Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in po-ujajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani 'sta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 2(j. Naročnina naj se plačuje naprej. Za i n serat e se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 21. malega travna 1911. Št. 16. Zmaga u boju za slovensko šolo o Vogrčah. Tri leta že so se bojevali v Vogrčah za vpe-Jjavo slovenskega učnega jezika na tamošnji šoli. tozadevno prošnjo je c. kr. deželni šolski svet v '-Plovcu odbil. Zoper ta odlok so se Vogrčani Reseca svečana m. 1. pritožili na c. kr. ministrstvo Za uk in bogočastje. To pa je, kakor je bilo že vDaprej pričakovati, pritožbo zavrnilo z utemeljevanjem, da želji starišev, naj se otroci v šoli učijo tudi nemščine, ustreza že sedanja utrakvi-stična šola. Vse druge tehtne razloge za vpeljavo slovenskega učnega jezika pa je ministrstvo krat-komalo prezrlo, vsaj c. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu je (iz ministrskega odloka) navedel le ta razlog. S tem je ministrstvo enkrat samo pri-znalo, da je glavna naloga naših utrakvističnih jnalovrednic ta, da se otroci naučijo nemškega Jezika, ali bolje, da se ponemčijo, četudi otrok Pouka v tujem jeziku ne razume, četudi zavoljo tega zapravlja dragi čas ter leta in leta zastonj presedeva po šolskih klopeh, če se mu samo vbije Dekaj nemških besed v glavo, če je le prepričan 0 vzvišenosti nemške kulture in nemškega jezika ter o ,.manjvrednosti“ slovenskega, če se le nauči zaničevati svoj materni jezik, da tako postane Podlaga tujčevi peti, dosti je; utrakvistična šola je po mnenju visokega ministrstva dosegla svoj Ramen. Vse drugo pa mora potem molčati. Molčati ©ora § 19. drž. tem. zakona, kateri zatrjuje vsem avstrijskim narodom enakopravnost in jim priznava pravico izobraževati svoje otroke v materinem jeziku; molčati mora vsak zakon in vsaka Pravica: molčati tudi naposled mora pamet sama, kajti zdrav razum nas že uči, da je uspešen pouk in pametna izobrazba mogoča edino-le na podlagi ©aterinega jezika. Ali, vse to seveda ni potrebno! Saj ni potrebno, da se otroci izobrazijo, ni Potrebno, da se naučijo kaj pametnega za življenje, tudi ni potrebno, da znajo misliti. Le eno Je potrebno po mnenju ministrstva, da znajo nekoliko nemški. Če to znajo, potem so menda rešeni, potem jim je zagotovljena časna in večna sreča, potem jim ne bo treba nikoli trpeti in stradati, nikoli biti v skrbeh za življenje, kajti nemščina jim bo nosila pečenke in piščance že kar na mizo. Starisi slovenski, kako ste neumni, da toliko skrbite za bodočnost svojih otrok! Glejte samo na to, da se vaši otroci naučijo nemški, in oni bodo sami — gospodje. Ne pa, da bi podcenjevali znanje nemščine! Ravno nasprotno! Saj je bila v prošnji za vpeljavo slovenskega učnega jezika tudi zahteva, da se na slovenski šoli poučuje tudi nemščina več ur na teden. Da bi pa bilo od nemščine vse odvisno, to odločno zanikamo. Da bi bile naše šole samo zato tu, da se otroci naučijo nemški, oziroma, da se načeloma ne naučijo slovenski in se ponemčijo, proti temu pač mora zdrava pamet protestirati. Ta namen naših utrakvističnih šol pa se jasno spozna iz famoznega razloga, s kojim je ministrstvo za uk in bogočastje pritožbo v zadevi vogrske šole zavrnilo. Vrli Vogrčani pa niso protipostavnih klofut, dobljenih od deželnega šolskega sveta in ministrstva, vtaknili mirno v žep, ampak so po posredovanju „Slovenskega šolskega društva v Celovcu41 šli do zadnje instance. Državno sodišče je dne 5. aprila 1.1. s tem, da je ugodilo pritožbi Vogr-čanov, vrnilo deželnemu šolskemu svetu in ministrstvu še krepkejšo zaušnico. Vztrajnost zavednih Vogrčanov je zmagala! Živeli! Proč z mučilnicami, proč s poneumnovalnicami ! Šolski davki so tako visoki, da Slovencem ne more biti vseeno, ali hodijo njihovi otroci v poneumnovalne ponemčevalnice, ali pa v šole, v katerih se naučijo za življenje potrebnih znanosti v materinem jeziku, poleg tega pa še drugega, nemškega jezika. Boj neumnosti, in pamet mora zmagati! Kompromisna pogajanja mod nemškimi nacionalci in krščanskimi sociaici razbita. Nemški nacionalci in krščanski sociaici so barantali in se pogajali za bodoče volitve. Namen teh