu zajamčila ohranitev ravni zaštite svojih etničnih skupin, kot so predvidevala določila zapadlega Posebnega statuta«; - po ugotovitvi, da je slovenska manjšina - kot izhaja iz razsodb Ustavnega sodišCa St. 28/11.2.1982 in St. 62/24.2.1992 - »priznana jezikovna manjšina« in da iz tega izhaja pristojno- st in dolžnost vseh oblasti Republike nih razsežnosti Prevajalskega urada - upoštevajoč 9. člen Evropske listine namenske norme, katerih izvajanje je v Italije, da poskrbijo za izvajanje zaščitnih ukrepov in v tem okviru jamčijo državljanom slovenskega jezika, ki živijo v občini in ki to zahtevajo, pravico do rabe maternega jezika v odnosih z javnimi uradi; - po ugotovitvi, da je Ustavno sodisce (razsodba St. 62/1992) poudarilo, da v vsakem primeru obstaja »implicitno ustavno načelo«, po katerem je uradni jezik javnih uradov italijanski, in da to pomeni, da Občina Trst v primera, ko deluje prek svojih organov ali agentov, ne more uporabljati drugačnega jezika; - glede na to, da pri Občini Trst obstaja Prevajalski urad z izrazitim ozirom na slovenski jezik, ki trenutno zaposluje dva efektivna nameščenca, v zvezi s sklepom občinskega sveta št. 102 z dne 19.7.1994 o odobritvi oiganika, in ima nalogo preverjanja vsebine korespondence v slovenskem jeziku; - upoštevajoč, da je bil organik določen po predhodni celoviti raziskavi o delovnih obremenitvah in potrebah osebja v vseh operativnih sektorjih Občine; - smatrajoč, da je sedanja struktura Prevajalskega urada, ki sicer ni ustrezna za jamčenje bolj popolnih ukrepov za zaščito slovenske manjšine, glede na trenutno razpoložljiva sredstva in na potrebe po osebju vse občinske strukture najboljša mogoča; - po ugotovitvi, da bi priznanje nadaljnjih zaščitnih ukrepov za pripadnike slovenske manjšine zaradi omeje- povzrocilo težave organizacijske in gmotne narave in bi hkrati obremenilo potek upravnih postopkov, ki so bili sproženi na pobudo stranke, kar med dragim prepoveduje 1. člen zakona St. 241/1990; - glede na to, da bi taka obremenitev upravnih postopkov onemogočila tudi izvajanje pravice državljanov, stanujočih na ozemlju občine, ki so pripadniki slovenske manjšine, da se poslužujejo občinskih struktur; - z ozirom na določila mednarodnega prava na področju zaščite manjšin, rece-pirana v italijanskem pravnem redu in vsebovana v konvenciji Evropskega sveta, podpisani dne 4.11.1950 v Rimu, v Mednarodnem dogovora o civilnih in političnih pravicah, podpisanem 16. decembra 1966 v New Yorku, in v Zaključnem dokumentu Helsinške konference, ki države podpisnice obvezujejo za »dejansko« jamčenje možnosti uživanja temeljnih svoboščin z zaščito zakonitih pravic manjšin; - z ozirom na načelo vzajemnosti (vsebovano v 4. členu Evropske listine avtonomij, ratificirane z zakonom St. 439/1.9.1990, in v 3. členu Maastrichtskega sporazuma), ki predpostavlja pristojnost višjih teles v primera, ko podrejene ustanove niso sposobne ustrezno izvajati obravnavanih obveznosti; - glede na to, da Občina Trst ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi zagotovila SirSo zaščito slovenske manjšine; avtonomij, ki pravi, da morajo biti finančni viri krajevnih skupnosti sorazmerni s pristojnostmi, ki jih predvideva ustava ah zakon; - ob ugotovitvi, da so nekatere države Članice Sveta Evrope, med njimi tudi Italija in Slovenija, podpisale okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin (1.2.1995 v Strasbourgu), ki med dragim predvideva, da »se strani obvežejo, da bodo po potrebi sprejele ustrezne ukrepe za zagotovitev polne in dejanske enakopravnosti med pripadniki narodne manjšine in večine, in to na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja«; - po ugotovitvi, da 10. člen navedene okvirne konvencije pravi: »Na zemljepisnih območjih dejanske ali tradicionalne naseljenosti oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam, si bodo države podpisnice v primeru, da pripadniki manjšine to zahtevajo in da njihova zahteva izvira iz realne potrebe, prizadevale, da v okvira možnosti zagotovijo pogoje za rabo manjšinskega jezika v odnosih pripadnikov manjšin z upravnimi oblastmi...«; - in končno, glede na to, da je Ustavno sodišče v razsodbi St. 62/1992, kjer je interpretiralo tako 6. člen Ustave (in Posebni statut Furlanije - Julijske krajine, kjer se nanaša na zaščito jezikovnih manjšin) kot Osimski sporazum, izjavilo, da »gre tako v prvem kot v dragem primera za usmerjevalne norme s prenesenim učinkom... v smislu, da gre za prvi vrsti naloga zakonodajalca, ki pa mora po lastni presoji poskrbeti za postopnost načinov, oblik zaščite in rokov, ki so povezani z uresničevanjem navedenih namenov glede na obstoječe družbene razmere in na organizacijske in finančne razpoložljivosti države, potrebne za izvajanje določil...«; - razveljavlja županski odlok z dne 24. januarja 1994, in to tudi na osnovi naCel pravnega reda, ki jih določa 128. člen Ustave in 4. člen zakona St. 142/90; ODREJA, da mora biti vsa korespondenca v slovenskem jeziku, ki jo prejme občinska uprava od italijanskih državljanov, ki živijo na območju tržaške občine, dostavljena Operativni enoti za prevajanje, ki deluje pri 1. sektorju - institucionalne zadeve, ki bo preverila vsebino, nakar bo: a) korespondenca, ki se ne nanaša na katerega od upravnih postopkov, poslana (po prevodu) iz Prevajalskega urada prek Protokola v pristojni urad, ki bo pripravil odgovor v italijanskem jeziku; b) korespondenca, ki se nanaša na katerega od upravnih postopkov, morala biti vrnjena pošiljatelju z vabilom, naj jo predloži v italijanskem jeziku. Zupan Riccardo llly V Trstu, 22. januarja 1996 KANALSKA DOLINA / OBČINA TRBI2 BO UREDILA ZASELEK OKROG SVETIŠČA KOROŠKA / KULTURNI DOGODEK Vilarje privabljajo vse več obiskovalcev Somo z žičnico iz Ovčje vasi 60 tisoč turistov letno Umetnine avstralskih praselcev v celovški galeriji Carinthia VISARJE - Trbiška občinska uprava si prizadeva, da bi povečala turistične zmogljivosti Visarij (na sliki - foto KROMA) , ki so daleč naokoli znane zaradi Marijinega svetišča, ki v ta kraj Kanalske doline vsako leto privablja- na tisoče in tisoče vernikov iz vsega srednjeevropskega območja, v prvi vrsti pa Slovence in Avstrijce. Višarje pa niso zanimive samo zaradi svetišča. Tudi zaselek, ki ga sestavlja skupinica hiš in je ohranil svoje arhitektonske značilnosti, je znal doslej privabiti veliko obiskovalcev. Da je temu tako, zadostuje podatek, ki so ga posredovali pri vodstvu žičnice, ki iz Ovčje vasi vodi do svetišča. Več kot 60 tisoč ljudi se namreč letno poslužuje žičnice, kar pomeni, da je število tistih, ki obiskujejo Višarje še večje, saj je veliko vernikov, ki do svetišča pridejo peš. Občinska uprava s Trbiža je naročila videmskemu arhitektu Trevisi študijo, s katero želi urediti in posodobiti zaselek. Gre predvsem za ureditev kanalizacije in vodovodnega omrežja ter za posodobitev stezic in pešpoti, ki se vijejo med skupinico hiš. V teh dneh je občinska uprava sklicala lastnike hiš in zemljišč na Višarjih, da bi se skupaj dogovorili o uresničitvi načrta. Za finančno pomoč bodo zaprosili tudi evropske sklade v okviru načrta 5B Evropske unije. Rudi Pavšič CELOVEC - Korošci se lahko pohvalijo s kulturno senzacijo - prvo razstavo slik in skulptur uglednih avstralskih aborižinskih umetnikov v Avstriji. Konec preteklega tedna je namreč v celovški galeriji Carinthia deželni glavar Christof Zer-natto slovesno odprl razstavo uglednih umetnikov, potomcev avstralskih domorodcev in praselcev, ki so jih belci po kolonizaciji otoka odrinili na skrajni rob družbe oz. v najbolj neobljudene predele celine. Kljub okrutnemu pritisku so Aborižini (Abo-rigines) ohranili svojo več tisoč let staro kulturo, katere morda najbolj vidni izraz so prav orna- menti in slike v naravi. Razstava, ki jo celovška galerija Carinthia prireja v sodelovanju z galerijo Pizzi iz Melbourna, pomeni za Koroško velik kulturni dogodek in precejšnjo senzacijo, po Celovcu pa bo potovala še po vsej Avstriji. Aborizin-ske umetnine bodo v Celovcu na ogled do 6. aprila. Hkrati z razstavo umetnin Aborižinov v galeriji Carinthia bo v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade na ogled še druga razstava - razstava slik mladih umetnikov tega zatiranega naroda. Razstavo prirejajo pod geslom »I vvant to unter-stand«, odprta pa bo še do 1. marca (I.L.) Skulptura avstralskega aborižinskega umetnika VIDEM / SODIŽCE Bivši videmski župan Zanfagnini oproščen VIDEM - Videmsko sodišče je oprostilo bivšega videmskega župana, socialista Piera Zanfagninija, ki ga je javni tožilec Raffaele Tito dolžil, da je protizakonito financiral stranko. Javni tožilec se je nanašal na čas, ko je bil Zanfagnini deželni tajnik PSI. Na istem sodnem postopku sta nekdanji deželni podtajnik PSI Alessandro Colautti in član deželnega vodstva Rodolfo Giorgetti priznala nezakonito financiranje stranke, zaradi česar jima je sodišče priso- dilo denarno kazen. Tudi nekdanji socialistični župan s Trbiža Er-berto Rosenwirt je bil oproščen obtožbe izsiljevanja, zaradi katere ga je drugostopenjsko sodišče kaznovalo na štiri leta zapora. Kasacijsko sodišče pa je pred nekaj dnevi odločilo, da Ro-senvvirt ni zakrivil nikakršnega izsiljevanja. Sodišče v Tolmeču ga je namreč obtožilo, da je od skupine trgovcev zahteval 30 milijonov lir, brez katerih bi jim ne izdal dovoljenja za gradnjo trgovskega centra. (r.p.) ________FJK / IMENOVANA JE BILA DECEMBRA LANI_______ Prva seja komisije za slovensko kulturo Zadovoljstvo SSO - Odpraviti zamude pri izplačilu prispevkov slovenskim organizacijam TRST - Svet slovenskih organizacij v posebni tiskovni noti pozdravlja dejstvo, da je prišlo končno do konstituiranja nove posvetovalne komisije za slovensko kulturo v okviru deželne vlade Furlanije -Julijske krajine. Kot je znano, je bila omenjena komisija imenovana v pričetku decembra na podlagi dekreta iz meseca oktobra preteklega leta, sestavljajo pa jo poleg dveh deželnih funkcionarjev predstavniki obeh krovnih organizacij, Igor Komel in Edvin Švab za Slovensko kulturno go- spodarsko zvezo ter Marija Ferletič in Marij Maver za Svet slovenskih organizacij. Pomembno novost v komisiji predstavljata izvedenca za Benečijo Fermcio Clavo-ra in Viljem Cerno. SSO, kot beremo v njegovem tiskovnem sporočilu, v celoti podpira uvodno izvajanje odbornice za šolstvo in kulturo Ales-sandre Guerra, ki je izpostavila možnost in pomen vključevanja v najširše evropske pobude. Na prvi seji komisije je bilo umestno postavilo vprašanje, je rečeno v poročilu SSO, zakaj ne poteka delo v slovenskem jeziku, kar bi morali urediti tudi s pomočjo okrepitve ustreznih deželnih uradov oziroma služb. Sicer pa je bilo ob tej priliki mogoCe ugotoviti dejstvo, ki bi ga morali v prihodnosti preseči, namreč da je nujno najprej urediti realizacijo zakasnelih prispevkov, pri Čemer ni pokrito niti leto 1994, kaj šele 1995. Zaradi tega bo seveda komisija vztrajala pri predlogu, da se čimprej uredijo zapoznela izplačila prispevkov, da bi istočasno lahko pričeli urejevati vse zadeve tekočega leta. V zakon 46 je letos vključen tudi zakon o pravici do študija pa še postavka o poslovanju šolskih organov. Naslednja seja bo že v pričetku marca, pri čemer bo Svet slovenskih organizcij storil vse, da bi kulturne ustanove, organizacije ter dejavnosti lahko delovale čimbolj nemoteno in_ uspešno. Društva in ustanove pa vabi, da prošnje za leto 1996 predstavijo pravočasno (do 31.3.96) in opremljene z vso dokumentacijo. Koroška: izšla tretja številka kulturne revije Most CELOVEC - Pred nedavnim je v koroški prestolnici izšla tretja številka koroške kulturne revije »Die Brucke« (»Most«), ki jo izdaja kulturni oddelek pri koroški deželni vladi in katere glavni urednik je Ernst Gayer. Tokratna številka je posvečena predvsem 50. obletnici konca druge svetovne vojne, eno poglavje je namenjeno Vilenici ’95, veliko prostora pa je posvečeno tudi 80-letnici pisatelja Helmuta Schar-fa, ki je lani - skupno s koroškim Slovencem Florjanom Lipušem - prejel kulturno nagrado dežele Koroške. Poleg tega najnovejša številka koroške kulturne revije namenja veliko pozornost tudi koroški arhitekturi, predstavljeni pa so tudi vsi avstrijski umetniki, ki so lani sodelovali na 21. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. (I.L.) Apostolski nuncij Colasuonno o vdoru v cerkvico na Matajurju ČEDAD - Tudi apostolski nuncij za Italijo msgr. Francesco Colasuonno se zanima za neljubi dogodek v vasi Matajur, kjer so karabinjerji pred tremi meseci vdrli v cerkev, kjer naj bi bilo skrito orožje tako imenovane »Rdeče Gladio«. Vatikanski diplomat je v prejšnjih dneh je odgovoril na pismo, ki mu ga je bil poslal duhovnik Božo Zuanella, da bi obvestil tudi najvisje cerkvene forume o dogodku. Msgr. Colasuonno v svojem odgovoru zagotavlja, da pazljivo sledi razvoju dogodkov in da pričakuje zaključke videmske sodne oblasti, ki na prijavo matajurskega župnika Pasquala Gujona mora ugotoviti, ali je bila preiskava v matajurski cerkvici opravljena v skladu s predpisi. Hna POBUDO IRSE / 19. IZDAJAl- Natečaj Alpe Jadrana na temo Evropa in mladi PORDENON - Deželni inštitut za evropske študije IRSE prireja tudi letos 19. meddeželni natečaj »evropa in mladi«, ki je namenjen šolam in univerzam na območju Alpe Jadrana. Glavna tema letošnjega natečaja bodo evropski časopisi. Ena od tem, namenjenih univerzitetnim študentom, je namreč izrecno namenjena spoznavanju evropskega tiska ter nosi naslov »Novinarska informacija danes v Evropi: iskanje senzacij ali nove umerjenosti? Zapiranje v lastne nacionalne vrtičke ah odpiranje Evropi in svetu? S primerjanjem nekaterih evropskih Časopisov skušaj ugotoviti sedanje trende.« To pa je le ena od tem, ki jih predlagajo prireditelji natečaja. Druge zadevajo zaščito porabnikov v integrirani Evropi, »joint ventures« med Evropo in Kitajsko, komentar na nedavno razmišljanje Ralfa Dah-rendorfe itd. Natečaja se lahko udeležijo študenti iz dežel skupnosti Alpe Jadrana (za Italijo Furla-nija-Julijska krajina, Venelo, Tridentinska -Gornje Poadižje in Lombardija, za Nemčijo Bavarska, za Avstrijo Koroška, Štajerska in Gornja Avstrija, Slovenija, Hrvaška in za Madžarsko dežela So-mogy). Izdelki morajo obsegati največ petnajst tipkanih strani in jih je treba poslati na sedež IRSE (Pordenon, Ul. Concordia 7) najkasneje do 6. aprila 1996. Tu so na razpolago tudi vse nadaljnje informacije ter besedilo razpisa. Naj omenimo, da poteka nateCaj pod pokroviteljstvom Italijanskega urada Evropskega parla-mpntaTn EU, dežele FJK dn deželnega šolskega urada FJK. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Za učinkovitejšo organiziranost Podpora predlogu SSK o anketi o skupnem predstavništvu TRST - Na svoji zadnji seji je odbor Sveta slovenskih organizacij izpostavil prepričanje, da mora slovenska manjšina v Italiji odločneje v smeri ustrezne organiziranosti ter je v tem smislu pozdravil pobudo Slovenske skupnosti, ki s posebno anketo preverja stališče do tega vpršanja. SSO pri tem poziva Slovence, da na vsak način odgovorijo na vprašalnik o skupnem demokratično izvoljenem manjšinskem predstavništvu. O tem je bilo govora tudi na sprejemu pri predsedniku republike Slovenije Milanu Kučanu, o čemer je podrobneje poročala predsednica Marija Ferletič in izkazala zaskrbljenost zaradi stališč nekaterih komponent slovenskega predstavništva tudi v zvezi s predlogi o zamajčenem zastopstvu. Brez ustreznega skupnega predstavništva, piše v tiskovni noti SSO, si v novem času ni mogoče predstavljati uspešnega delovanja naše manjšine navzven in navznoter. Dalje je odbor naglasil svojo prizadetost ob namigovanjih na združevanje slovenskih šol, kar je za manjšino izredno boleče dejstvo. V tej točki je nujno vztrajati na izvajanju zakonodaje, ki priznava manjšinskemu šolstvu poseben položaj in ga ne enači s šolstvom večinskega naroda. Odbor nadalje še posebej pozdravlja ustanovitev odseka za dokumentacijo pri osrednjem uradu za probleme obmejnih področij in jezikovnih manjšin pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Italije ter poziva vse članice, naj preko sedeža SSO v Gorici ali pa kar neposredno pošljejo primerno dokumentacijo na omenjeno ministrstvo. Pozdraviti velja tudi prizadevanja pokrajinskega odbornika za šolstvo in izobraževanje Nerea Tavagnuttija, zaradi katerih je Centro Polifunzionale videmske univerze v Gorici sprejel v oddelek za prevejalce tudi študij slovenskega jezika. Odbor SSO med drugim še posebej pozdravlja izvedbo letošnjega kulturnega praznika v Benečiji in to v prvi vrsti zaradi dejstva, da je bil bogat program pripravljen s tamkajšnjimi močmi in izvajalci, kar je dokazalo ustvarjalno moč naših ljudi v videmski pokrajini. Nasploh ugotavlja odbor SSO, da se nahajamo v zelo razgibanih časih, kar potrjuje novo predvolilno obdobje v Italiji, pri čemer ostaja slej ko prej osrednja naloga slovenske manjšine, da se s svojo učinkovitejšo organiziranostjo vključuje v dogodke na vseh ravneh, od strogo lokalne pa tja do evropske. Med tekočimi nalogami pa se bo v bližnji prihodnosti predstavništvo SSO sestalo s Slovenskim gospodarskim združenjem in s cerkvenimi zastopniki naše dežele. TRST / S SEJE OBČINSKEGA SVETA 0 proračunih in uplinjevalniku Pogoji Skp zo dogovorjene kandidature Tržaški občinski svet je prejšnji veCer razpravljal do pozne ure: odobrili so začasno finančno upravo, ki bo omogočila delovanje občinskega aparata dokler ne bo deželni nadzorni odbor odobril proračuna za tekoCe leto. Po precej vroči razpravi so osvojili tudi proračun 1996 podjetja Acega, nakar sta prišli na dnevni red resoluciji v zvezi z načrtovanim uplinjevalnikom utekočinjenega metana v Tržiškem zalivu. Resolucijo Liste za Trst, ki preprosto zavrača postavitev energetskega središča podjetja Snam, so odobrili z glasovi desnice in ob vz-držanju strank leve sredine. Drugo resolucijo, o kateri smo Ze poročali vCeraj, pa je predstavila Demokratična stranka levice in so jo izglasovali svetovalci večine: gre za predlog, po katerem naj skupno z deželno upravo in rimsko vlado na posebni konferenci preverijo strateško namembnost obalnega pasu in določijo možosti sožitja med turističnimi, proizvajalnimi in energetskimi dejavnostmi. Podobno resolucijo je izglasovala tudi večina v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Na začetku seje je svetovalec Andrej Berdon postavil županu vprašanje v zvezi s pretepom slovenskega dijaka in njegovega prijatelja in obsodil rasistični izpad, na koncu seje pa je svetovalec Nacionalnega zavezništva Dressi seznanil občinski svet, da so pretepli tudi mladega pripadnika desničarske organizacije. PredsinoCnjim je zasedalo tudi pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove. Glede skorajšnjih volitev so osvojili stališče vsedržavnega vodstva: podprli bodo na skupne kandidature levosredinskega zavezništva in tako omogočili enotni nastop proti desnici. Pogoj za tak nastop pa je, da ne bo dogovora med levosredinskim zavezništvom in Severno ligo, s katero so razlike takšne, da onemogočajo vsakršno sodelovanje, menijo pri Skp. Predlogi lastnih kandidatov, ki bi jih komunisti predstavili v vseh treh tržaških volilnih okrožjih »samo v nesrečnem primeru, da se ne bi domenili za dogovorjene kandidature«, za sedaj še niso javni: predstavili jih bodo v ponedeljek na skupščini vseh elanov Skp. STAVKA / OD SOBOTE ZVEČER Železničarji bodo ostali križem rok Od 21. ure v soboto, 24., pa do devetih zvečer naslednjega dne, 25. februarja, bo v vsej Furlaniji-Julij-ski krajini stavka železničarjev, kar pomeni, da tudi ne bodo vozili vlaki oziroma vsaj velika večina ne. Za vnovični protest so se namreč odločila deželna vodstva stanovskih organizacij delavcev v železniškem transportu iz sklopa osrednjih treh sindikatov, to je Filt (Cgil), Fit (Cisl) in Uilt (Uil), pa še avtonomni sindikat Fisafs. Na ta naCin nameravajo stavkajoči podkrepiti vrsto zahtev, ki zadevajo tako potujoče kot vse drugo osebje Državnih železnic. Med drugim gre za preklic družbinega sklepa, da odslovi določeno število uslužbencev, ker bi tako ogrozili nadaljnji obstoj nekaterih železniških struktur v deželi, hkrati pa postavili pod vprašaj obnovitev pogodb o strokovnem usposabljanju; dosledno spoštovanje svojcas sklenjenih sporazumov za namestitev novega potujočega in nepotujocega osebja; čimprejšnjo izgoto-vitev del na červinjanski ranžirni postaji in podvojitev tabeljske železniške proge, ki sta bistvenega pomena za družbeno-gospodarski preporod v deželi; teritorialno namestitev sposobnega vodilnega osebja, ki naj prepreči ošibitev deželne železniške mreže; zaščito osebja na področju inženirskih del, ki še zmeraj ne ve, če bo ostalo znotraj družbe FS ali ne. -S1NHROTRON / IMENOVANJA Elettro naj bi v prihodnje še razmahnili Carlo Rizzuto v vodsivu Med predvčerajšnjo sejo upravnega sveta družbe Sincrotrone Trie-ste na novem sedežu ob Elettri so na predlog predsednika Carla Rub-bie imenovah Carla Riz-zuta za pooblaščenega svetovalca. Z njegovim pristopom naj bi pri upravljanju laboratorija dejavneje sodelovale javne raziskovalne ustanove, kakor je v pismu njihovim predsednikom in predsedniku kraškega znanstvenega parka predlagal minister Giorgio Salvini. Carlo Rizzuto, fizik za materijo in ministrov prijatelj, se je tako v Rimu in Bruslju kot pri Srednjeevropski pobudi dolgo zavzemal za uresničitev sinhrotrona in bil med ustanovitelji me- duniverzitetnega konzorcija za fiziko materije, ki je nedavno postal inštitut vsedržavnega pomena. Upravni svet je hkrati potrdil na podpredsedniškem mestu Luciana Fondo, medtem ko je Giuseppeju Vianiju zaupal usklajanje posameznih projektov. Predsednik Rubbia je izrecno poudaril visoko profesionalnost imenovanih, »ki popolnoma ustreza ne lokalnim, temveč nacionalnim in mednarodnim značilnostim laboratorija Elettra«. Nobelovec se je obenem zahvalil dosedanjim članom upravnega sveta ob poudarku, da je družba Sincrotrone Trieste za časa njihovega mandata dosegla zgodovinske rezultate. PO PRETEPU DIJAKOV / ZASKRBLJUJOČE NARAŠČANJE NAPETOSTI Nasilje v središču mesta Center legeb v Trstu nebo več odvisen od Unida Pretep slovenskega dijaka in njegovega italijanskega prijatelja je samo vrh ledene gore desničarskega nasilja v Trstu, zaradi katerega je območje od Ul. Battisti prek Drevoreda XX. septembra do Goldonijevega trga »off limits« za one, ki so razpoznavni kot »drugačni«. Tako so povedali včeraj popoldne na tiskovni konferenci v knjigarni In der Tat predstavniki radijske postaje Radio Onda libera in sicer pripadniki skrajno levičarskega gibanja avtonomistov, ki so tudi pou-darli, da je nasilje uperjeno tudi proti priseljencem in drugim, ki jim »naci-fašisti« ne priznavajo osnovnega človeškega dostojanstva. Na konferenci sta bila tudi David Fischer in Alan Curtis, ki sta še enkrat izpričala, kako so ju napadli šele potem, ko so preverili, če sta Slovenca. Svoja mnenja so iznesli tudi pokrajinski tajnik Skp Giorgio Canciani, ki je poleg solidarnosti napadenima in izrazil obsodbo rasne nestrpnosti, ki se spet uveljavlja v Italiji in po svetu, pa še prof. Samo Pahor in oče pretepenega Alana Curtisa, ki je zahteval, naj organi javnega reda zagotovijo vsakomur pravico do sprehoda po Drevoredu, za kar je treba onesposobiti pretepače. Solidarnost z napadenima je izrazila še devinsko-nabretinska sekcija Severne lige, ki ugotavlja, da desnica od vedno meri k iztrebljanju Slovencev in da pretep predstavlja za desnico značilen začetek volilne kampanje. Zaskrbljujoče naraščanje napetosti dokazuje tudi dejstvo, da sta se v zadnjih dneh morala zateči v bolnišnico tudi dva pretepena pripadnika desničarskih organizacij. Mednarodni center za genetsko inženirstvo ter biotehnologijo ne bo veC odvisen od Unida (organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj), temveč bo pri izvajanju svojih programov povsem