In ser ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. če se tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9, H. nadstropje.
PilitiCm list n slo?ensii uril
Po pošti ilrejeman velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	5	„	—	„
Za četrt leta	.	.	2	„	50	.,
V	administraciji velja:
Za celo leto . .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta ...	4	„	20	„
Za četrt leta . .	2	,,	10	,,
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na loto.
Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. ^
Izhaja po trikrat na tadKj&^v sicer: v torek, četrtek
Deželni zbor Kranjski.
Naš deželni zbor se je včeraj po slovesni sv. maši, ki so jo v stolnici ob desetih imeli preč. g. korar Premerstein, sošel k letošnjemu zborovanju v dvorani na starem strelišči. Poslanci so vsi prišli,, manjkalo je samo barona Tauffererja, tudi mil. knez in škof dr. Janez Krizostom Pogačar so bili prišli. Gosp. deželni predsednik baron Winkler je najprej v imenu vlade pozdravil poslance, ter naznanil, da so cesar grofa T h ur n a imenovali za deželnega glavarja, poslanca Petra Grassellija pa za njegovega namestnika. Vlada bode ra-dovoljno podpirala deželni zbor, in se držala svoje naloge, to je sprave in porazumljenja med narodi. In da je ta naloga prava, priča ravno deželni zbor sam. Grof Thurn s slovenskim nagovorom odpre deželni zbor, pozdravi poslance, omenja važne naloge, ki jih čaka zlasti glede kmetijstva, obrtnijstva in delavskega stanu, in nemško nadaljevaje povdarja 6001etno svečanost, pri kateri bode imel dež. zbor priliko pokloniti se Njih Veličanstvu ter sklepa svoj govor s trikratnim slava-klicem na presvitlega cesarja. Ko potem poslanci store obljubo, naznani predsednik, da mu je poslanec S vet ec s tovariši izročil sledeči nujni predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Kranjski deželni zbor se ob priliki novzoč-nosti Njega Veličanstva meseca julija v Ljubljani pokloni presvitlemu cesarju in v posebni adresi izreče za vso Kranjsko deželo neomaliljivo vdanost in zvestobo do pr el j u bij enega vladarja in najvišje cesarske rodovine.
2- Visokorodni gospod deželni predsednik se
naprosi, naj pridobi v ta namen Najvišjo dovolitev.
3. Izvoli se v današnji seji odsek sedmero poslancev z nalogo, da predloži v prihodnji seji adresni načrt.
V Ljubljani, 25. junija 1883.
Slede podpisi vseh narodnih poslancev in mil. kneza in škofa. S vet ec ob kratkem vtemeljuje nujnost svojega predloga, ktera se od zbora enoglasno sprejme, potem pa vtemeljuje še predlog sam, ki mu zbornica zopet pritrdi soglasno. Vršila se je takoj volitev dotičnega odseka, v kterega so bili soglasno izvoljeni: Svetec, Blei-weis. Grasselli, Vošnjak, Šuklje, Gutmannsthal in Zvegelj. Za načelnika bil je izvoljen gosp. Svetec, za namestnika njegovega pa baron Zvegelj. Za reditelja sta bila izvoljena dr. Poklukar in Lukmann, za veriflkatorja pa Pobič in Dežman. Poslancu Tauffererju se podeli 4 tedne odpust. Gosp. deželni glavar zatem omenja, da zarad silnih priprav za 600Ietnieo deželni odbor ni mogel izdelati predlogov za deželni zbor, in da bo po odhodu cesarjevem zbor za nekoliko časa prenehal, v kterem bode odbor izdelal potrebne priprave, ter se na jesen zopet sošel. Tudi napove, da bode prihodnja seja jutri, in da se bode obravnavala adresa, ako bode izdelana, potem pa se bodo volili razni odseki in pa novi deželni odbor. Baron Apfaltrern je hotel nekaj omenjati, a ker je bil deželni glavar sejo že sklenil, ni mogel več razodeti svoje želje.
Kakor čujemo, dosedanji deželni odbor ni najmanjše reči pripravil, ki bi se zamogla deželnemu zboru izročiti v pretresanje. Samo poročilo o potrditvi ravno kar dovršenih de-
želno-zborskih volitev je menda dogft|^^j|^ se bode že te dni obravnavalo. RazunprmMa glede volitve velikega posestva izročili so se ugovori ali protesti še zoper volitev poslanca dr. Samca v Tržiču in zoper volitev poslanca Deva v Grnomeljskem okraji. Preiskava vseh teh ugovorov se bode izročila posebnemu odseku, in se bode potrditev obeli teh volitev kakor tudi volitve velikega posestva toliko časa odložila, da jih bode ta odsek na drobno prerešetal in deželnemu zboru stavil svoje predloge.
Razun adrese do presvitlega cesarja in potrjenja volitev bode imel deželni zbor do prihoda cesarjevega le malo opravila, in da tudi pozneje ne hode brez dela skupaj ostal in zastonj dijete prejemal, mu ne bode ostalo druzega, kakor po odhodu Njih Veličanstva za kakih 5 ali 6 tednov seje preložiti in se raziti domu, da bode med tem časom novi deželni odbor izdelal potrebne predloge. Dosedanja večina se je kaj rada bahala s svojo delavnostjo in splošnjo marljivostjo, sedaj pa se je pokazalo, da še najpotrebnejših reči ni izdelala, ampak je vse v nemar pustila, kakor da bi bilo sveta konec, ko oni ne bodo več vodili deželne uprave. In to je tem veče graje vredno, ker je deželni odbor dobro vedel, da se letošnji zbor snide že meseca junija, da je treba toraj o pravem času delati potrebne priprave. Skrajni čas je toraj, da se v okom pride tako malomarnemu oskrbovanju deželni h zadev, in da narodna stranka v deželni odbor izvoli može, ki se bodo z vso gorečnostjo in marljivostjo poprijeli svoje naloge, ter ji bodo mogli žrtovati vse svoje moči, da bode vse popolnoma, ne pa le na polovico in površno opravljeno.