pogajanj je bil predvsem, naskočiti socialne demokrate in jim odtrgati več mandatov. S tem bi se vladne stranke, h katerim socialni demo- kratje niso spadali, vračale v državni zbor ojačene in bi imela slovanska opozicija težje stališče. Najbrž se je kaj takega sanjalo baronu Bienerthu, ko se je odločil za razpust državnega zbora. Da bi se bili združeni Nemci s tem večjo silo vrgli tudi na Slovane, ni menda treba omenjati. Toda pogajanja so se ponesrečila. Na Dunaju in na Češkem očividno še ne poznajo alpskih Nemcev. Naši nacionalci so vse kaj drugega kakor so na Češkem. Sovraštvo koroških nemških'nacionalcev do vsega, kar diši po krščanstvu, je tako veliko, da bi raje prepustili vse mandate socialnim demokratom kakor pa da bi pustili izvoliti le enega, četudi nemškega krščanskega soci alca, kojega mandat je v nevarnosti. Zato so bili to pot zopet koroški nemški nacionalci, ki so iz sovraštva do krščanskih socialcev igrali vlogo mefista in onemogočili kompromis in sicer to pot enkrat, le bodimo odkriti — nehote na naše največje veselje! Za vzrok so navedli pretvezo, da koroški krščanski nacionalci v vseh bistvenih ozirih pospešujejo — nacionalne Slovence, Nemcem prijaznim Slovencem pa da samo nasprotujejo in v odločilnem trenotku podpirajo socialne demokrate. Vse to je iz trte izvito. Ko bodo naši ljudje brali te-le vrste, se bodo smejali, ker predobro poznajo „naklonjenost“ krščanskih socialcev nasproti Slovencem. Prava nemškonacio-nalna laž ! Če smo pri volitvah šli skupaj, ni pomenilo to prav nobenega nacionalnega prijateljstva, ampak je čisto naravno, da se opozicije združujejo, da premagajo najgršega in najmočnejšega nasprotnika. Tak izgovor nemških nacionalcev je grdo hinavstvo! Saj so oni prisilili nemške krščanske socialce, da pri volitvah stopajo v gotovih volilnih okrajih v isti vrsti z nami. Zakaj so pa privesili nemškim okrajem, kjer se je sploh dalo, eno tretjino Slovencev? To jim je Walcher na Dunaju tudi povedal in po vsej pravici in resnici. Žato pa ,.Freie Stimmen11 v 45. št. očitajo sedaj Walcherju laž, namesto da bi prijele za nos svojo stranko. Nas pa zanima predvsem priznanje „Freie Stimmen14, da so nemški nacionalci razdelili volilne okraje tako iz sovraštva do Slovencev! Štimce priznajo, daje bilo glavno na Podlistek. Pred 700 leti. (Spisal I. Maierhofer.) Grof Ulrik Lichtensteinski jezdi v slovesnem sPrevodu kot boginja „Ljubezen“ (Venera) skoz koroško. (Leta 1227.: 30. aprila do G.majnika.) (Dalje.) II. Ulrik Lichtensteinski kot boginja Venera skoz Koroško. Bili so še časi križarskih vojsk, časi mogočnih vnrskih idej, doba slavnega viteštva, vsestransko SlJajno XIII. stoletje. — Vitezi! Od 10. stoletja j©© so se namreč vojskovali najbolj na konjih. Oboroževanje konj in na njih sedečih vitezev pa Je stalo mno^o denarja. Zato je postalo vojsko-Vanje le bolj častna predpravica premožnih gospodov — vitezev. Izcimil se je posebni stan v|teški. Vitezi so imeli težke železne čelade na glavah; zakrit je bil tudi skoro cel obraz. Železni, verižnati oklepi so pokrivali cel život. Tudi močni konji-celaki so imeli trpežne težke oklepe. Težke ©nče in dolge sulice so imeli za orožje. Ob sedlu J® navadno visela tudi parta. Sulice so bile olševe . 1 smrekove in do 5 metrov dolge. Boreči vitez K* je vpel pod pazduho v desno roko ter jo je odoravno držal mimo konjevih ušes, spodbodel nnja, ter je v galopu dirjal proti tudi v galopu Pnidirjajočemu protivitezu, ki se je ščitil s težkim ščitom in kdor je z dolgo sulico nasprotnika vzdignil iz sedla, ta je bil zmagovalec. Pobral je premaganemu orožje in konja. Če ni bilo posebne vojske, so pa vitezi doma napravljali slovesne borbe, takozvane turnirje. Zbralo se je včasih po sto parov vitezov in so skušali drug drugega vreči iz sedla. Zmagovalec je dobil venec zmage iz rok plemenite devojke. Na Koroškem, na klasičnih tleh viteštva — saj v nobeni drugi deželi ni bilo tako gosto posejanih gradov, toliko imovitih in hrabrih viteških rodbin —- so bili turnirji, te priljubljene bojne igre, zelo v navadi. Posebno v rožnem majniku, ljubezni posvečenem mesecu, so jih prirejali. To so bili viteški shodi! Nikoli se ni dopadel srednjeveški vitez svoji izvoljenki bolj, kakor