PRVI SLOVENSKI NUMIZMATIČNI SIMPOZIJ
P tuj, 22.— 24. septem bra 1969
Sim pozij o num izm atiki je im el svoj znanstveni pom en in h k rati m ani- 
festativno obeležje, k er je bil p rire je n v čast 1900-letnice prve omembe P oeto­
vione v zgodovini. N jegova znanstvena cena je predvsem v dejstvu, da je 
orisal na podlagi novčnih najd b , predvsem depojskih zakopov, nekaj doslej 
neznanih zgodovinskih dogodkov v Podonavju. N akazal je, dalje, dejavnost 
posam eznih kovnic in njih pom en za vzhodno-alpski prostor, predvsem sisci- 
janske.
K er pa se izključno po dejavnosti in em isijah ene kovnice ne da utem elje­
no do g n ati v rste vprašanj, je za poglobljeno v rednotenje potrebna tudi analiza 
sočasnih pojavov na širšem prostoru. U poštevati je tre b a rim sko upravno de­
litev n a Slovenskem . Ta p ro sto r so sekale m eje N orika in Panonije, pa tudi 
italske regije V enetia et Histria.
N ad aljn ji fak to r za organizacijo takega znanstvenega razgovora p a leži 
v dejstvu, da delujeta v Sloveniji le dva num izm atika za rim sko dobo. Tako 
je ta izredno pom em bna panoga nujno ostajala širšem u krogu nepoznana; re­
zu ltati n ju n ih zgodovinskih dognanj često neupoštevani.
Vse to je terjalo od organizatorja sim pozija, E frem a Pegana, zahtevno p ri­
pravo, saj je bilo potrebno p riteg n iti predvsem tiste num izm atike, ki so lahko 
bistveno prispevali k odrejeni tem i »Historični dogodki v Podonavju in na 
B alkanu v luči novčnih em isij in najdb v 3. in 4. stoletju«. P riteg n iti je bilo 
potrebno tu d i strokovnjake iz oddaljenih središč in jih vključiti v naša strem ­
ljenja.
Spričo tako zastavljenega program a te r udeležbe dobrih strokovnjakov pa 
je bilo tu d i nujno, da je patro n ažo prevzel dr. F. Hočevar, podpredsednik Iz­
vršnega sveta in predsednik K om isije za znanost in k u ltu ro pri IS SRS, častni 
sprejem p a je p rired il predsednik občinske skupnosti P tu j tov. F. R ebernjak. 
Za to priložnost je P o k rajin sk i m uzej v P tu ju p rired il tem atsko razstavo »Ptuj 
v p rv em stoletju«, N arodni m uzej v L jubljani p a občejugoslovansko razstavo 
»Novčništvo v rim ski dobi v Jugoslaviji«.
Zagotovilo akadem ika S rečka B rodarja, tedaj načelnika sekcije za arheolo­
gijo SAZU, da lahko objavim o gradivo sim pozija v A rheološkem vestniku, gla­
silu sekcije za arheologijo, pom eni ponovno p rizn an je naši društveni d ejav ­
nosti, ki jo je v poslednjih letih tako razum evajoče podprla tu d i R epubliška 
izobraževalna skupnost.
P o tek simpozija. Dne 22. septem bra 1969 je uvodom a seznanila goste Z or­
ka Šubic z zgodovino P tu ja. N aslednji dan so re fe rirali in diskutirali u dele­
ženci po naslednjem vrstn em redu: E. Pegan,* R. A. C. Carson, VI. Kondič,
* N i poslal refe ra ta .

G. Gorini, D. Rendič-Miočević,* H. Jungw irth, J. Lallem and, A. Jeločnik, H. 
K iithm ann, M. Vasic, G. K raljević, A. K eram idčiev, T. Gerasimov. Dne 24. 
septem bra so bili udeleženci povabljeni na ekskurzijo, ki jih je vodila prek 
Celja (ogled Pokrajinskega m uzeja, vodila Vera Kolškova), in rim ske nekro­
pole v Šem petru (vodil P eter Petru), T rojan (ogled situacije rim ske poštne 
postaje A trans, vodila M irina Zupančič) do L jubljane (vodstvo Lj. Plesničar), 
k jer je bila slovesno zaključena s sprejem om pri rav n atelju N arodnega m uzeja 
Joži K astelicu in z otvoritvijo om enjene num izm atične razstave (vodil A. J e ­
ločnik).
P redsednik Slovenskega arheološkega društva 
dr. P eter P etru