avtonomen in jih bodo koordinirali z njegovega sedeža v Trstu. Center je svoje delovanje usmeril predvsem v dve smeri: na eni strani se posveča raziskavi in proizvodnji novih zdravstvenih in farmacevtskih proizvodov, ki naj bi izboljšal kvaliteto življenja v državah v razvoju, na drugi pa naj bi v teh državah izboljšali prehrano. V UL. COSTALUNGA Huda prometna nesreča na križišču z Ul. della Race V Ul. Costalunga se je vCeraj zjutraj okrog 10.45 težko poškodoval 41-letni Roberto Radivo, ki so ga sprejeli na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici. Radivo se je udaril v glavo, poleg tega si je zlomil levo roko in dobil še druge udarce po telesu. Nesreča se je pripetila na križišču z Ul. della Race. Radivo se je peljal z motornim kolesom apri-lia, ko je prišlo do trčenja z avtomobilom fiat panda, ki ga je upravljala 46-letna Maria Cossetto iz Ul. Monte Canin 5. Izvide so opravili mestni redarji. Morski sadeži na Krasu Agenti finančne straže so v okviru preventivnih akcij proti nedovoljeni trgovini zaplenili precejšnjo količino morskih sadežev, kar 114 kg dateljnov ter dondolov. Med enim od pregledov, ki jih je odredilo poveljstvo 2. stotnije Trst/Opcine so v nekem gozdu na Krasu opazili avtomobil znamke volkswagen s hrvaško registrsko tablico. Bil jim je sumljiv in so sklenili, da ugotovijo, kdo ga je tjakaj pripeljal. Čakanje je bilo kratkotrajno, kaj kmalu so prijeli lastnika, 28-letnega hrvaškega državljana (znani sta le njegovi začetnici, B.R.). Pri pregledu avtomobila so v prtljažniku našli več plastičnih vrečk, polnih omenjenih morskih sadežev, ki so jih seveda zaplenili, tudi na podlagi zdravstvenih predpisov. Zaplenili so tudi avtomobil, lastnika pa prijavili sodnim oblastem. Preiskava se nadaljuje, saj skušajo ugotoviti, skozi kateri mejni prehod je omenjeni B.R. vstopil v Italijo in komu je bil tovor namenjen (običajno z ribami in morskimi sadeži iz Hrvaške oskrbujejo razne restavracije v Furlaniji-Julijski krajini). UMRL JE V IZOLI Mlademu Tržačanu verjetno usodna velika doza mamila Pred kratkim so mu rešili življenje, potem ko je vzel preveliko dozo mamila, tokrat pa 20-let-ni Davide Doz ni imel take sreče. Slovenska policija je predvčerajšnjim sporočila italijanskemu konzulatu v Kopru, da je Davide, ki je prebival v Ul. Sinico 1, umrl v izolski bolnišnici. Kaže, da so ga v Izolo pripeljali nekateri njegovi prijatelji, prav tako italijanski državljani. Bolniško osebje mu je takoj nudilo vso potrebno pomoč, vendar je bil trud zaman: sumijo, da mu je bila usodna prevelika doza »bele omame«. Tako slovenska policija kot leteči oddelek tržaške kvesture sta uvedla preiskavo, da bi odkrili morebitne odgovornosti. Na vsak naCin je bil mladenič znan uživalec mamil. V Novsakovi hiši našli še nekaj orožja Preiskovalci čakajo na izsledke preiskusa s parafinom, ki naj bi pokazal, ce je do tragedije pri Bazvici prišlo zaradi umora in samomora ali dvojnega samomora. Doslej namreC niso mogli ugotoviti, če sta si 47-letni Livio Novsak in 41-letna Mira Baranič vzela življenje ali pa je eden najprej umoril drugega in si zatem sam sodil. Medtem so dodobra preiskali poslopje in našli še nekaj orožja ter nabojev. Odkrili so tudi nekaj nožev, ki gotovo niso bili za kuhinjsko rabo. NOVICE V nedeljo občni zbor Agrarne skupnosti V nedeljo, 25. februarja, ob 9.30 bo v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu občni zbor Ko-munance - Agrarne skupnosti komunel, srenj in jusov v tržaški pokrajini. Agrarna skupnost, ki ji predseduje Stanko Hrovatin se zavzema predvsem za ureditev srenjske lastnine. Srečanje Oljke o novih vladnih oblikah Tržaški pokrajinski odbor Oljke prireja danes ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Foscolo 7 srečanje o vprašanjih institucionalne reforme v Italiji, o katerih je bilo zadnje čase toliko razprave v državi, ki je dezorientirala javno mnenje. O tem bodo govorili Maurizio Fanni, Giorgio Negrelli in Fabio Severi, uvodno poročilo pa bo imela Caterina Dolcher. Znanstveni imaginarij v krizi zaradi pomanjkanja sredstev Muzejski laboratorij Znanstvenega imaginarija, ki se ukvarja zlasti z osveščanjem mladih o kulturnih in naravnih dobrinah, bi lahko s 1. marcem prekinil svojo didaktično dejavnost zaradi pomanjkanja sredstev. Mednarodni sklad »Trst za razvoj in svobodo znanosti«, katerega član je omenjeni laboratorij, je namreč sporočil, da ni bil deležen deželnih prispevkov, ki jih sicer predvideva zakon. Zaradi tega bo laboratorij lahko nadaljeval samo s tistimi dejavnostmi, ki jih lahko krije s prispevki Občine, Pokrajine, Sklada za Trst in Evropske skupnosti. Sklad je ob tem pozval Deželo, naj kaj ukrene. Baletni nastop Bejarta VCeraj je dopotoval v naše mesto francoski koreograf Mamice Bejart, ki bo danes nastopil v dvorani Tripcovich z baletno predstavo »Ce que Tamom me dit« (To kar mi pravi ljubezen). Predstava je posvečena najboljšim »pas de deux«, ki jih je Bejart, po splošnem mnenju najvecja osebnost modernega plesa, ustvaril v zadnjih 25 letih. Današnja predstava obsega poleg klasičnih plesov dunajske operete tudi argentinski tango in jazz. Francoskega umetnika bo danes ob 11.30 predstavil na Pomorski postaji baletni kritik Mario Pasi. Usodna odločitev VCeraj popoldne so okrog 300 metrov od državne ceste 202 (na desni strani v smeri od OpCin proti mestu, v višini Banov) našli truplo 26-letne ženske, ki se je odločila za usodni korak. Tamkaj je neka premična hišica, v kateri naj bi bila tudi prebivala. V bližini je sicer tudi nekaj hiš, vendar je področje v glavnem precej samotno. Nic ni znano, zakaj se je ženska (kot v podobnih primerih navajamo samo začetnici, T.B.) odločila, da si vzame življenje (našli so jo obešeno). ____VČERAJ / DR. ANTON VRATUŠA V PRIMČEVI VILI_ Takrat prodria čustva, danes pa naj razum Neizpolnjena želja Slovencev po zopetni združitvi »Šestnajstmesečno sodelovanje z italijanskim odporništvom je bilo zame privilegij. Zaradi nabranih izkušenj so me še po vojni naprošali za mnenje in nasvet, a samo do leta 1955, dokler se dvostranski odnosi niso popravili... Vendar še vedno spremljam dogodke v Italiji in pravim: soseda si ne moreš izbrati, ta meja je bila nekoč najbolj odprta in vsi skupaj si moramo odgovorno prizadevati za to, da bi takšna še bila tudi v prihodnje, da bi res lahko živeli v znamenju miru in sodelovanja.« Takole je na zadnje vprašanje prof. Licie Chersovani odgovoril dr. Anton Vratuša med tretjim srečanjem s “pričami težkih let 1940-1954”, ki ga je Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v sodelovanju z rajonskim sosvetom priredil včeraj v Primčevi vili na Greti. Srž “intervjuja” je Vratuša je odgovarjal na žgoča vprašanja (f. KROMA) tičala v času med kapitulacijo Italije septembra 1943 in koncem vojne, ali točneje v vprašanju, zakaj sporazum med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem iz julija 1944 - po katerem naj bi reševanje pro- blemov glede ozemeljske pripadnosti oziroma razmejitve odložili na povojna leta - ni prodrl. Dr. Vratuša, ki je zastopal jugoslovansko osvobodilno vojsko pri poveljstvih CLN za gornjo Italijo in prostovoljcev za svobodo (CVL), je dogovor sam pripravil, vendar ga je njegova stran dva meseca zatem zavrnila. Zakaj? »To je zelo zapleteno, v Italiji se je o zadevi veliko pisalo, v Jugoslaviji pa ne, sicer pa se v javnosti omenjajo samo posledice, ne pa tudi vzroki tega,« je dejal ugledni gost, svojčas stalni predstavnik SFRJ pri ZN in tudi predsednik slovenske vlade. Vzroki, torej. Fašizem je lep del Slovencev ločil od domovine, zato je bila želja po njihovi vnovični združitvi upravičena, vendar je to občutila le ena stran takratne antifašistične koalicije. A ne samo to, »ko bi bila italijanska komunistična partija podprla prizadevanja slovenske, bi jo imeli v Italiji za izdajalko«, je poudaril dr. Vratuša in nadaljeval: »Prevladala so čustva, premalo potrpežljivosti je bilo in volje, da bi izluščili skupni imenovalec.« (dg) pred 75 leti Februar je za tržaške Slovence posebno zanimiv zaradi nekaterih pomembnih zgodovinskih obletnic. Fašisti so 2. februarja 1921 napadli tiskarno »Edinost« v Trstu, 9. februarja pa še tiskarno časopisov »II lavoratore« in »Delo« v Ul. Zudecche v Trstu. Dva dni kasneje, 11. februarja 1921, so fašisti z bombami napadli delavce v tržaški ladjedelnici; enega so pri tem napadu ubili, druge ranili in razdejali Delavski dom. Delavci so iz protesta začeli s stavko, ki je trajala vse do 23. februarja 1921. Fašisti pa se s svojo zločinsko dejavnostjo niso ustavili. 28. februarja 1921 so zažgali osrednji sedež komunističnih delavskih organizacij za Julijsko krajino in še Delavski dom v Trstu. Prav je, da se teh obletnic napada na naše časopise, na delavce in njihove sedeže v Trstu ob 75-letnici s primernim spošto- vanjem spomnimo in to prav v teh dneh, ko sta mlada študenta David Fischer in Alan Curtis doživela grob napad s strani, na žalost prav nič preživelih fašistov v Trstu. Koristno bi bilo, da bi dogajanje pred 75 leti v naših krajih poznali tudi mlajši rodovi in pri tem bi morala tudi šola odigrati svojo vlogo. S tem bodo tudi bolje razumeli današnje dogodke. N.L. RAZNE PRIREDITVE / VESELO VZDUŠJE Pust je prevzel mesto in okolico Danes na vrsti pogrebne »svečanosti« Dva prizora z včerajšnjega pustnega sprevoda po mestnem središču (f. KROMA) Tržaški pust je včeraj dosegel svoj višek; nepregledna množica raznovrstnih mask in vozov posameznih rajonov je v včerajšnjih popoldanskih urah preplavila mestno središče. Posamezni rajoni in številne manjše in večje pustne skupine (vseh je bilo preko 300) so se namreč pomerile med seboj na že 5. tekmovanju rajonov, ki ga je priredil prireditveni NOVICE Bruno Križman o Iranu v DSI Iran - dežela prijaznih, mirnih ljudi, skoraj pozabljene verske revolucije, visokih gora in redkih dreves. Tajan so si preko diapozitiv Bruna Križmana lahko ogledali v ponedeljek zvečer člani DSI. »Nisem turist. Popotnik sem,« se je občinstvu predstavil predavatelj. Turisti se med popotovanjem ne otepajo s problemi vizumov, ne premagujejo na vsakem koraku jezikovnih težav. Po drugi strani pa jim ni dano, da bi se srečevali neposredno z lokalnim prebivalstvom in njegovim vsakdanom, šegami, verovanji. Bruno Križman pa je s svojim fotografskim aparatom in teleobjektivom staknil marsikaj takega, kar bi "turistično” oko zanemarilo: 9.500 kilometrov dolga pot od Teherana do Kaspijskega morja, Perzijskega zaliva in nazaj mu je nudila priložnost, da se zaustavi ob številnih zanimivostih. Njegovi posnetki so občinstvo navdušili za deželo skrivnostnih žensk in dragocenih preprog. Vprašanja o iranski kulturi, delovnih navadah, politiki in ekonomiji so razkrivala željo prisotnih, da bi tudi sami spoznali kraje z mikavno lego. Toda kaj ko so iranske planote tako daleč... Aldo Rupel v KD Škamperle Jutri ob 20.30 bodo v KD S. Škamperle predstavili beležnico Alda Rupla Zaznave in odtenki. Nova knjiga je dogodek, za Svetoivančane pa tudi priložnost, da se seznanijo s tvornostjo svojega bivšega člana. Aldo Rupel je začel delovati na prosvetnem področju prav v domačem društvu, se razvnemal za spošrt in s sotrudniki postavil temelje kvalitetnega športnega delovanja v Trstu. Četrtkovo srečanje bo torej priložnost za pogled v preteklost in bodočnost naše zamejske stvarnosti. BK PUST / V DRUŠTVIH Veselo na rajanjih Za pusta se prav gotovo najbolj zabavajo otroci; nanj se dolgo pripravljajo in nestrpno čakajo, da j in mamice izdelajo pustne obleke. Z njimi se bodo tudi danes udeležili še zadnjih pustnih rajanj, ki jih v mestu in okolici prirejajo društva in organizacije. Otroci so včeraj popoldne rajali tudi v društvenih prostorih KD Lonjer-Kati- nara v Lonjerju, v Srenjski hiši v Mačkoljah, v Ljudskem domu v Trebčah, v Sirkovem domu v Križu, v slovenskem dijaškem domu S. Kosovel ( na sliki) in drugod. Povsod je bilo zelo živo in veselo; malčki so dali duška svojemu veselju in se ob zvokih glasbe lepo zabavali; danes pa jih v šolskih učilnicah že čaka resno delo. pustni odbor. Vesela in pisana druščina mask se je zbrala na Goldonijevem trgu in nato v sprevodu po Korzu in mimo žirije na Borznem trgu prispela na Trg Unita, kjer se je celotna prireditev zaključiula z razglasitvijo zmagovalcev. Prvo mesto s 354 točkami je žirija dodelila rajonu Valmaure, drugo le z dvema točkama manj Melari, tretje pa Sv. Alojziju, ki je zbral 347 točk; na lestvici jim nato z minimalnimi razlikami sledijo Naselje Sv. Sergija, Carbola in Sv. Ivan. Žirija bo pozneje nagradila tudi najlepše in najbolj iznajdljive maske. Sicer pa je včerajšnje pustovanje v mestu potrdilo, kot nam je po zaključeni prireditvi dejal podžupan Roberto Da-miani, da tržaški pust že postaja tradicija, ki jo bo treba v prihodnje še okrepiti; Tržačani so z množično prisotnostjo ponovno pokazali, je še dodal, da želijo živeti in se kljub določenim težavam tudi zabavati. Predsednik prireditvenega odbora Roberto De Gioia pa se je ob koncu zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu pobude, še posebej pa občinski upravi. Veselo pustno vzdušje je včeraj zavladalo tudi v dolinski občini; velika skupina mask in občanov se je z godci iz dolinske občine zbrala »Na Jami« v Boljuncu, krenila po vasi ter se vrnila na izhodišče, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo (kot sicer pred skoraj vsako hišo). Danes pa bodo pusta pokopali; pogrebna »svečanost« na Konto-velu se bo začela pred »hišo žalosti« v bližini društvene gostilne ob 14.30, v Miljah ob 15.30, v Skednju ob 13.30, na trgu v Boljuncu pa bodo ob 15. uri spustili pusta v vesolje; naj dodamo, da je lani po dolgem poletu pristal na Hrvaški, kje pa bo letos pristal, je odvisno le od vetra. Rovte in Kolonkovec po starem običaju Po starem običaju so prebivalci Kolonkovca in Rovt tudi letos o-pravili pustni sprevod. V soboto zjutraj je pustna skupina ob spremljavi godcev in kar številnih pustnih šem obiskala spodnji del območja Rovte-Kolon-kovec, v nedeljo zjutraj pa je opravila daljšo pot, od Katinare vse do sedeža domačega društva. Razpoloženje je bilo dobro, vreme tudi. Udeleženci sprevoda so bili veseli, zvoki godbe so jih še spodbujali, tako da se je vse zaključilo s postankom v domačem društvu, kjer so se ogreli in si privoščili se kakšno dobroto. Tako so prebivalci Kolonkovca in Rovt pokazali, da niso pozabili na svoje stare običaje in da jih mislijo tudi v prihodnje še obnavljati. N.L. SOCIALNA PROBLEMATIKA Sfevine pobude dušiva ipokojencev Pogovor s predsednico Nadjo Pahor Pred kratkim je bil na Tržaškem teden v pomoC upokojencem in njihovim upravičenim zahtevam. V tem Času so stekle razne pobude in akcije za sensibi-lizacijo javnosti za to pomembno problematiko. Pred kratkim smo prisostvovali dvema uspelima prireditvama, ki ju je pripravilo Društvo slovenskih upokojencev - Trst v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na prvem so udeleženci občudovali lepote filmskih posnetkov mojstra Aljoše Žerjala; drugi je bil posvečen dnevu slovenske kulture. Prireditvi sta nas vzpodbudili, da smo pripravili razgovor s predsednico Društva slovenskih upokojencev tržaškega območja Nadjo Pahor. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1971 in je delovalo delovalo približno 12 let, nakar se je razdelilo na tržaško in go-riško območje. »Društvo so takrat ustanovili«, nam je povedala predsednica tržaškega društva Nadja Pahor, »ker so se morali naši ljudje v tistem Času ukvarjati s problemom priznanja delovne dobe na območju bivše Jugoslavije pred ali med drugo svetovno vojno. Slo je za priznanje let za pokojnine, ki jih je takrat, ob naši podpori, reševal patronat INAC. Potem se je delovanje društva spremenilo. Prvi predsednik ustanovljenega društva je bil že pokojni Vojko Ferluga; njegovo mesto je nato zasedel prav tako pokojni prof. Vladimir Turina«. »Danes je glavna dejavnost društva posvečena rekreaciji, organizaciji izletov in drugih prireditev, ki lahko združujejo naše elane. Skušamo vsaj enkrat mesečno organizirati za elane prireditev, družabnost, ali skupinski izlet. Mislim, da so nam elani za vse to hvaležni, saj so vse prireditve dobro, Ce že ne zelo dobro obiskane.« »Lani smo bili za osmi marec na izletu. Letos še nismo dokončno izdelali naše pobude. Prav pa je, da omenimo vse tiste dejavnosti, ki zadevajo naše elane. Med temi so problem zdravstvenega in skrbstvenega značaja. Mi nismo tisti, ki se direktno ukvarjamo s to problematiko. Zadovoljni pa smo, da jo uspešno opravlja Zadruga za socialno dejavnost, skupno s KRUT (Krožkom za rekreacijo upokojencev), ki skrbi za rehabilitacijo in socialno varstveno problematiko starejših oseb.« Ko smo Nadjo Pahor vprašali za število elanov, nam ni mogla posredovati točnega števila. »Nekateri se vpisujejo, drugi so na žalost med tem preminili. Imamo pa veliko delovnih načrtov za sedanjost in prihodnost,« je Pahorjeva dodala. »Člani plačujejo članarino, ki seveda ni takšna, da je ne bi zmogli. Ze vrsto let jim pošiljamo ob okroglih obletnicah Čestitke, ki so jih zelo veseli. Ob teh priložnostih se mnogi spomnijo tudi na društvo ter prispevajo svoj prostovoljni prispevek« »Včasih smo organizirali veliko izletov. Sedaj je zanimanje za enodnevne izlete in mi želimo elanom ugoditi. Organiziramo tudi družabnosti, na primer ob novem letu. Dve leti jih skupno prirejamo z Društvom slovenskih upokojencev za Goriško. Leta 1995 je bilo srečanje v Gorici, in sicer v dvorani športnega združenja ”La Ginnastica”. Srečanje je lepo uspelo. Imeli smo nastop pevskega zbora, pa še ansambel Long Zlunk je poskrbel za prijetno družabnost.« Društvo iz Trsta je pobrateno z društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vsaj enkrat na leto se srečajo v Trstu, ali Ilirski Bistrici (na sliki srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice). »Včasih smo imeli bolj pogoste stike tudi s Sežano, Hrpeljami in Koprom. Ta dejavnost se je sedaj upočasnila.« Za vse probleme, ki zadevajo zdravje in skrbstvo skrbi Zadruga za socialno dejavnost, za rekreacijo pa KRUT -Koržek za rehabilitacijsko in socialno varstveno svetovalno službo, ki bo začel prav v marcu z obiski zdravilišča v Strunjanu. »Moram reci, da so naši člani z dejavnostjo društva zadovoljni, da se radi udeležujejo enomesečnih popoldanskih prireditev in da se radi vključujejo tudi v druge dejavnosti. Lahko bi napravili morda še kaj veC prireditev, pa nam zmanjkuje moCi. Po svoje pa storimo za naše elane vse, kar zmoremo,« je bil zaljuCek razgovora s predsednico. Neva Lukeš VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 21. februarja 1996 PEPELNICA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.40 - Dolžina dneva 10.42 - Luna vzide ob 8.03 in zatone ob 20.57. Jutri, ČETRTEK, 22. februarja 1996 METKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,4 stopinje, zraCni tlak 1003,5 mb narašča, veter vzhodnik 18 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ginevra Gabrielih Chiara Pojani, Renato Zimarelli, Teresa Pirana, Veronica Basciano. UMRLI SO: 74-letna Margherita Vidal, 71-letni Giovanni Ambrosino, 59-letna Rita Menegazzi, 75-letna Lucia Cantarin, 91-letni Giuseppe Celona, 84-letni Vittorio Stocovaz, 83-letna Giuseppina Danieli, 86-letna Irma Sirotich, 75-letni Renato Bologna, 67-letna Anna Cernecca, 88-letna Agnese Fontanot, 94-letna Paolina Ciacciarelli, 83-letni Vittorio Pegan. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Lutkovno gledališče Papilu 13 RUKTDARIJA V nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA ! Največji uspeh sezone v Trstu in v Italiji. Zgodba se dogaja na Opčinah in na Krasu SLOVENSKA SKUPNOST j Pravna komisija Slovenske skupnosti 5^ vab/ na okroglo mizo na temo: SODNA OBLAST IN SLOVENCI V ITALIJI danes, ob 20.30 v Vilfanovi dvorani v Trstu, Ul. G. Gallina 5/3 KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Va dave ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Padno, Robert De Niro, Val Kilmer. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dea delLamore«, r-i. Woody Allen. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Corsa-ri«, i. Geena Davis, Matthevv Modine. NAZIONALE 3-15.20, 17.00 »Babe, un maialino coraggioso«; 18.45, 20.30, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cucinotta, Gianmar-co Tognazzi. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »De-sperado«, i. Antonio Ban-deras. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tre uomini e una porco-na«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. ALCIONE - 18.45, 20.1, 22.00 »I buchi neri«, r. Pappi Corsicato, i laia For-te, Vincenzo Melluso. LUMIERE - 16.00, 18.45, 21.30 »Lo sguardo di Ulis-se«, i. Harvey Keitel. PRIREDITVE KD S. ŠKAMPERLE vabi na predstavitev beležnice Alda Rupla ZAZNAVE IN ODTENKI , ki bo jutri, 22. t. m. v društvenh prostorih, Vrdelska cesta 7. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK vabi na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI v petek, 23. t. m. v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu. O njej bodo spregovorili dr. Drago Legiša, Ivanka Hergold, avtor dr. Rofko Dolhar in moderator Ivo Jevnikar. Začetek ob 20. uri. SKD GRAD vabi, ob prazniku slovenske kulture, na predavanje z diapozitivi ALLAH HABAK - z nahrbtnikom po Iranu v petek, 23. t. m., ob 20.30 pri Banih. Vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev pesmarice ZA STARO PRAVDO, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Pesmarico bo predstavil Humbert Mamolo. Sodelovali bodo: vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopoli in Tamara Ko-sič. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik - Repenta-bor, MePZ Repentabor V Kinodvorani ARISTON v Trstu Drevored R. Gessi 14 - Tei: 040-304222 OBVESTILA MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD Kraški dom. SKD PRIMOREC iz Trebe v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljenih in zamejskih študentov vabi na predstavo igrivih študentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo MOLIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN ( komedija balet), ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD BARKOVLJE prireja na sedežu TPK Sirena dan slovenske kulture Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI. Nastop ŽPZ I. Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hvatic, uvodna misel Saša Martelanc v soboto, 24. t. m., ob 20.30. SKD TABOR - Opčine -v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje ku-ražo z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spoduden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 26. t. m. na predavanje prof. Antona Mlinarja z ljubljanske Teološke fakultete na temo DIOETIKA -kaj z njo? Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s priCekom ob 20.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -OpCine - Prosvetni dom. V torek, 27. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta. 51 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča Člane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitev ( do 10.4.96 je rok za morebitni preklic vjožene prošnje). V uradu SSS je na razpolago okrožnica, ki ureja premestitve učnega in neučnega osebja. Šolsko skrbništvo je javilo, da trenuno nima obrazcev za premestitve, najbrž bodo na razpolago v teku naslednjega tedna. Urnik urada SSS je na-sledji: vsak torek od 16. do 17.30 in vsako soboto v jutranjih urah, Ul. Carducci 8, tel. 370301. PUSTNI ODBOR Pro-sek-Kontovel vabi na pustni pogreb, ki bo danes, 21. t. m., ob 14.30 pri Društveni gostilni na Kontovelu. KD F. PREŠEREN iz Boljunca - Danes, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Boljunika v vesolje. Toplo vabljeni! SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL Devin-Na-brežina prireja praznik včlanjevanja z zakusko ob prisotnosti deželnih sekcij-skih tajnikov jutri, 22. t. m., ob 17.15 v hotelu Si- cti p t> p VODSTVO SZSO vabi vse elane skupnosti voditeljev tehničnih vodstev in vse starejše Člane organizacije na 1. predvelikonočno srečanje, ki bo jutri, 22. t. m., ob 19.30 v MarjanišCu na Opčinah. V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo jutri 22. februarja ob 19. uri zaCel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231. KD L GRBEC vabi svoje Člane na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju. OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z narodno-za-bavnim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici št. 200071. MALI OGLASI tel. 040-361888 DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. št. 228932. NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. št. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLEST-UI. Voldinvo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah jutri, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783. ISCEM star železni dvokolesni roCni voziček za kmeCka opravila. Klicati od jutri dalje v zgodnjih jutranjih urah na št. 327091. NUJNO iščem pravno/sposobnega odvetnika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem št. 214 šole F.Milčinski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvoCno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spre- OBVESTILO NAROČNIKOM iz DOLINE in KROGELJ Zaradi bolezni raznašalke bo Primorski dnevnik danes in jutri (četrtek, 22.t.m.) prinesel na dom poštar, za petek bodo poskrbeli za namestnika. gledalo. Za informacije tel. na št. 228779. POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. št. 54390. KREPKO zaokrožite vašo plaCo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. St. 040/764055 g. Martin. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 139. Toci belo in Crno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 1 V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu vas bo v petek, 23. t.m., ob 21. uri zabaval ansambel Status Symbol. prispevk! Ob 3. obletnici smrti Rudija Blažiča daruje žena Justa 30.000 lir za Stadion 1. maj. Ob obletnici smrti ljubljene mame Justi Košuta in v spomin na očeta Franca Tence daruje Vlasta z možem 100.000 lir za Dijaško matico in 100.000 lir za Glasbeno matico. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob 5. obletnici smrti Franca-Luciana Košuta (SimCov) darujejo Veronika, Sonja in Miloš 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob pok. Stane Budin in Anastazije Antonie daruje Anica z družino 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. 21. 2. 19 21. 2. 1996 Ob 5. obletnici smrti našega dragega Franca Košuta (SIMC) se ga z ljubeznijo spominjajo žena Veronika, hci Sonja in sin Miloš z družino Križ, BrišCe, 21. 2. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE PUST / OSREDNJA PRIREDITEV V TR2IČU □ OBVESTILA Vodnik za hitrejše in boljše odnose z javno upravo Iz Prefekture smo prejeli sporočilo, da je pripravljen in da že razdeljujejo vodnik, ki naj bi olajšal stike med občani in javno upravo ter zlasti med predstavniki podjetij in javno upravo. Za izdajo vodnika je poskrbel pokrajinski odbor za javno upravo, gmotno pa so pobudo podprla strokovna, oziroma poklicna združenja industrijcev, obrtnikov in trgovcev. Vodnik prinaša vrsto koristnih podatkov glede pristojnosti posameznih državnih in drugih javnih uradov, toCne naslove, seznam listin, ki jih je treba predložiti za izdajo raznih dovoljenj itd. V Tržiču nastopa pianist Gianluca Cascioli V Tržiču se nadaljuje koncertna sezona, ki jo prireja odbomistvo za kulturo. Danes ob 20.30 bo nastopil pianist Gianluca Cascioh. Na sporedu bodo skladbe L. van Beethovna, A. Schoenberga, P. Bou-leza in C. Debussyja. Vstopnice so na razpolago pri blagajni občinskega gledališča in v potovalnem uradu Utat v Trstu ter v trgovini Discotex v Vidmu. Odbor za usklajevanje glasbenih prireditev Pred kratkim so na Goriškem ustanovih odbor, ki bo skrbel za prirejanje in usklajevanje glasbenih prireditev. V odboru so predstavniki občin Krmin, Slovrenc, Šempeter ob Soci, Škocjan ob SoCi, združenja Goriziagiovane in Entrata libera. V odboru sodeluje tudi Giuhano Aknerigogna. Pokrovitelj pobude je pokrajinska uprava, ki Si prizadeva, da bi v drugi fazi prišlo do ustanovitve nekakšne Agencije za promocijo glasbenih prireditev. Drevi glasbena komedija "Gianni, Ginetta in drugi” V Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 na sporedu glasbena komedija "Gianni, Ginetta e gli altri” (Gianni, Ginetta in drugi” v izvedbi gledališke skupine Cooperativa Teatro per 1’Europa. Delo je napisala Lina VVertmueller, ki je tudi režiserka. Glavna izvajalca sta Amanda Sandrelli in Massimo VVertmueller. Nastopajo še Pierluigi Cuomo, Riccardo Onorato in Massimo Bellinzoni. Predstava sodi v sklop abonmajske sezone italijanskega gledališča. Jutri bodo komedijo zaigrah v TolmeCu, zatem pa še v Tržiču, Codroipu in Čedadu. Danes pogreb strica Lovreta Dovolj jih je nakuhal v enem letu, da bi mu Se prizanesli, Čeprav je dočakal častitljivo starost. V Doberdobu bo danes ob 14.30 pogreb strica Lovreta. Na zadnji poti po vaških osmicah in gostilnah ga bo zagotovo pospremila velika množica, poleg užaloščenih najožjih sorodnikov in tudi elanov delegacij iz Slovenije in Koroške. Obhod se bo pričel na običajnem mestu sredi vasi, Ce pa bo nagajalo vreme se bodo udeleženci zatekli pod šotor bližnje gostilne. V pogovoru z danes že upokojenim bon-sinjorjem Kosičem smo izvedeh (zelo približno sicer), da je pustna tradicija v Doberdobu stara nekaj desetletij. Sam Bonsinjor je službo prevzel že leta 1962, že prej pa se je na pepelnično sredo dogajalo marsikaj. Notar in Sior Anzoleto v testamentu zapustila koš bodic na račun Občine, politike in posameznikov Otroška pustovanja v društvih - Danes še zadnje prireditve Le malokdo je v ponedeljek upal, da se bo vreme Cez noc popravilo. Zadovoljni so bili tako v številnih manjših krajih, kjer so pustovanje pripravili bolj po domače, oziroma v ožjem krogu, pa tudi v večjih krajih z dolgotrajno pustno tradicijo. Tako so v TržiCu včeraj priredili 31. pustovanje, ki je doseglo višek opoldne, ko so na glavnem trgu prebrali testament ”Sior Anzoleta” in popoldne, ko so se med špalirjem množice pomikali alegorični vozovi in skupine mask. ”Sior Anzoletu” in še prej notarju Toju Gra-tariolu je prisluhnilo nekaj tisoC TržiCanov - med njimi tudi župan in to z balkona na županstvu - in uživalo ob številnih bodicah na raCun krajevne uprave, politike, pa tudi nekaterih bolj ali manj znanih posameznikov s Tržiškega. Pustne prireditve so zlasti včeraj popoldne in zvečer pripravili v številnih manjših krajih. V domu Andreja Budala v Stan-drežu so se veselili otroci, prijetno so se zabavali v Kulturnem domu v Gorici. V raznih manjših krajih, so si omislili pustovanje v domačem krogu, marsikje so pripravili pustne vozove in se z njimi odpeljali na obhod. Stari običaji se spreminjajo in prepletajo z možnostmi, ki jih nudi današnje življenje. Eno je gotovo: nobenega strahu ni, da bo praznovanje pusta šlo v pozabo, Čeprav bodo pusta danes in za letos pokopali, zažgali ali utopili. V Gorici ga bodo, na pobudo kluba Amici del taie-to, ob 15. uri s Korna pospremili še po mestnih ulicah in ga v Podturnu sežgali. Trg Republike v Tržiču, včeraj opoldne in maškare v Kulturnem domu (Bumbaca) GORICA / SKLEP RAZŠIRJENEGA ODBORA Trgovinska zbornica v korist prizadetih Prispevki za odpravo arhitektonskih ovir v trgovinah in javnih lokalih - Prispevek do treh milijonov lir STIKI OBMEJNIH OBČIN Predstavniki SKD in SSk iz Doberdoba in Sovodenj STALIŠČE DSL kritična glede delne prenove v ul. sv. Klare Občinski odbor Demokratične stranke levice ostro kritizira občinsko in deželno upravo v zvezi z odločitvijo o delnem gradbenem posegu v ulici sv. Klare. Kritika temelji na ugotovitvi, da naCrta prenove, Čeprav delne, ni mogoče uresničiti brez upoštevanja globalnega nacrta ureditve celotnega območja, ki ga pa v tem trenutku še ni. Predstavniki DSL že zdaj napovedujejo, da znakov dobre volje (v občinskem svetu seveda) ne bo, Ce občina ne bo predstavila načrta ureditve celotnega kompleksa. Glavni očitek DSL na račun Dežele je, da ni upoštevala osnovnih naCel programiranja. Goriška trgovinska zbornica je pred kratkim sprejela sklep, ki bo razveselil predvsem osebe, ki imajo težave motoričnega značaja in ki morajo vsak dan premagovati nešteto ovir in zaprek na ulici, v trgovinah, javnih lokalih itd. Govor je o odpravljanju arhitektonskih ovir. Trgovinska zbornica je sprejela sklep o sofinanciranju posegov, za katere se bodo odločili trgovci in obrtniki, da bi omogočili lažji dostop v trgovine, lokale ali delavnice tudi osebam, ki imajo motorične težave. Na zbornici so tudi pripravili pravilnik na podlagi katerega bodo dodeljevali prispevke, ki bodo znašali največ 50 odstotkov stroška, vsekakor pa ne preko treh milijonov lir za posamezni poseg. Prošnje je treba nasloviti na Trgovinsko zbornico (na kolkova-nem papirju) pred začetkom del. Goriška trgovinska zbornica je s sprejetjem zgoraj omenjenega sklepa prva v Italiji, ki skuša priskočiti v zelo konkretni obliki na pomoč manj srečnim občanom. Povedati velja, da zakon že obvezuje javne ustanove, da v uradih, šolah in drugih strukturah poskrbijo za odpravo arhitektonskih ovir, medtem ko pa je na zasebnem področju urejanje teh vprašanj prepuščeno večji ali manjši občutljivosti posameznikov, oziroma dobri volji lastnikov. Za denarni prispevek, tako piše v sporočilu Trgovinske zbornice, lahko zaprosijo trgovska in obrtniška podjetja, ki imajo sedež in dejavnost na območju goriške pokrajine in ki se odločijo za gradbene ali drugačne posege s ciljem olajšanja vstopa in premikanja po lokalu ali drugih prostorih (n.pr. delavnici, trgovini itd). Podrobnejše informacije (vključno s pravilnikom) dobijo interesenti v pristojnem uradu Trgovinske zbornice. V Četrtek, 25. januarja, je v gostišču Makoric v Orehovljah potekalo srečanje med predstavniki občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Miren-Kostanjevica z zastopniki stranke Slovenska skupnost iz občin Doberdob in Sovodnje. Uvodoma je spregovorila predsednica omenjenega občinskega odbora Cirila Pregelj, ki je k besedi povabila še prisotnega župana občine Miren-Kostanjevica Zlatka Marušiča in predsednika občinskega sveta te občine Petra Budina. Kot gost je o delu državnega zbora poročal poslanec SKD iz Ajdovščine Miroslav Geržina, kratek pozdrav pa je prinesel predsednik občinskega odbora SKD Nova Gorica Stanislav Valič. V imenu za- mejskih gostov so spregovorili občinski svetovalci Marija FerletiC, Julijan Ož-bot, Benjamin Černič in Milko Vižintin. Na srečanju je prišlo do koristne izmenjave mnenj in izkušenj, zadevajočih ožje probleme, povezane z lokalno samoupravo, na vrsto pa so prišla tudi širša vprašanja, tako problematika državnega zbora posebej še v zvezi z zunanjepolitičnimi in manjšinskimi vprašanji. Na srečanju v Orehovljah se je izkristaliziralo mnenje, da je potrebno že v bližnji bodočnosti organizirati sestanek županov Miren-Kostanje-vica, Doberdob in Sovodnje, saj gre za občine, ki neposredno mejijo in imajo kljub različnim državam številne skupne probleme. KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje, kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih in sicer od 17. do 18.30, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. Sekcija VZPI/ANPI na Vrhu sklicuje v petek, 23. t.m. kongres. Odvijal se bo v KSC Danica s pričetkom ob 19. uri. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE bo priredilo tečaj prve pomoči. Potekal bo na sedežu društva Rupa-Pec v Rupi. Prvo srečanje bo 26.t.m. M PRIREDITVE ZSKD in KD OTON ZUPANČIČ prirejata v petek, 23. t.m. ”Stan-dreški večer” v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Marko VValtritsch bo spregovoril o knjigi, ki je izšla lani ob 50-letnici društva, pel bo mešani pevski zbor Oton Zupančič. Prireditev bo ob 20.30. Sovodenjska dekleta se veselijo z Ireno in Rudijem ob prihodu prvo-rojenCka Janeza in želijo, da bi zrastel v živahnega in krepkega fantka. IZLETI SPD GORICA -Smučarski odsek sporoča, da bo avtobus za Forni di Sopra v nedeljo odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj in ob 6.45 iz Gorice (na Kornu). Za a mesta v avtobusu se lahko prijavite še danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ, vabi elane in prijatelje na izlet v Prago, z ogledom taborišča Mathausen, ki bo od 25. do 28. aprila. Informacije in prijave pri Ljubici ButkoviC, tel. 882302 do 28. februarja. KINO GORICA CORSO 18.45- 22.00»Heat - la sfida«. Al Pacino in Robert De Niro. TRŽIČ COMUNALE 20.30 koncert. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes, ob 10.10, Tere-sa Scarinci vdova Relato, iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; ob 13.15, Carlo Felice Mocchiut iz splošne bolnišnice v Medejo. TRENDI / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT ZA LANSKI DECEMBER SRE ČET PET PON TOR Napovedi o gibanju inflacije pa so zaradi političnega položaja zelo previdne Konec leta 1995 se je rast cen proizvajalcev povsem ustavila \ Mala reforma statistike RIM - Tudi v tem mesecu ne bo običajnih anticipacij o gibanju inflacije v vzorčnih mestih, kar zavod Istat utemeljuje z nakopičenjem datumov objave podatkov in s posledično nevarnostjo, da bi to povzročilo zmešnjavo na trgih. Anticipacije iz vzorčnih mest bodo spet vzpostavljene prihodnji mesec, in sicer med 18. in 22. marcem. Da bi bilo zaradi teh novosti Cim manj zmešnjave, pa je Istat za 1. marec v Milanu organiziral srečanje s finančnimi operaterji, katerim bodo predstavniki statističnega zavoda orisali novo košarico za izračunavanje inflacijskih gibanj in druge novosti iz statističnega programa za letošnje leto. Istega dne, torej 1. marca, bo Istat v Milanu (in ne veC v Rimu kot doslej) objavil tudi preliminarno oceno o gibanju bruto domačega proizvoda v Četrtem trimesečju lanskega leta. V novi košarici za izračunavanje stopnje rasti cen v široki porabi, zaradi katere bodo podatki o letošnjem gibanju inflacije le težko primerljivi z lanskimi, bodo imeli večjo težo izdatki družin za zdravstvo in za šolanje, manjšo pa stroški za obutev, obleko, prehrano in za gospodinjstva. RIM - Pričakovanje za današnjo objavo Istatove-ga indeksa januarske inflacije se je včeraj z objavo podatkov o gibanju cen pri proizvajalcih v lanskem decembru še povečalo. Že tretji zaporedni mesec so bile namreč cene proizvajalcev decembra v primerjavi z novembrom nespremenjene, medtem ko je povprečna stopnja njihove rasti v lanskem letu znašala 7,9 odstotka. Če pa primerjamo cene iz decembra 1995 s tistimi iz decembra 1994, ugotovimo 6,5-odstotni porast. Decembrski trend, kakor ga je izmeril Istat, potrjuje močno zaviranje rasti cen pri proizvajalcih v drugi polovici lanskega leta, potem ko so najveCji vzpon doživele na prehodu iz pomladi v poletje. Trimesečni zastoj naraščanja cen proizvajalcev bo imel nedvomno blagodejni učinek na gibanje cen v široki porabi, Čeprav so opazovalci in analitiki pri predvidevanjih zelo previdni. Tendenčna stopnja rasti cen proizvajalcev (torej v primerjavi s podatkom izpred 12 mesecev) kaže vsekakor novo, močno zaviranje, saj so cene še septembra lani rasle s stopnjo 8,7 odstotka, oktobra se je stopnja znižala na 7,9, novembra na 7,2 odstotka, decembra pa, kot rečeno, na 6,5 odstotka. Analiza po ekonomski namembnosti industrijskih proizvodov kaže decembra v primerjavi z novembrom ničelno rast cen proizvajalcev za končne investicijske in za vmesne dobrine, medtem ko se je blago za široko porabo podražilo le za skromno desetinko odstotka.V primerjavi z decembrom 1994 pa so se cene izdelkov za široko porabo in končnih investicijskih dobrin po- višale manj od povprečja (za 5 oziroma 5,8 odstotka), medtem ko so se cene vmesnih dobrin nadpovprečno povišale (za 7,5 odstotka). Najvišja mesečna zvišanja so bila decembra zabeležena na področju energetike +0, 6%), in to zaradi zvišanja cen naftnih derivatov in naravnega plina (+1%). Živila so se podražila za 0, 2 odstotka (predvsem zaradi svežega in konser-viranega mesa, mleka in mlečnih izdelkov), medtem ko so se v primerjavi z novembrom znižale cene proizvajalcev kovin (-0,9%), papirniških polizdelkov in založniških izdelkov (-0,7%), kemijskih in farmacevtskih izdelkov ter strojev in naprav za urade in obdelavo podatkov- (-0,5%). Ce pa primerjamo lanski december z enakim mesecem leta 1994, so se najbolj povišale cene na področju gume in plastike (+11,7%) ter papirništva in založništva (+11,3%). Umirjajo se tudi cene v trgovini na debelo, ki so se decembra v primerjavi z novembrom povišale povprečno za 0,3 odstotka, v primerjavi z decembrom 1994 pa za 10,1 odstotka. Povprečna stopnja rasti grosističnih cen v vseh 12 mesecih pa je bila lani za 10,3 odstotka višja kot predlani. Kljub tem spodbudnim številkam so predvidevanja o gibanju inflacije zelo previdna, saj je treba upoštevati tudi učinke političnih razmer, ki so v tem Času gospodarstvu vse prej kot naklonjene. Generali in Unicredito ustanovili joint venture MILAN - Tržaška zavarovalnica Assicurazio-ni Generali je poglobila svoje sodelovanje z bančnim holdingom Unicredito iz Veneta, ki združuje dejavnosti hranilnic Cariverona in Cassamarca. Na osnovi v začetku leta sklenjenega sporazuma je bila te dni ustanovljena mešana družba z imenom Casse e Generali Vita, ki je pravzaprav nastala tako, da je Generali prevzela 50 odstotkov delniškega paketa zavarovalnice Quercia Vita, ki je bila v stoodstotni lasti Uni-credita. Joint venture bo delovala prek mreže Unicredita, ki obsega približno 430 okenc. BANKE / PO SPORAZUMU O ZDRUŽITVI OBEH KRAJEVNIH LJUDSKIH BANK V Padovi nastaja nova, močna Banca Antoniana Popolare Venela Antoniana je leta 1941 v Trstu prevzela slovensko Trgovsko-obrtno zadrugo PADOVA - V Trstu in Gorici je ime »Banca Antoniana« znano že vrsto let, odkar so se pojavile njene prve podružnice. V naše kraje je ta banka iz Padove prišla pred kakšnim desetletjem, ko je kupila takratno Banca Popolare Giuliana. Za tržaške Slovence to ime ni novo, saj je ta tržaška banka leta 1941 prevzela tudi premoženje in kliente do takrat slovenske banke »Societa Anonima Coo-perativa«. To je bila Trgovsko-obrtna zadruga«, kljub nazivu banka, ki je bila ustanovljena še v avstrijskih Časih. Zadnji predsednik samostojne slovenske banke je bil dr. France TonCiC. Leta 1940 je bil aretiran, takratna fašistična oblast pa je poskrbela, da je do takrat samostojna slovenska banka končala svoje življenje in prišla pod okrilje italijanske Banca Popolare Giuliana. Banka iz Padove, na Čelu katere je zadnjih nekaj let Dino Marchiorello, dalj Časa tudi predsednik deželne zveze indu-strijcev Veneta, je v zadnjih letih tudi drugače segla v naš deželni prostor. Kupila je dve ljudski banki v Furlaniji, in sicer v Hu-minu in v Latisani. Dala jim je sicer poslovno avtonomijo, saj banki delujeta pod okriljem nekakega furlaskega pododbora. Dejstvo pa je, da je svoje poslovanje razširila na prostor, ki je, podobno kot Veneto, zelo vezan na trgovino s tujino, še posebno z evropskim vzhodom. Pred nekaj leti se je govorilo, da bo Antoniana kupila neko manjšo banko v Kopru, a iz te moke ni bilo kruha, po vsej verjetnosti zaradi omejevalne bančne zakonodaje v Sloveniji. Banca Antoniana je banka ljudskega tipa, saj ima kar 13 tisoč delničarjev. V Padovi deluje še ena ljudska banka, in sicer Banca Popolare Veneta, ki ima 14 tisoč elanov. Obe sta v zadnjem Času doživeli pritiske večjih bank iz drugih dežel, ki bi si rade pridobile bogato klientelo tega predela Veneta. Pa so upravitelji obeh ljudskih bank prišli do zamisli, da bi se združili in tako prevzeli vodilno vlogo ne le v svoji pokrajini, temveč v vsej deželi in tudi onkraj meja Veneta. Pogajanja so že tako daleč, da bodo delničarji obeh bank že aprila prejeli predlog za združitev, do katere naj bi prišlo kmalu potem, do skupnega vodenja pa že poleti. Naslov nove banke bo »Banca Antoniana Popolare Veneta«. Nova banka naj bi se povzpela v sam vrh italijanskega bančništva, saj jo dosedanje poslovanje obeh zavodov uvršča med prvih trideset bank v Italiji. Antoniana je lani zbrala 6.136 milijard neposrednih hranilnih vlog, letni prirastek je bil 8,2-od-stotni, Popolare Veneta pa je zbrala 5.727 milijard, s 14,1-od-stotnim letnim porastom. Antoniana je v zadnjih mesecih kupila dve banki v Kalabriji, Popolare Veneta pa ljudsko banko v Faenzi. Skupaj imata zavoda trenutno 300 podružnic, do konca desetletja pa 'nameravajo priti do številke 500: tako z odpiranjem podružnic v krajih, kjer jih še nimajo, kot tudi z nakupom oziro- ma pridružitvijo že obstoječih bank. Namigujejo tudi na ljudski banki v Vidmu in Pordenonu (v to se je že združilo nekaj ljudskih bank iz Furlanije - Julijske krajine). Pri vsem tem je zanimivo, da ne gre samo za operacijo, ki naj bi imela meddeželni ali splošno italijanski značaj. V upravni svet Antoniane sta namreč pred kratkim prišla zastopnika evropsko pomembnih finančnih družb. V prvi vrsti je tu zastopnik najbolj razširjene nizozemske banke ABN -AMRO. Drugi upravitelj pa zastopa tržaško zavarovalnico Lloyd Adriatico, ki sodi v nemško banCno-zavarovalniško grupo Allianz. Ta je sicer v Italiji zastopana tudi z udeležno v zavarovalnici RAS, prisotna pa je še v vec evropskih državah, posebno v srednji in vzhodni Evropi. Ker zavarovalnice in banke tesno sodelujejo, ni težko ugibati, da si bodo finančniki med seboj pomagali in da bo novo snujoča se banka v prihodnjih letih igrala pomembno vlogo. ' Marko VValtritsch Ul < Kg s z 0£ < i- oo O < Sl o o ui m Oč CĆ u * S? < Oč CQ t- 00 2 90 FFRPIIAP 199A v URAH 1 5 S3 valuta nakupni prodajni I ameriški dolar 1562,00 1609,00 nemška marka 1074,00 1107,00 1 francoski frank 311,00 321,00 st holandski gulden 957,00 952,00 s s belgijski frank 51,80 53,90 i f funt šterling 2409,00 2482,00 irski šterling 2472,00 2547,00 ti danska krona 279,00 288,00 grška drahma 6,40 6,80 kanadski dolar 1129,00 1163,00 1? japonski jen 14,60 15,20 švicarski frank 1317,00 1357,00 avstrijski šiling 152,30 156,90 ^ & norveška krona 245,00 252,00 it švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 10,20 10,60 5 španska pezeta 12,60 13,30 1 avstralski dolar 1181,00 1217,00 5 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,40 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 i .......— - ..-..