tedaj, če je vrgel par nasprotnikov „iz sedla v pesek11. Zlomljene olševe sulice so si šteli v trajen spomin. (Bile so sulice le bolj tanke). In nikoli ni bil vitez srečnejši, kakor tedaj, če je kot zmagovalec stopil pred ženski cvet na venčanem odru. Sestavljene so bile tudi gotove postave in redi, po katerih se je moral vršiti vsak pravilni turnir. Najslavnejši turnir je bil pač oni v letu 1224, katerega je v Brežab priredil vojvoda Bernhard ob priliki sprave z mogočnim goriškim grofom. Došli so vsi sloveči vitezi iz Nižje Avstrije (na čelu jim babenberški vojvoda Leopold Slavni), iz Štajerskega, Goriškega, Tirolskega in Koroškega. Trajal je osem dni, in polomili so cel gozd dolgih sulic. Pobili so tudi več konj. Odlikoval se je na tem sijajnem turnirju tudi naš Ulrik. Prisotni so bili tudi: patriarh oglejski, nadškof bamberški, bogati nadškof solnograški in škofi krški, briksenski, brizenški in pasavški. Za viteze vsled močnih oklepov in težkih ščitov ni bilo posebne nevarnosti za življenje, a tem večja za čast. Iz sedla potisnjeni vitez je bil s konjem vred ujet, in z veliko svoto denarja se je moral potem odkupiti. Pa brez konja se je moral vračati. Kronisti poročajo, da se je zbirala pri vseh večjih turnirjih truma dobičkaželjnih judov, ki so pri posojilih odkupnin delali ,,zlate kšefte11. Viteštvo so vodili prvotno verski motivi: biti zvest Bogu, ,,gospodu vojskinih trum11, boriti se za čast nebeške kraljice, „ki premaga vsa krivoverstva11, ščititi vdove in sirote. Pozneje pa se je postavilo viteštvo le bolj v službo in v bran ženske „častr‘. Razvilo se je prav smešno obožavanje plemenitega ženstva (Frauendienst). V drugi polovici XIII. stoletja, v dobi brezpravnega medvladja, v kateri je le močnejša pest veljala, se je pa razvilo iz sicer plemenitega viteštva takozvano klativiteštvo, vitezi-roparji (Raubritter in Faustrecht), ki so iz svojih varnih gradov v strminah prežali na mastni plen po trgovskih cestah kakor pajek na muho. Posebno strahoviti gradovi vitezev-roparjev so bili v Pod-rožčici grad Rožanov (Rase), grad rožeški, bek-štanjski, ajhelberški nad Domačalami, Črnigrad na Kostanjah, ribniški, grad Seeburg nad Porečami ob Vrbskem jezeru, grad Greifenfels nad Pod-krnosom. Vsled medsebojnih prask in tudi na povelje cesarjev, posebno cesarja Maksa, so se morale razrušiti te močne trdnjave v prah in pepel. Veliko prej bogatih viteških rodbin je tudi izumrlo, druge so obubožale, največ vitezev pa je čelo nemških nacionalcev, preprečiti samostojnost Slovencev, ki bi bili postali samostojni, če bi bili za Slovence na Koroškem prirejeni dva ali trije volilni okraji. Torej nemški nacionalci Slovencem ne privoščijo, da bi si ti sami smeli pomagati, da bi si sami rezali kruh. ampak rezati nam ga hočejo oni, seveda tako, da pač izžemajo slovenskega kmeta in zahtevajo od njega denar, toda tisti denar potem pošiljajo na nemško stran, našega slovenskega kmeta pa pustijo stradati. Na slovensko stran dajo denar skoro izključno le judežem, da ti hujskajo proti lastnim bratom, delajo zgago in pomagajo nacionalcem. To je tisto prijateljstvo nemških nacionalcev do koroškega slovenskega kmeta, s katero se v javnosti tako radi hvalijo, da bi preslepili še tiste, ki so že itak politični slepci! Ali ni to najgrše hinavstvo?! Takih „prijateljev“ se bomo Slovenci že znali ubraniti! Protestirati moramo tudi proti podtikanju v „Freie Stimmen“, da bi Slovenci zahtevali samo ozemlje južno od Drave! Kaj še! Niti ene slovenske koče ne prepustimo volčjemu žrelu! Nikdar tudi nismo rekli, da bi se zadovoljili s slovenskim ozemljem južno od Drave. Vse, kar je slovenskega, hočemo zase, kar je pa nemškega, pa niti maramo ne! Vsakemu svoje! Volilno gibanic. Na Koroškem. Socialni demokratje. so za volilni okraj Št. Vid, Breže, Krka postavili kot kandidata Florijana Grogerja, uradnika bolniške blagajne in dopisnika graškega „Arbeiter-wille-1. V volilnem okraju Volšperg, ŠtPavel, Št. Lenart, bo baje kandidiral tajnik bolniške blagajne Pressien, v Beljaku najbrž dosedanji socialdemokratični zastopnik Arnold Riese. Nemški nacionalci so sklicali na veliki četrtek pri Sandwirtu shod svojih zaupnih mož iz celovške okolice, ki je bil po