Dvoja vlada.
Carevanje Petra Velikega (1689—1725).
(Po Slovjevu in drugih spisal .1. Stelclasa.)
(Dalje.)
Poltavska bitka in vspelii Rusov v pribaltiških pokrajinah. Malo pomoči jo dobil Karl od svojega zaveznika Mazepe, a med tem pa se je pojavila na pomoč Rusom mogočna zaveznica, strašna zima, da so ptico z neba padale; trpeli so sicer tudi Rusi od te zaveznice, ali Švedi še mnogo bolj. kor niso imeli tople obleke, in spomladi 1. 1709 ni ostalo Karlu več vojske nego 30.000 mož, ktere je razpostavil med rekama Pselo in Vor-sklo z glavnim taborom v Budišču, severno od Poltave. (Poltava na Vorskli, gubernsko mesto; važen je ilinski somenj, na katerem se pretr/M robe v vrednosti do 35 milijonov rubljev. Spominek na bitvo s Karlom stoji na
glavnem trgu. Poltava je rodno mesto Gnje-diča pisatelja. Prebivalcev šteje 40.000.) Zastonj' je Karl pričakoval pomoči iz Turške in Poljske; samo Zaporožci so se zedinili s Švedi, ali 14. maja je njihovo sečo (predel) carska vojska osvojila. Se poprej, koncem aprila, je Karl oblegal Poltavo; brezvspešna obsada je trajala skoraj en mesec; 4. junija je prispel Peter k svoji vojski, ki je bila razpostavljena na levem bregu Vorskle ter oddeljena od Poltave neprehodnimi močvarami. Da reši mesto, ki se ni moglo daljo držati, odločil jo Peter napasti sovražnika ter se poda čez Vorsklo; 27. junija se vzdigne tudi Karl proti ruskej vojski; ob štirih zjutraj se je začela bitka in ob enajstih so bili Švedi popolnoma potolčeni. Karl jo komaj v,šel ter pobegnil z Mažepo in. z malim brojem Švedov in Zaporožeev za Bnjepr, odkoder je pohitel proti turški meji: vsa ostala švedska vojska pod zapovedništvom Levenhaupta se jo morala predati Menšikovu. Karl XII. se je ustavil v Benderu, podal se turškemu pokroviteljstvu ter se trudil, da pri-
pravi le-to državo na vojsko proti Rusiji; Mazepa je umrl čoz dva meseca po prihodu v Bonder. (Bender na reki Dnjestru, jaka trdnjava, v besarabskej oblasti, 30.000 prebivalcev; v bližini Bendera je Varnica, kjer jo preživel Karl XII. štiri leta posle poltavske bitke. Na bregu Dnjestra se vidi mogiia atamana Mazepe).
S poltavsko bitko je bila skršena moč Švedske, ki je prvenstvovala na severju Evrope posle tridesetletne vojsko; njeno mesto je zavzela Rusija. Do poltavske bitke (..preslavne Viktorije, ruskega vstajenja", tako so jo zvali vrstveniki) pripadala jo glavna povestuiška uloga zapadnim evropskim narodom plemena germanskega in romanskega; s poltavsko bitko pa stopi na povestniško pozoriščo iztočna Evropa v licu Rusije; ž njo pa je zadobilo važno značenje tudi pleme slavjansko. Vsi od Karla premagani so zdaj oddahnili; izborni knez saksonski in kralj danski pretrgata mir s Švedsko; Stanislav Loščiuski so brez Karlove moči ni mogel držati v Polskej ter je moral pobegniti
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. junija.
Avstrijske dežele.
F Jsfn’ in na Goriškem so se 23. t.
m.	vršile volitve za deželni zbor. Izvoljeni so bili: X Volovski: Matija Štrk in Matko La-ginja: na Krku: glavar Elušeg in dr. Balmar-čič; v Kopru: Ant. Krišanac in Ant. Spinčie; v Poreči: dr. Amoroso in dr. Venier; v Gorici: dr. Josip Tonkli in dr. Hojic; v Tolminu: dr. Nikolaj Tonkli in Ignacij Kovačič; v Se-žjjnij dr. Josip Abram in župan Mahorčič; v 'Gradiški Dottori in del Torre.