—i i i 20. FEBRUAR 1996 V LIRAH 20. FEBRUAR 1996 v LIRAH 16. FEBRUAR 1975 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1569.00 1081.00 311.00 955.00 51,95 2404.00 2468.00 276.00 6,34 1127.00 1321.00 152,02 11,60 1599.00 1099.00 321.00 980.00 53,75 2484.00 2563.00 286.00 6,94 1162.00 1346,00 156,52 12,00 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1586,670 2005,070 1093.280 317,270 2450,290 976,230 53,150 12,959 282.430 2523.280 6,590 10,477 1146,020 15,000 1342,810 155.430 249,910 229,950 348,680 1199,840 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski Irank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4625 2.2528 2.3180 1.0583 89.195 122.57 4.8520 28.989 25.790 22.838 21.166 0.0210 14.199 1.1830 0.9584 1.3887 31,940 1.4665 2.2598 2.3250 1.0623 89.305 122.67 4.8620 29.049 25.850 22.898 21.226 0.9859 14.219 1.1870 0.9614 1.3902 32.020 1.4705 2.2668 2.3320 1.0663 89.415 122.77 4.8720 29.109 25.910 22.958 21.286 0.9293 14.239 1.1910 0.9644 1.3917 32.100 POPEVKA OD 24. MARCA DO 8. DECEMBRA V PALAČI GRASSI Festival v Samemu prehaja danes v tekmovalni del V Benetkah razstava o Grkih na Zahodu Prireditelji pričakujejo milijon obiskovalcev Danes pa zares. Kermesse italijanske popevke v Sanremu se po včerajšnjem otvoritvenem večeru spušča v tekmovalni del. Iz gledališča Ariston v Sanremu bomo drevi lahko na prvi državni televizijski mreži v stereofoniji na prvem radijskem kanalu sledili temu, kar nam italijanska glasbena industrija ponuja za letošnjo pomlad. Kot prvi se bo predstavil ljubljenec mamic Albano, kateremu nekateri novinarji pripisujejo že končno zmago. Letos se Albano predstavlja brez žene Romine, ki se mu po lanskoletni družinski tragediji pridružuje le na nekaterih koncertih. Albano bo zapel skladbo E’ la mia vita. Sledili mu bodo Aleandro Baldi in Marco Guerzoni s pesmijo Soli al bar, ki govori o samoti priseljencev. Luca Barbarossa, zmagovalec pred nekaj leti bo zapel balado II ragazzo con la chitarra, Elio e le Storie teše pa bodo prinesli v Sanremo nekaj osvežitve s skladbo La terra dei cachi. Minghijeva pesem Cantare d’Amore je ljubezenski motiv v stilu tega rimskega kantavtorja. Spagna bo zapela E io penso a te, Paola Turci pa pesem Volo cosi. Kot zadnji iz kategorije "slavnih” bo nocoj pel Michele Zarrillo, ki bo predstavil ljubezensko L’elefante e la farfalla. Tudi novi upi festivala bodo začeli danes svoje tekmovanje. Drevi bomo poslušali Leandra Barsottija, Camillo, Alessandra Errica, Jalisse, Olivio, Maro in Syrio. Ostalih sedem pa bodo poslušalci in žirija lahko spremljali jutri. Pippo Baudo bo s pomočjo Valerie Mazza in Sabrine Ferdih nocoj povedal le razvrstitev vseh tekmovalcev, točke pa bodo prišteli drugemu glasovanju, ki bo za mlade upe v finalnem večeru v petek, za že priznane izvajalce pa na velikem finalu v soboto. Tudi drevi bo kakovostno raven festivala dvignila trojka nastopov tujih izvajalcev. Kot prvi se bodo predstavih angleški fantje skupine East 17, nasledniki Take Thatov (na sliki), ki bodo, zadnjič v Italiji, saj se bodo aprila meseca razšli, nastopih v Sanremu v petek. Temnopolta gospa Tina Turner, neuničljiva dama rocka bo predstavila skladbo iz novega albuma, ki ga bo s promocijskimi koncerti v Italiji predstavila septembra meseca, bo nastopila kot druga, kakovostni vrhunec večera pa naj bi bil nastop ameriškega saksofonista Kennyja G, ki je doma izredno znan in cenjen, pri nas pa skoraj nepoznan. Aleš VValtritsch Kdor bo v prihodnjih mesecih zahajal na ogled Benetk, bo brez dvoma zavil v ozko uličico, po kateri prideš do gledališča Penice. Pogorišče je namreč postalo zanimivost, kot se je izkazalo že ob pustnih prireditvah. K gledališču Penice pa bo kar veliko ljudi zavijalo na poti k palači Grassi, v kateri si bo od 24. marca dalje mogoče ogledati enkratno razstavo z naslovom »Grki na zahodu«. Upravitelji tega zasebnega muzeja si nadejajo, da bodo ponovili in tudi presegli dosedanja rekorda 750.000 obiskovalcev na razstavi o Feničanih in 800.000 na razstavi o Keltih. Rečeno je namreč bilo, da jih na tokratni, ki bo odprta od 24. marca do 8. decembra, pričakujejo okrog milijon. Povedati je tudi treba, da je palača Grassi postala edina v Benetkah, kjer bo v bodoče možno prirejati takšne velike in enkratne razstave. Dože-va palača namreč ne bo več na razpolago. V tej je sicer urejen domač muzej, v nekaterih sobanah pa so vsako leto priredili eno ali dve večji razstavi, od katerih so nekatere imele izjemne uspehe. Prav v tem uspehu pa tiči nevarnost: več stotisoč obiskovalcev je predstavljalo nevarnost, tako za stabilnost stavbe, kot tudi za dragoceno tlako- vane sobane. Zaradi tega so se na županstvu v Benetkah odločili, da posebnih razstav v doževi palači ne bodo prirejali več. Potem je tu še Muzej Cor-rer in nekateri drugi, a v teh običajno prirejajo razstave, ki so nekako vezane na Benetke. Ostaja palača Grassi, obnovljena z denarjem družine Agnelli pred dobrimi desetimi leti. Agnellijevi so takrat investirali veliko milijard lir v obnovo te palače ob Ca-nal Grande in kljub dejstvu, da razstave, ki jih tam prirejajo, zahtevajo velike stroške, imajo najbrž že kar lep dobiček. O Grkih na zahodu je bilo govor že pred časom. V načrtu je sicer bila že lani, vendar pa so se priprave zavlekle. Italijanskemu in tujemu tisku so razstavo pred časom predstavili v Rimu. Odprli jo bodo 24. marca, na ogled bo do 8. decembra. Zbiranje eksponatov je bilo zamudno, v Benetkah jih bo na ogled nekaj sto, ki prihajajo iz 75 muzejev z vsega sveta. Istočasno z razstavo v Benetkah bo še nekaj manjših razstav v nekaterih južnih predelih Italije (Neapelj, Pestum, Taran-to, Policom, Sibari, Vibo Valentia, Reggio Calabria in Selinunte). Osrednja razstava bo seveda v Benetkah. Pobuda za to razstavo je dala povod za ti- r| GLASBA / TRETJI KONCERT CENTRA EMIL KOMEL GORICA ~Jh Sprehod od Tubcnja do Ramovša Tržaška družina Pahor-Slama (flavtist Miloš Pahor, klavičem-balistka, pevka in skladateljica Dina Slama, oboistka Irena Pahor) je v svojih prizadevanjih po razširjanju glasbene kulture nedvomno izjemno plodna in tudi uspešna. Simpatijo do poustvarjalnih glasbenih veščin oplemeniti še z muzikološko raziskovalno iskrico, lastno skladateljsko »trilogijo»in povabilo drugim glasbenim prijateljem in nastane projekt »Od Trubarja do Ramovša«, projekt, ki naj občinstvu predstavi slovensko glasbeno tvornost od reformacije do danes. »Vstop»v to petsto let staro glasbeno zakladnico je skupina Gallus Consort ponudila tudi na tretjem abonmajskem koncertu Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel 16. februarja v Gorici. Cerkev Sv. Ivana se je tako za dobrih devetdeset minut »preoblekla»v poučno glasbeno popotovanje z ustvarjalnostjo mojstrov, ki so bolj in manj uspešno poskušali »pi-sati»značilnosti različnih evropskih glasbenih obdobij tudi na slovenskih tleh. Ansambel Gallus Consort je bil ustanovljen leta 1980 z namenom, da predstavi renesančno in baročno glasbo z avtentičnimi instrumenti ob upoštevanju izvajalske prakse posameznih obdobij in v tem je zamisel sestava brez dvoma zelo dobrodošla. V svoje programe ansambel vključuje skladbe, ki bi jih sicer najbrž nikoli ne slišali na koncertnem odru in temu koraku tržaške družine se moramo pokloniti in ji tudi čestitati. Ta izvirna programska ho- tenja pa žal v izvedbah ne zaživijo vedno dopadljivo in profesionalno gradko in tudi dolžina večera (koncert brez odmora) deloma prispeva k občuteni monotonosti samih izvedb. Preproste protestantske pesmi zgodnih slovenskih komponistov (?) Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Sebastjana Kreka so ob spremljavi orgel (Dine Slama) in pod vodstvom Irene Pahor solidno in dovolj prikupno interpretirali Šentjakobski otroci, ki se jim je pridružil z rahlo hripavim basom in vprašljivimi nastavki Tomaž Faganel. Jakostno je bil premalo v ospredju tudi glas Dine Slama v izvedbi skladbe Confitebor tibi domine sancta trinitas Goergiusa Prennerja Carniolusa, glasbo tega »vnetega nasprotnika refor- macije in zavzetega zagovornika rekatolizacije«sta ob pevki oživljala še Miloš Pahor (viola da gamba) in Irena Pahor (viola da gamba). Intonančne šibkosti so »oz-načile»nadaljevanje koncerta, izvedbi skladbe Ave Maria Gabriela Plautziusa in skladbe Nisi do-minus Janeza Krstnika Dolarja. Pozno renesančne in zgodnjeba-ročne odseve so v omenjenih delih poskušali do poslušalcev »prenesti»Žiga Faganel (sopran), Irena Pahor (alt), Peter Pirnat (tenor), Tomaž Faganel (bas) in Dina Slama (orgle). Zgodnji klasicizem na Slovenskem je na goriškem koncertu »zaigral»v Sonati v D-duru Amandusa Ivančiča v izvedbi Miloša Pahorja (traversiere), VValterja Barbiera (viola) in Irene Pahor (viola da gamba). Delo je bilo podano zvočno medlo in določeno razglašenost je vnašala viola. V »seznam»znanih imen je Gallus Consort vključil tudi Vi-demčana Ivana Trinka in njegove tri cekvene pesmi Salve regina, Adoramus te in Te ergo quaesumus. Pesmi so v izvajalski praksi, ki je le preveč spominjala na starejša glasbena obdobja, izvedli Julieta Kubik (glas), Irena Pahor (glas), Dina Slama (glas, orgle) in Tomaž Faganel (orgle). Glasbeno ustvarjalnost 20. stoletja so »razglasili»Slavko Osterc (Ave Maria za glas, alt, oboo, saksofon, basovski klarinet), Dina Slama (Agnus dei za glas in oboo; Musical humors za oboo in klarinet; Frammenti za oboo, basovski klarinet in rog), Pavle Merku (Metamorfosi za rog) in Primož Ramovš (V soglasju za orgle in violi da gamba). Med slednjimi je, vsaj v smislu prefinjene in doživete izvedbe, zagotovo izstopal hornist Tilen Freyer-Majaron v Merkujevi skladbi. Večer je vsekakor ponudil poučen sprehod glasbenega ustvarjanja na Slovenskem od reformacije do moderne, v izvajalskem smislu pa koncertanti niso izpolnili pričakovanj. Njihove interpretacije so bile prepogosto monotone, izvedbe tehnično in intonančno labilne in tudi sicer posamezne skupine v delih niso razkrivale stilnih posebnosti samega, sicer zelo izvirno sestavljenega programa. Tatjana Gregorič ste, ki smo jih prej omenili, saj največ eksponatov prihaja prav iz muzejev na jugu Italiji. Vemo, da so bili Grki mornarski narod in da so z ladjami pripluli v številne kraje Sredozemlja, predvsem v tiste na jugu apeninskega polotoka, na Siciliji in v Severni A-friki, kjer je podnebje zelo podobno tistemu v njihovi domovini. Zrasla so mesta, zgrajena so bila svetišča in gledališča. Magna Grecia je postala sinonim za te kraje. Razstava v palači Grassi v Benetkah ne bo prikazala samo te naselitve. Prikazala bo kulturo, iz katere je pravzaprav zrasla Evropa. Prav zaradi tega so v Benetkah prepričani, da bo uspeh izjemen. K sodelovanju so pritegnili tudi druge beneške ustanove. V stari Biblioteca Marciana bodo na ogled stare ročno pisane knjige, ki so povezane s tem obdobjem. V juniju bo v fundaciji Cini strokovni posvet. Pred palačo Grassi pa bodo, kot običajno, dolge vrste ljudi, ki bodo čakali na vstop vanjo. Tistim, ki bi radi vse to videli svetujemo jutranjo uro in spomladanski čas, saj se bo poleti obiskovalcev kar trlo. Marko VValtritsch PLOŠČE Nick Cave: Murder Ballads »Murder Ballads»je bolj podoben detektivki kot glasbenemu projektu. Preden pa sploh sprožite play na vašem CD-playerju, vzemite nekaj časa, da si najprej pregledate in okusite res očarljivi booklet. Poln je verzov in temačnih slik, ki izvrstno opremljajo in bogatijo zanimiv album. Med prebiranjem tekstov nas bodo prevzeli kot kaka dobra kriminalka. Pripovedujejo o zločinih in umorih, to pa iz vidika morilca. To je že nekak stilni podpis avstralskega glasbenika Nicka Cavea. Kdor mu že nekaj časa sledi, namreč pozna njegovo strast do gotskih povesti, temačnih kriminalk in psiholoških detektivk. Izvrstno se zna Cave poglobiti v negativne osebe prav do dna duše, kjer se namreč skriva najbolj strahotno zlo. Sedaj pa kar pritisnite na gumb play in se skupaj prepustimo melodijam, ki spremljajo te temačne verze. Moram priznati, da si je Cave domislil res očarljivo magnetično in prevzemajočo glasbo. Pomika se nekako med prvinami bluesa, ki pa je tako gost, da se skoraj lepi na verze, ki jih Cave prepeva s svojim reci tativnim in dekadentnim stilom. Nick Cave se je kot otrok približal glasbi v rodni Victo-riji (Avstralija), sicer najprej v župnijskem zboru, nato pa mu je tamkajšnji župnik dajal Se lekcije klavirja. Kljub temu ni bil Cave nikoli zadovoljen s svojim glasom, tako da je v svoji prvi skupini »Boys next door», potem poimenovani v »Birthday Party», nekoliko punkovsko usmerjeni avstralski skupini, enostavno kar kričal. Ce pa prisluhnemo današnjemu Nicku Caveu, bi rekli, da ima ne le prijeten, temveč tudi originalen glas. »Murder ballads»je deveti album Nicka Cavea s skupino Bad Seeds. Pri njem pa so sodelovali tudi drugi glasbeniki, med katerimi njegov stari znanec Mick Harvey, ki je bil član Cavejeve skupine Birthday Party, in ki je bh sicer tehten in eklektičen polin-strumentist. Poleg Harveya je Cave izbral še dve izvrstni glasbenici, in sicer Kylie Minogue ter Polly Jean Harvey, s katerima se tako stilho kot glasovno ujema. Pa Se dve besedi o pesmih samih: album je nekak splet temačnih balad, ki dosežejo višek v skoraj četrturnem prehvajočem se in mantricnem nočnem bluesu »O’ Malley’s bar». Poleg te pesmi pa vas bodo gotovo prevzele Se »Where the wild roses grow»in »Lovely creatures«. To je plošCa, ki vam jo res toplo priporočam. LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 21. februarja 1996 VREME / KAJ TAKEGA EVROPA NE POMNI 2E 25 LET Orkansko zimsko neurje na zahodu in na severu Blokiran ves promet v Rokovskem prelivu, najhujši zapleti pa so na Danskem in v priobalnih krajih severne Nemčije LONDON, PARIZ, K0BEN-HAVN, BERLIN - Od Velike Britanije do Črnomorskega Krima pesti vso zahodno, severno, srednjo in vzhodno Evropo zimsko neurje, ki je terjalo na desetine mrtvih in ohromilo vse dejavnosti. Južno in vzhodno Anglijo je zajel pravi sibirski mraz s snežnimi meteži in orkanskim vetrom, ki je blokiral ves pomorski promet v Rokav-skem prelivu in v Dovrskih vratih. V Doverju Caka na izboljšanje vremena na stotine osebnih vozil in tovornjakov. Linconshire v osrednji Angliji je prizadelo nepojmljivo neurje, ki je rušilo električne drogove, tako da je veC kot 14 tisoč gospodinjstev ostalo brez električne energije. Težave so tudi ob severovzhodni angleški obali, kjer so morali evakuirati ljudi iz neke vasice, ker jo je zalilo razburkano morje. NiC boljši ni položaj v Franciji, kjer so morah zapreti obe pariški letališči. Zaradi zasneženih in zaledenelih cest je bilo v Franciji na deseti- ne prometnih nesec, ki so terjale tri smrtne žrtve. Podobno je tudi v Belgiji, kjer veter dosega hitrost do 100 kilometrov na uro. Za nekaj ur je bila zaradi nesreč na zasneženem cestišču zaprta tudi avtocesta E 411 (Luxemburg-Bruselj). Zaradi razburkanega morja niso prekinili samo vsega pomorskega prometa, zapreti so morali tudi skoraj vse priobalne ceste, ki jih zalivajo valovi. O zaprtih cestah poročajo tudi iz Nizozemske, kjer je bilo zaradi snega in ledu veC kot 200 prometnih nesreč. K sreCi sta življenje izgubiti le dve osebi, število ranjencev pa je zanemarljivo. Nedvomno pa je še hujši položaj na Danskem, kjer so zamrle vse dejavnosti tako na Jyllandu kot na Jellandu. Policija je zaradi snežnih zametov zaprla za ves promet številne avtoceste in navadne ceste. Vojska pa se z goseničarji prebija do šoferjev, ki so ostali zatrpani v snegu. Povsem rzumljivo je zmrl ves pomorski promet v notranjih danskih vodah in proti Norveški in Švedski. Take zime ne pomnijo niti najstarejši Danci, tako da so morali -včeraj prekiniti celo zasedanje danskega parlamenta. Danske tegobe pa niso nič v primerjavi z zapleti, ki so prizadeti severno Nemčijo, kjer se je snežnim viharjem in orkanskemu vetru pridružila še katastrofalna plima. Zaradi vetra se je namreč dvignilo morje v številnih zalivih, tako da je voda vdrla v Flensburg, Kiel, Liibeck, Wi-smar in Rostock. Na otoku Riigen so do dvometrski zameti, o snegu in zametih poročajo tudi iz drugih sever-nonemških krajev, tako da so oblasti prekinile pouk v Schlesvvig-Holstei-nu, na Spodnjem Saškem in na Mecklenburškem-Pomorjanskem. O izrednih snežnih padavinah in o zastojih v prometu pa poročajo iz skoraj vseh nemških zveznih dežel. Zimsko neurje s snegom je zajelo tudi Poljsko, Češko, Slovaško in Ukrajino, kjer je v tej zimi zmrznilo celo na sončnem Krimu že 89 ljudi, v glavnem pijancev in revežev. V bavarskem Spitzingu sneg ni novost (zgoraj), goseničarji v danskih mestih pa so senzacija (spodaj) (felefoto AP) PUST / KONČAL SE JE NAJBOLJ NORI »PRAZNIK« ZAHODNE CIVILIZACIJE Česa vsega si privc^ti/rj! V vročem Riu de Janeiru je kraljevala golota, v hladnem Kolnu pa tople obleke in lasulje Na pustni prireditvi v Riu de Janeiru je šola sambe Mocidade Inde-pendiente predstavila tudi Alberta Einsteina (levo zgoraj), medtem ko je rivalska šola Uni-dos da Tijuca odprla svoj sprevod z razgaljenimi dekleti, ki predstavljajo osvobojene sužnje (levo spodaj). Na pust časovno vezana pa je tudi maškarada striptizetke Eve Henger, ki si je slekla pustno šemo pred italijanskim parlamentom, ker zahteva večjo spolno svobodo (spodaj). Nemci so v Kolnu predstavili svojega kanclerja Kohla, kako ga podpira pokojn kancler Adenauer (zgoraj). Zaradi strupenega mraza ni bilo golote, lasulje pa so bile dobrodošle (spodaj). VELIKA BRITANIJA PO ZADNJEM BOMBNEM NAPADU IRE Uspešne nočne racije v Londonu Skrajneži že grozijo s »širitvijo dejavnosti« LONDON (Reuter) - Britanska policija, ki preiskuje eksplozijo bombe v londonskem avtobusu, v kateri naj bi življenje izgubil terorist Ire, je v vrsti racij, ki jih je izvedla v prestolnici, zaplenila večje kobčine eksploziva in opreme za pripravo terorističnih naprav. Poročajo tudi, da moški, ki je preživel nedeljsko eksplozijo, ni več osumljen sodelovanja z umrlim teroristom. Vodja protiteroristične- nedeljsko eksplozijo. »Po-ga oddelka pri Scotland licisti so sinoči preiskali Yardu John Grieve je de- številne sumljive lokacije jal, da so bile nočne raci- v Londonu,« je dejal Grie-je, ki so bile zelo uspešne, ve. »Zasegli smo večje ko-nadaljevanje operacije litine eksploziva in tero-iskanja dokazov v zvezi z ristične opreme.« Policija NOVICE Egiptovski skrajneži so zagrešili nov poboj ASIUT (Reuter) - Muslimanska oborožena skupina je v južni egiptovski provinci Asiut včeraj ubila devet ljudi in v svet poslala sporočilo, da se bodo takšni napadi še nadaljevali po vsej državi. Skupina Gama al-Islamija, ki sicer še ni prevzela odgovornosti za ponedeljkove -takrat so umrli trije ljudje - in včerajšnje napade, je sporočila, da napadi na egiptovske tarče doma in v tujini pomenijo, da se mudžahedini še niso vdali in nadaljujejo svoj boj proti egiptovskim oblastem in njihovim privržencem, kjerkoli že so. Varnostni organi so sporočili, da sta bila med žrtvami ponedeljkovega in včerajšnjega napada v dveh asiutskih vaseh poleg civilistov tudi dva policista. ■ | I ■ ■ ■I ■ ni nikogar aretirala, dve osebi, ki so ju v ponedeljek priprli v skladu s protiterorističnim zakonom, pa bodo najverjetneje izpustili brez obtožnice. V ponedeljek policija še ni zavračala možnosti, da bi bil moški, ki je preživel eksplozijo, sodelavec terorista, ki je prenašal eksploziv. Policija še ni uradno zavrnila te možnosti, očividci pa poročajo, da ga policija ne nadzoruje več. Eksplozija bombe, ki naj bi jo nenačrtovano razneslo med prevozom na pravo tarčo terorističnega napada, je že tretji incident v zadnjih desetih dneh, potem ko je Ira prekinila sedemnajstmese-čno premirje, ker se v tem obdobju mirovna pogajanja niso premaknila z mrtve točke. V 25-letni gverilski vojni severnoirskih skrajnežev so življenje izgubili že številni teroristi, ki se jim je ponesrečila izvedba terorističnega napada. Opazovalci menijo, da so izvajalci ponesrečenega nedeljskega terorističnega napada br- Britanska vojska je po zadnjem valu bombnih napadov Ire spet poostrila varnostne ukrepe na Severnem Irskem (Reuter) žkone izpeljali tudi napad v londonski četrti Docklands 9. februarja, v katerem sta bili ubiti dve osebi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Prejšnji teden so teroristi nastavili bombo v neki telefonski govorilnici, a so policisti pravočasno evakuirali območje in razstavili bombo. Severnoirski teroristi, ki so vedno trdili, da je ena sama eksplozija v Angliji po odmevnosti enaka ducatu eksplozij na Severnem Irskem, so v ponedeljek zagrozili, da bodo pospešili svojo dejavnost. »Če zadnji incidenti v Londonu ne bodo imeli ustreznega odmeva, bomo dejavnost razširih tudi na druga angleška mesta,« je dejal predstavnik Ire. Čeprav so nedavni teroristični napadi spodkopali temelje že tako omrtvičenega mirovnega procesa, je britanski predsednik vlade John Major zatrdil, da ne bo dovolil, da bi mirovni proces zamrl, in da si bo še naprej prizadeval za mirno rešitev severnoir- skega vprašanja. Major se je včeraj sešel z voditeljem največje stranke, ki zastopa severnoirske pro-britanske protestante, Davidom Trimbleom. Sogovornika vztrajata pri tem, da so volitve najboljši način za reševanje severnoirske krize, saj bi vodila k pogajanjem med vsemi stranmi. Palestinci naj bi se odrekli uničenju Izraela JERUZALEM (STA, AFP) - Vodja izraelske diplomacije Jehud Barak je prepričan, da bodo Palestinci iz svoje listine črtali poglavja, ki pozivajo k uničenju Izraela. »Navsezadnje bodo listino preklicali. Jaser Arafat se sooča z močno opozicijo, vendar pa bodo Palestinci spoznali, da ta listina ni v njihovem interesu,« je včeraj dejal Barak po državnem radiu. Hkrati je opravičil tudi vrnitev članice Palestinskega nacionalnega sveta Lejle Ha-led, ki se je »proslavila« v 70. letih z ugrabljanjem letal, na palestinska ozemlja. »Najpomembneje je, da palestinske oblasti prekličejo listino, česar pa Palestinci ne morejo storiti, ne da bi zasedale njihove ustanove. Pri tehtanju razlogov za in proti se nam je zdelo pomembneje, da prekličejo listino, pa čeprav za ceno vrnitve članov Palestinskega nacionalnega sveta,« je pojasnil izraelski zunanji minister. Tako stališče pa je ostro kritiziral Ariel Saron, eden od voditeljev največje opozicijske stranke, desničarskega Likuda, češ da je nedopustno dovoliti vstop v Izrael morilcem, kot je Hale-dova. Palestinski nacionalni svet bi se lahko sešel v Tunisu, egiptovskem El-Arišu ali Kairu, je dejal upokojeni general, ki meni, da je to le še en dokaz šibkosti Peresove vlade. Izrael je vsem elanom Palestinskega nacionalnega sveta dovolil vstop v državo, da bi se lahko predvidoma maja sešli in spremenili listino PLO, iz nje pa izbrisali zlasti člene, ki pozivajo k uničenju Izraela. Francoski obrambni minister na obisku v Nemčiji BERLIN (STA, dpa) - Francoski obrambni minister Charles Millon je včeraj prispel v Nemčijo na enodnevni obisk. Na letališču Tegel ga je z vojaškimi častmi sprejel nemški obrambni minister Volker Ruehe. V Berlinu je Millon položil venec pred spomenik nemške enotnosti in počastil spomin na udeležence spodletelega atentata na Hitlerja 20. julija leta 1944. Pogovori med obrambnima ministroma se bodo nanašali na sodelovanje v okviru mirovnih operacij na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter možnosti varnostne in obrambne politike v Evropi. Avstrijska koalicijska pogajanja so zastala DUNAJ (STA, dpa) - Pogajanja med avstrijsko Ljudsko stranko (OVP) in socialdemokrati (SPČ) o sestavi nove koalicijske vlade so včeraj nepričakovano zastala. Predsednik OVP VVolfgang Schiissel namreč nasprotuje ustanovitvi Sveta za nacionalno varnost, ki ga predlaga SPČ, in zahteva avstrijsko sodelovanje v varnostni politiki Evropske unije, kar pa zavračajo socialdemokrati, ki se sklicujejo na avstrijsko nevtralnost. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ OZEMELJSKI SPOR MED JAPONSKO IN JUŽNO KOREJO Iskanje rešitve kljub ostrim besedam TOKIO - Japonska vlada je včeraj sporočila, da bo vzpostavila 200 milj široko gospodarsko območje, ki bo bržkone vključevalo tudi otoke, zaradi katerih se prepirajo Japonska, Južna Koreja in Kitajska. Južna Koreja se je na to odločitev japonske vlade takoj odzvala in tudi sama oklicala gospodarsko območje, ki obsega vse otoke, ki so do 200 morskih milj oddaljeni od njenih obal. V sporočilu japonske vlade je zapisano, da je vzpostavitev gospodarskega območja namenjena zaščiti morja, surovin in rib. Z Južno Korejo in Kitajsko pa Japonska kmalu namerava skleniti sporazume, s katerimi bi zagotovih zaščito rib. Japonska namerava vzpostavitev 200-miljskega gospodarskega območja uradno skleniti 19. junija. Pred tem bo ratificirala Konvencijo ZN o morskem pravu, ki posameznim državam zagotavlja izključne pravice izkoriščanja morja v bližini njihovih obal. Japonska zase zahteva izključne ribolovne pravice na celotnem 200-miljskem morskem območju. Natančnih mej sicer še niso določili, kljub temu pa je gotovo, da območje, ki ga Japonske zahteva zase, vključuje tudi otoke Takešima, zaradi katerih se prepira z Južno Korejo, in otoke Senkaku v Vzhodnokitajskem morju, H jih zahteva zase Kitajska. Televizijski gledalci na Daljnem vzhodu lahko v zadnjem času spremljajo zelo dramatične prizore: južnokorejski vojaki nameščajo strojnice in merijo v namišljenega sovražnika; bojni helikopterji krožijo nad koščkom skalovja v Japonskem morju; ženske pred japonskim veleposlaništvom v Seulu z noži prebadajo lutke, ki naj bi predstavljale Japonce. Na diplomatski ravni pa se tudi dogaja marsikaj. Ce bo Japonska pri ozemeljskem sporu zaradi otokov Tokdo trmasto vztrajala pri svojih stališčih, bo južnokorejski predsednik Kim Džong Sam odpovedal srečanje z japonskim predsednikom vlade Riutarom Hašimo-tom, ki naj bi potekalo v začetku marca. Ze konec tedna je Seul Japonce posvaril pred oklica-njem 200-miljskega gospodarskega območja, ki bi vključevalo tudi otoke Tokdo. Pozabljeni spor je nenadoma oživel »Ce Tokio ne bo popustil, se bomo primerno odzvali in tudi oklicali takšno območje,« je napovedal predstavnik južnokorej- ske vlade. Prav to je včeraj Južna Koreja tudi storila. Pri tem je treba povedati, da otoki Tokdo (japonsko: Takešima) pravzaprav nimajo nobene vrednosti. Po nekaj ostrih diplomatskih sporih v petdesetih in šestdesetih letih se je zadeva umirila in nobena od držav se ni več ukvarjala s tem vprašanjem. Spor je bil »pozabljen«, dokler Japonska lani ni začela ratificirati Konvencije ZN o morskem pravu. Južni Korejci so takoj spoznali, da bo japonsko 200-miljsko gospodarsko območje v primeru, da bo kot izhodišče služil otok Okišima, obsegalo tudi otoke Ta-kešima/Tokdo. Seul se je na to odzval z napovedjo, da bo na otokih Tokdo zgradil pristanišče za potrebe južnokorejskih ribičev. Proti tej napovedi pa je nemudoma protestiral Tokio. Seul ima bolj tehtne argumente Z zgodovinskega stališča imajo Južni Korejci v tem sporu boljše argumente. Korejci namreč poudarjajo, da so otoki že v 15. stoletju - v času dinastije Sila -pripadli njihovemu kraljestvu, iz katerega je nastala sedanja Kore- ja. Od takrat do leta 1945 se korejske meje pravzaprav niso spremenile. Na drugi strani Japonci opozarjajo na dejstvo, da njihovi ribiči že od 16. stoletja redno lovijo na območju v bližini otokov Takešima. Japonska med 16. in 17. stoletjem menda nikoli ni dvomila o tem, da je otočje Takešima japonsko. Resnično težo pa ima - tudi po mnenju Japoncev - le pogodba o priključitvi iz leta 1905, po kateri je nemočna Koreja postala japonski protektorat. V pogodbi o priključitvi je bilo uradno potrjeno japonsko zavzetje teh otokov v rusko-japonski vojni (1904/1905). Japonska je otoke Takešima vključila v upravno območje Simane. To in celotna pogodba o priključitvi je po mnenju Južnih Korejcev zločinsko dejanje. Korejci v sporu stavijo predvsem na neki dokument Vrhovnega poveljstva zavezniških sil, v katerem so upravitelji premagane Japonske zapisali, da država nima nobene suverenosti nad otoki Takešima. Do vojne verjetno le ne bo prišlo Kljub temu si je težko predstavljati, da se bo kriza zaradi vzpostavitve 200-miljskih gospodarskih območij razvnela do te mere, da bi prišlo do odkritega spopada. Obe strani namreč prikrito upata, da bo spor sčasoma spet utonil v pozabo. Koreja si namreč ne more pri-voščititi, da bi razjezila mogočno sosedo, s katero ima poleg tega zelo velik trgovinski primanjkljaj. Na drugi strani skuša tudi Japonska zmanjšati razsežnosti spora, saj bi jo ta utegnil ovirati pri prizadevanjih za stalen sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov. To, da bosta Japonska in Južna Koreja oklicali 200-miljsko gospodarski območji, je pred kratkim napovedal tudi neki korejski časnik, ki je zapisal, da so se vodilni predstavniki obeh držav dogovorili, da bodo oklicali 200-miljski gospodarski območji, ki se delno prekrivata, ne da bi pri tem omenili sporne otočke. Vzpostavljene so torej razmere za vnovično umiritev spora. Diplomati Južne Koreje in Japonske lahko zdaj le upajo, da pod otoki Tokdo/Takešima nekega dne ne bodo odkrili naravnih bogastev. V tem primem bi se namreč pravi spor zaradi teh golih otočkov šele začel. Olaf Jahn, Die Zeit JAPONSKO-KOREJSKI OTOŠKI SPOR Ker je Japonska okoli svojih otokov razglasila ekskluzivno ekonomsko območje široko 200 navtičnih milj, namerava Južna Koreja sprejeti podoben ukrep. SPORNI OTOK Takešima (JAPONSKA) Tokdo (JUŽNA KOREJA) Otoček meri približno 250 kvadratnih metrov, leži pa sredi bogatega ribolovnega območja. Pod morskim dnom naj bi bile velike zaloge rud. SVET Sreda, 21. februarja 1996 TEŽAVNO URESNIČEVANJE MIROVNEGA NAČRTA V BIH Združeni Mostar je obstajal le eno uro Hrvatje so po svoje razumeli novi režim MOSTAR, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Včeraj opoldne naj bi Mostar spet postal enotno mesto, ki naj bi ga nadzirale mešane hrvaško-muslimanske policijske patrulje, vendar je združitev trajala le približno eno uro, nato pa se je položaj zaostril zaradi incidentov v zahodnem, hrvaškem delu mesta. Cez nekaj ur so se razmere vendarle uredile. Prva »neprijetnost« se je zgodila že dopoldne, ko hrvaški policisti, ki naj bi sodelovali v skupnih policijskih patruljah, niso prišli na delo. V patruljah naj bi bilo po sedem polici- stov: po eden iz vzhodnega in zahodnega dela mesta, hrvaški in sarajevski policist, dva pripadnika mednarodnih policijskih enot in tolmač. Predstavnik Zahodnoevropske unije v Mostarju je zaplet lakonično označil z besedami, da »ni ravno znamenje dobre volje, če je polovica ljudi odsotna«. Se preden so policisti na kontrolnih točkah začeli spuščati ljudi iz enega dela mesta v drugega, se je na hrvaški strani zbrala skupina mladeničev, ki so zmerjali čakajoče na drugem bregu Neretve. Pol me po tem, ko je prva skupina približno stotih Mostarčanov iz vzhodnega dela mesta prestopila razmejitveno črto, so s hrvaške strani odjeknili streli ostrostrelcev. K sreči nihče od muslimanskih civilistov ni bil ranjen. Trije mladeniči, ki so se v »hrvaški Mostar« pripeljali z avtomobilom, so naleteli na barikado, ko so se ji skušali izogniti, pa so se zaleteli v drevo. Hrvaški »kolegi« so jih zasledovali med begom proti vzhodu ter enega ujeli in pretepli. Eden od zasledovalcev je pri tem streljal v zrak. Hrvaški policisti so takoj po prvih strelih spet postavili kontrolne točke Obljubljenega denarja za obnovo BiH ni nikjer BRUSELJ (Reuter) - Predstavniki Evropske unije so včeraj povedali, da je program obnove Bosne in Hercegovine ogrožen, ker je veliko predvidenih darovalcev preklicalo svoje obljube o pomoči v višini več milijonov dolarjev. Na mednarodni konferenci, ki so jo decembra pripravili v Bruslju, so se sodelujoči dogovorili, da naj bi v prvem trimesečju leta pomoč za obnovo ključnih objektov in infrastrukture v BiH znašala 550 milijonov dolarjev. Del sredstev naj bi prispevala evropska petnajsterica na čelu z Evropsko komisijo, del pa ZDA, Japonska in še nekatere druge države. Toda doslej je po podatkih EU zbranih le približno 60 milij'onov, ki jih je prispevala Evropska komisija. »Nihče drug ni doslej daroval niti centa,« je dejal predstavnik EU. za pešce in dejali, da lahko v zahodni del mesta spustijo samo civiliste z osebnimi izkaznicami. Avtomobilistom so prehod preprečevali z razlago, da o obiskovalcih z avtomobili niso prejeli navodil. Popoldne je hrvaški notranji minister Ivan Jamjak po srečanju s kolegom iz Federacije BiH Avdom Hebibom na sedežu urada EU v Mostarju izjavil, da je hrvaška vlada v mesto že poslala sto policistov, ki naj bi pomagali pri urejanju razmer. Evropski upravitelj Mostarja Hans Koschnick je medije pozval, naj ne napihujejo opoldanskega incidenta, saj se bo po njegovem mnenju v mestu zgodilo še veliko stvari, ki pa ne bodo zavrle začetega procesa združevanja. Sarajevski Srbi pa so včeraj ustanovili krizni štab, ki je neposredno podrejen Palam. Ta bo orga- niziral množičen odhod še približno 50 tisoč Srbov, ki živijo v predmestjih prestolnice. Akcija naj bi se končala v treh dneh, saj bo vladna policija že ta petek prevzela nadzor nad predmestjem Vogošča. Tiskovni predstavnik UNHCR Kris Janowski je najnovejšo potezo bosanskih Srbov označil kot manipulacijo s civilnim prebivalstvom in ustvarjanje psihoze, saj naj bi Pale silile k odhodu tudi Sarajevčane srbske narodnosti, ki želijo kljub vsemu ostati v mestu. Poveljnik kopenskih sil Nata v BiH, general Michael VValker, se je včeraj sešel s srbskim poveljnikom Zdravkom Tolmirjem, ki je povedal, da se ponedeljkovega sestanka na letalonosilki George VVashington ni udeležil zato, ker mora počakati na sklepe skupščine bosanskih Srbov, ki naj bi zasedala danes. SPOMINI NEKDANJEGA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA SEKRETARJA JAMESA BAKERJA Nespametno zaljubljen v Jugoslavijo Se v letu 1991 vlade zahodnih držav niso imele pojma, zakaj v razpadli Jugoslaviji pravzaprav sploh gre. Kot piše Johann Georg Reissmiiller v časopisu Frankfurter Allgemei-ne, je ta vtis še dodatno podkrepil takratni ameriški zunanji minister James Baker v knjigi svojih spominov, ki so izšli pred nedavnim (The Politics of Diplomacy; Revolution, War and Peace, 1989-1992, G. P. Putnam's Sons, New York). Dva naroda, Slovenci in Hrvatje, sta bila odločena, da zapustita srbsko-komunisti-čno državno skupnost; drugi so si želeli isto, a si tega v tistem trenutku še niso upali. Ameriškemu zunanjemu ministru pa se je junija 1991 zdelo, da skušajo posamezni voditelji republik razpad Jugoslavije izkoristiti v lastne namene. V igri je bil nadaljnji obstoj narodov - Baker pa je videl le koristoljubje. Baker v zvezi s takratnimi dogodki govori o pravicah manjšin -toda odločilno vprašanje je bilo pravica narodov do življenja. Baker ni dojel, da je bila Jugoslavija že dolgo zgolj inštrument srbske oblasti. Tako je bil tudi v zelo dobrih odnosih z jugoslovanskim predsednikom vlade Antejem Markovičem, za katerega je bil prepričan, da ni le lutka v rokah drugih. Baker je junija 1991 menil, da ima Markovič velik vpliv na armado, in je zato od njega zahteval, naj se odpove nasilju pri ohranjanju celovitosti Jugoslavije. Ameriški zunanji minister prav tako ni opazil, da se je jugosrbska vojna proti Hrvaški začela že za veliko noč leta 1991 - ko je JLA skupaj z lokalnimi uporniki, ki jih je opremila sama, zasedla območje Plitviških jezer. Rim naj bi bil na strani Slovencev in Hrvatov Od kod ta slabovidnost? Zahodne vlade so se še ve- dno oklepale napačnega prepričanja, da je treba in je mogoče ohraniti Jugoslavijo. Junija 1991 so si ZDA še predstavljale demokratično prenovljeno jugoslovansko unijo, ki ni imela niti najmanjših možnosti za obstoj. Takratna Evropska skupnost pa naj bi Jugoslaviji pomagala pri izdelavi nove ustave - kot si je takrat mislil Baker, čeprav je ta nasilna tvorba že razpadala. Hkrati s »projugoslovani-zmom« se je v zahodnih glavnih mestih pojavljal tudi »prosrbizem«. Baker je to opazil. Veliko Britanijo in Francijo je videl na srbski strani. Tudi svojo lastno državo bi lahko prištel k tem državam, saj je ameriški veleposlanik v Beogradu še maja 1991 govoril o uspešnem vojnem zavezništvu med Američani in Srbi. Italiji pa je Baker (kar je zelo čudno) pripisal naklonjenost do Slovencev in Hrvatov, čeprav je bilo kvečjemu nasprotno. Italijanski zunanji minister de Mic-helis je povzročil veliko preglavic tako Ljubljani kot Zagrebu. Ker so bile zahodne sile »zaljubljene« v Jugoslavijo in jim je pravica malih narodov do življenja pomenila zelo malo, so Hrvatom in Slovencem prepovedali »enostranski« odhod. Samo sporazumna ločitev se jim je zdela sprejemljiva. V dveh poglavjih spominov se Baker vedno znova vrne k svojemu takratnemu prepričanju, da do enostranske ločitve ne sme priti, ker bi ta onemogočila miroljubna pogajanja. Ko se je vojna - po Bakerjevi različici - 26. junija 1991 začela, so ZDA grajale Hrvaško in Slovenijo zaradi njunih enostranskih deklaracij o neodvisnosti, ki naj bi zaprle vse poti k rešitvi krize s pomočjo pogajanj. Baker je razočaran, da je svet priznal »separatiste« Zdi se, da je Baker še danes ponosen na to. Ali ni opazil, da se je Hrvaška vedno znova obračala na beograjske oblasti s predlogi o konfederaciji, da je hrvaški predsednik Tuđman s temi predlogi »tekal« za Miloševičem? Idejo »pogajalske rešitve« so gojili v vseh vladnih kabinetih Zahoda. Ta zamisel je bila v popolnem nasprotju z realnostjo, kar so morali Slovenci in Hrvatje plačati. Tako je prišlo do grožnje Ljubljani in Zagrebu, ki jo je mogoče najti tudi v Ba-kerjevih spominih: tisti, ki bodo enostransko razkosali Jugoslavijo, ne bodo deležni nikakršne gospodarske pomoči mednarodne skupnosti. Ta napačna drža Zahoda je pogojevala »politiko nepriznavanja« Slovenije in Hrvaške, ki so jo utemeljevali z domnevno kršitvijo helsinških načel. Po vrhovnem sre- čanju zveze Nato v Rimu novembra 1991 - takrat se je Hrvaška borila za preživetje - je Amerika po Bakerjevih navedbah močno pritisnila na Nemčijo, naj ne prelomi dogovora. Ko pa je Nemčija 23. decembra 1991 »enostransko« razglasila priznanje, se je »jez podrl«, je zapisal Baker. ZDA so nato pomagale pri poskusih, da bi druge evropske države odvrnili od priznanja. Kot je znano, to ni uspelo; v Bakerjevih spominih je zaznati veliko razočaranje nad tem dejstvom. ZDA so od Beograda zahtevale, naj se odpove vojaški sili. Baker je Miloševiča znova opozoril na to 21. juni- ja 1991 v Beogradu. Takrat je jugosrbska armada že začela svoj pohod na Hrvaškem; konec junija pa je že vodila vojno na dveh frontah, najprej proti Sloveniji, nato pa še proti Hrvaški. Genocid na Hrvaškem ni ganil Zahoda Ko so Srbi jeseni leta 1991 napadh Vukovar in obstreljevali Dalmacijo, so Združeni narodi na zahtevo zahodnih sil sprejeli embargo proti vsem1 državam na območju nekdanje Jugoslavije, torej tudi proti napadeni Hrvaški -politika kot iz norišnice. V Bakerjevih spominih nič ne kaže na to, da ima Baker zaradi tega pomisleke. »Spor«, s čimer misli na celotno vojno, bi bilo po njegovem mnenju mogoče preprečiti ali ustaviti le s številnimi žrtvami sil, ki bi posredovale. Baker še vedno ohranja to prepričanje, ki so ga politiki le ponavljali drug za drugim in ki je bilo že od začetka zelo vprašljivo. Celo tisti, ki jih je izredno težko prepričati, po bosanski izkušnji iz leta 1995 ne morejo več trditi kaj takega. Ko so srbske sile leta 1991 in 1992 na zavzetih območjih Hrvaške v velikem obsegu izvajale genocid, se na Zahodu nihče ni ganil. Pri branju Bakerjevih spominov bralec ne dobi vtisa, da je takratni ameriški zunanji minister v teh dogodkih videl katastrofo, ki bi zahtevala takojšnje ukrepe. Razum je bil v resnici kratkovidnost Bosna in Hercegovina pa je bila očitno zapisana na nekem drugem vvashington-skem dokumentu. Ko se je tam razvil srbski morilski stroj proti Muslimanom, je Baker postal dejaven. Večkrat je zahteval, da je treba proti tej »nočni mori« v osrčju Evrope nekaj storiti. »Tega barbarstva« ni več mogoče prenašati, tega neposrednega napada na »našo skupno zavest«, je nato mislil in dejal Baker. Mobilizirati je želel medije. O potrebi po posredovanju se je pogovarjal z nemškim zunanjim ministrom Kinklom, katerega soglasje pa se mu je zdelo preveč neobvezujoče. Nato pa je prišel skrajni čas za uvedbo sankcij proti Srbiji; Miloševiča je bilo treba mednarodno osamiti. Zatem pa je Baker začel razmišljati tudi o uporabi vojaških sredstev - v »človekoljubne« namene. Seveda bi bilo najbolj človekoljubno dejanje, če bi srbske osvajalce prisilili h končanju vojne. Zakaj je bil Bakerjev odnos do BiH drugačen? Ker je po njegovem mnenju - drugače kot Slovenija in Hrvaška -neodvisnost iskala na pravilen način, ne enostransko, temveč v dialogu. Za to »razumnost« pa je bilo Bosno treba nagraditi. Toda to, kar je pogojevalo zadržanost bosanskega vodstva, je v resnici bilo predvsem pomanjkanje smisla za realnost. Bosansko vodstvo je bilo dolgo časa prepričano, da beograjska armada njegovi državi ne bo storila ničesar in da hoče Miloševič osvojiti le ozemlja, ki ležijo na Hrvaškem. Bošnjaki se zdaj čedalje pogosteje sprašujejo, kaj imajo od tega, da je Zahod konec leta 1991 in na začetku leta 1992 z zadovoljstvom gledal na Bosno in Hercegovino, ker je imela distanco do slovenske in hrvaške politike neodvisnosti. James Baker je bil eden tistih diplomatov, ki so zelo površno poznali jugoslovanski problem Povabljenih brez pojasnila ni bilo TV-anketi potrjujeta trditve mariborskega župana MARIBOR - Izrečeno mnenje mariborskega župana dr. Alojza Križmana, da je Maribor središče slovenskega kriminala, v katerega sta globoko vpletena tudi tamkajšnja policija in sodstvo, je bilo zadosten razlog za kazensko ovadbo zaradi žaljive obdolžitve, ki so jo proti mariborskemu županu vložili predsedniki okrajnega, okrožnega in višjega sodišCa v Mariboru. Tudi notranje ministrstvo se je na to pisanje odzvalo z ovadbo in kazenskim pregonom. Po vloženi ovadbi je dr. Križman nameraval predstavnikom sodstva predstaviti svoje argumente za trditve o krizi pravosodnega sistema v Sloveniji, zato jih je včeraj povabil na pogovor. Predstavniki mariborskega sodstva na pogovor niso prišli, kljub prizadevanju novinarjev pa niso hoteli dati tudi nobene izjave, zakaj so Zupanovo vabilo zavrnili. Tako lahko le ugibamo, ali gre za aroganco ali za užaljenost predstavnikov pravice. Zupan se je s predstavniki sodstva seveda pripravljen pogovarjati kadarkoli, toda obstaja resna bojazen, da se utegnejo ti pogovori zelo zavleci. Ce bodo potekali s takšno »hitrostjo«, s kakršno potekajo posamezne sodne zadeve. Država pa se je s svojimi represivnimi organi kar dvakrat v enem tednu dala v zobe slovenski javnosti. Poleg dr. Križmana je ovaden tudi kranjski Zupan Vitomir Gros, ki pa ima na duši mnogo manj grehov kot dr. Križman, ki bo na sodišCu zgolj razkril vse tisto, o Čemer zdaj govori posplošeno. Ce je bil za župana nepopularni dogodek v začetku januarja poskus njegove diskredi-tacije ali poduka, da se ne sme tako obnašati, in je v javnosti izzval predvsem negativna mnenja, pa sta ovadbi predsednikov mariborskih sodišč in notranjega ministrstva v javnosti izzvali precejšno mero ogorčenosti, župan pa dobiva več javne podpore, ker si je upal in drznil dregniti v »nedotakljivost neodvisnega sodstva in policije«. Anketa nacionalne televizije in Tele 59 med Mariborčani je poka- zala, da večina anketiranih ni zadovoljna ne s sodstvom ne s policijo, pa naj gre za dolgotrajne sodne postopke ali neučinkovit boj proti kriminalu, ki ga je v Mariboru zaradi katastrofalnih socialnih in gospodarskih razmer Čedalje več. Na propadanje mariborskega gospodarstva je dr. Križman opozarjal Ze takrat, ko je bil še rektor Univerze v Mariboru, kar pa še posebej dokazujejo po njegovem mnenju naslednja dejstva: Maribor je v odbdobju 1989-1995 izgubilo v gospodarstvu približno triintrideset tisoč delovnih mest.Danes ima mesto 140 tisoC prebivalcev, 16 tisoC brezposelnih in 37 tisoC upokojencev. Pred šesti- mi leti je mariborsko gospodarstvo ustvarjalo za šestdeset odstotkov veC vrednosti kot danes. Povprečna plaCa v štajerski prestolnici znaša deset odstotkov manj od republiškega povprečja. V zadnjih šestih letih so v Ljubljani v javni porabi na prebivalca porabili petindvajset odstotkov veC kot v Mariboru. Tudi turistov je v štajerski prestolnici čedalje manj, število gostov pa je v zadnjih šestih letih padlo za štiriinpolkrat (od 154 tisoC na 34 tisoC). Najbolj grozljiv pa je podatek, da v Mariboru kar desetkrat veC gospodinjstev živi pod pragom revščine kot je to slovensko povprečje. Martina Pavšič ZAKLJUČEK EVROPSKEGA LETA VARSTVA NARAVE / SLOVESNOST V CANKARJEVEM DOMU Pri ravnanju z okoljem, v katerem živimo, je treba misliti na prihajajoče generacije Predsednika Milana Kučana je posebej razveselila visoka raven okoljevarstvene kulture pri mladih LJUBLJANA - Leto 1995 je Svet Evrope proglasil za evropsko leto varstva narave, sinod pa so se v Cankarjevem domu s slovesnostjo spomnili na številne prireditve in aktije, posvečene varovanju narave, Id so lani potekale v Sloveniji, pobudniki številnih med njimi pa so bili posamezniki in dvilnodružbene organizadje. Pokroviteljstvo nad prireditvami je prevzel predsednik države Milan Kučan, koordinator Sveta Evrope je bil MatjaZ Jež, predsednik organizadjskega komiteja pa državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Program v letu 1995 je bil v Sloveniji usmerjen v prilagajanje meril na področju varstva narave evropskim, dopolnjevanje izobraževalnega sistema in zavarovanje novih naravnih območij ter spodbudo različnih dejavnikov, ki naj bi vodili okoljevarstveno zavest. Na sinočnji slovesnosti so govorili minister za okolje in prostor Pavle Gantar, predsednik OK v Sloveniji Radovan Tavzes, predsednik OK pri Svetu Evrope Mario Pavan ter pokrovitelj prireditev v Sloveniji Milan Kučan. Pavan je v nagovom poudaril, da je treba pri ravnanju z okoljem misliti na naslednje ge-neradje, Milana Kučana pa je posebej razveselila visoka raven okoljevarstvene kulture pri mladih. Minister Pavle Gantar je posvaril pred antropocentrično miselnostjo, ki okolje pojmuje le skozi oči uporabnika, prepričanega, da so naravni viri neizčrpni, čeprav nam narava vse bolj kaže, da ni tako, Radovan Tavzes pa je naredil pregled akcij, ki so v imenu varstva narave potekale lani. Antiša Korlljan, Foto: Uroš Potočnik General MacKenzie zadovoljen z obiskom LJUBLJANA - Včeraj je svoj obisk pri Slovenski vojski, kamor ga je povabil načelnik generalštaba SV Albin Gutman, končal namestnik vrhovnega poveljnika zveze Nato za Evropo general Jeremv MacKenzie. Obisk, ki je potekal v okvira Natovega programa Partnerstvo za mir, je bil po MacKenziejevem prepričanju poučen in je ponudil globok vpogled v način dela v Slovenski vojski. Nad tem, kar je s sodelavd videl, je bil navdušen, tako da bo v Bruselj nesel za Slovenijo ugodno poročilo. Sloveniji se je zahvalil tudi za pomoč pri tranzitu Natovih sil na poti v Bosno in Hercegovino, saj je doslej Slovenijo po cestah, železnici in zraku prešlo več sto konvojev, namenjenih v BiH. Namen obiska je bil po Gutmanovih besedah gosta seznaniti z dejavnostmi, povezanimi s programom Partnerstva za mir. Slovenija je članica programa od leta 1994, lani pa je sodelovala na štirih skupnih vojaških vajah, na petih vajah so bili slovenski predstavniki le opazovala, udeležili pa so se tudi številnih sestankov, jezikovnih tečajev in konferenc. V Slovenijo je v času od priključitve k programu priplulo tudi nekaj ladij, ki so vzbudile zanimanje javnosti. Predstavniki Slovenske vojske so gostu predstavih prehod iz nekdanje jugoslovanske vojske, obiskal pa je tudi vadbena centra v Bohinjski Beli ter na Pokljuki, kjer so ga seznanili z značilnostmi gorskega bojevanja. Obiskal je tudi eno od enot protiletalske obrambe v okolici Ljubljane, sprejeli pa so ga obrambni in zunanji minister ter predsednika vlade in države. Antiša Kocijan MNZ VS. VITOMIR GROS Kranjski župan bo vloži kazensko ovadbo Notranje ministrstvo: »Županu svetujemo, naj ubere drugačno pot« • KRANJ, LJUBLJANA - O dejanju kranjskega župana Vitomira Grosa, ki je v ponedeljek delavcem Upravne enote Kranj preprečil vstop v prostore, in o ovadbah, ki so jih zoper njega podali policisti, smo Ze pisali. Včeraj pa je Vitomir Gros sklical tiskovno konferenco, na kateri ovadb ni komentiral, vendar je poudaril, da bo tudi sam vložil kazensko ovadbo proti »tistim, Id so danes zasedli obdno«. Povedal je namreč, da je včeraj pohci-ja na zvijačen (nasilen) način prišla v občino in da bo sprožil tudi tožbo za izpraznitev upravne enote v kranjski občinski stavbi. Po njegovem je to zloraba prava in države oziroma naj bi šlo za dvojnost državne uprave; eni lahko plačujejo, na primer obramba, drugi pa ne. Za konec je dodal, da ga je po predvčerajšnjem dejanju že podprlo dvajset županov iz različnih koncev Slovenije. Na njegovo sklicevanje na »pravno državo« in »spoštovanje lastnine«, s katerim naj bi opravičil ponedeljkovo ravnanje, pa je reagiralo tudi ministrstvo za notranje zadeve in podalo sporočilo za javnost, v katerem piše: »Zakon o upravi, na katerega se sklicuje Zupan, ne daje zakonske osnove za plačevanje najemnin upravnih enot, ki poslujejo v prostorih in s sredstvi nekdanjih občinskih upravnih organov. Zakon namreč doloCa, da zagotavlja vlada za uporabo teh prostorov in sredstev povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje. Na osnovi izstavljenih računov pa je Upravna enota Kranj za leto 1995 poravnala sorazmerni del stroškov v višini 13.584.208, 14 tolarjev. Se pravi, da je po veljavni zakonodaji Upravna enota Kranj poravnala obveznosti, ki jih ima do mestne občine Kranj, zato so trditve Vitomira Grosa neutemeljene in za javnost zavajajoče. Gospodu županu nikakor ne odrekamo spoštovanja lastnine, vendar mu svetujemo, naj ubere drugačno pot. Država in lokalna samouprava sta v okviru ustave in zakonov dolžni urejati in opravljati naloge v korist državljanov. Dejanje kranjskega župana temu vsekakor ne koristi.