poročilu v „Freie Stimmen’1 zelo dobro obiskan. Kiršner se je kandidaturi odpovedal. V resnici tega ni storil iz lastnega nagiba, ampak ga je stranka k temu moralično prisilila, ker vé, da Kiršner pri pametnih kmetih ne vleče več. „Freie Stimmen“ so v 45. št. t, 1. same priznale, da so nacionalci pustili leta 1907 pasti Kiršnerja nasproti socialnemu demokratu Lukasu, da rešijo štiri druge okraje. Nacionalci potrebujejo za kmete novo — vabo, novo železo in to so našli v žihpoljskem — sladkem županu Jakobu Lutschounigu, ki je seveda z velikim veseljem sprejel kandidaturo. Nacionalci upajo, da bojo z Lutschounigovo sladkostjo zmagali brez ožjih volitev. Seveda jim znamo te sladke upe skaliti in zagreniti — Slovenci. Pametnih kmetov tudi sladkost ne bo omamila, če se cedi med iz ust nemškutarja. V Celovcu kandidira socialni demokrat Arnold Riese. V celovški okolici dosedanji kandidat Julij Lukas, v slovenskem volilnem okraju Ignac Sitter iz Trbovelj na Štajerskem, v volilnem okraju Velikovec, Svinec, Staridvor Viljem Eich, v volilnem okraju Trg, Rožek, Milštat Jožef Gabriel, uradnik bolniške blagajne v Špitalu, požrla vojska. V bitki pri Miihldorfu (1. 1322) so zadali prvi usodni udarec notranjeavstrijskemu viteštvu, v nesrečni bitki pri Sempachu v Švici (9. julija 1. 1386) pa je padel zadnji cvet njegov. Ko se je v XV. stoletju povsem izpremenil način vojskovanja vsled smodnika in najetih vojakov, so izgubili zadnji vitezi, in njih gradovi na strminah ves svoj pomen, in kar jih je teh še bilo, so začeli razpadati. Ostali vitezi so jo potegnili ali v mesta, ki so se začela močno razvijati, ali pa na dvor vladarskih rodbin. Po teh uvodnih besedah vrnimo se k Ulriku Lichtensteinskemu. Nam modernim blazirancem se zdi ta v lepo žensko spreoblečen vitez na konju, ki kot boginja ljubezni hoče premagati vsakega viteza, ki se mu stavi v bran, — nekoliko smešna figura, neka fantovska šala. A tedanji viteški svet, vzgojen večinoma na sijajnih dvorih, vtopljen v mehkužno dvorsko poezijo, ki je opevljala svoj ženski ideal, je gledal v tem grandijoznem sprevodu le plastično uprizorjenje ideale svojih srčnih čutov, notranjega svojega življenja. Vojvoda Bernhard je sam ijubil tedanjo, bujno razvito poezijo ljubezni. (Minnesanger). Na njegovem dvoru v Št. Vidu je bival nekaj časa tudi najslavnejši pesnik tedanje lirike, namreč Walter Vogelveidski. V solkavskem gradu je peval domačin Cahej, (himelberški) duhoven. Naš Ulrik Lichtensteinski je bil sam velik pesnik. Bil je iz roda štajerskih vitezev pl.Lich-tenstein. Še dandanes je n. pr. grad Lonč (Deutsch-Landsberg) na Srednjem Štajerskem lastnina knezov Lichtenstein. Rodbinski grad našega Ulrika v Beljaku Arnold Riese, v volilnem okraju Šmohor, Paternion, Podklošter, Trbiž, Kotiče Janez Schatzmayr, uradnik bolniške blagajne v Beljaku in volilnem okraju Špital, Greifenburg, Winklern, Zg. Bela, Gmiind Peter B i e r k o p f, krojač v Beljaku. ' i • Walcher zopet kiandidira. „Karntner TagblatU poroča, da se je vršil na velikonočni pondeljek v Volšpergu v Labudski dolini od 500 zaupnikov krščanskosocialne stranke obiskan zaupni shod za Labudsko dolino. O polomu in sanaciji nemške centralne kaše je poročal g. Paulitsch iz Celovca. Govornik je dokazal, da so nemški nacionalci zastavili vse mbči, da bi bili preprečili sanacijo centralne kaše in da bi bili tako spravili kmete v nesrečo* samo da bi bili potem lahko hujskali proti krščanskim socialcem. Isto je po-vdarjal posl. Walcher, čeg da so nemški nacionalci z lažmi hujskali ljudi, da. je zadnji vinar izgubljen in jih na ta način hoteli pripraviti k nepremišljenim korakom, dočim so krščanski socialci priporočali kmetom mirno kri in pričeli s sanacijo. Nemški nacionalni so sè celo v tej zadevi pokazali sovražnike kmeta^ Soglasno je bojda bila nato sprejeta kandidatura dosedanjega poslanca Konrada Walcherja, župnika v Št. Vidu ob Glini in deželnega poslanca, < Na Št aj er s kem. Slovenska kmečka zveza je postavila na velikonočni pondeljek svoje kandidate v petih volilnih okrajih. Za volilni okraj Slov. Gradec, Marenberg; Gornjigrad je bil proglašen za kandidata dosedanji poslanec dr. Karol Verstovšek. j; V volilnem okrajuiPtuj-Ormož kandidira