Dolenje-Avstrijski deželni zbor je za-tvorjen, vendar se hočemo nekoliko ozirati na njegove obravnave, ki so zanimive zarad tega, ker fakcijozna opozicija, ki se je glasila v državnem zboru, se je tu oglašala, obnašala in rogovilila zoper slehernega, ki jej je nasprotoval, oziroma, ki je samostalno mislil in potem govoril. V 10. seji 20. junija je poročal dr. Kopp o nasvetu, ki se tiče decentralizovanja železnic. Deželni zbor za Dolenje-Avstrijsko vidi v nameravanem decentralizovanju železnic resno oškodovanje opravičenih korist dunajskega mesta, tako se glasi nasvetovana resolucija. on vidi v tem, da se središče zanemarja in da vsled tega nastajajo težave za jednotno upravo: ljudstva si postajajo bolj in bolj tuja in avstrijska državna misel pri tem vedno bolj hira. Deželni zbor želi in upa, da se bodo nevarnosti še o pravem času odvrnile, da ne bodo svoj čas pogubonosne in nepopravljive. C. k. namestnik je na to odgovoril, da železnica spada pod § 11 drž. osnov, postav 1876 v področje državnega zbora, kateremu je vlada odgovorna, kar sklene in vkaže pri upravi železnic. Kar pa se tiče izgredov na politično polje, varoval je vladino stališče ter rekel, da se v razpravo takih stvari ne bode tukaj spuščal, ker obravnava takih stvari ne spada semkaj, marveč pred državni zbor. A sedaj so se oglasili govornik za govornikom, eden huji kakor drugi. Konečno se oglasi dr. Kopp, ki se huduje nad tem, da bi deželni zbor ne bil kompetenten govoriti o tem, o čemur sme govoriti vsako društvo, vsak napovedan in skupaj sklican zbor. Govornik še nekaj govori o aktivnem in pasivnem patriotizmu. Sploh se vidi, da mu je zato, da nadraži, kar more, ljudstvo zoper sedanjo vlado, ker govori, da je ljudstvo od dne do dne bolj nezadovoljno. Pri glasovanji se sprejme nasvet odbora. Pri ti priliki poskusijo tudi z nasprotnim glasovanjem. Zoper nasvet je pet poslancev, trije iz kmetov, prošt Kerschbaumer in rektor dr. Maasen. (Kakor že povedano, tukaj gre za to, da bi nekaj pisaren za železnice ne bilo na Dunaji, marveč v deželi, po
v Pomorje; Avgust je zopet zavzel prestol poljski. Glavna borba se je prenesla iznovič na obale haitijskega morja: Rigo, Dinaminde, Pernavo, Revelj, Viborg in Keksholm so osvojili Rusi 1. 1710; takrat je omožil Peter svojo bratranko Ano Ivanovno za vojvodo Kurland-skega. Ali 1. 1711 je moral Peter zapustiti sever, ker se je Karlu XII. in poslancu francoskemu posrečilo nagovoriti Turško na vojsko proti Rusiji.
Turška vojna. Ko je Peter zvedil, da so njegovega poslanca v semibašni (sedmero-torni) dvorec zaprli, začel se je početkom 1. 1711 pripravljati za vojsko; pri tem pa je bila njegova bojna osnova razširjena v srcu turške države s pomočjo enovernega in večidel eno-plemenega naroda. Moldavci, Valahi, Srbi, Črnogorci so mu obečali pomoči, tudi Avgust poljski je obljubil postaviti 30.000 mož v boj; zaveznikov se je moglo tedaj zbrati do 90.000, a Rusov samih je bilo 40.000 mož. Peter se je dal po teh obečanjih zavesti, ter je prišel v tak položaj, v kakoršnera se je nedavno nahajal Karl XII. v Malorusiji. Peter se je po-
kateri in zarad katere je železnica izpeljana, namreč v Lvovem in v Pragi. — Druge škode Dunajčanje ne bodo imeli, nego, da bode nekaj manj vradnikov tam, in zarad tega toliko vpitja, žuganja in groženja. Naj pomaga, kar more!
Pride pa tudi na vrsto obravnava o izstopu udov iz deželnega šolskega sveta, katere pošilja deželni odbor in dunajsko mesto v deželni šolski svet. Poročilo namreč pravi: dr. Kopp, dr. Lustkandl, vitez pl. Raab in dr. \Xeitlof so prav storili, da so izstopili iz deželnega šolskega sveta za Dolenje-Avstrijsko in deželni zbor se jim za to zahvali, a pripušča jim na prosto voljo, ker jih je deželni odbor zopet volil, da smejo o pripravnem času zopet vstopiti v deželni šolski svet. — Istopili so namreč imenovani in tudi zastopovalci Dunajskega mesta iz deželnega šolskega sveta o priliki, ko je ministerstvo privolilo češko šolo na Dunaji. O tem poroča dr. Kopp, ki zagovarja odsekovo poročilo. Oglasi se potem dr. Maasen, rektor dunajskega vseučilišča ki v daljšem govoru dokazuje, da češka šola na Dunaji ni zoper postavo, da zarad nje nemštvo na Dunaji ni v nevarnosti, nemštvo mora pravično biti do drugih narodnost, potem pravi z besedami pesnika: Svobodni hočete biti, a ne znate biti pravični. Ta govor nam kaže moža, ki ne gleda koliko jih je za njim, marveč ne-sprestrašeno govori resnico in pravico v zgovorni besedi. Zarad visoke stopnje, katero zavzema dr. Maasen, je bil drugim poslancem govor prav zelo neumesten, motili so ga, rogali so se mu in potem padli nanj, kakor trop vranov na skobca. Govorili so za njim dr. Weitlof, dr. Lustkandl, posl. Steudel. Oglasi se še enkrat dr. Maasen, ki pravi, da je on v svojem imenu, a ne v imenu dunajske univerze govoril. On protestuje zoper napačno tolmačene besedi, sam menda najbolj ve, kar je govoril. Oglasi se še posl. dr. Suess, ki hoče nekako osmešiti dr. Maasen-a ter pravi, ko bi on imel pravico govoriti v imenu dunajske univerze bi rekel pred vsem: Pustite mladini vzore! Potem bi se nji nepoklicani ljudski zagovorniki nič več ne vsilovali. Ko jo govoril še poročevalec dr. Denkl, se je sprejel nasvet odborov. Vzdigne se tukaj zopet le dr. Maasen sam. (Več poslancev desnice je že mod tem šlo iz dvorane, tudi pri glasovanji več poslancev iz levice ni bilo navzočnih.)
