St. 28 HHBfBfl IlattBl T jlUtfti ttfitl tfflKt CW 11 |lffl» U f -delio fet>ruarfa 1929. Poumeraa številka 20 cent. Letnik L Jzbejz. IzvzemU pocideljek. vsak dan zjutrtf A sitega U. 20, I. nadstropje Doptsl naj r/\ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Ed* sra&i ra mesec L 7.—, 3 mesece L J inozemstvo mesečno 5 lir vet — Tc.\:j utlca sv. P— P? yOifovorm Edin u^ *2.— In celo In uprave 3LJANA JlNOST ftamezae Številke v Tratu in okaftid p« 30 cent — Ofiaal m računajc v •Irokosti ene kotaat (72 nun.) — Ofiati trgovcev tm okrtalkov mm po 4# cent cuutafca, zahvale, poaianfcc In vabila po L 1.—, oflaai deaarnik aavodov mm po L 2. — Mali oclaai po 9t cent koaeda. nafaanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklanucije ae pcčilfajo iakilnteo nprav» fidiaoatl, v Tratn, niica av. Prančižka Asiikefa štev. 30, L nadstropja. — Tetefea nrodnOtva in oprav« 11 Po! stoletja m Urušite! Mislite Mi ia Mo pasje stansHiiši Uadstra J" zava Jutri 2- februarja 1925- poteče ramo petdeset let, cdkar sc je vršil prvi obcm zbor našega poetičnega društva «Edino»t» ,"V Trstu. Jutrišnji dan bo torej za vse Slovane pod Italijo velepomembcn ^ jubilej. Današnje razmere nam ne dovoljujejo, da bi ga prešla vili, kakor bi zaslužila ta zsres pomembna obletnica v zgodovini tržaških in vseh. julijskih SWancr- Proslava se bo vršila v načih srcih in v naših misHh, ki naj bodo jutri pri slehmem zavednem Slovanu obrnjene napram tej organizaciji, ki je edina pristna in vesoljna predstavi-teljica nagega ljudstva pod Italijo. Vsak Slovan Italije bo proslavil n*#svečaneje ia obenem najčastneje ta daa s tens. da se s hvaležnostjo spomni vseh onih zaslužnih voditeljev ia borcev, ki so od ista i£74. do danes vodili to našo organizacijo in s tem tržaške Slovane. Od svoje ustanovitve do danes je imelo politično društvo <:Edinost» v Trstu šest predsednikov: dr. Bizjak, Ivan Nabergoj, prof- Matko Maiiuić. I van Goriup, dr. Otok ar Rybar in sedanfi naš predsednik in poslanec dr. Josip Wilfan. Vsako iz:ned teh imen pomeni posebno dobo neustrašnih borb m večkrat tudi sijajnih zmag slovanske misli na tem ozemlju. Kakor smo omenili, bo skromna naša proslava tega pomembnega jubileja in zato ne bomo pisali ob«rne C«*«Iovine našega političnega društva- Pa gaj bi jo morali pisati z zlatic* črkam*: pelstoletna doba, ki uas leči od ustanovnega občnega zbora naše politične organizacije (2- februarja 1875. — 2. februarja 1925 ), je junaška doba naše poHtičae zgodovine. Le najnovejše razdobje v delovanju političnega društva «Edino9t> v Trstu laj danes še posebej podčrtarao, razdobje, Id ga naše pokole nje sadoživlja In ki gre od onega hipa (3. avgusta ko je postala tržaška « Edinost» politična organizacija vseh Slovanov ped^ Italijo-Razmere, v katerih se nahaja naše ljudstvo sedaj, so do pičice enake razmeram, w katerih so se nahajali pred vojno Sk>-rani v tržaški občini- Nastalo je 7-a vse julijske Slovane razdobje obrambe svoje mirodncsti in vseh drugih delnih interesov, ki morajo služiti vrhovnemu ciiju: ohranitvi našega naroda- Bil je veder hip onega cine (3. avgusta 1919.), ko so uvideli to temeljno resnico našega povojnega živ- PTxiM_ ljenja predstavniki vseh krajev naše Ju- j ^eliek" ll!_l. T/ «!