g. Miha Brenčič, veleposestnik v Spuhlju pri Ptuju. Ta okraj je dosedaj zastopal senatni predsednik Ploj, ki pa je izjavil, da ne kandidira več. V volilnem okraju Maribor, Slov. Bistrica, Konjice kandidira dosedanji državni poslanec Pišek, župan v Hotinjivasi pri Mariboru. Na zborovanjih v Mariboru, Št. Lenartu v Slov. Goricah, Gornji Radgoni in Sv. Križu pri Ljutomeru je bil proglašen za kandidata dosedanji poslanec Ivan Roškar. V volilnem okraju £lreže, Sevnica, Laški trg so zaupniki volilci zopet poverili kandidaturo dr. Ivanu Benkoviču. V volilnem okraju Celje-Vransko, ki ga je doslej zastopal župan Roblek, je postavljen za kandidata stranskim vpditelj dr. K o r o š e c, ki vživa na Spod. Štajerskem mnogo simpatij in je bil tudi na Dunaju dozdaj eden najuglednejših poslancev. Za volilni okraj Kozje, Šmarje, Rogatec postavi stranka kandidata na belo nedeljo. Dosedaj je zastopal ta okraj dr. Korošec. Žihpoljski Lutschounig že straši. Žihpoljski purgermajster, znan kot pridigar na bauernbundovih shodih, že straši po celovški okolici. Mož je prepričan, da bo kot nemškutar oziroma kot ponižen hlapec nemških nacionalcev. izvoljen za državnega poslanca. Pomislil pa mož ni, da so ga nemški nacionalci samo — potegnili, ker vedo, da bo zmagal prej socialni demokrat kakor kak bauernbundlar, katerih so ljudje že siti. Kmetje v celovški okolici so opravičeno hudi nasprotniki socialnih demokratov, bodisi da so leži sedaj v razvalinah blizu Ljubna na Gornjem Štajerskem, takozvani ,.Frauenburg“. Rodil se je Ulrik leta 1200. V svojih viharnih mladih letih — v sprevodu kot Venera 27 let star — je v polnih čašah srkal med brezskrbnega življenja na tedanjih sijajnih in tudi že lahkoživih dvorih. Cesarja Friderika II. navdušenje za bizantske in saracenske orijentalske dvorske šege je vplivalo tudi na vsa viteška gnezda po deželi. Pozneje se je tudi naš Ulrik spametoval, ter je kot deželni maršal štajerski modro skrbel za svojo deželo. Za časa vladanja Otokarja II. je bil navdušen pristaš tega slavnega češkega kralja. Umrl je leta 1276. Zraven mnogoštevilnih drugih pesni je zložil Ulrik tudi knjigo „Frauendienst“, neki fantastični epos, v katerem v mnogo tisoč verzih opevlja svoj slovesni sprevod, katerega je on vodil kot boginja ljubezni. Naslov mu je: „Aventiure, wie der herze Uolrich in kuneginne wise fuor durch diu lant mit ritterschefte“. (Konec sledi.) Brez naslova. Spisal Ksaver Meško. II- Zadnjič je neki dober in prijazen tovariš izrekel dvom, da bi bil jaz res mažarskega po-kolenja. Je ravno prav, da kmalu beremo evangelij o nevernem Tomažu. Tedaj naj dotični gospod tam gori na svojem hribčku skesano na prsi potrka, češ: „Mea culpa!“ In se naj le hitro izpreobrne in naj ne bo več neveren, ampak veren. našega ali nasprotnega mišljenja; toda dobršen del teh kmetov ve, da so nemški nacionalci še stokrat grši sovražniki slovenskega kmeta in stokrat večji hinavci kakor socialni demokratje. Zato pa Lučovnik ne bo izvoljen ! Kiršner .je dalje časa politik, zato pa tudi bolj pameten kakor Lučovnik; Kiršner je že vedel, zakaj ni sprejel kandidature, Lučovnik pa ne. Slovenski kmetje si bodo postavili seveda svojega kandidata — saj Lučovnik ne bo dobil niti enega glasu od slovenskih, zavednih kmetov — seveda si bojo zbrali takega, ki bo znal in razumel malo več kakor Lučovnik, ki po vseh shodih leto za letom poje eno in isto pesem, ki se je je naučil iz lutrovske „Bauernzeitunge“. Slovenski in krščanskomisleči kmetje bojo pokazali, da je njihovo število od zadnjih volitev naraslo, dočim nemškonacionalni oziroma nemšku-tarski kmetje ginejo. Nemškonacionalni in nemšku-tarski kmetje so slabi gospodarji, kar pili in lumpali bi, zato gredo rakovo pot, slovenski kmetje, ki so tudi mnogo bolj zastopni, pa napredujejo, ker imajo pravi „fortšrit“. Lučovnik je tudi tak fortšritlar, ki se trudi v nacionalštritu za Nemce, za tiste, ki ves denar pošiljajo na nemško Koroško, slovenskim kmetom pa figo kažejo. Lučovnik se rad krega nad nacionalštritom, v resnici pa ga dela sam in napada zavedne Slovence, hvali pa sovražnike našega naroda. Za časa volitev se bo seveda tudi vsakemiDslovenskemu kmetu sladko nasmejal, da bi ujel kak glas. pa ne boš