« Jure Naglic, Zora Peruško ZDRUŽENA LISTA Pobuda za razpis naknadnega referenduma ni bila uspešna LJUBLJANA - Poslanke in poslanci Združene liste socialnih demokratov so v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi prejšnji teden zaceli zbirati podpise za razpis naknadnega referenduma o potrditvi zakona o osnovni šoli. Do takšne pobude je prišlo, ker v 17. členu zakona o osnovni Soh - ki ga je državni zbor sprejel prejšnjo sredo, sprejetju pa so najbolj nasprotovali poslanci iz vrst zduzene liste, SNS, Demokratske stranke in nekateri poslanci iz vrst liberalne demokracije - piše, da morajo osnovne šole v sklopu izbirnih družboslovno-humani-stičnih predmetov obvezno ponuditi tudi nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki. Včeraj popoldne so predsednik poslanske skupine ZLSD Miran Potrč in poslanca Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič predstavih dosedanje rezultate zbiranja podpisov. Zadnji rok za zbiranje podpisov sicer poteče šele danes opolnoči, vendar pa je poslancem združene liste včeraj do 12. ure uspelo zbrati le 17 od 30 za razpis referednuma potrebnih podpisov. Potrč je ob tem dejal, da so pobudo podpisati le vsi poslanci ZLSD, SNS in poslanec Leo Šešerko. Demokrati kljub ostremu nasprotovanju uvedbi spornega predmeta pobude niso podpisati, enako pa velja tudi za poslance Zelenih - ESS in del poslancev liberalne demokracije, neodvisna poslanka Ljerka Bizilj pa je bila pri pobudi pripravljena sodelovati le v primera, če bi pobudniki predtem zbrati Ze 29 podpisov in bi bila ona 30. podpisnica. Razlogi, ki so jih v pogovorih dajali posamezni poslanci in poslanke, so biti različni, od tega, da so sicer bili in so še vedno proti uvedbi spornega predmeta, vendar pa so podprli cel zakon, ki pa ga zaradi enega Člena ne nameravajo »rušiti«, do tega, da se jim zdi prav, da bi bilo treba dajati prednost celotni šolski reformi ter da bi na tej osnovi prišlo do določene politične polarizacije. Potrč je poudaril, da ta referendum ne pomeni rušenja reforme šolskega sistema, ampak le dejstvo, da bi državni zbor v najkrajšem mogočem roku sprejel zakon brez (spornega) 17. člena. Poslanec SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da je neuspeh pobude klofuta liberalnemu in naprednemu odnosu do vseh vrednot civilne dražbe. »Tisti poslanci LDS, ki so odkloniti podpis pobude in so glasovati proti uvedbi predmeta, s svojim dejanjem v bistvu dokazujejo to, da je bil že na začetku vzpostavljen dogovor, koliko članov liberalne demokracije bo glasovalo proti samo zato, da bi obdržati vsaj nekaj malega ugleda, ki so ga zdaj absolutno izgubiti. Bistvo liberalizma in liberalnih strank v modemi Evropi je, da se borijo proti klerikalizmu,« je še dejal Jelinčič. Vesna Vukovič ŠOLSTVO / VPIS NA UNIVERZI Pozorno preberite razpis Prvo prijavo je treba oddati do 14. marca LJUBLJANA - Univerzi v Ljubljani in Mariboru ter samostojna visokošolska zavoda - Visoka šola za hotelirstvo in turizem v Portorožu in koprska Visoka šola za menedžment - so letos za vpis v prvi letnik razpisali skupaj trinajst tisoC mest za redni študij. To je natanko 999 mest več kot lani. Razpis za vpis na univerzi in samostojna visokošolska zavoda, v katerem so objavljena navodila za vpis, je že izšel. Četrtošolci so razpis dobili na svojih srednjih šolah, dobiti pa ga je mogoče tudi na vseh visokošolskih zavodih in zavodih za zaposlovanje. Glede na lanske napake pri vpisu je za četrtošolce zelo priporočljivo, da razpisne pogoje zelo natančno preberejo. Bodoči bruci bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovati prenovljene programe: praviloma štiriletne univerzitetne, nekdanje dveletne višješolske pa bodo zamenjati triletni strokovni programi. Pogoj za vpis v univerzitetne programe je matura, za strokovne pa zaključni izpit. Vpisna mesta so se povečala predvsem v strokovnih programih (za 924 mest), v univerzitetnih programih pa je novih vpisnih mest precej manj (57). Vendar so nekatere, predvsem tehniške fakultete, na katerih so mesta lani ostala nezasedena, letos razpisale manj mest, tako da je vseeno več prostora na tistih fakultetah, za katere vlada večje zanimanje in mladi v tistih poklicih lažje dobijo zaposlitev. Vpisni postopek je letos nekoliko poenostavljen. Tako bo republiški izpitni center vpisni službi posredoval rezultate mature in zaključnega izpita, o rezultatih izbora pa bodo kandidati pisno obveščeni na dom. Tam, kjer bo vpis omejen, bo v večini primerov šestdeset odstotkov točk prinesel splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu, ostale točke pa splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku. Mateja Bertoncelj Informativni dan na vseh visokošolskih zavodih bo 8. marca za kandidate za redni študij in 9. marca za kandidate za izredni študij. Vsi, ki se nameravajo v študijskem letu 1996/1997 vpisati v prvi letnik na katerikoli visokošolski zavod, se morajo prijaviti do 14. marca. Do tega dne morajo oddati prvo prijavo za vpis v prvi letnik. V njej po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva, tri ati' največ štiri študijske programe, v katere se želijo vpisati. Obrazec je mogoče kupiti v vseh knjigarnah. Izpolnjeni obrazec morajo do 14. marca priporočeno poslati visokošolski prijavno-infor-macijski službi na Univerzi v Mariboru oziroma v Ljubljani. Kateri vpisni službi jo bodo poslati, je odvisno od tega, katera univerza izvaja študijski program, ki so ga v prijavi za vpis navedli na prvem mestu. OpLEDALIšOA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 21. t.m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sanne« - »Ce que 1’amour me dit«, koreografija Maurice Bejart. Ponovitve: četrtek, 22.2., 20.00 (red B); petek, 23.2., 20.00 (red C); sobota, 24.2., 17.00 (red S);, nedelja, 25.2., 16.00 (redD); torek, 27.2., 20.00 (red E); sreda, 28.2., 20.00 (red F); četrtek, 29.2., 20.00 (red H); petek, 1.3., 20.00 (red L); sobota, 2.3., 17.00 (red G).. Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). V Dvorani Saturnia Pomorske postaje bo danes, 21. t. m., ob 11.30 srečanje z Mauriceom Bejartom. Vstop prost. Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti Danes, 21. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan): Stalno gledališče iz Turina - »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli«. Režija Wal-ter Pagliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen. Jutri, 22. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Vstop prost. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cognate« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in-»Enrico IV« na programu od 19. do 24.3. Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 23. t. m., ob 20.30 brezplačna predstava za abonente: »II compagno di viaggio« v izvedbi Stalnega gledališča La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Ponovitve v soboto, 24. t. m., ob 16.30 in 20.30 ter v nedeljo, 25. t. m., ob 11.00 in ob 16.30. Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 21. t. m., ob 19.30 »Kasimir und Karoline«. V Četrtek, 22. t. m., ob 19.30 premiera glasbene drame v enem dejanju: R. Strauss »Salome«. Pri Joklnu: v Četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; v petek, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično). ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: jutri, 22. t. m., ob 19. uri Predavanje o zdravju; v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Lei-denschaft«; v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. TINJE V Domu bo v soboto, 24. t. m., ob 19.30 Dan Čebelarjev: predavata Janez Jelenc in Marko Debevec. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: V Četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«. BILČOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): v soboto, 23.3., ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Danes,21. februarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Dvojni projekt. Jutri, 22. februarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. A. P. Cehov: TRI SESTRE Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA Danes, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva I. Ljubljana Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 21. februarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Jutri, 22. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. A. Jarry: KRALJ UBU Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trn 2 Veliki oder Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. Jutri, 22. februarja, ob 17. uri. Sobota, 24. februarja, ob 11. in 17.30: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Petek, 23. februarja, ob 20. uri. Nepopravljivi optimisti: DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM. Sobota, 24. februarja, ob 17. uri: Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice: TRIJE SNEŽAKI. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej. Sobota, 24. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11, Lubljana Petek, 1. marca, ob 19. uri: Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT, Sobota, 24. februarja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Danes, 21. februarja, ob 19.30, za red TOREK, ABONENTE in IZVEN. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za reda SOBOTA 1, SOBOTA 2, ABONENTE in IZVEN. Nedelja, 25. februarja, ob 18. uri, za red OPERA, ABONENTE in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 B. GregoriC-J. Sitar: PORCELANASTA MUCA Nedelja, 25. februarja, ob 11. uri, za otroke od petega leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Sam Shcpard nuscIiažnivha Rdttser Boris Cavazza Broma o nežnosti tn dromaonasUlu Premiera 22, februar ob 20.00 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 U. Cetinski, P. Vetrih: ALMA Gostuje dramska igralka Polona Vetrih. Danes, 21. februarja, ob 19.30, za IZVEN. Jutri, 22. februarja, ob 11.45. Predstava je zaključena za srednje šole. CANKARJEV DOM RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Do 21. t.m. bo v gledališču na sporedu pregled televizijskih in kinematografskih del Ken Loacha, ki ga organizira Zadruga Bo-navventura v sodelovanju z British Film Ciu- hom: danes, 21. t. m., Velika dvorana: ob 18 uri »Raining stones«, ob 20. uri »Father-land«, ob 22. uri »Raining stones«. GLASBA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 - Nastop Tria K.L.R. (Kalichstein, Laredo, Robinson). Na programu Hayden, Dvorak, Mendelssohn. Gledališče Miela V soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija. XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Coro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gianluce Cascioli. Na programu van Beethoven, Schoenberg, Boulez in Debussy. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Cartesins Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija ISIS (Ul.Corti3/a) Od sobote, 17. do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e penneiate» Ferruccia Berninija in Nevia Pereza. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. TINJE Dom prosvete®Sodalitas« Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. ROŽEK Galerija Sikoronja-SemislavCe: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja. Glasba Petek, 23. februarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA: Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent David de Villiers. Solista: Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina. Program: D. Bavdek, R. Strauss, P. I. Čajkovski. Film Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvoCno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica. Danes, 21. februarja, ob 20. uri: OCEANSKI OBREDI (Ocean Beat, Tokyo Tsu-kiji) Jutri, 22. februarja, ob 20. uri: POPOTOVANJA (Via Sound, Air Trio, Air-borne, Kres Restless) Petek, 23. februarja, ob 20. uri: ČLOVEŠKO BIVANJE (Venezia, Anastomosis) Sobota, 24. februarja, ob 20. uri: ELEMENTARNE ENERGIJE (VVaterbed, Vsi sveti, Phenbc, Sunhopsoon, New York Studies, Breath) Razstave Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana 24 UR ROCK’N’ROLLA ’96 Danes, 21. februarja: ob 22. uri: ROK’N’BAND, ob 23.30: THE SPO ONS (foto). Jutri, 22. februarja: ob 15.30: BAMBI MOLESTERS, ob 19. uri: LOSI DEČKI, ob 22.30: KAOTIČNE DUŠE. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Ljubljana Danes, 21. februarja, ob 19.30: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SOLISTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Solisti: Milan Hudnik, violončelo; Tomaž Kmetic, klarinet; Alenka Goršič, flavta. Program: Haydn, Spohr, Ambrož Čopi. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. SoniCno kitarski cyber-noise iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domaCegrudni funkijaški povver-trasherji SKYTOWER. CAFE TEATER Miklošičeva I. Ljubljana Petek, 23. februarja, ob 21. uri: Stare ljudske z Bogdano Herman. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13, Ljubljana Salvador Dali Grafike in keramika Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA SKUP. Stari trg 21. Liubliana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange Ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Tra celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. POP TEATER Ljubljanska 3. Celje STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnem 3, Liubliana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov Heinija Linkshande-rja z naslovom Vzhod -zahod, razbijnto led na ustnicah. NOVICE SMUČANJE / SP V SIERRI NEVADI SMUČANJE / TEKME FISI PRI NAS Tekma v superpokalu odpovedana AMSTERDAM - Povratno tekmo evropskega nogometnega superpokala med nizozemskim Ajaxom in Realom Zaragozo, ki bi morala biti sinod v Amsterdamu, so morali zaradi poledenelega igrišča na olimpijskem štadionu odpovedati. Nizozemsko je v zadnjih dneh zajelo snežno neurje. Tekma med zmagovalcem evropskega pokala prvakov in pokala pokalnih zmagovalcev bo naslednji teden, in sicer v sredo ali četrtek (28. ali 29. februarja). O tem, da bi tekmo prestavili v drug kraj, niso razmišljali. Podpredsednik Ajaxa Andre Kraan je pred odpovedjo kritiziral Spance: »Real je v ponedeljek zvečer še treniral na štadionu. To je po pravilih si- ' cer dovoljeno, vendar je s tem splavala po vodi še zadnja priložnost, da bi tekmo odigrali.« Na prvi tekmi v Zaragozi sta se Ajax in Real razšla z neodločenim izidom 1:1. EU pozdravlja napoved UEFA BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj izrazila »zmerno zadovoljstvo« nad poročili v tisku, da bo Evropska nogometna zveza UEFA spoštovala sklep evropskega sodišča z dne 15. decembra lani in takoj ukinila tako imenovano pravilo 3 + 2 (omejitev na tri igralce nedržavljane in dva »asimilirana« igralca), ki je v nasprotju s predpisi o prostem pretoku ljudi v Evropski uniji. Evropska komisija pričakuje še uradno potrditev UEFA o tej odločitvi Evropska komisija je opozorila, da uvajanje novih pravil o določeni kvoti domačih in lokalnih igralcev v moštvih, kar naj bi po poročanju v medijih načrtovala UEFA, tudi ne bi bilo v skladu z razsodbo sodišča. Ivaniševič z največ asi letos PARIZ - Hrvat Goran Ivaniševič, ki je v nedeljo v Dubaju osvojil 13. turnir ATP v karieri, je letos zabil največ neubranljivih servisov. Ivaniševiču, ki je deveti na lestvici ATP, so v letošnjem letu v 13 dvobojih našteli 195 asov. Na drugem mestu po številu asov je zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije, Nemec Boris Becker, s 129 asi v devetih dvobojih. Charies Barkley med legendami PHOENLK - Glavna značilnost ponedeljkovih tekem v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA je desettisoci skok »Sir« Charlesa Barkleyja. Barkley je s tem postal deseti igralec, ki mu je v karieri uspelo doseči dvajset tisoč košev in deset tisoč skokov. Izidi ponedeljkovih tekem: VVashington Bullets - New Jersey Nets 81:99, Cleveland Cava-hers - Miami Heat 73:70, Detroit Pistons - Minnesota Timbervvolves 113:83, Dallas Mavericks - Gol-den State VVarriors 100:112, Houston Rockets - Sa-cramento Kings 118:111 (podaljšek), Phoenbc Suns - Vancouver Grizzlies 98:94 (podaljšek), Seattle Su-perSonics - Atlanta Havvks 102:94. Zsuzsa Polgarova svetovna prvakinja JAEN - Madžarka Zsuzsa Polgar je nova svetovna prvakinja med šahistkami. Velemojstrica iz Budimpešte je v 13. partiji dvoboja proti branilki naslova Xie Jim s Kitajske dosegla odločilno zmago. Partija je trajala 24 potez, Polgarjeva pa si je naslov priigrala s končnim izidom 8.5:4.5. Vreme še nagaja Danes kolajne za kombinacijo Po slalomu vodi M. Reiter Naši superveleslalomi so v Sappadi dosegli zadovoljive uvrstitve Na deželnem finalu cicibanov Jaro Furlani na 32. mestu - Denis Petrovčič zamudil priložnost SIERRA NEVADA -Tudi vCeraj organizator svetovnega prvenstva v španski Sierri Nevadi z vremenom gotovo ni imel sreče. Zapadlo je namreč približno deset centimetrov novega snega, megla in močan veter pa sta še poslabšala vremenske razmere, zato so bili prireditelji po dveh polurnih prestavitvah Starta prisiljeni prestaviti moški kombinacijski smuk na danes ob 11.30. Slalom za kombinacijo je bil kljub vsemu vCeraj popoldne in zveCer. Prvič na SP so slalom pripravili pod žarometi, prvič pa se je tudi primerilo, da je bil slalom za kombinacijo na vrsti pred smukom. Avstrijec Mario Reiter je bil vCeraj daleč najboljši, saj je prehitel veterana Marca Girardellija za kar 2,42, zaostanki drugih pa so bili še večji. Odlično se je včeraj obnesel tudi slovenski prd-stavnik Rene Mlekuž, ki se je uvrstil na 4. mesto. Med prvo petnasjsterico so'bili še trije drugi Slovenci: Mitja Kunc osmi, Jernej Koblar enajsti in Aleš Brezavšek petnajsti. Razen novih zapletov, ki so v Sierri Nevadi zaradi stalne spremembe vremena mogoCi, bo na sporedu smuk za kombinacijo. Po včerajšnjem slalomu so favoriti prav Mario Reiter, ki bi moral le ohraniti veliko prednost, ki si jo je prislužil v slalomu; Marc Girar-delli in Lasse Kjus. Vsekakor se danes za stopničke obeta kar zanimiv boj. Italijani so tokrat povsem razočarali. Se naj- boljši je bil Ghedina, ki pa si je nabral kar 11 sekund zaostanka. VRSTNI RED SLALOMA ZA KOMBINACIJO: 1. Mario Reiter (Av) 1:36,57; 2. Marc Girar-delli (Luks) 1:38,99; 3. Yves Dimier (Fra) 1:39, 44; 4. Rene Mlekuž (Slo) 1:39,45; 5. Finn Christian Jagge (Nor) 1:39, 93; 6. Harald Strand Nielsen (Nor) 1:39,98; 7. Thomas Grandi (Av) 1:40,04; 8. Mitja Kunc (Slo) 1:40,16; 9. Lasse Kjus (Nor) 1:40,33; 10. Giinther Mader (Av) 1:44,50; 11. Jernej Koblar (Slo) 1:40,84 ;12. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1:41,63; 13. Paul Accola (Svi) 1:41,75; 14. Carlos Bustos (Arg) 1:43,67; 15. Aleš Brezavšek (Slo) 1:43,83. Tudi prejšnji konec tedna so se naši smučarji udeležili dveh deželnih tekem. Pionirji so merih moCi na superveleslalomu v Sappadi. V tej disciplini, kot znano, našim tekmovalcem manjka zadosten trening in vse kaže, da zaostajamo tudi z materialom. Kljub temu, da so nekateri prvič nastopali v tej disciplini, pa moramo reci, da se ni noben naš tekmovalec ustrašil velike hitrosti, tako da je bila to za vse dobra tekmovalna izkušnja, uvrstitve pa so bile kljub nekaterim tehničnim napakam precej solidne. Med deklicami, kjer je zmagala smučarka Maniaga Alexia Filippin s Časom 1:20.76, je Martina Bogateč (Mladina sel. ZSSDI) s Casosm 1:44.78 zasedla 18. mesto med 22 tekmovalkami. V kategoriji dečkov je zmagal Carlo Baldo (Alpe 2000) s Časom 1:20.55. Matej KrižmanCiC (Devin sel. ZSSDI) je s časom 1:28.13 zasedel 20. mesto. Na 27. mestu je pristal smuCar Brdine sel. ZSSDI Erik Piccini s Časom 1:32.87, skupno pa je nastopilo 48 tekmovalcev. V kategoriji naraščajnikov je s časom 1:14.59 zmagal Član Alpe 2000 Matteo Lechner. 22. mesto je zasedel Borut Bogateč (Mladina sel. ZSSDI) s Časom 1:29.92. Cicibani pa so imeli deželni finale v slalomu na Piancavallu. Tekmovalo je 80 smučarjev. Zal je tu Denis Petrovčič, ki bi se gotovo boril za prva mesta, kljub dobremu začetku, padel na sredini proge, tako da mu je Cas 44.57 prinesel komaj 47. mesto. Zmagal je elan Sci Cai Jo-nathan Mistretta s Časom 27:82, uvrstitve naših pa so bile sledeče: 32. Jaro Furlani (Devin) 32.92, 44. Matej Štolfa (Devin) 39.65, 46. Danijel Ghezzi (Mladina) 41.03. Med cicibankami je zmagala Paola Veseo PN s Časom 32.65. Na 17. mestu je s Časom 37.45 pristala Roberta Pu-ric (Brdina sel. ZSSDI). V soboto bi moral biti zaostali superveleslalom za pionirje v Sappadi ali pa na Nevejskem sedlu. Gotovo pa bo za nas najvažnejša tekma zamejsko prvenstvo v Fomiju, ki ga organizira SK Brdina in na katerega so vabljeni vsi zamejski smučarji. E.M. NAMIZNI TENIS / V NAJV1SJI ITALIJANSKI ZENSKI LIGI Kraševke utrdile 5. mesto Po lahki zmagi nad okrnjeno postavo Verone je prvoligaška postava Kras Adria Caravan obdržala trdno 5. mesto. V bližnji prihodnosti morajo krasovke odigrati še zaostalo tekmo z glavnim favoritom za državni naslov, doslej neporaženo Castellano. Hud boj jo Caka tudi z Angerro in tretjeuvrščeno mesinsko Fiamma Al Ar, ponovno zmago pa pričakuje v tekmi Fiamma Archimede. Sicer pa zgoniška paradna ekipa popolnoma upravičeno nosi to ime in odlično predstavlja zamejski šport v najvisji italijanski namiznoteniški ligi, kjer je Startala s ciljem obstanka. Izidi 11. kroga: Fiam- ma Archimede Messina -Castellana Castelgoffredo 2:6, Kras Adria Caravan -San Marco Verona 6:0, Coccaglio - Che lin Messina 5:5, Fiamma Al Ar Messina - Angerra 6:2. Vrstni red: Castellana Castelgoffredo 18 (9 tekem), Coccaglio 16, Fiamma Al Ar Messina 1, Angerra 12, Kras Adria Caravan Zgonik 11 (obe s tekmo manj), Fiamma Archimede Messina 7, Che Lin Messina 3, San Marco Verona 2. ZenskaB liga Izida 12. kroga: Flash Club Samthein - Juvenne Serravalle R. S. Marino 0:5; Linus Arezzo - Edera Forli 1:4; Kras Corium počitek - odstop Lane; Cus Sassari prost. Vrstni red: Juvenne Serravalle R. S. Marino 18, Linus Arezzo 17, Kras Corium Zgonik 15, Edera Forli 14, Flash Club Se-rentino, Cus Sassari 10. Moška Cl liga Bolezen dveh igralcev Santinija in Colje je preprečila. da bi Kras Activa odigral 12. krog prvenstva v C-l z videmskim Gušom. Po diskvalifikaciji PeUicane, s katero bi morali krasovci igrati prihodnji krog, in zmagi Rangersa, s katerim bodo krasovci odigrali zadnjo prvenstveno tekmo sezone, ne obstaja nobeno upanje več, da bi Kras Activa obdržal status tretjeli-gaša. Lridi 12. kroga: Quartie-re - Azzurra Gorica 5:3, Cus Udine - Kras Activa 5:0 b.b.; Fincantieri TS -Rangers S. Rocco 2:5. Vrstni red: Quartiere 7 Padova 19, Azzurra Gorica 18, Rangers S. Rocco Udine, Fincantieri Trst 16; Cus Udine, Vicenza 14; Kras Activa 12. OJ.) KOŠARKA / SLOVENSKE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Obvestila Borovi dečki dobili derbi s Kontovelci kor po dveh podaljških Nemotivirani Jadranovi kadeti (Slavec 36, Senizza 22 točk) zasluženo izgubili s Servolano - Borovi naraščajniki praznih rok v Ronkah Bor Edi Auto A - Panauto 105:52 KADEH Jadran - Servolana 79:87 (42:42) JADRAN: Senizza 22, Bogateč 2, Guštin 2, Mura 2, Stefančič, Slavec 36, Petaros 10, Sosič 4, Valente 1, trener Čehovin. 