___ 1- -1.1__'t: J— ClniiQ«S ' Senat sprejel proračun za javna dela RIM, 31- Kot prvi govornik na današnjem nadaljevanju razprave o proračunu za javna detla, je nastopil minister G-hffiati, ki je raidožil raznim svojim predgovorožkom fvceroke, ki so bili na poti izvršitvi vseh načrtov, odobrenih na raznih sejah ministrskega eveU. Med prve teh val okov spadajo po Giuriatijevem mnenju caki finančnega značaja. Miniater za janriva del* se smatra po navadi kot oni duh, ki zavrača prošnje za izvršitev raznih del, ter se njegovi pristranosti in nasprotovanju njegovih sotrudnikov pripisuje to, kar se dogaja radi pomanjkanja fraančnih sredstev. «Italija bo velika dr-je zaključil minister Giuriati Mčelnlki opozidjonataiefa bloka imajo danes ▼ Zagrebu sestanek BEOGRAD, 31. (Izv!) Danes popoldne sta prispela semkaj iz Sarajeva načelnica muslimanske stranke dr. Spaho in dr. Hrasnica, da prisostvujeta dvornemu plesu, na katerega, so povabljeni vsi aktivni člani vlade, bivši ministri in vetje število uglednih politikov, vsega skupaj 350 oseb- Ljuba Davidović se dvornega plesa m udeležil, ker je »odpotoval v Zagreb, kjer je napovedan za fjutri sestanek načelnikov opo-zicijonalnega bleika. Ker pa ima dr- Korošec jutri v Ljubljani ivoliino zborovanje, ga pred večerom najbrže ne bo v Zagreb, ravnotakc: z; šele zvečer pričakuje tam dr. Spaho'iz Beograda. Radi tega se bo najbrž« vršil jutri zvečer v Zagrebu le inioffimaifvni isestanek pristašev oporieijonakiega bloka, seja šefov opozicije se bo mršila pa v pondelšek. Ljuba Davidović namerava na svojem povratku iz Zagreba obiskati nekatera mesta Hrvatske in Vojvodine- Volilno zborovanje radikalov Izm oiitoga patriarha iz (aiM ko bo politično ujedinjenje države spo-polnje-ao s kulturnim in gospodarskim ujedinjenjem*. Po nekaterih ugolvoirih bolj postranskega pomena je bil proračun za javna dela sprejet s 187 proti 56 glasovom. Uredba vojske in vprašanje zaupnice Tekom včerajšnje seje senata sta pred-1 POGRAD, 31. (Izv.) Jutri se bo vršila ložila senatorja Giardino m Di koh*l*ntjtu ve]iko zborovanje radikalov, na sv?3iia poročila o zakon&kih načrah za * . * mi ni .ctrski d svoja poročila vojsko, in sicer glede uredbe ki rekruti-ranja vojske ter organizacije prebivalstva za slučaj vojne. Kakor, znano, kroži že deij časa; v senatu vest, da ne bo vlada stavila vprašanja zaupnice na relosmo vojske; drugi pa menijo, da b.;o dopustil minister Di Gisorgio gotove popravke. Ker pa gre v »poru mod minisferom in osrednjo komisijo senata za splošna naučela preuredbe, bi bila za spravo potrebno, da bi s>e za-kortsik^ načrt spremenil v svojih temeljih- Komisija za proučevanje volilne reforme, ki se je imela sestati danes, je odgodila svoijL deta na 8. februarja, ker je moral _ Indri radi družinskih razmer odpc^Vati« Vprašai-je ženske volilne pravice v zbornici? RIM, 31. Ker ima proračunski odbor še priip: iti poročila za proračun za finančno &to 1925—1926, se že govori v Montec'^.riju, da se posl-.nska zbornica ne______ ^____ _____ bo mof.a sestati že februarja, kal or j jez&ov in" vseh koniesij v Vojvodini, je bilo prvotno d' .eno. Zaenkrat katerem bo govoril tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. Ker bo to prvi Pa-Šičev gofvor isedanje volilne agitacije, vlada v krogih beograjsktii volilcev za trišnje zborovanje« velikansko zanimanje. Sjisiii aiiedfea upada na Irja Krafta in protesti proti vmešavanju nemškega poslanika BEOGRAD, 31. (Izv.) V Sivicah pri Novem Sadu, kjer je bil 25- t. m- napaden načelnik nemške stranke dr. Kraft, se je včeraj vršilo veliko; .javno ljudsko zborovanje, na katerem se je zbralo ljudstvo brez razlike Istranke in narodnosti. Z^ zborovanja je bila odposlana v Beograd brzojavka z isjar.icp, da obžaluje ljudstvo, zbrano na tem zborovanju, brez razlike vere in narodnosti napad na chvja Krafia in da obsoja nemškega podanika Olshausena raidi njegovega vmešavanja v notranje zadeve države- Obsodilo se je tudi izjave nemške stranke, ker je jai-mro, da se na vseh zborovanjih poudarja bratska ljubezen vseh t * * 1 f ____ 1. 