Jaka! Naši kmetje sp inteligentni, prebrisani in ne bojo za .Lučovnikom šli kakor cucek za gospodom, po vzgledu zarukanih nemčurjev. Na velikonočni pondeljek je Lučovnik prodajal modrosti lutrovske „Bauernzeitunge“ v Pričici ob Vrbskem jezeru. Povedal je to, česar bi se značajen Slovenec seveda sramoval, da je nemčur, to je prijatelj nemških nacionalcev, in sovražnik slovenskih rojakov. Izrekel se je za program nemških nacionalcev, ki bi radi Slovence potopili v žlici vode in nam vzeli vse pravice. Nemški nacionalci na pr. so zato, da mora vsak Slovenec govoriti pri sodišču — nemški, ako zna ali ne, povsod morajo biti nastavljeni Nemci, slovenski sinovi naj pa lakoto trpe. Slovenec naj nima nikjer svojih narodnih pravic, če ni imel priložnosti, naučiti se nemški, potem naj ima povsod škodo. Je li to pravica? Je to pamet? Ali ni pametno, kar zahtevamo zavedni Slovenci ? Vsi plačujemo davke, Nemci in Slovenci, zato moramo imeti vsi enake pravice. Lučovnik je povedal tudi, da bi bilo socialno zavarovanje za kmeta dobro. O tem žvrgolijo že vrabci po strehah. Povedal naj bi bil, kakšno da mora biti za kmeta socialno zavarovanje, ker če ni dobro napravljeno, kmetu le škoduje, ne pa pomaga. Rekel je tudi, da je proti temu, da dobijo ministri penzijone. To je pesek v oči. Ministri so skoro sami Nemci, Slovenci nimamo nobenega, in če bi nemški nacionalci bili hoteli vzeti ministrom penzije, bi bili to že zdavnaj lahko storili. Seveda tega ne bodo, ker sami sebe najraje futrajo. Kdaj je še kak nemški nacio-nalec izpustil kako dobroto, če jo je le mogel obdržati? O, ko bi tak-le žihpoljski Lučovnik mogel postati minister — seveda bi zato moral A ljudje dandanes hočejo dokazov, ne samo lepih besed. Evo ga! Da gospod vidi, kako bi pod mažarsko zastavo varneje in prijetneje plul skozi življenje nego pod ponižno našo slovensko. A sem jo razgrnil le enkrat, v skrajni sili. V onih zlatih in neumnih dijaških letih, ko smo mislili, da je ves svet naš in smemo storiti, kar se nam vzljubi, smo lepega poletnega večera v prvem mraku napravili tam doli v prijaznem našem Celju, ki pa je bilo tedaj bolj simpatično nego dandanašnji, dolg in lep gosji red. Kakih 80 dijakov. A ne vem, kaj hudega je videlo v tem oko pravice, ker kar hipoma je planilo na nas izza oglov vsaj pol ducata prijaznih in skrbnih celjskih stražnikov. Na nesrečo je eden tudi mene pograbil. Razvil se je med nama sledeči prijateljski razgovor. Stražnik: „Wie heifit du?“ — Jaz: „Bitte, mich per »Sie« anzusprechen!" — Stražnik: „Schau, schau! Also, wie heifien Sie?“ — Jaz: „Meško“. — Stražnik: „Wie? Miško? Das ist gar ka Schreibname.“ — Jaz: „Wohl, wohl! Ein ungarischer.“ — Stražnik: „A so! A un-garischer? So werd i halt aufschreiben.“ Tako je obveljalo! Oe bi po pravici in resnici povedal, da je slovensko, mi oko pravice morda še verjelo ne bi. Pred Mažari pa je imela še pravica rešpekt . . . * * * Sedaj pa, o slovenskih modric sinovi, razgrnite na pot tenke svoje suknjiče! — Ker da bi si kupili pošteno tople in močne, vsi slovenski pisatelji s pisateljevanjem dovolj ne zaslužimo! — Razgrnite suknjiče, sekajte veje z dreves in imeti malo več ugleda in možgan v glavi kako sladko bi se nasmejal, ko bi mu našteli' ministrski penzijon. Izrekel se je za pravičen osebno-dohodninski davek. To se je naučil od Grafen-auerja. Nemški nacionalci, ki so bili pri vladni yečini in gospodarji v državi, bi bili tak davek že zdavnaj upeljali, ko bi ga bili — hoteli. Toda nemškim denarnim baronom in bogatinom se ne Z(li dobro, prijeti za svoje lastne mošnjičke. Tak pravičen osebno-dohodninski davak bomo dobili 'e tedaj, ko pridejo Slovenci in Slovani sploh do vladanja. v Lučovnik je odobraval tudi sedanji koroški solski sistem, najgrši na celem svetu, ki so ga najvišje oblasti obsodile kot nepostavnega, za Slovence krivičnega. Za ta šolski sistem so pa nemški nacionalci zaradi tega, ker se v koroških šolah slovenski otroci ne naučijo toliko kakor po drugih in — zaostanejo. Edin žalosten uspeh teh šol je, da se otroci navzamejo v teh šolah več nemškega duha kakor pa nemščine, več sovraštva do lastnega jezika kakor pa ljubezni do starišev in svoje slovenske domovine. Za take »Trottel-šole“ se je izrekel Lučovnik. Drugega niož ni vedel ničesar povedati. Takega se je torej pokazal Lučovnik že na Prvem shodu. Samim sebi bi morali biti slovenski kmetje sovražni, če bi oddali takemu možu svoje glasove. Lučovnik je prava podoba koroškega nemškutarja, in zato bi koroški Slovenci večjega ponižanja ne mogli doživeti, kakor da bi pustili izvoliti za poslanca Lučovnika, ki zastopa vsa tista načela, zoper katera se koroški Slovenci ° Pomena Počrez od do 24 60 60 100 kilogramov žive vagei zaklana od i do od i do v kronah 530 300 280 346 600 156 160 10 232 10 116 Dnevni red: 1. Poročilo o poslovanju posojilnice v mi-nolem letu in odobrenje letnega računskega zaključka. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Raznoterosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob 1IÌ2. uri ne bil sklepčen, se vrši ob 2. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število došlih čanov. K obilni udeležbi vabi odbor. Učenec, ki je dobro izšolan, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino v Celovcu. Naslov pove uredništvo „Mira“. Josip Mesesnel, več rožmarina naprodaj. Od c.kr. okrajnega sodišča v Celovcu, odd.VIII.. se na prošnjo dedičev po dne 4. prosinca 1911 umrlem Tomažu Kropfu proda na javni dražbi spodaj označeno posestvo s premičninami z določenimi navedenimi izklicnimi cenami in sicer: Juhova kmetija hiša št. 11 v Švarah, vi. št. 29, kat. "obč. Spod. Radiše za 14.000 kron. Dve kravi, beli, po 180 K, dva vola, bela, po 350 K, štiri junčki, beli, in sicer dva večja skupaj za 400 K in dva mala skupaj za 300 K, en konj, kobila, rjav, okrog 15 let star 200 kron dve svinji po . . 80 K tri praseta po . . 12 K ene sani za ... 20 „ ene gare za .... 40 „ en voz za .... 40 „ en plug za.......15 „ ena brana za . 5 „ en rezalni stroj za 60 „ ena otika za . . 2 „ en poljski valjar za 1 „ en stroj za pletev 5 „ en čistilni mlin za 20 „ motike, grablje in drugo staro poljsko orodje za 2K. Dražba se vrši dne 26. aprila 1911, ob 10. uri dopoldne v Švarah v hiši š t. 11 pd. p r i Juhu. Ponudbe pod izklicno ceno so dovoljene, veljavne pa le tedaj, če jih pri dražbi navzoči dediči sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržijo ne glede na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo za premičnine kakor tudi jaraščino za posestvo v znesku 1400 K se mora takoj oddati na roko dražbenemu komisarju. Pogoji se lahko vpogledajo v sodnijski pisarni soba št. 66. C. kr. okrajno sodišče : Celovec, odd. VIII., dne 7. aprila 1911. Izgubil se je med vožnjo po cesti iz Beljaka do Baškega jezera brilantni privesek iz uhana. Kdor ga najde, naj ga odda gospé Kat. Fischer, hotel „Lamm“ v Beljaku, kjer dobi dobro nagrado. Živinski redilni prašek za goiiejo žiuino konje in suinje. Kje kupujete železnino? Kmetovalci! Pazite pri nakupu na ovoj, ki je postavno zajamčen, in na znamko pristnosti. Varujte se zlasti pred praškom za goved, ki ga po deželi prodajajo navadno zelo drago okoli hodeči krošnjarji in agenti. Navadno prodajajo ničvredno, pogostoma morda tudi ne neškodljivo robo; že veliko kmetov je bilo na ta način opeharjenih. Važni namigi za kmetovalce! Če se prida Richterjevega redilnega praška h krmi, živina raje žre in je s tem priskrbljeno za pravilno prebavljanje. Richterjevi redilni praški so se tekom več let izkazali kot izborno sredstvo za pitanje in rejo, najbolj obvarujejo živino pred kostnimi boleznimi in služijo zlasti v močno rast in okrepitev okostja. Noben kmet naj ne opusti rabe Richterjevega živinskega redilnega praška! Praški niso nobena skrivnost, tudi ni zdravilo, ampak so na podlagi poizkusov od praktičnih kmetovalcev iz najučinkujočih sestavin aromatičnih rastlin in iz soli prirejena dietetična domača sredstva, brez strupenih snovi. Kot taki so svobodno naprodaj in se dobivajo vsepovsod v večjih in boljših trgovinah. V slučajih obolelosti živine, naj kmetovalci ne zamudijo, poslužiti se živino-zdravniške pomoči. Traverze, pollami- in roman - cement, štukaluro za strop in vodovodne cevi. Nadalje bodečo žico za ograje, pocinkano pločevino, kotle, lemeže^ sekire, vile, lopate, motike, izvrstne ročne in vodne žage, pile in bruse! Trpežno pozlačene nagrobne križe! Vse najboljše