Pride potem na vrsto nasvet finančnega odbora, naj se da nemškega „Schulvereinu“ 2000 gld. Sprejme se brez ugovora. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo deželnega odbora, kar se tiče višjega števila deželnih poslancev, znižanja volilnega vcenenja i. dr. Pri glasovanji se sprejmo nasveti občinskega in ustanovnega odseka s 46 glasovi zoper 5 gla-
dal v Moldavijo skoz stepo v letni vročini, ki je jako iztrošila njegovo vojsko; moldavski gospodar Kantemir je obečal Rusom pripraviti živeža, ali kot slabeji med dvema silnima, se s početka hlinil, boječ se Turkov ter se tako dolgo činil vernim sultanu, dokler niso prednje straže ruske prispele do Jašija (glavno mesto Moldavije, 100.000 prebivalcev, blizu Pruta, v močvirnem kraju, znatno tržišče). Malo velmož moldavskih se je ravnalo po njegovem primeru, in zveza s Kantemirom, drugač prav razumnim in razboritim možem, je Petru tako malo pomogla, kakor poprej Karlu XII. zveza z Mazepo. Hrana ni bila pripravljena, in gospodar vlaški Brankovan se je vkljub svojemu obečanju zedinil s Turki, ki so pod vodstvom velikega vezira že prestopili Donovo. 9. julija je bil Peter na bregu reke Pruta s svojo vojsko (38.000 mož) obkrožen od Turkov, kterih je bilo do 200.000. Napad Turkov je bil odbit z velikim njihovim zgubitkom; ali negledeč na to bil je položaj ruske vojske radi pomanjkanja hrane in vode jako zdvojen. T bojnem veču je bilo sklenjeno predložiti veziru
sov — glasovalo jih je le 51 poslancev. V 10. seji 21. junija so bile na vrsti le bolj notranje reči, in potem je bila ta sesija končana.
Sad je dozorel. Dr. Suess in tovariši v dolenje-avstrijskem deželnem zboru niso govorili gluhim ušesom, niso zastonj pisali dunajski liberalno-židovski listi, sad je dozorel na radost vrtnarjev in oskrbnikov. — V saboto se je zbralo nad 400 dijakov v sobi št. 14, ki so čakali na dr. Maasna, da bi vpili in kričali nad njim. A dr. Maasna ni bilo, namesto njega je prišel dekan pravoslavne fakultete dr. Demelius in je svaril in opominjal dijake k miru in pokoju. Mirnejši del je odšel, ostali pa so le kričali in rogovili, a tudi ti so pozneje pobrali šila in kopita. „N. f. Presse" pravi, da hočejo tudi profesorji skazovati se zoper dr. Maasna. — Kam smo prišli? — Gr-jega hinavstva vendar ne more biti, nego je to, javno govoriti, kako je ljudstvo vznemirjeno, skrivaj pa mladino hujskati in nadražiti zoper učenike.
Neredi na Dunaji so se ponavljali v nedeljo o priliki, ko je bilo promoviranih 13 doktorandov prava. — Ko so se dijaki vrinili v dvorano, kjer bi imela biti promovacija, je zapustil Maasen dvorano in promovacija je bila pri zaprtih vratih v pisarni. Potem je zapustil Maasen vseučiliščno poslopje pri drugih vratih. — Dijaki so se bili razgubili.
Deželni zbori sp o dnj e-a vstrij ski, šle-ziški in solnograški so že sklenjeni. Dolenje-avstrijski se je letos vtikoval v reči, ki sezajo čez mejo posameznih dežel in zadevajo celo državo. Gospodje Suess in tovariši so najvbrže mislili, da sede v državnem zboru. — Sta-jarski deželni zbor je železnici Spielfeld-Rad-gona dovolil lOletno podporo, vsako leto po 8000 gld.. ako se naredi do konca 1. 1885. To je Radgonce tako razveselilo, da so 21. t. m. mesto okinčali, po bližnjih gorah kresove zažgali in tako svoje veselje razodeli bližniin in daljnim sosedom. — Danes (25. junija) sta se sošla zbor kranjski in dalmatinski, 29. t. m. pa se začne zbor bukovinski, deželni zbor češki se snide 5. julija, goriški in isterski pa 16. avgusta. Gališki, moravski, gorenje-avstrijski, koroški, tržaški in predarelski pa bodo menda sklicani v mesecu septembru.
Vnanje države.
Iz Berolina, 22. junija. Poslaniška zbornica je sprejela član 1. cerkvene predloge pri drugem posvetovanji nespremenjen s 245 glasovi zoper 87. Minister prosvete je rekel, vlada pričakuje, da bode Rim pozneje pritrdil predlogi, kakor v Avstriji. Ako cerkev postave ne sprejme in pričakovani mirni čas ne nastopi, morejo nastopiti za državo nevarni časi. Vlada vendar zaupa, da pride po pričetem potu do miru.
mir in le-ta je pristal na ta predlog in sicer radi tega, ker so se janičarji bunili ter ne hoteli biti z Rusi, kterih hrabrost so nedavno izkusili in ker se je raznesel glas, da je ruski general Renne odposlan od Petra vzel Brajlo (v Vlaškej na Donavi, izvozi žito za črno morje, čistilnice petroleja, 30.000 prebivalcev), ter se zagrozil porušiti most na Donavi. Se ve, da pogodbe mira za Petra niso mogle biti ugodne; on je moral Turkom vrniti Azor ter tri od Rusov sezidane trdnjavice, obljubiti ne mešati se v zadeve Poljske ter dozvoliti Karlu XII. slobodni prolaz v njegovo kraljestvo. Peter je o tem zaključku mira senatu tako-le pisal: „Če tudi to delo ni brez pečali, kajti izgubiti moramo nekaj mest, za ktera smo uložili toliko truda in gubitkov; vendar pa mislim, da se bode s tem gubitkom jako učvrstila druga stran (namreč na baltiškem morju), ktera nam je nedvojbeno koristneja".
(Dalje prih.)
Med Rusijo in Vatikanom bode menda osnovana diplomatična zveza. Za to častno službo javno mnenje imenuje Boute-niev-a, ki je baje svetemu očetu zelo priljubljen.