1 _ _ __ L A 1 \/ rti«tr\n t Brezobzirao pettepuje turških oblaati napram cerkvenemu dovtofaastveniku. • Podrobno porodio o izgonu. CARIGRAD 31. Ekumenski patrijarh Konstantin VI. je bil včeraj izgnan iz Carigrada. Odpotoval1 je proti meji z brzovlakom. Oblasti so ukrenile posebne varnostne ukrepe za patrijarhov odhod. Vlak, v katerem se je vozil patrijarh, so spremljali do meja en policijski komisar in štirje agenti. Naredba za izgon Konstantina VI. je dospela iz Angore ob polnoči. Že ob 6.30 zjutraj sc je podal policijski ravnate!'/ za Carigrad na stanovanje patrijarha, da mu naznani vladno naredbo. Kmalu nato i j t moral patrijarh v njegovem spremstvu v j urad za izdajanje potnih listov. Tu so mu bile izdane potne listine, nakar ga je policijski ravnatelj odvedel na gravni kolodvor. Zakaj je bil patrijarh izgnan iz Carigrada? Ker se je naselil v Carigadu šele po 30. oktobra 1918., spada v ono kategorijo Grkov, ki se morajo na podlagi lausann-eske konie-j renče izmenjati s turškimi podaniki, bivajočimi na grškem teritoriju. Včeraj j i mešana komisija, ki se bavi z izmenjavanjem grškega in turškega ljudstva, objavila poročilo, v katerem priznava, da sicer patrijarh spada v kategorijo Grkov, ki se morajo izmenjati, a ne more tozadevno končnovcljavno odločiti, ker vrši patrijarh Knstantin VI. posle višjega cerkvenega dostojanstvenika v Carigradu. Kakor pravijo poslednje vesti, se je patijarh podal v Solim, kjer bo v kratkem sklical zborovanje grških cerkev. Praksi uslfsil prsti sirski vidi radi patriarhevega irgona — V znak žalosti in protesta ukine grška zbornica sejo PARIZ, 31. Grški patrijarh Konstantin VI., ki je bil izgnan po nalogu angorske vlade iz Carigrada, bo sklical v Solunu ekumenski svet ter naslovil na Društvo narodov protestno spomenico. V grških krogih je napravil izgon patrijarha mučen vtis. Grška zbornica v Atenah je v znak protesta proti ukrepu turške vlade ukinila sejo. Ministrski svet se je sestal k izredni seji, da prouči položaj, ki je nastal radi patrijarhovega izgona. Francoska, britanska in italijanska vlada so odposlale turški vfadi v Angori oster protest radi neprimernega postopanja z grš-tim patrijarhom. Grška vlada zastopa stališče, da patrijarh Konstantin radi svojih cerkvenih funk> cij, ki jih je vršil v Carigradu, ne more mti vključen v kategorijo onih Grkov, ki se morajo izmenjati s turškimi podaniki, bivajočimi na grških tleh. so vse končale z ogromnimi izgubami. Nehring je dajal temu konzorciju vedno nove kredite iz blagajne svojega zavoda. — Po približni cenitvi znaša škoda, ki jo je povzročil ravnatelj Nshring Deželnemu hipotekarnemu zavodu v Berlinu, tri do pet milijonov zlatih mark. Neksi o potrebah vest še ni goto^ , ker se predsedi-zbornice Casertano nahaja v Napolju in se povrne v prestolnico najbrže v posi- Hjske Krajine ter sklenili, da se Slovani ped Italijo strnejo v euotno politično organizacijo, v enofeao poetično društvo < E- i. n_____«*. ___i___' i__J _ i____I«*..! Pot zatrdilih gotovih krogov hoče vlada vpisati na dnetvsii red prihodnjega zas«e-danja zbornice razprava o zakonskem na- dinost». Poznejši rodovi bedo hvalezm črtu za žensko Elitno pravico, ki