3T: Petaros 1, Slavec 1. PON: Sosič. Jadranovci so doživeli drugi zaporedni poraz. Tokrat jih je zasluženo premagala Servolana, saj so naši košarkarji igrali nezbrano in brez vsake volje do zmage. (M. Guštin) NARAŠČAJNIKI Adi Ronchi - Bor Edi Auto 92:85 (46:37) BOR: Tolentino, Smilovich 16 (2:2), Gaburro 4, Stokelj 28 (10:14), Santi 6, Pussini 6 (2:2), Bosari 20 (2:7), KrCaliC 1 (1:2), Lovriha 4 (0:2), trener Krečič. PM: 17:29.SON: 30. PON: Gaburro, Bosari, Santi, Smilovich. Borovci so se s težkega gostovanja v Ronkah vrnili z zasluženim porazom. 2e iz uvodnih potez je bilo razvidno, da se naši niso tekme lotili s pravim pristopom. Že v prvih minutah pa se je huje poškodoval najboljši strelec Emanuel Lovriha, ki ni mogel nuditi običajnega doprinosa. Prvi del se je končal s prednostjo domačinov 46:37. Po od- mora so borovci močno poprijeli v obrambi in so s hitrimi protinadi v 32. min. povedli s 73:70. Zatem sta stopila v ospredje zelo povprečna domača sodnika, ki sta dosodila tehnični napaki Bosariju in Smilo-vichu, ki sta morala z igrišča zaradi petih osebnih napak. Domačini so zadeli celo vrsto prostih metov. Naši pa so z veliko težavo napadali s consko obrambo in zasluženo potegnili krajši konec. Naši so tokrat, žal, odpovedali v obrambi. Vrsta okoliščin in neustavljivi Tamburin (38 točk) pa so jih kljub veliki požrtvovalnosti v razburljivih zadnjih minutah dokončno pokopali. (Niko) DEČKI Kontovel - Bor A Ediauto 94:102 (47:36,81:81,88:88) KONTOVEL: Šušteršič 13, Do-glia 17, Frandoli 6, Sibelja n.v., Rebula 24, Semec 4, Kocjančič 17, Bogateč 2, Gregori 10, Bukavec n.v., Hrovatin n.v., trener Meden. 3T: Doglia 1. PON: Šušteršič, Doglia, KocijanCiC. BOR: Tolentino 4, Stokelj 38, Košuta 5, Gaburro 22, Lombardo 6, Lovriha 27, Bettiolo, trener KreCiC. 3T: Stokelj. PON: Lovriha. Borovci so v derbiju zasluženo premagali ekipo Kontovela. Prisost- vovali smo res lepi in na trenutke dramatični tekmi, ki se je odločila šele po dveh podaljških. Gostitelji so bili prepričani o zmagi, saj se je nasprotnik predstavil na igrišče s samo sedmimi igralci. Zmotili so se. KreCiCevi varovanci so z dolgimi in premišljenimi napadi spravili Kon-tovelce v težavo. Ti so se sicer trudili ter agresivno branili, ampak kaj kmalu so si nabrali precej osebnih napak. Že pred iztekom regularnega dela srečanja so igrišče morali zapustiti zaradi pete osebne napake Šušteršič, Kocjančič ter Doglia. Odlični Stokelj, najboljši na igrišCu(skupno 38 točk), je prav v zadnji sekundi metal iz nemogočega položaja za 3 točke ter poslal žogo skozi mrežico, stanje tako izenačil na 81:81 ter izsilil nasprotniku podaljšek. Tedaj je stopil v ospredje že omenjeni Stokelj, ki je prevzel odgovornost na svoja ramena in dejansko sam popeljal Bor do zmage (13 točk v podaljških). Kontovelci so po zaslugi sicer zelo dobrega Rebule (24 točk in najboljši pri domačih) izsilil še en podaljšek, več pa niso zmogli. V finišu so bili gostje prisebnejši in zasluženo zmagali. S prikazano igro gre pohvala vsem igralcem obeh ekip. BOR EDI AUTO: Tolentino 6, Gaburro 22 (2:3), Stokelj 19 (1:3), Košuta 15 (1:5), Krmec 2. Lombardo 6, Lovriha 27 (5:12), Romano 8, hener: KreCiC. PM 9:23. SON: 18. Proti ekipi, ki naj bi ogrožala tretje mesto borovcev na lestvici, so KreCiCevi varovanci povsem nepričakovano visoko slavili. Pustno razpoloženi Miljcani niso bili nikoli enakovredni domačinom, pri katerih so se vsi vpisali med strelce. Borovci, ki si delijo tretje mesto z Kontove-lom, bodo morah še odigrati preloženo tekmo z Ricreatorijem, v prvem kolu drugega dela pa bodo prosti. (Niko) Bor B Autocarrozzeria Boris -Santos 69:102 (33:55) BOR: Mirceta 9 (1:4), Kodrič 35 (3:6), Viler, Premra 6 (0:2), Scarcia, Pitacco 4, Sadlovski 2, Veni 12 (2:7), Sunergal (1:2), trener: Canciani. PM 7:21. SON: 21. Bor B je na domačih tleh proti Santosu doživel deveti prvenstveni poraz. Cancianijevi varovanci so tudi tokrat zgrešili mnogo prodorov in prostih metov. Tokrat pa so bili gostje tudi fizično znatno boljši. Borovci zaključujejo torej prvi del prvenstva z edino zmago proti Ricreatoriju. Upati je, da bodo v nadaljevanju prvenstva ponovili to zmago in se enakovredno borih vsaj s Servolano, Ferroviariom in Santosom. (Niko) 1. DIVIZIJA Jadran - Ferroviario 109:64 (57:32) JADRAN: Požar 18, Jogan 5, Ve-linsky 11, Caser 2, Franco 22. Stokelj 14, Starc 26, Cej 9, trener: Gregori. SON: 21. 3T: Požar 4, Franco 1, Stokelj 1, Jogan 1. Proti zadnjeuvrščenemu Ferrovia-riu so jadranovci brez večjih težav vknjižili tretjo zmago v prvenstvu 1. divizije. Varovanci trenerja Jana Gregorija so vodih od prve do zadnje minute, kot kaže sam končni izid, pa je bila razlika med peterkama očitna. Naj omenimo, da so se tokrat vsi jadranovci vpisati med strelce. (Niko) Sokol - Stella Azzurra 81:95 (44:62) SOKOL: Spacal, Križman 21 (2:3), Rizzante 4 (2:2), Rupel 11 (4:4), Stoka 9 (3:4), Čeme 12 (6:6), Cingerla 3, Ban 18, Daneu 3 (1:1), trener Ban. 3T: Cingerla 1, Križman 1, Rupel 1. Po pvoprečnem prvem polčasu so si naši košarkarji v dragem opomogli in večrakt spraviti v težave goste, pri katerih se je zlasti izkazal Goran Terzič, ki je dosegel 30 točk (tudi 3 »trojke«). SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t.m., avtobusni izlet v Fomi di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba - Pro-seška ul, 131 - Opčine še danes, 21. t.m., od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. SK DEVIN organizira v nedeljo, 25. t.m., ob priliki zamejskega prvenstva, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Informacije, rezervacije in prijave na tekmo sprejemajo na tel. št. 220423 (Stojan), št. 327196 (Jordan) in št. 200236 (Bruno). SD MLADINA -smučarski odsek vabi elane, ki bi se radi udeležiti 15. Zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 25. t.m. v Fomi di Sopra, naj se javijo najkasneje do danes, 21. t.m. pri odbornikih društva za informacije in vpisovanja. ROKOMET / ZENSKA B LIGA Krosovke zadovoljile Močni Pregoni se je dobro upiral - 7 golov Milkovičeve Kras - Pregona 11:22 (4:13) KRAS: Calzi, Bizjak 1, Jagodic 2, Milkovič 7, Ker-mec, Rudolf, Volpi, Grego-ri, Stegal 1. Krasove rokometašice so v soboto na domačem igriSCu odigrale res borbeno tekmo proti visoko uvrščeni ekipi iz Pregone. V Krasovi h vrstah so bile tudi tokrat odsotne nekatere kljucne igralke zaradi poškodb in pa Vera Ker-mec. Trener Božeglav je moral zato sestaviti posebno, a neizkušeno postavo, ki pa je bila uspešna. Kra-sovke so začele prepričljivo. V 10. minuti je bil delni izid 3:3. Nasprotnice niso mogle premagati agresivne obrambe 5:1, pri kateri je bila zlasti upešna Barbara Rudolf, ki je z individualno obrambo omejila najboljšo nasprotnico Rinaldi. V drugem delu tega polčasa so naše nekoliko zmanjšale ritem igre, posebno v napadu, kar so gostje izkoristile in v treh minutah visoko povedle. V drugem polčasu so se ZgoniCanke spet zbrale in se pod vodstvom zelo razpoložene Erike Milkovič, ki je zbrala kar sedem pik, spet nevarno približale, zaostanka pa jim ni uspelo nadoknaditi tudi zaradi nenaklonjenega sojenja. Krasovke so v soboto dokazale, da so na rokometnem igriSCu lahko res uspešne, ko zaigrajo skupinsko. V zgoniškem taboru se je ustvarilo posebno prijateljsko vzdušje, kar daje upati, da se bodo naša dekleta kmalu ujela tudi na igriSCu in tako zadovoljila zveste navijače. (Jagodic) ODBOJKA / KONČANO PRVENSTVO MLADINK Igralke Koimpexa prekinile triletno »vladavino« borovk V direktnem spopadu do potrebnega seta Trst bo na deželnem finalu prvenstva mladink predstavljala Sloga. Nazadnje je bila v tej kategoriji prvak leta 1990 in je nasledila prav bo-rovkam, ki so osvojile zadnje tri naslove. V tekmi zadnjega kola, ki je neposredno odločala o naslovu, so igralke Bora Friulexport sicer s 3:2 premagale Koimpex, se mu oddolžile za poraz na Opčinah s 3:1 in ga po številu zmag dohitele na vrhu končnega vrstnega reda, toda prvakinje so slogašice, ker imajo boljši količnik v skupnem številu osvojenih setov. Ce sodimo po tem, kar je pokazalo petkovo srečanje, je naslov sel v prave roke, ker so slogašice v pomembnih trenutkih borbenega in napetega srečanja pokazale večjo kontinuiteto v igri, zrelost in nekaj posameznic z bolj markantno osebnostjo, to pa so lastnosti, ki so na deželnih fazah večkrat odločilne. Borovke so pred tekmo stale pred skoraj brezupno nalogo, saj so za osvojitev naslova potrebovale zmago s 3:0, potek prvega seta pa jim je vlil precej upanja in »prestrašil« slogašice. Plave so v napadu zaigrale praktično brez napak, najbolj izkušena igralka ekipa, podajaCica Grudnova, pa je z natančnimi korekcijami popravljala redke napake v sprejemu servisa in udarcev. Koimpexov tabor, ki je nastopal kot favorit, kar je na podobnih tekmah prej hendikep kot prednost, se je takoj polastila živčnost, ki je vrhunec dosegla sredi drugega seta, ko je sodnica do konca seta izključila trenerja Peterlina. Toda že nekaj akcij pred tem dogodkom je pri slogašicah začela napetost popuščati. _____NOGOMET / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV_ Usoden spodrsljaj za Zarjo MLADINO DEM,NO PRVENSTVO IZIDI 20. KOLA: Itala San Marce - Pro Gorraa 0:1, Juventi-na - Aquileia 3:1, Mossa - San Luigi 1:0, Ponziana - San Can-zian 2:0, Ronchi - San Seigio 3:1, Sangiorgina - Cormonese 3:0, Staranzano - Gradese 6:2VRST-NI RED: Pro Gorizia 52, Ronchi 46, San Seigio in Ponziana 45, Juventina in Sangiorgina 32, San Canzian 29, San Luigi 27, Staranzano 24, Aquileia in Itala San Marco 19, Mossa 14, Cormonese 11, Gradese 5. POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI: Zaule - Edile 0:1, Vesna - Domio 2:7, Don Bosco - S. Andrea 2:4, Sistiana - Primorje prelož., Olimpia - Chiarbola 3:2, Costalunga - Opicina 0:2, Portuale - Muggia prelož. VRSTNI RED: Domio 44, Muggia 38, Costalunga 36, Olimpia 34, Opicina 33, S. Andrea 30, Portuale 29, Edile Adriatica 27, Sistiana 17, Montebello Don Bosco 15, Zale in Chiarbola 11, Primorje 8, Vesna 6. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Sovodnje - Pro Romans 1:2 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Florenin. SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Jarc, Moro, Peteani, Gorjan, Jelen, Rosanno (Cotič, Simčič), Davorin Devetak, FerletiC (Piras), Florenin, Pavšič. Proti tretjeuvrščenemu Pro Romansu so se Sovodenjci dobro upirali. Gostje so takoj po-vedb, gostitelji pa so izenačib ob izteku polčasa. Tudi v drugem delu srečanja so naši predstavniki nuditi gostom močan odpor in imeti tudi nekaj priložnosti za zadetek. Gostje pa so zmagoviti gol dati iz protinapada. OSTALI IZIDI: Capriva - Staranzano 2:1, Corno - Gradese 3:3, Aris S. Polo - Ludnico 3:1, Isonzo - Natisone n.p., Real Ison-zo - Mossa 1:1. VRSTNI RED: Capriva 55, Mossa 43, Pro Romans 37, Aris San Polo 35, Sta-ranazno 28, Real Isonzo 23, Natisone 22, Sovodnje 19, Gradese 14, Isonzo in Como 7. NA TRŽAŠKEM San Seigio - Zarja Adriaim-pex 5:3 (0:1) ZARJINI STRELCI: Ota, še-mec, Lorenzi (11-metrovka). ZARJA: Babuder, Zornada, Bukavec, Jan Gregori, Križ-mančič, Gurman, Kariš (Mi-liani), Lorenzi, Manzin, Se-mec, Ota, 12. Damjan Gregori, 13. Martini. Rdeči karton: Križmančič. S porazom, ki ga je Zarja Adriaimpex utrpela v nedeljo proti povprečni ekipi San Ser-gio, se je krepko oddaljila od vrha lestvice in s tem tudi upanje,- da osvoji naslov prvaka, je tako šlo »po vodi«, kajti malo verjetno je, da bodo ekipe, kot so Muggia, Opicina in Sant’Andrea popustile! Torej razočarjanje vseh je bilo res veliko, kajti nihče ni pričakoval, d se bo tekma zasukala na tak način, predvsem zato, ker je naša ekipa najprej končala polčas z golom prednosti in potem celo v dragem polčasu vodila z dvema goloma razlike. Nakar se je začela prava polomija z 11-metrovko v korist domačih, potem pa nerazumljivi »kiksi« vse ekipe. Da je Tulova ekipa zašla v krizo, je bilo razvidno že v prejšnjih kolih, ko so izgubiti na enak naCin obe ključni tekmi, najprej z Muggio in potem še s Sant’Andrea in si tako zapraviti vso prednost, ki jo je imela po prvem delu prvenstva. (d.gr.) IZIDI 16. KOLA: Muggia B -Portuale 0:1, Olimpia - Muggia A 2:5, San Sergio - Zarja Adriaimpex 5:3, S. Andrea -Chiarbola prelož., Domio - Don Bosco 0:0, CGS - Costalunga 5:0. VRSTNI RED: Muggia A 42, Opicina **35, Zarja Adriaim-pex 34, S. Andrea ** in Olimpia 29, Portuale 19, San Sergio * * 18, Montebello Don Bosco 15, Costatinga * in Domio 12, CGS 10, Chiarbola 8. * = tekma manj. NAJMLAJSI Costalunga - Gaja 2:4 (1:2) GAJINI STRELCI: Martini, Giraldi, Berce, Longo. GAJA: Hrovatin, Škabar, Longo, Berce, Grgič, Batič, Strajn (Suiti), Cemjava, Martini (Komnenovič), Primosi (Zornada), Giraldi. Kljub temu zmagi je bila Costalunga za naše nogometaše trd oreh, saj se je na dobro upirala naši združeni ekipi. Sam začetek tekme je bil za naše ugoden, saj so takoj povedli, najprej z Martinijem nato pa z Giraldijem. Domačini so bili pa zelo nevarni v protinapadih in s hitrimi akcijami spravljati v težave obrambno vrsto Gaje. Po odmora so domačini celo remizirali, toda veselje je trajalo bore malo, ko je Berce, najboljši na igrišču, v so-lo-akciji preigral kar nekaj nasprotnikov in zadel v polno. Odtlej so gajevd zaigrati kar dobro in bili stalno v kazenskem prostoru domačih, (d.gr.) IZIDI: CGS - Esperia 0:5, San Luigi - Domio 5:0, Costalunga - Gaja 2:4, Opicina - Olimpia 1:2, Chiarbola - Kras 1:2, Don Bosco -Muggia 7:0. VRSTNI RED: Otim-pia 46, Esperia 42, Montebello Don Bosco 36, Gaja 32, Opicina 25, Costalunga 18, Domio 14 in Chiarbola 14, San Luigi in Kras 12, Muggia 7, CGS 3. NA GORIŠKEM IZIDI 13. KOLA: Pro Romans - Aris San Polo 1:2, Sovodnje - Como 7:0, Sanrocche-se - Fincantieri 1:2, Gradese - S. Anna 1:6, Lucinico - Ronchi 2:5, Isontina - Staranzano 1:0. VRSTNI RED: Isontina 36, S. Anna 31, Staranzano 25, Sovodnje in Aris San Polo 21, Sanrocchese in Ronchi 20, Pro Romans 17, Fincantieri 12, Lucinico 10, Gradese 8, Como 1. Igralke so uredile vrste in zaCele mleti svojo igro, v kateri glavno vlogo odigrava Nicole Mamillo, ki je tokrat -še bolj kot v napadu - zablestela v polju z natančnim sprejemom in vrsto izredno atraktivnih obrambnih posegov. Na tej poti ji je sledila vsa ekipa in Čeprav napad še naprej ni bil brezhiben, je bilo to dovolj za preokret v poteku srečanja. Istočasno se je namreč pokazalo, da plave nikakor niso sposobne ponoviti igre prvega seta, saj so samo v drugem setu zgrešile osem protinapadov. Po 25 minutah igre je tako set pripadel Koimpexu. Prvenstvo se je tedaj dejansko končalo, ne pa tekma, saj sta si obe ekipi še naprej prizadevali priti do zmage. Vrhunec je tekma tako dosegla šele v izredno razburljivem tretjem setu, ki so ga gostje dobile na razliki. Pri Koimpexu je tedaj nastopila relaksacija, borovke pa so imele še dovolj moči in so v Četrtem setu takoj visoko povedle. Trener Peterlin je zamenjal kar štiri standardne igralke, vendar brez rezultatov. Izid tie breaka je bil negotov do menjave igrišča, po kateri pa ni Koimpex dosegel več niti točke. Poleg z omenjenimi igralkami, ki že igrajo v Gl ligi, razpolagata obe društvi še z nekaterimi perspektivnimi odbojkaricami, ki bi lahko s trdim delom v svojem društvu prav kmalu prestopile prag članske šesterke. (ak) Bor Friulexport - Koim-pex 3:2 (15:4, 6:15, 14:16, 15:3,15:7) BOR FRIULEXPORT: Gruden, J. in Z. Miličevič, Zadnik, Bogateč, I. Flego, Macho, Rogelja, Sadlovvski, M. Faimann, Strnad, Virgilio. KOIMPEX: Babudri, Ban, Nove pokrajinske prvakinje Koimpexa (zgoraj) in ekipa Bora Friulexport pred odločilno tekmo (Foto Balbi/KROMA Blasina, Cociancich, Grgič, Kalc, Kufersin, Mamo, Mo-lassi, Sossi, Furlan, Mamillo. Sgt - Breg 3:0 (15:6, 15:6, 15:7) BREG: Pettirosso, Družina, Carboni, Sancin, Rodella, TerCon, Bet, Cok, Criti. Brežanke so zelo slabo končale prvenstvo, saj so gladko izgubile proti najšibkejši ekipi v ligi. Igrale so raztreseno in za poraz nimajo opravičil. Sant’Andrea - Sloga B 3:0 Sloga B: Canziani, Cauter, Di Guida, Ferluga, Gregori, Križman, Milic, Sossi, Strajn, Žagar. Svoje zadnje prvenstveno srečanje je Sloga B končala s porazom. Naše igralke so se sicer domači ekipi upirale in na vsakem setu osvojile precej točk, vendar premalo, da bi lahko poraz vsaj omilile. Na končni lestvici je Sloga B na 6. mestu, kar pa ne predstavlja neuspeha. Igralke, ki so nastopale v ekipi, so še Cisto vse v kategoriji deklic in so torej v mladinskem prvenstvu izključno nabirale izkušnje, ki jim bodo prav prišle v bodočih nastopih. (INKA) Ostali izid 14. kola: Volley 93 - Nuova Pallavolo 0:3. Končni vrstni red: Koimpex in Bor Friulexport 26, NPT 18, Volley 93 in Sant’Andrea 145, Sloga B 6, Sgt in Breg 4. MLADINCI Korting - Prevenire 3:0 (15:4,16:14,15:5) Korting: Krmec, Mikol, Mihe, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar. V zadnjem kolu so se igralci mlajše združene ekipe pomerili z najslabšim tekmecem iz te konkurence in osvojili svojo Četrto zmago. Tekma je bila lahka, saj igralci Prevenireja našim niso dorasli. Kljub temu pa je le malo manjkalo, da ne bi Korting izgubil dragega seta, v katerem pa je odločilno vlogo odigralo podcenjevanje in ne resnična moč nasprotnikov. Korting je tako pristal na 6. mestu končne lestvice. To ni slab rezultat, Ce pomislimo, da je bil glavni cilj društev, ki ekipo sestavljata - to sta Bor in Sloga - omogočanje igranja svojim mladim odbojkarjem. Ob tem ne smemo pozabiti, da so razen enega igralca, vsi eno ali dve leti mlajši od zgornje meje mladinskega prvenstva in bodo torej v tej konkurenci lahko nastopali še vsaj dve leti. (Inka) Ostali izidi 14. kola: Vir-tus - Pallavolo Trieste 0:3, Volley club - Nuova Pallavolo 3:1, Koimpex - Volley 80 3:0. KonCni vrstni red: Koim-pex 28, Volley 80 24, Pallavolo Trieste 20, Volley club 16, NPT 12, Korting 6, Virtus in Prevenire 2. ODBOJKA / CEZ DVA TEDNA ZAČETEK SKLEPNE FAZE PRVENSTVA DEKLIC Polfinalna para Koimpez - Kontovel in Bor - Ricreatori Naraščajnice: Kontovel A dobil derbija s Sokolom in Slogo A - Breg spet premočno zmagal - Dober 2. set borovk DEKLICE Skupina B KonCal se je kvalifikacijski del tudi v tej skupini, polfinalna faza (prav in povratna tekma) pa se bo zaCela Cez dva tedna. Para sta Koimpex - Kontovel in Bor Friulexport - Ricreatori. Altura - Bor Friulexport 0:3 (4.15, 3:15,8:15) BOR: Smoltlak, Požar, Furlani. Macho, Sadlovski, FrandoliC, Kraše-vic, Rogelja, Miličevič, Flego. Borovke so uspešno opravile še zadnji nastop pred polfinalnimi dvoboji za pokrajinski naslov. Tekma sama ni za borovke odločala veC o ničemer, kajti prvo mesto je bilo že zagotovljeno. Z zmago pa so naše odbojkarice ostale nepremagane v skupini. V nadaljnji fazi pa se bodo pomerile z Ricreatorijem. (Dejan) Virtus - Kontovel 0:3 (5:15, 6:15, 5:15) KONTOVEL: Sossa, Starec, Kobau, Obad, Stoka, Ferluga, Streklej, Furlani. Virtus je tretja sila v prvenstvu, a Kontovelke so ga popolnoma nadigrale. Tekma je bila popolnoma enostranska in je za Kontovelke pomenila le slabši trening pred odločilnimi boji v končnici za naslov prvakinj. Ostali izid 14. kola: Nuova Pallavo- lo - Sloga B odložena. Nepopolni konCni vrstni red: Bor Friulexport 24, Kontovel 20, Virtus 14, Altura 10, NPT 6, Sloga B 4, Sgt 0. NARASCAJNICE Skupina A Kontovel A - Sokol 3:0 (15:0,15:0, 15:3) KONTOVEL: Starc, Sossa, Antoni-ni, Milic, Battigelli, Vitez, Kosmina, Gollia, Bukavec. SOKOL: Lansetti, Legjissa, Španu, Santini, Košuta, Šemi. Kontovelke so odpravile Sokol v 24 minutah. Nabrežinke so tokrat nudile svojim nasprotnicam mnogo manjši odpor, kot v prvi tekmi, ki se je sicer končala z enakim izidom. Na mreži se je še posebej izkazala Valentina Battigelli, ki je bila neustavljiva. Sloga A - Kontovel A 1:2 (15:10, 13:15,6:15) SLOGA A: Mara in Veronika Sosič, Pangerc, Bianchi, Možina, Carli, Simeone, Ban, Hrovatin. KONTOVEL A: Starc, Sossa, Gollia, Kosmina, Vitez, Battigelli, Milic, Antonini. V ponedeljek je v Repnu prišlo do majhnega presenečenja. V povratnem derbiju med našima dvema ekipama je sicer tudi tokrat slavil Kontovel, Slogi pa je uspelo, da mu je odvzela set. Kontovel je sicer nastopil z nekoliko okrnjeno postavo, Slogi pa je zmaga ušla le za las, saj je drugi set izgubila z minimalno razliko v točkah. Osvojeni set pa bo slogašicam verjetno prišel prav ob koncu prvenstva. V finale namreč napredujeta prvi dve ekipi vsake skupine in ob Kontovelu, ki ima prvo mesto že skorajda osvojeno, bo draga ekipa morda prav Sloga, ki je pretekli petek v zelo važni zaostali tekmi z 2:1 (15:9, 14:16, 15:9) premagala Ricreatori. (USTKA) Ostala izida 6. kola: Nuova Pallavolo B - Sloga A odložena, Ricreatori B - Sgt 3:0. Vrstni red: Kontovel 20, Sloga A in Ricreatori B 11, NPT 8, Sokol 4, Sgt 0. Skupina B Izidi 6. kola: Sloga B - Nuova Pallavolo 1:2, Sant’Andrea - Altura 0:3, Virtus - Oma B 3:0. Vrstni red: Sloga B 15, NPT 14, Altura in Virtus 11, Oma B 3, Sant’Andrea 0. Skupina C Ricreatori C - Bor Friulexport 3:0 (15:6,15:10,15:2) BOR: Carpani, Bandino, Bevilac-qua, Ciacchi, Cunja, Furlani, Husu, Lavrancie, Stanič, Zompicchiatti. Tudi v prvem povratnem kolu so borovke proti Ricreatoriju doživele gladek poraz. Naše igralke bi lahko kaj veC izbojevale v dragem nizu, ko so z živahno igro postavile v škripce nasprotnika, se enakovredno borile z Riceratorijem, toda v zaključnih trenutkih je prišla nad na dan večja izkušenost gostinj, ki so vsaj za leto dni starejše od borovk. (Dejan) Nuova Pallavolo A - Breg 0:3 (0:15, 3:15,5:15) BREG: Mingot, Kalc, Žerjal, Zeriati, Slavec, Zeriali, Derganc, Krevatin, Spetič. Brežanke so vnovič pokazale svojo moč, Čeprav je trener Gač poslal na igrišče tudi najmlajše igralke. Breg je pokazal dober napad in učinkovit servis, najvažnejše pa je to, da ni nikoli podcenjeval nasprotnika, Čeprav je bil ta objektivno šibkejši. Kontovel B - Oma A 0:3 (5:15, 11:15,11:15) KONTOVEL: Hrovatin, Starec, Koq'na, Emili, PIcciola, Prašelj, Žužic. Kontovelke s svojim nastopom tokrta niso zadovoljile, saj so izgubile proti ekipi, ki so jo v prvem delu premagale. Oma je na tem srečanju pokazala lep napredek in je dobro organizirala svoje napade, Kontovelke pa so odpovedale prav v tem elementu. Vrstni red: Breg 18, Ricreatori 13, Oma 10, Konbtovel B 7, Bor Friulex-port 3, Nuova Pallavolo 2. 18 Sreda, 21. februarja 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO f Horoskop zapisal B. R. K. A OVEN 21.3.- 20.4.: Zadržali se boste v službi, pa ne zaradi delovnih obveznosti, ampak ker se boste želeli z nekom pogovoriti. Niti o delu niti o srenih zadevah, ampak o neCem povsem tretjem. BIK 21.4. - 20.5.: Volje in energije bo komaj za najnujnejše stvari. Začutili boste, da bi si morali vzeti nekaj prostih dni za obnovitev mod. Ker vas tokrat glas ne vara, se brž podvizajte v posteljo. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V iskanju novih možnosti za obogatitev boste tako zelo izbirčni, da vam navsezadneje ne bo ostalo nič drugega kot računanje na loterijsko sreCo. Poskusite, danes vam lahko uspe. RAK 22.6. - 22.7.: Cim se boste ponovno zbližali s svojo drago osebo in zaceh odkrivati v njej nove care, že se vam bo zazdelo, da si zaslužite kaj boljšega in lepšega. Nak: še tega niste vredni! UV 23.7. - 23.8.: Na najboljši možen nadn boste združili prijetno s koristnim, zato se nikar ne Čudite, če bosta na koncu poti bogatejša tako vas duh kot vaša denarnica. Bogastvo duha bo ostalo. DEVICA 24.8. - 22.9.: Trud, ki ste ga vložili v delo, se vam bo tisočkrat obrestoval; resda ne toliko v denarju, pač pa v sposobnostih, ki ste jih razviti do stopnje mojstrstva. Mojstri pa so bogati. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Malone prisiljeni boste izraziti mnenje o zadevi, pred katero se skrivate kot noj. A imeli boste sreCo. Drugim boste odprli od, nato pa se potrudili, da jih odprete še sebi ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Do vaših ušes bo prodrla novica, ki bo kot naročena. Vidite zdaj: bolj prisluškujete, manj izveste, zato imejte odslej zaprte od in ušesa, pa bo v prihodnje še vec presenečenj. STRELEC 23.11.-21.12.: Zdelo se vam bo, da vaše življenje dobiva nov smisel. Pa se prav imate. Odkar ste se sootili s svojo notranjo navlako, ste se spremenili v bojevnika, ki skrbi le še za svojo rast. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Nic posebnega se ne bo dogajalo z vami, saj boste večinoma skorajda namerno preprečevali nove možnosti, ki se vam bodo ponujale kot na pladnju. VODNAR 21.1. -19. 2.: Oplemeniteni s številnimi novimi spoznanji in nabiti s svežo delovno energijo boste zelo kmalu nadoknadili zamujeno ter pohiteli novim izzivom naproti. RIBI 20.2.-20.3,: Čakajo vas presenečenja. Ne bodo vsa prijetna, vendar bodo vsa po vrsti taka, iz katerih boste pridobili nove spretnosti obvladovanja bodočih problemov. _________BENJAMIN_______ Odstriči skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, Id poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti.še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabih vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ah želite obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Glavobol Od vseh dni najtežje Čakam sredo - zaradi vaše rubrike in rezultatov lota. Ze dolgo si vam želim pisati, pa sem imela predsodke zaradi rokopisa, kajti že desetletja uporabljam pisalni stroj in računalnik. Živim sama s hčerko, ki hodi v srednjo Solo. Zadnje Čase ima težave z glavoboli. Vzroka doslej, kljub mnogim preiskavam, zdravniki niso našli. Čeprav je dokaj veder otrok, se bojim, da so vzrok teh glavobolov moje težave, saj kar rinem iz ene v drugo. Moj zakon je bil tista polomija, zato se nisem več skuSala vezati na nobenega moškega. Ravnam prav? Kaj bo, ko bo hči odrasla? Pravzaprav mi je samota najljubSa. Rada hodim v naravo, ki mi nadomesti vse drugo. Naj se Se resneje ukvarjam s svojim konjičkom? Kako bo s hčerkino Solo? Benjamin: Veste, tudi moja roka je zelo okorna, kadar želim napisati kakšen stavek s peresom, kajti v dolgih letih »kljuvanja« po različnih tipkovnicah je že zdavnaj izgubila priučeno spretnost lepopisa. Ampak vaša pisava je vec kot berljiva; izraža osebo, ki ji ni vseeno, kako jo dojemajo drugi, kajti žeti, da jo razumejo in jo hkrati sprejmejo takšno, kakršna je. Vaši predsodki so torej odveC - Čeprav to še ne pomeni, da se vam z njimi ni treba ukvarjati: ukvarjajte se z njimi prav zato, ker se z njimi brez potrebe obremenjujete. No, pojdiva zdaj k vašim vprašanjem. Kadar zdravniki ne morejo ugotoviti organskega vzroka glavobolola, gre skoraj gotovo za psihične vzro- ke: recimo za bojazni in skrbi ter za raznovrstne notranje konflikte med težnjo po boljšem in notranjimi ter zunanjimi ovirami, ki se tej težnji postavljajo na pot. Nekaj teh vzrokov ste ugotovili že sami: hčerka gotovo ni ravnodušna do vaših težav, ki jih dokaj odkrito izražate, ampak jih doživlja kot breme, kot nekaj, za kar je odgovorna tudi sama. Najbrž ste ji, prikrito ali odkrito, marsikdaj dah vedeti, da imate težave (prisila k delu zaradi preživetja obeh) tudi zaradi nje, zaradi Cesar se je zaCela počutiti kriva, in ker hkrati ve, da ne more storiti ničesar, da bi vam pomagala, se je znašla v mučnem precepu. Bodite pozorni na dogajanja, ki jim sledijo njeni glavoboli, in če boste ugotovili, da so v zvezi z vašimi težavami, si vzemite čas in najprej predelajte težave v sebi, nato pa jih prikažite hčerki kot izključno svoje. Na tak način jo boste bistveno razbremeniti in prispevali k redkejšim glavobolom. Sicer pa vam predlagam, naj hčerka poskusi novo protibolečinsko metodo, s katero se je že marsikdo znebil hudih bolečin, tudi takih, kakršna je migrena. Knjižico Življenje brez bolečin, ki ponuja to metodo, lahko dobite v vseh knjigarnah, s popustom pa jo lahko naročite tudi na mojem naslovu. Sprašujete me, če je prav, da se zaradi razočaranja v ljubezni ne skušate več vezati na moško dušo. Sami čutite vzgib po bližini z moško dušo, zato boj proti temu gotovo ni niti dober niti zdrav - kar pa ne pomeni, da mu morate na lepem prižgati zeleno luč in se podati v novo razmerje. Ne. Dokler ne boste preboleti sle- dov minulega razočaranja, ugotovili svojega deleža pri neuspehu in se znebiti predsodka, da so vsi moški nemogoči, nima smisla, da rinete v nov odnos, kajti obremenili ga boste z enakimi notranjimi težavami, s kakršnimi ste obremenili prvega, in jim dodali še številne neutemeljene projekcije, ki izvirajo iz vašega stališča do nekdanjega moža. V nov odnos se boste lahko uspešno spustili šele tedaj, ko boste popolnoma preboleti stara bremena in pristopili k novi zvezi popolnoma razbremenjeni in očiščeni. In takrat ne bo veC možnosti, da bi se znova zapletli v notranje in zunanje zanke, kajti vaša usmeritev vase vam tovrstnih zapletov ne bo več dopuščala, če pa bo do njih prihajalo, jih boste reševali na način, ki bo preprečil vsakršno kopičenje nerešenih težav. Ker ste resnicoljubni in pošteni, zlasti do sebe, sem prepričan, da vam bo uspelo in da boste nekoč še zelo srečni v objemu moškega, ki ga boste ljubili na povsem drugačen, doslej neznan naCin. Vsekakor se ukvarjajte s svojim konjičkom, vsaj dokler vam pomeni umik pred težavami, ki jim za zdaj še niste kos. VeC se boste posvečali sebi in več notranjih težav boste rešiti, manjša bo težnja po ograjevanju od sorodnih duš in vztrajanju v prisilni samoti. Hčerka bo v šoli uspešna, o tem, kaj in kako bo z njo, ko bo zaplavala v vode samostojnosti, pa bo v največji meri odločala sama. Uspešno. Rebus 8 Pisem ti iz gole radovednosti, kajti menim, da si srečo v življenju ustvarimo sami, strinjam pa se, da nasvet in mnenje nekoga lahko pomagata. Nisem poročena in me poroka tudi ne zanima, imam mnogo prijateljev, med katerimi je tudi nekaj pravih, rada potujem in se ukvarjam z različnimi stvarmi. Tudi službo imam in sem zdrava. Bos rekel, kaj potem Se hočeš? Nič, kajti lahko rečem, da sem srečna, a vendar nečesa nimam. Vse prevečkrat se čutim sama, čeprav sem obdana s prijatelji. Potrebujem ljubezen; rada bi bila ljubljena in rada bi komu dala ljubezen. Bom kdaj to doživela? Nestrpno čakam tvoj odgovor. Benjamin: Srečo si resda lahko ustvarimo sami, kajti tudi vzroke za svoje nesrečno počutje nosimo predvsem v sebi. Resnične, trajne sreče nam ne morejo pričarati ugodni naključni dogodki, ampak predvsem skrb, ki jo posvečamo odpravljanju notranjih vzrokov nesrečnega počutja. Motiš se torej z mnenjem, da ti nekaj manjka. Pravzaprav imaš nečesa preveč: notranjih napetosti, za katere meniš, da jih je mogoče odpoditi s »posedovanjem« kratkoročno pomirjujočih stvari, z dogodki, ki ti napolnijo dan, in z olajšujočo, v marsičem pretirano idealizirano podobo o sebi. Ce bi biti vzroki za občutje nesreče in praznine izključno zunanji, bi usmeritev navzven zadoščala; a ker so ponavadi notranji (odmevi travmatičnih izkustev iz preteklosti), se taka »strategija« ne obnese. Vprašaj se torej, kaj pravzaprav pričakuješ od bodoče ljubezenske zveze, ki jo pogrešaš. Ugotovila boš, da pri- čakuješ zlasti prijetna občutja, ki jih zdaj pogrešaš in jih boš tedaj, ko jih boš doživela, gotovo lahko zaznala kot svoja, kot kakovost svojega duševnega stanja. Spoznala boš tudi, da to stanje ne bo neposredna posledica navzočnosti ljubeče osebe, ampak predvsem posledica začasne pomiritve notranjih neviht, ki te preplavljajo. Ampak kolikor te poznam, se s tem ne boš zadovoljila, kajti ti ne iščeš zgolj trenutne in od navzočnosti dragih odvisne sreče, ampak trajno in stabilno, od muhastega okolja neodvisno gotovost. Do tovrstne sreče pa te bo lahko pripeljalo zgolj vestno in iskreno ubadanje s seboj oziroma s tistimi plastmi tvoje duševnosti, v katerih tičijo resnični vzroki za tvoja občutja praznine in osamljenosti. Bistra si in rada se poglabljaš vase, zato sploh ne dvomim, da boš v tej smeri uspešna. In ko boš enkrat stopila na pot notranjega »čiščenja«, ne bo minilo veliko časa, ko se bo v tvojem življenju pojavil moški, ki se bo zase trudil v enaki smeri in meri, kot se boš zase trudila ti - in še manj časa bo minilo, ko vama bo uspelo uskladiti vajine interese in s skupnimi močmi nadaljevati potovanje v globine duševnosti. Varljivi čar zaljubljenosti (ki temelji na temeljiti začasni potlačitvi notranje tesnobe in negotovosti) bo čedalje bolj nadomeščala moC ljubezni, ki se bo kazala v obliki prijateljskega razumevanja in sodelovanja pri skupni osebnostni rasti. Notranjo moč za spopad z notranjimi zankami že imaš, zato se brž loti te čudovite naloge. Uspešna boš bolj, kot si drzneš misliti. Želim ti vse najboljše! SKANDINAVSKA KRIŽANKA X MALOMAR- NOST MAKEDONSKI KRALJ NASILNA ZENSKA SPREMELJE- VALEC VENERE SPELA PRETNAR OTOČEK VPRESP. JEZERU OBLIKA IMENA BLANKA DOMAČIN. VOJAK V AFRIKI RDEČI KRIZ PRIPADNIK BASKOV LOJNA BULA PEVEC IN IGRALEC RASCEL LJUBIMEC GALATEJE MASA DRZEVAV SEVERNI BRAZILUI IGRALKA GARDNER SLOVENSKI KRAJ Z VRELCI NIZOZEMSKA PASTIRSKA PESEM PREHAJANJE VDELE GLAVNA IGRALKA V FILMU CARMEN • ŠPORTNICA NA OLIMPIADI KRUTI RIMSKI CESAR LOŠČILO PISATEU MERIMEE STAREJŠI V SKUPNOSTI LUIGI ZAMPA ZANOHTNI PRISAD PONOSEN ČEVELJ NATRIJ STRNJENA KRI NA RANI ŠTORKLJA GRŠKI BASNO- PISEC AMER. FILMSKI IGRALEC (ED) SKALA DIVJE ŽIVALI OLIVER TVVIST ANDREJ INKRET STROJ ZA ŽAGANJE JAPONSKI AVTO PLEČNIK JAMBORA PEVEC jOrgens MLEČNI SLADKOR OTOK V INDONEZIJI SAPA KRAVJI GLAS STRUPENA KACA IRAŠKI POLITIK DIVJA RACA JUNAKINJA KARENINA SEVERO- VZHOD NAZIV RASTLINSKO STEBLO STAR SLOVAN MENCING. ROMAN GOBICE NA SLUZNICI ŽUŽKOJED VZEMUI BILJARD. PALICA KRAJ UMRLIH NEODIM BRAZILSKI GRM ZUUOD OBUTVE DRAGO TRŠAR ANTON AZBE MET ŽOGE S SEDMIH METROV POZNANA ZENSKA VPAD ŽILA ODVODNICA SLEPILO NIZOZEMSKI SLIKAR VAN DERNEER iaav ‘VHVALn ‘VlDELLttV ‘HOOA ‘V2NVNZ ‘33M3MOHS ‘mio 'vlNvrmotadi ‘ON ‘Noovav 'Stil ‘AS ‘VNV 'OVD ‘nw ‘tom ‘vzoravi ‘vovz ‘iv '10 ‘StH ‘H3NSV ‘doza ‘VISVtDl ‘VN ‘dHVNS ‘za ‘ivaoiNas ‘WI ‘OH3N ‘VtnVAON omraslidraio ‘tBNOVHO vtrvativavsvivN ■•A3US3H RAI 3 slovenski program RAI 1 6.30 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20 35 23.45 23.50 0.55 1.25 1.55 2.10 3.405 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Racconto d’ amore (dram., VB ’44, i. S. Granger, M. Lockvvood) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Umor v gostišču. Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Sport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualno: II fatto Glasba: 46. Festival italijanske popevke (vodijo Pippo Baudo, Sabrina Ferilli, Valeria Mazza) Dnevnik Aktualno: Dopofestival (vodi Pippo Baudo) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 1.35 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Classe mista (kom.. It. ’75, i. D. Lassander) Glasba: Mi ritorni in mente RAI 2 RETE 4 # ITALIA 1 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.20 18.45 18.25 20.30 20:50 22.35 23.35 0.25 Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport I giustizieri della notte Nogomet: Italija-Madžar-ska Under 21, vmes šport in dnevnik flash VeCemi dnevnik Tg2 Film: La stella di latta (vestern, ZDA ’73, i. J. Wayne, G. Grimes) Ge že govorimo o Evropi Dnevnik in vreme, 0.15 Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija m, RAi 3 Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massilia-no, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Fronte del porto (dram., ZDA ‘54) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La grande fuga (vojni, ZDA ’63, i. S. Mc-Queen, J. Garner) Dnevnik Film: Cattiva (dram., It. ’91, i. G. De Sio, J. Sands) Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 Na prvi strani, vreme Variete: Mamizio Costan-zo Shovv (pon.) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) 6.10 9.15 11.25 11.30 12.25 12.45 13.00 14.30 16.20 16.40 18.30 19.05 20.30 22.30 055 2.05 Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Ciao Ciao parade in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: Beverly Mills, 17.45 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch (i. A. Paul, D. Hasselhoff), 20.00 II principe di Bel Air (i. Will Smith) Film: Doppia persomalita (dram., ZDA ’92, r. B. De Palma, i. John Lithgovv, Lolita Davidovich) Film: Fury (dram,., ZDA ’78, r. Brian de Palma, i. Kirk Douglas, John Cas-savetes, C. Snodgress), vmes (23.45) aktualna odd. Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.15 MacGyver # TELE 4 Jutranji dnevnik, vreme Film: Gli indifferenti (dram.. It. ’64) Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Media/Mente, Faust, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Nekoč je bilo... (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Ujm Rubrika Telesogni Bam in risanke g Kljub vsemu, moja Ita- Dnevnik TG5 - Flash , lija. 13.35 VideoZorro Kviza: OK, il prezzo 6 Bron Deželne vesti, dnevnik giusto! (vodi Iva Zanic- TGR Eurozoom chi), 19.00 La mota della B™] Nan.: Vita da strega fortuna (vodita Mike Športno popoldne Bongiomo, A. Elia) Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dnevnik Dok. oddaja Geo Variete: Striscia la noti- <2 Aktualno: La testata zia (vodita Ezio Greggio, Dnevnik, deželne vesti Enzo lacchetti) Kjffijl Aktualno: 10 min., Blob Aktualna oddaja: Arniči Aktualna odd.: Mi man- di sera - Prijatelji (vodi da Lubrano Maria De Filippi) Dnevnik, deželne vesti Večerni dnevnik TG 5 Big Aktualni odd.: Linea 3 Variete: Mamizio Costan- Ragu Viaggiatori nelle tenebre zo Shovv, vmes (0.00) Dnevnik, pregled tiska, nočni dnevnik nočna kultura,vreme Sgarbi quotidiani Variete: Fuori orario Striscia la notizia MkB Košarka Nan.: Cin Cin (i. Ted HT1 Nad.: Tom Jones (’60) Danson, Shelley Long) 3 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio 3 Nan.: II mio amico fanta-sma (i. Mike Pratt) Glasb, odd.: Slot Machi-ne, 18.15 Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Dok.: Raccontando il mondo Film: Miss superfisico Gospodarstvo MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Angoscia (krim., ZDA ’44, i. I. Bergman) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap zap Film: Quando torna pri-mavera (kom., ZDA ’49) Film: Triplo gioco (krim., ZDA '84, i. M. Caine) St* Slovenija 1 Videostrani Zimski počitniški program: Tinko polovinko Briši piši: Bar - mlekarna Super stara mama Super stara mama, 3. del Praznične zgodbe iz školjke Roka Rocka Dogodek v Roswellu, angleška dokumentarna oddaja Slavnostni koncert ob Štrekljevih ljudskih pesmi, 2. oddaja Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Videostrani Dosje, pon. Slovenski utrinki TV dnevnik 1 Pod klobukom Izzivalci, 7. del francoske nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Dosje J. K., 2. del slovenske serije Tramvaj poželenje, ameriški film TV dnevnik 3, vreme Cosbyjevi primeri, 5. del Glavni osumljenec, 2. del angleške nanizanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Tv ambulanta V žarišču Pisma Oči kritike Odisej in sin, tv priredba predstave Dosje J. K., 1. del serije In morje je povedalo, 3. del, am. nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Izobraževalna oddaja V vrtincu V žarišču Športna informativna oddaja Odbojka PPZ (M), Marles Maribor - Hapoel, posnetek iz Maribora Slovenci v svetu: A VE v Afriki, 1. oddaja Slavnostni koncert - Ster-kljeve ljudske pesmi, 3. oddaja: EB Koper gl Euronevvs ^ Dialogi - oddajo pripravlja H Ezio Giuricin y Family album - tečaj an-■ gleškega jezika M Slovenski program H Bližnja srečanja tretje vrste y Primorska kronika TV dnevnik 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Family album - tečaj angleškega jezika Euronevvs Nočni sodnik, tv nanizanka Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 6. oddaja Vsedanes - TV dnevnik Morje, ameriški pustolovski film Režija: Henry Hathaway Igrajo: Lionel Barrymore, Richard VVidmark in drugi- DtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1197. del Dobro jutro Poročila Literarno vprašanje Zvoki glasbe Hrvaški likovni ustvarjalci Poročila m Ljubezen, 185. del am. serije Bitka za gledanost, pon. ameriškega filma Otroški program: Nekaj zelo pomembnega, 3. del švedske serije Poročila Hrvaška književnost Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, serija Kolo sreče V obnovi Hrvaške Dnevnik 1, vreme Poslovni klub Ko bije hrvaško srce Praznik strun Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21,05 Koncert; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Shovv; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 ^Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. v Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.15,14.40 SP v smučanju; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah. Pesem tedna; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10,00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 18.45 Nattivita; RMI. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 48.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba: Ljubljanski okteti oktet; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; Višješolski utrip, Razgovor v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste prima 1995 -Koncert v Muzeju Revoltella 4.11.95; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, visina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER f SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA M.SOBOTA O -4/-1 Sonce bo vzšlo ob 6.56 in zašlo ob 17.36. Dan bo dolg 10 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 7.59 in zašla ob 20.54. J Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Hrastnik Maribor Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska —J— SNEŽNE RAZMERE 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 J Na Veliki in Soriški Planini, na Zatrmku, Ivar-cko Osvenu, Starem Vrhu nad Škofjo Loko, na —- Voglu, v Logatcu, Sviscakih in v Kandrsah na-Mariborsko Pohorje 160 prave danes ne obratujejo. Na Krvavcu proge Se Rogla 180 urejajo, naprave bodo obratovale po potrebi. Na Zatmik 140 Zelenici vozi samo žičnica Ljubelj, na Kalicu Vogel 185 vlečnica Zajček in na Golteh le sedežnici. Na Krvavec 120 Kaninu je zaradi nevarnosti plazov zaprto smu- Kranjska Gora rlnl.in ds“ Grab(;1' O0810? d'L™'1 fmud^ I6 "»g?« Cerkno do 130 350 170 v . samo z zimsko opremo. Tekaške proge so ureje- Kanm ■ ’ ne na Rogli, Manborskem in Ribniškem Phorju, v Rog Crmosnjicah, na Pokljuki in Kalicu. •V TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Pri vremensko občutljivih ljudjeh se bodo Se pojavljale vremensko pogojene težave, večinoma se bodo kazale kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost. MARIBOR O -2/0 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -1 -4 -8 -9 -14 -15 Tveganje pred snežnimi plazovi se je povečalo. V Julijskih Alpah je nevarnost nad gozdno mejo velika, splošna 150 cm do 185 cm spontani snežni plazovi. V nižjih dmorskih višinah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je zapadlo 270-360 cm največ snega, tudi obstaja na strmih pobočjih možnost plazenja, zato je potrebna skrajna previdnost.. burja. Najvisje dnevne temperature bodo bodo okoli 0, na Primorskem do 70 C. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno, predvsem v kraiih vzhodno in južno od nas bo občasno snežilo. ćS1 o“ č$£- 9 GRADEC > /V? -3/1 USKA GORA 0 (___- r, TRTIC -6/-2 CELJE Z<5> O °-3/’ čS0™1 ^ - - POSTOJNA -r 1 x> ORT0RO2 C___> - __^N GORICA GORICA^ 0 ,/6 UMAG REKA 5/8 ZAGREB .2/1 O V Sloveniji: V Četrtek bo pretežno oblačno in hladno. Obeti: V petek bo suho in malo topleje. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Telefonska pomoč ženskam, ki so storile kazniva dejanja LONDON - Po zelenih telefonskih številkah za pomoč in nasvete alkoholiziranim in ljudem v duševnih stiskah so v Veliki Britaniji poskrbeli tudi za ženske, ki zagrešijo kazniva dejanja. Brezplačna telefonska linija organizacije Portia Trust, ki od 1. februarja nudi pravne nasvete in moralno podporo prestopniškim ženskam, tedensko prejema kakih trideset telefonskih pozivov. Človekoljubno organizacijo Portia Trust so ustanovili leta 1974, tako da bi pomagali ženskam, ki zagrešijo najrazličnejša kazniva dejanja od prostitucije do ugrabljanja dojenčkov. Seveda sedanja telefonska pomoč ni namenjena zakrknjenim in profesionalnim kriminalkam, temveč ženskam, ki zagrešijo kazniva dejanja v gmotni ali duševni stiski. V Veliki Britaniji kar 10 tisoč žensk krade po veleblagovnicah, da bi lahko prehranile svojo družino. Razburkano morje z novim izlitjem izničilo vse napore ... • *«*.. %. IH m...#*,.,. • , tj! * i .77= - i . iti -v :*■ LONDON - Pred obalami britanskega VValesa se je položaj v zadnjih urah dramatično poslabšal. Iz rezervoarjev v četrtek pred pristaniščem Milford Heaven nasedlega liberijskega tankerja Sea Empress se je prejšnjo noč v morje izlilo še kakih 40 tisoč ton surove nafte. V ponedeljek je že vse kazalo, da bo reševalnim ekipam uspelo varno zasidrati tanker, tako da bi iz njega izčrpali nafto, ko so predsinočnjim udari orkanskega morja izničili dosedanji trud. Ceri nekaj sto metrov pred Rtom sv. Ane so dodatno poškodovale tanker, tako da je prišlo do novega izdatnejšega izlitja. Letala in helikopterji se trudijo, da bi s kemikalijami razgradili nafto (na sliki AP). Sedanje količine pa so tolikšne, da bo ves trud zaman. Obali tega območja VValesa, kjer je pravo kraljestvo morskih ptic, grozi težko popravljiva ekološka katastrofa. »Mrlič« vstal od mrtvih DUNAJ - Na nekem železniškem prehodu pri madžarskem Szegedu je vlak povozil nekega 60-letnika. Na kraj nesreče je takoj prispel rešilec, zdravnik prve pomoči pa ni pooblastil prevoza, ker je bil zanj moški mrtev in je zato pokhcal grobarje. Ko je mrhško vozilo Štirideset minut kasneje odpeljalo, je neki pobcist ugotovi,"da je »mrhe« še živ. Sedaj je v bolnišnici, njegovo zdravstveno stanje pa je izredno kritično. Naprodaj »zgodovinski« zid VANCOUVER - V kanadskem Vancouverju bodo na dražbi prodah zid iz opeke garaže, v kateri so na Valentinovo leta 1929 morilci čikaskega gansterja Al Caponeja postrehh sedem gansterjev rivalske tolpe »Bugsa« Morana. Steno, na kateri so vidni sledovi krogel, so leta 1967 razstaviti in prodati nekemu vancouverskemu podjetniku, ki jo je izkoristil kot okras v svojem nočnem lokalu. Obtoženi namernega umora zaradi strupenih suhomesnatih izdelkov SYDNEY - Tri nekdanje direktorje tovarne suhomesnatih izdelkov Garibaldi Smallgoods iz avstralskega Adelaideja so obtožiti namernega umora, ker je pred enim letom umrla zaradi ledvičnega sindroma HUS umrla neka 4-let-na deklica. Preiskava je ugotovila, da se je otrok zastrupil z bakterijami, ki so bile v salami podjetja Garibaldi. Od novembra 1994 do februarja 1995 se je zaradi suhomesnatih izdelkov podjetja Garibaldi zastrupilo 150 ljudi. Mrtvi in ranjeni zaradi osla LAGOS - Šestnajst mrtvih in trinajst ranjenih je tragični obračun neobičajne prometne nesreče, ko je tovornjak pobi potnikov trčil v osla in se prevemil pri Kumo-Gom-beju v severovzhodni Nigeriji. V Avstraliji je zgorela katedrala sv. Patricka SYDNEY - V podtaknjenem požaru je v Parra-matti pri Sydneyju skoraj v celoti zgorela zgodovinska katedrala sv. Patricka, najstarejša katoliška cerkev v Avstraliji. (AP) Islam praznoval konec ramadana KAIRO - Ves islamski svet je včeraj praznoval konec ramadana, muslimanskega postnega meseca. Po postnih dneh so se muslimani veselili in s pojedinami praznovali ta njihov največji praznik. Marsikje pa je veselje spremljalo nasilje muslimanskih skrajnežev, ki so v Egiptu ubili devet oseb. Na sliki (telefoto AP): ramadanski kontrast v malezijskem Kuala Lumpurju.