Švica. Mlsgp. škof Mermillod se je vladi v Waadtlandu predstavil. 12. t. m. je bil sprejet v gradu Lausanne, spremljeval ga je generalvikar in dva druga duhovna. Množica, ki je čakala pred gradom, se je odkrila. Državni kancelar, polkovnik Lacombe, je peljal škofa v dvorano, kjer ga je v to poslani odbor čakal. Škof se je zahvalil državnemu svetu za naglo priznanje njegove izvolitve ter izrekel nado, da bode dovršil delo sprave in da bode deloval vzajemno z deželskimi oblastmi v nravni in gospodarski prospeh naroda. Predsednik državnega sveta Band je sprejel dana zagotovila miru in sprave razburjenih duhov ter izrekel škofu „ dobro došli“.
Xeres, 19. junija. Sedemnajst članov „črne roke“, ki so bili obdolženi umora Blan-co-ta, je bilo sojenih, obsojenih je 7 na smrt, 8 na delo ves čas življenja.
Izvirni dopisi.
Iz Gorij, 24. junija. (Blagoslovljenje zastave bralnega društva) vršilo se je danes ob pol desetih dopoludne prav slovesno. Pred cerkvijo, kjer se je opravljala svečanost, zbralo se je bilo prav obilo ljudstva obojega spola, ki je pazljivo poslušalo slavnostni govor, ki ga je imel državni in deželni poslanec g. Karol Klun. Za botro novi zastavi je bila Anica Zvegeljnova, soproga posestnika Martina Žve-geljna, za botra pa državni poslanec g. dr. Jož. Poklukar, ki se pa zarad obilnega posla ni mogel osebno vdeleževati slovesnosti ter ga je zastopal učitelj ljubljanske mestne šole g. Žumer. Jako krasna sta trakova, eden bel, ki so ga gorjanske dekleta in eden rudeč, ki so ga gorjanski fantje darovali in na zastavo pripeli. Po blagoslovljeni podalo se je društvo s prišlimi gosti, med kterimi jih je bilo tudi nekaj iz Ljubljane, v cerkev, kjer je imel g. Klun peto mašo s pridigo in pri kteri so se odlikovali pevci bralnega društva s svojimi krepkimi glasovi. Popoludne bila je pa na dolgem Brdu v gostilni Poklukarjevi zabava s tombolo, pri kteri se je bilo zbralo tudi prav obilo vdeležnikov. Da je streljanje z mož-narji povzdigovalo svečanost mi ni treba posebej omenjati, pač pa ne smem zamolčati, da botra in družice so bile prišle v narodnih pečali, ki jih v Gorjah že dolgo ni bilo videti, dasiravno so naj bolj praznično narodno kri-valo.
Z Jesenic. Dne 21. junija, to je, na sv. Alojzija dan, je bilo prvo sveto obhajilo za šolsko mladost, slovesnost je bila izvrstna in ginljiva.
Ne morem zamolčati, ter naznanim trud našega gospoda kaplana in gospod učitelja, hvala njima!
Bili so otroci, kterih je bilo za prvo sv. obhajilo pripravljenih 26, ob sedmih zjutraj, kakor jim je bilo naročeno, v šoli skupaj zbrani, potem sta jih iz šole gosp. kaplan in gosp. učitelj med zvonenjem spremila do cerkve; sicer pa opomnim, da je bila pri tej slovesnosti vsa šolska mladina. Prodno se je začela slovesna sv. maša, so peljali gospod kaplan otroke h krstnemu kamenu, kjer so združeno vsi skupaj še enkrat na glas ponovili krstno obljubo. Potem se je pričela slovesna sv. maša, bilo je ginljivo viditi, kako so otroci redno, dekleta belo občene, z venci na glavi, dečki pa, kakor dudi dekleta s šopki, mašnimi bukvicami in s
svečo v rokah okoli altarja stali. Bil je tudi govor ali pridiga, katera ni samo mladine, ampak tudi odrašeene, posebno pa starše, do solz ganila.
Po zavživanju je bil zopet nagovor in potem obhajilo prvencev. Po končani službi Božji „Te Deum laudamus", in potem so bili otroci od gosp. kaplana in gosp. učitelja s cerkvenimi zastavami (banderji) med veličastnim zvonenjem spremljeni v šolo, kar je bilo za vsakterega ginljivo. Veselja otrok tega dneva skoraj ni dopovedati, le kdor jih je zjutraj zgodaj vstajati videl, ga ume. Potem so bili otroci z darili obdarovani, katere sta gospoda dobrovoljno iz svojega darovala, spušeni so bili potem do ene ure popoldne, da naj gre vsak na svoj dom, a s tem pristavkom, da ob imenovani uri se morajo zopet vsi skupaj sni-diti, da jih bodeta omenjena gospoda uro hoda na Dobravo spremila, in tarnkej še enkrat pogostila.
Mislimo, da si bo ta dan vsak prvenec, in tudi sleherni, ki je bil pri tej slovesnosti pričujoč, zapomnil. Zatorej hvala in čast učiteljema naše šolske mladosti, naj jima povrne Najvikši.
Iz Prečine. 22. t. m. v četrt na eno nas je nesreča ognja obiskala. Med silnim viharjem, dežjem in točo, katera pa ni škode uči-nila, je treščilo v hlev Florijana Šetine, v sredi vasi, zraven katerega je pogorel tudi hlev A. Oklešana ter hlev s skednjem Jožefa Sulca. Velika dobrota je bila, da je dež lil in da so zraven stoječe hiše z opeko krite, sicer bi bilo po celi vasi, katera je bila pred 25 leti pogorela. Ljudje so hitro gasili, a tudi požarna straža iz Novega mesta je prihitela, a prepozno.