so ga tem možem, naj bo ka^^oh Sirana, h| Jamentarilo komike sabotirale. Zaen-katen so prej pripadali- S hvaležnostjo jih ^ gDrtf>v(> ^ jc od 9 Lonibarjev 6 it ■ T-I .3 r-M T-rtl* TM/>T " A2H A tfl bo omenjala tudi zgodovma našega javnega življenja pod Italijo kot velike ljudi, ki jim je bil dobrobit našega ljudstva nad vsem, nad vseiiii drugimi pomisleki. To razdobje — razdobje dr. Willana, sedanjega predsednika naše politične organizacije — se bo imenovalo razdobje enotne narodne fronte julijskih Slovanov. Prišla je sicer cepitev, zakaj našli so se ljudje, našli 90 se politiki med nami, ki so začeli propovedovati, da je naša rešitev ne v edinosti in ljubezni, temveč v cepitvi in medsebojni borbi. Toda cepitve slovanskih narodnih vrst nišo dosegli, le odcepili so se cd skupne in enotne organizacije slovanskega ljudstva v Julijski Krajini, ki je bilo, je in ostane politično društvo «Edi-nost» v Trstu. Je to slovansko politično društvo, predvsem in v prvi vrsti slovansko. Izključuje iz svojega programa vsako borbo med svetovnimi naziranji, med verami in socijalnimi razredi, proglašajoč za svoje geslo mir, edinost in ljubezen. Kakor pred petdesetimi leti, tako oznanja tudi danes sistem nacijonalizma, sistem nacijonalistične socijologije, ki naj pomaga do veljave vsemu, kar je v plemenskem, kulturnem, socijalne m in moralnem pogledu koristno za naš narod, ki naj pobija vse, kar more biti za našo narodno vkup-nost kakor za posameznika kakorkoli škodljivo- Kakor pred petdesetimi leti, tako pravi politično društvo «Edinost» v Trstu tudi danes, da tak zdravi nacionalizem ni hudičevo, temveč božje delo! Bog je usivaril narode in ustvaril jih je zato, ia živijo 1 Vsem Slovanom Širom Julijske Krajine »d Triglava do Kvarnera, od Snežnika in Nanosa do furlanske nižine kličemo povodom te velepomembne obletnice, ob petdesetletnici prvega ustanovnega občnega zbora političnega društva «Edinost» v Trstu: Le vkup, le vkup! Vsi se oklenimo naše reličastne, preizkušene, neoanahljive politične organizacije in njenih voditeljev z dr. Wilianom na čelu. Mladi in stari podajmo si roke k prisegi neomajne zvestobe svojemu narodu in njegovim interesom po zgledu naših slavnih prednikov, ki so položili temelje današnji zgradbi političnega društva «Edinost* v Trstu! Za ščitenje volilne svobode BEOGRAD, 31. (Izv.) Na najmerodaj-rsejšem mestu se duziiava, da namerava vlada v kratkem ojačiti vse orožnike postaje v državi, ker hoče za visako ceno osigurati popolno volilno sivicbo le kot taki uveljavljati kake zahteve in zastopati edino le interese svojega razreda! N«S pouk je menda vendar nekaj izdal. Kakor da se je sam ustrasil sve-je nerodnosti, se je razkcračil nad nami, češ da smo mu nekaj podtaknili, česar ni tidil, ker da ni nikdar tajil obstanka slovanskega ljudstva na tem ozemlju, ki da mu marveč priznava pravico do rabe svojega jezika. Njegov namen da >e bil edino ta, da opozarja naše ljudstvo na njegove ^praktične potrebe*. Ena najnujnejših takih praktičnih *-»otreb da je poznavanje italijanskega jezika: potreba, da se more s sodniki, uradniki, trgovci itd. razgovar-jati v italijanskem jeziku- «Piccolo» se je torej zavedel, da je njegova prejšnja pozicija. ki jo je zavzel napram našemu ljudsUu, nevzdržljiva. Umaknil se je na drug', pozicijo, o kateri meni, da jo bo m ogel izdatnejše braniti: na pozicijo — praktičnih potreb», skrbeti za koristi :praktičnih potreb», skrbeti za koriuti našega ljudstva. Da mu pokažemo, kako« neresnična je njegova poznejša trditev, češ, da smo mu mi le podtaknili potaje van1 !