poljedelsko orodje! Vsakovrstno^ okovje za okna, vrata ter pohištvo, peči, štedilnike in razno kuhinjsko posodo. Velika zaloga vsakovrstnega orodja za mizarje, ključavničarje, kovače in kolarje. Sloveče Bistriške kose, srpe, kakor tudi Bergamo kamne (osle), kosirje, čepune in tehtnice. To in vso drugo železnino kupite dobro in po ceni pri tvrdki Franc Sadnikar, trgovina z železnino o Celoucn, Burggase šfeu. ? (zraven »Hotel Moser«). C. Richterjeva Rdler-Rpothehe Bels, Zgornje flvstrijsho. Ustanovljena pred letom 1700. V nobenem poljedelstvu ne bi smel manjkati žiuinozdrauilski porodni jermen. Olajša porod pri nenavadnih legah in težkih porodih. V rabi že dolgo let pri tisočih posestnikih. Mnogoštevilna pohvalna priznalna pisma. Cela garnitura K 3-—. G. prof. dr. Karol Keller na porodiški kliniki c. kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: „Živinozdravniški porodni jermen se je rabil na porodniški kliniki v največjo zadovoljnost in se more njega rabo najbolje priporočati." Zelo praktičen pripomoček za živali, ki so se preobjedle ali jih rado napenja, je požiralnik. Tudi pri kolikah pri konjih je dokazano velike koristi. Velik požiralnik (za govedi) K 6’—, mali požiralnik (za teleta, ovce) K 5’—. Welski živinski redilni praški se dobivajo: v Guštanju pri Rudolfu Brundula, v Prevaljah pri Rudolfu Čebulju in v Dobrlivasi pri R. D. Taurerju in pri Škofu, v Litiji pri Lebingerju & Bergman nu. Jožef Božič o Celoucn Beljaška cesta Steu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano nlin na nnpnn Ilir posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Uljli uU VuLIIU 1UL, Naročila se rudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7. Lepo posestvo noprodaj! Vsled smrti vdove Marije Schneeweis se proda lepa Kosova kmetija v Tucah na Radišah. Hiša, hlev, črez 81 oralov sveta, zaraščen gozd, polje na ravnem in rodovitno. Cena primeroma nizka ! Natančnejše podatke daje g. Lambert Miklavc, pri Gurnjaku v Tucah, pošta Zrelc-Radiše. Organist se išče za farno cerkev v Dvoru, p. Vrba ob jezeru, kateri lahko v najem dobi malo posestvo od župnika. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, dražba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. flUP Ceniki brezplačno in poštnine prosto. —H—UUHUgBMI lin "Tl' Il IWHIIIWH HIHIHIIIIIHIIIIL Naprodaj je vsled družinskih razmer ueliko posestvo z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji, travniki, sadnim vrtom, ležeče tik Celovca. Več pove uredništvo „Mira“. Dva lepa, uvožena mezga z zaprego in vozom, sta za primerno ceno naprodaj. Naslov pove uredništvo „Mira“. Ugodno zo lesne trgovce, mizarje, tesarske mojstre! Prodam pod ugodnimi pogoji svojo žago z vsem prizidanim poslopjem in 1800 LJmetrov sveta. Žaga je oddaljena četrt ure od kolodvora Podgora. Pismena vprašanja naj se naslovijo na posestnika Josip Renko, trgovec, Borovlje. % A. Thierry-ja balzam. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. i Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zo-sliženju, hripavosti, olajša katdr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstva pri influenci, želodčnjm boleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica 5 kron. Ldiarnarjo 9. Thierry-u edino pristno centifolijslio mazilo AlleinechterBalsam aus der Schutzengel-Apothekedes A.Thierry in Pregrada hci Rfthifsch-Sauerbrunn. zanesljivo in sigurno učinkuje proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60. Izdelovotelj: ADOLF THIERRY, lekarna pri ANGELU DAR1HU i) Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Ha debelo v medicinaldrogerijah. Malo posestno blizo Vrbskega jezera, 5 oralov sveta, se takoj proda. Več pove posestnik: Goričnik, Oteče, št. 18, pri Celovcu. sra Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celoucn Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge ohrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorsha cesta šfeu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. .... Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. ~ Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljet , Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevn m kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.