Poškodovanih ni bil nobeden zavarovan. Pri požaru se je tukajšni oštir „pri Petriču" hrabro obnašal. Bog plati vsem, kateri so k gašenju pripomogli! Pogrešamo strelovoda na farni cerkvi; posebno naj bi gospodarji svoja pohištva zavarovati dali, ker nesreča ni nikoli vgnana.
Domače novice.
(G. deželni predsednik WinHer) je kot vitez železne krone II. vrste od cesarja povzdignjen v baronski stan. Vsoboto, ko se je novica raznesla po Ljubljani, hitelo je vse g. deželnemu predsedniku čestitat k tej visoki in pošteno zasluženi časti. Tudi mi se vo-šilcem pridružimo ter prav iz srca čestitamo g. deželnemu predsedniku, s čigar proslavlje-njom je proslavljen celi narod slovenski.
(Za deželnega glavarja Kranjskega) imenovan je grof Tli urn, za namestnika njegovega pa ljubljanski župan Peter Grasselli.
(Narodni deželni poslanci) so v nedeljo osnovali svoj klub, ter so za načelnika soglasno izvolili g. S ve te a. Volitev treh podpredsednikov se je preložila na drugo sejo, ker je nekaj poslancev še manjkalo.
(Ministerski predsednik grof Taafife) pojde
I.	julija v Gradec, tam bode dva dni in se bode povrnil na Dunaj. V Ljubljano pojde
II.	julija in bode ostal dva dni. Spremljal ga bode obakrat dvorni svetovalec pl. Stummer.
(Pridvorni dostojanstveniki) se bodo med drugim predstavili svitlemu cesarju 12. julija ob 10. uri v deželnem dvoru.
(Zrelotna izpraševanja) pričela so se včeraj na tukajšni c. kr. realki in na c. kr. učiteljski pripravnici.
(Ustanovni odbor društva ljubljanske kuhinje) je preteklo sredo 20. t. m. iz med opravilnega odbora 15 udov izvolil opravilnike. Prvomestnik je mestni blagajnik g. Hengthaler; prvomestniku namestnik g. Drelse; blagajnik: g. Albin Ahčin; tajnik g. dr. Stare; ekonom: c. kr. stotnik g. Vincenc Hubschman; izmed gospa je prednica v kuhinji gospa Hiibsch-manova, in nje namestnica gospa Karolina Ahnova. — O slavnostnih dneh meseca julija imajo pristop razen povabljenih gospodov le delavni m podporni udje društva.
(Iz mestnega zbora Ljubljanskega.) Na-vzočnih je 24 odbornikov, predseduje župan gosp. Grasselli. Župan naznani, da je umrli baron Anton Codelli v svoji oporoki volil ubogim ljubljanskega mesta 300 gold. in od teh posebno ubogim sv. Petra fare 100 gold. To svoto je vdova magistratu izročila, za kar se bode župan javno zahvalil. Gosp. dr. Moše podaril jo mestu lepo belo-zeleno zastavo z vdelanim grbom, za kar se mu izreče zahvala.
Dr. pl. Schrey odpovedal se je s pismom dne 17. maja t. 1. pravnim zastopnikom ljubljanskega mesta. Ker teče ravno važna pravda mesta proti g. AVithalmu, izjavi gosp. župan, da je izročil provizorno pravno zastopstvo odvetniku g. dr. Jakobu Mundi. Ker pa ima mestni zbor nastaviti pravnega zastopnika, vpraša g. župan, ali se g. dr. Munda tudi definitivno postavi. Zbor pritrdi jednoglasno.
Gosp. župan izjavi, da bode g. dr. pl. Schrey-u izrekel za izvrstno pravno zastopanje ljubljanskega mesta zahvalo, čemur zbor pritrdi.
G. dr. Zarnik poroča v imenu pravnega in personalnega odseka o imenovanji okrajnih predstojnikov. Personalni odsek nasvetuje, naj se namesto umrlega g. Frana Šušteršiča za Karlovško cesto in Kurjo vas imenuje g. Karol Lahajner, hišni posestnik in magistratni vradnik, namesto umrlega Ignacija Brenceta za Gradišče g. Josip Matevže, trgovec in hišni posestnik.
Ker je drugim okrajnim predstojnikom tudi potekla triletna doba, nasvetuje odsek, da se vnovič za postavno dobo potrde gg.: Matija Gerber, Fran Lukman, Anton Marn, Fran Marolt, Martin Peruzzi, Nikolaj Špindler in Fran Trtnik. Tem nasvetom zbor pritrdi.
Gosp. dr. Moše poroča v imenu finančnega odseka o poročilu stroškov za vzdrževanje realkinega poslopja in o računu zadnjega četrtletja za vradne potrebščine pri magistratu, kar zbor brez razgovora odobri. Vradniški siroti Mariji Guttmanovi dovoli se po nasvetu dr. Moše-ta 60 gold. miloščine skozi tri leta.
Gosp. Hribar poroča v imenu odseka za mestno olepšavo o napravi novih klopi v La-termanovem drevoredu. Imenovanemu odseku je pri predštevu za lansko leto ostalo 300 gl. za novo železno omrežje pri gradu v Tivoli namesto starega lesenega, in odbor ga je hotel napraviti po načrtih gosp. Tonniesa. Preisko-vaje zid in stopnjice se je najdlo, da zid ne more nositi železne ograje. Ker za prezidanje letos ni dovolj časa, nasvetuje odsek, da naj se za ta denar napravi 30 klopi, takih, kakor so v zvezdi, sedanje lesene pa kamnitne naj se pa odpravijo. Zupan je v imenu magistrata zoper tak nasvet, ker se zanj nič ne mudi, ker je nadzorovanje težko in je obrok za tako delo vže precej pozno v letu in bi prenašanje prizadevalo mnogo troskov. Dr. Blei-weis je zoper premakljive klopi, in ker grad Tivoli ne spada pod Ljubljano, je nadzorovanje težavno. Gosp. Pakič je za odborov nasvet.