-e obstanka slovanskega ljudstva kot narodne celote (in to je jedro vprašanja) iv Julijski Krajini, naj podamo tu — točno prevedeno — kak.o je pisal v isr. ojem prejšnjem članku: 'iPcsebno pa razume kmet — v razliko od vsake druge socijalne kategorije — naš (italijanski) upravni in sodni jezik v toliki meri, da bi mogel dajati lekcijo nam samim. Tci pa ni prednost kakega ljudstva, ampak socijalne ga islojaU To je vendar tako jasno, da more takoj uganiti najpriprostejši razum, kaj je hotel «Piccolo» reči. Tako jasno, da ne koristi nikako zvijanje in zavijanje! Ločuje kmetski stan kot peseben sociialen 'sloj od pojma «ljudstvo». Logični sklep iz tega nazora bi bil neogibno ta, da se more in sme ta socijalni sloj oglašati le z zahtevami svojega razreda, ne pa z drugimi naredne, jezikovne in kulturne naravi! Ker pa tvori kmetski stan ogromno većino na tem našem ozemlju, bi morali priti do zaključka, da slovanskega ljudstva kot narodne edinice s skupnimi zahtei. ami in potrebami — ni!! Fo njegovem so tu pač kmetje, ki govorijo neki kmetski jezik, nikakor pa ne kot »sestaven del ljudstva z vsemi njegovimi pridevki. Res, velika drznost potemtakem je, če prihaja tržaški list s trditvijo, da smo mu nekaj podtaknili, da ni hotel tajiti našega ljudstva kcit narodne celote! In v tem je- — ponavljamo — jedro spornega vprašanja. Sedaj pa hočemo nazorno predočiti «Piccolu», da je tudi njegova pozicija ^praktičnih potreb» našega ljudstva nevzdržljiva tpred zdravim razumom in — resničnimi potrebami. Naš kmet naj se uči italijanski jezik, da bo mogel govoriti z uradniki, sodniki itd. To da je torej — praktična potreba! Da je mogel priti tržaški list do te trditve, mora postavljati na glavo najenostavnejše pojme o pogojih za točno in koristno ujpravo. Že tisti, toliko pcaiavljani rek pravi, da je uradnik tu radi ljudstva in ne ljudstvo radi uradnika! Uradnik naj se uči jezika ljudstva in ne narobe! Vspo-sobljenost javnega uradnika, da more občevati z ljudmi v jeziku, ki ga razumejo — to je resnična praktična potreba ljudstva! Da more uradnik .sam in neposredno zasliševati ljudi, ko gre za njihove interese —• to je resnična praktična potreba, ne pa da stranka zna lomiti nekaj besed v jeziku, v katerem se ne more izražati točno in jasno. Ali je posluženo praktični potrebi ljudstva, če morajo stranke — glej naš uv.vd-nik v četrtkovi številki — brez potrebe in brezuspešno delati ure, truditi se, izgubljati Čas in trobiti denar edino zato, ker niso razumele, kaj jim sporoča in nalaga sod ni j a? 1 wfudje hitijo na sodnijo, ko» jih — ttZr 'irimer smo navedli — sodnik-.-ćak> na domu? I Sirota trpi škodo, k^f je bil listi dan izgubljen za njegov« nr^fe^^I^M'-f.»** ^'So^S^^T^^ Petrnđvajsetletnlta mons. g. H Mar=b*™> « v *** nih podajanj z ravno sedaj, ko sovražniki Jugosla- vodilni možje nje politike združijo za pripo-vije mečejo nanjo kupe blata s pretiravanjem znanje resničnosti in za pameten zmisel za to, kar je možno. Morda prinašajo volitve migljaj, v kateri smeri in na kax način se more najti pot, ki naj prepreči, da politični spor med jt goslovenskimi plemeni n« zadobi ostrine narodnega seora. Volitve v Jugoslaviji ne bodo — tako zaključuje < Nmie Freie Presse-* — pomembne samo za notranji politični razvoj v južno-vsliodni Evropi. Tako piše velik nemški list o Jugoslaviji. Bodi v pouk tistim, ki ne verujejo v bodočnost te nove slovanske države! nika Cankova v