G. dr. Dolenc hoče premakljive klopi imeti le v krogišči, kjer se lahko pritrdijo. G. Hribar zagovarja nasvet odseka, ki se sprejme, ter se ima napraviti 30 novih klopi.
Gosp. Hribar nasvetuje v imenu odseka pobarvanje grada Tivoli. G. župan je v imenu stavbenega vrada zoper to. ker dosedanje barvanje se popolnoma zadostuje m bi komaj bilo dobiti delavcev za to. Nasvet se ne sprejme.
Gosp. Pakič vtemeljuje svoj samostalni nasvet, da se zviša sprejemna taksa za ljubljansko občino od 20 na 100 gold. Nasvet se izroči personalnemu in pravnemu odseku. Potem se sklene javna in prične tajna seja.
(Za deželni odbor) so bili kot kandidatje narodne stranke proglašeni: Iz celega zbora: Oton Detela, za kmetske občine: dr. Voš-njak. za mestno skupino pa g. Murnik. Za namestnike so odmenjeni Robič, dr. Dolenec in S n kij e.
(Slovstvo.) V inseratu naznanjena knjižica: ..Na valovih južnega morja" je prav čedna pripovedka, ki zna skozi in skozi resnična biti ter se sme vsakemu, tudi nežni mladosti v roke dati. — Naj bi se bil prevo-ditelj nekaterih nenavadnih izrazov ogibal,
n.	pr. topove natlačiti, v nevarnost vreči itd., bi bila še prijetniša. Da bode vsaki na pra-šanje: Zakaj je Marengo ropar postal, odgovoril : Zato ker je slabe stariše in slabo izrejo imel, je nekoliko pretirano, ker iz povesti ni nikakor očitno. Dobro bi pa bilo, ko bi bilo tudi to pojasnjeno. Zato pripovedko še zmirom lahko priporočamo. Pisatelj naj iz tega le spozna, da smo jo pazno prečitali, ter naj se zanaprej takih spodtikljejev varuje.
Ravnokar sta izšla v zalogi in tisku g. Jan. Krajca v Novomestu dva zvezka spisov Krištof Šmida in sicer obsega zvezek IV. tri povestice: Kanarček, Kresnica in Kapelica v gojzdu; zvezek V. pa Slavček in nema deklica. — Povesti Krištofa Šmida ni treba priporočati — priporočajo se same. Pisane so prav v keršanskem duhu mladini za zabavo in poduk. Želimo jim torej največe razširjenje.
Razne reci.
— Duhovske p r e m e m b e v lavatinski škofiji: U. g. župnik Koren, starši, grevprkoj in fara v Bučali je razpisana.
— Razpisane učiteljske službe. Na dverazredni ljudski šoli v Vinici je razpisana nadučiteljska služba. 500 golil., opravilne doklade 50 gold., stanovanje, even-tuelno 2. učiteljska služba, Na enorazredni ljudski šoli v Preloki 450 gold. in stanovanje, do 15. julija pri e. k. okrajnem šolskem svetu v. Crnomlji. — Na 4razredui ljudski šoli v Starem trgu pri Loži, 2. učiteljska služba 500 golil. V Logatci 2. učiteljska služba letne plače 450 gl. in stanovanje do 20. julija, pri c. k. okrajnem šolskem svetu. — Pri sv. Križu pri Turnu 2. učiteljska služba 400 gold in stanovanje. Pri M. P. v Dolu 400 gold. in stanovanje. V Toplicah pri Zagorjiv 4. učit. služba 400 gold. in stanovanje. V Šent-Vidu pri Zatičini 2. učiteljska služba 500 gold.; 4. učiteljska služba 400 gold.. V Šent-Lam-pertu 400 gold. in stanovanje. V Velkem Gabru 2. učiteljska služba 400 gl. in 35 gld. stanarine do 20. julija pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Litiji.
— f (J. g. Pr. Pirkovič, župnik na Zgornji Ponikvi, je 22. t. m. umrl. R. i. p.!
— Strašna toča je 18. t. m., kakor piše .Slov. Gosp.", sekala ob 7,3. uri popo-ludne pri Št. liji v Slov. goricah in dalje kraj Mure. Zadeta najhuje jo Selnica, Ciršak, No- |
rnossj. Drugi dan.
vine in Št. Iljske občine, Spielfeld, St. Vid, Cmurek. Pravijo, da je segala do sv. Trojice. Obravnava zarad umora Soly-Danes se začne obravnava z zaslišanjem Jožefa Scliarf, očeta Mo-ricu Scharf, ki je vse ovadil. Oče pravi, da se je deček zmirom lepo vedel, zatožbo pa imenuje izmišljeno. — On pove, da je o priliki ko je izginila Esther pripovedoval nekaj eua-cega, kar se je zgodilo njega dni, ko je bil on še mlad, pokazalo se je, da so bili judje nedolžni. Državni pravnik jo na to opomnil, ter rekel: mogoče, da Scharfovi otroci od tod vedo basen, da se krščanska kri potrebuje o velikonoči pri judih. Ko si Scharf in vdova Solvraossj stojita drug proti drugemu, pravi Solvmossj, da jo je Scharf na cesti srečal ter tolažil. Zatoženi pravi, da je to storil, ker so jude večkrat dolžili, da so umorili krščanske deklice, katere so zginile. Ko se proti stavita Scharf oče in sin, vstane poslednji pri tem, kar je rekel, in imenuje svojega očeta lažnjivca. Ob sklepu seje ukaže predsednik, da Moric Scharf ostane še dalje pod sodnijskim varstvom, kljubu temu da zagovornik zahteva njega opro-ščenje.
22. junija. Danes je bilo zaslišanih več ženskih prič, ki so tisto saboto opoldne slišale klicati na pomagaj. Sedaj pa pravijo, da so slišale jok, pa ne vedo povedati, od kod je prišel. Katoliški župnik Adamovič ne ve o tem nič gotovega povedati. Stvar mu je le znana iz pripovedovanja in iz časopisov. Na vprašanje zagovornika dr. Eotvds pove, da je on to gosposki naznanil. Zaslišana je bila tudi sestra umorjene Esther, ki pravi, da je vidila sestro ob pol dvanajstih iti v štacuno, čez kake pol ure je prišla nazaj, poldne je že odzvonilo, pa ena še ni bila. Priča Varga Kathi, 18 let stara kristijana, ki služi pri Jakobu Siisman v Eslar je pričala, da sta nje gospodar in Buvbaum v saboto zjutraj šla v tempelj; ob 11. sta prišla domov, pred 12. sta skupaj z otroci in ženo obedovala, potem sta šla spat in sta še le popoldne šla z doma. Zvečer je tudi prišel Braun. Drugo jutro so se odpeljali gospodar in gosta v Kalla.
Napad na 1 i s t o n o š o. V Ajačiji (Ajac-cio) na otoku Korsika je bil listonoša Leccia v gostilni tako močno vdarjen, da je zavednost zgubil. — Denarja njegovega ni. — Hudodelec je vbežal.
Dunajska borza.
21.	junija. Roza Tomberper, 10‘/2 mescev, Dunaj-cesta št. 7. božjast.
22.	junija. Janez Kollaržik pl. Sternhof. e. k. davkarski inšpektor, 80 let, Poljanska cesta št. (1. pic. otrplenjc.
23.	junija. Anton Švigelj, krojačev sin, 10 dni. velki trg št. 9.
V bolnišnici:
22. junija. Marija Dolenc, gostija. 00 let, slabost.
Eksekutivne dražbe.
27. junija. 1. e. džb. pos. Jakob Vindišar i/. Naklega, 280 gld. Kranj. — 1. e. džb. pos. Miha Pintar iz Vinice, 1992 gld. Ribnica. — 1. e. džb. Matija Šn-štar iz Studence 2162 gld. — 1. e. džb. Ant. Lajovec iz Zgornjega Hotiča 1900 gld. Litija. — I. e. džb. pos. Frane Jager, 3308 gld. i/, Dolenje vasi, Ljubljana. — I. o. džb. Frane Šteli iz Male Račne 348 gl. 40 kr. Ljubljana. — 3. o. džb. pos. Anton Pader iz (ranic št. 6. Ljubljana.
Na valovili jiižnoga morja
se zove knjižica, ki je ravnokar izšla v založbi in prodaji Jan. Giontini-jn.
♦ Velja 10 kr.: po pošti 2 kr. več.
Najboljši
papir za cigarette
LE KOUBLON
(Francoski izdelek.)
Pred ponarejeujem se svari.
f) Jedino prav je ta papir, ako je 0 ua vsakem papirji vtisnjeno in \Q LE HOUBLON in ima vsak karton pf \) spodaj stoječo varstveno marko. j.
Prop- du Prevet
CAVVLEV & HENRY, illsidje Fatrikauten, PARIŠ

25. junija.	
Papirna renta po 100 gld		.	78.50
Sreberna .,	.,	.,	,,			
Zlata			
Državne srečke i. 1864 po 100 gld. . .	. 167.50
Kreditne srečke po ICO gld		. 170,-
Rudolfove srečke po 10 gld		.	19.25
Ces. cekini		5.67
Francoski napolcond		
Nemška marka po 50 kr		.	-.58 */,
Umrli s«:	
Izbrana zaloga 25 komadov, s posebno živimi *u-činki gl. 3-50, 5-—, 8--.
Izbrana zaloga, ki obsega 50 komadov, zelo fine sestave, gld. 6, 9, 15.
S reti (niče z zračnimi p r ikazi (patentirane)
komad po 30, 35, 40 kr.
Zračni baloni najnovejše sestave iz svilnatega papirja po 40 kr., 65 kr., gl. I-—, 1'20, 1*75, 2*25, 3*— za komad.
Velikanski zračni baloni 3 metre visoki in s kotlom gl. 6 do 8.
Umetnini ogenj na vrta v odbrani zalogi po naročilu za pošiljatev pripravljen v 48 urah gl. 5, 10, 15, 20,' 25, 50, 100.
Posamezni komadi umetaJnega ognja po cenilniku.
Stvari za ozališavo po vsaki ceni.
Posamezni cenilniJci se pošiljajo zastonj in franlco.
Edvard » itte,
Duhu.j, I. Karntnerstrasse 59.
Telegram: Naslov: IVitte, Kiirntnerstrassc, Wien.	(3)
K#- Na obroke
prodajamo, in sicer na vplačevanje v 12 mesee-nili obrokih sreberne in zlate remontoir ure, ure na nihala za salone in sobe, potem francoske in amerikanske ure z igralno umetnijo, isto tako tudi brilantne in zlate prstane, verižice, medaillone, križice in garniture.
Blago se vsakemu naročniku brez razločka pošlje, kakor brž plača prvi obrok.
Ceuilniki z 250 obrazci, ki so na izbero, isto tako tudi pogoji za plačevanje pošiljajo se le tedaj, ako se pošlje za 20 kr. mark v pismu zavitih. Na sama vprašanja ali dopisnice se ne odgovarja.
Naslov:	(1)
Wien, ]., Hafncrsteig 3. Filiale: v Parizu, Londonu, Bruselj u.