Beogradu in Bukarešto, v svojo rojstno vas Kazlje v pokoj, ki ga'j« posebnim zadovoljstvom so naglašali ; zaslužil z dolgoletnim neumornim delom pri dejstvo, da so nastali po tem obi-sku zelo izvrševanju svojega vzvišenega poklica. Bar-dobri odnošafr med Bolgarsko in Romun- Povijani priredijo danes preč. g. župniku sko, kar bo zelo utrdilo položaj te po-' poslovilni dan. Predpoldne bo v cerkvi siednj«, ki je naravni zaveznik Poljake. —< 3}°\9&n* "f4®; P™ kateri sodelujejo domača Rusija stoji še vedno v znamenju spora ^ ^ ; Baifevljani poklonijo ob tejpri-medskra,nimi boljše viki in Trockim. podeduj® je sedaj končno ikvidiran, zakaj i qi„„i; „ , u uu ri^t j^V« dDi ^ V«ut°«vPomhUtUro"'! ietk, s katerim se Trocki odstaiv.lja z mesta ' s U2kim srcem DOSloviIo od svojega župnika, ljudskega komisarja za vojno m postavljaj Preč. g. Kjuder ni bil vedno le vzoren duhovnik in dušni pastir, temveč tudi neustrašen narodnjak ob vsaki in tudi najtežji priliki. Našim Rarkovljanom se pridružujemo tudi mi in •jcličemo slavljencu: Slava! Preč. g. Anton Kjuder, župnU v Barkov- L ^ ' 150 Coorakov Ijah, slavi danes, v nedeljo, petindvajsetletni™ jLS 'm1* ZapaZ-1 S svojega pastirovanja. V B.rkovlje je prišel! ^ 40?^° ]C b.U mož slavljenec v začetku 1. 1900. V kratkem £ojde nf^V?,1^ ,n brez v svojo rojstno vas Kazlie v oekni. U J f}°bl?k 1 traT1' I°P,C P^ le "a na njegovo mesto Frunze Francija je slišala dne 38. t. m- zopet velik političen gover svojega ministrskega jjredsednika Herriota- Herriott >e govoril povodom razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve o odpravi poslaništva pri Vatikanu, o rastoči nemški nevarnosti, o medzavezniških dolgovih in o razmerju do Rusije. Njegova trditev, da je Vatikan ob času vojne kršil nevtralnost v prid Nemčiji, je izzvala dolg odgovor, ki — Češko odlikovanje arhitekta Plečnika. «Umelecka Beseda® v Pragi je imenovala znanega arhitekta g. Janeza Plečnika, profesorja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze za svojega častnega čiana. Profesor Plečnik uživa v čeških umetniških krogih velik ugled in po njegovih načrtih se vrši restavracija ga je objavilo uradno/ glasio sv. stolice, historičnega gradu na Hradčanih; po njegovih «Osservatore Romano« in v katerem Vatikan dokazuje svojo strogci neirtralnost in korektnost *cb ča»su vojne- Kar se tiče razmerja do Rusije, je Herriot zopet na- načrtih je zgrajen tudi prekrasni Masarykov dvorec v Lani. Istodobno je «Umelecka Beseda* imenovala tudi Ivana Meštroviča za svojega častnega člana. — Kamenarevič izpuščen na svobodo. V bližnjem grmu. Čuvaj je obvestil o dogodku orožnike, ki so se takoj podaH na lice mesta. Pozneje je dospela tudi oblastvena komisije ki je dognala, da fir> la samomor. Pri samo^ morilcu so našli osebne dokumetne, na podlagi katerih je bil spoznan za 45-letnega sprevod* nika državnih železnic Josipa Nuzioli, stanuj jočega v ulici XX Settembre št. 22. Ni pa bilo mogoče dognati, zakaj si j Najuglednejši se-k. ,e povzročil tako! po, s^v objavi pre- natoxii sot sc ^^ oroti cejsnjo napetost med posameznimi stran- j nega reda, ki ga je zbornica, kakor znano, ■ že sprejela. Reforma je neJeteia na ostre kritike glede onih določb, ki se tičejo glasil, da stoji Francija na stalisču, darčetrlci je bii izpuščeil iz tukajšnjih zaporov mora servjetska vlada priznati dolgove (g Ciro Kamenarovič, bivši upravni svetnik prejšnjih carskih vlad. Sovjetski poslanik j banke Adriatica. Ravno tako je bil izpuščen Kx£t2fin je odp»citoval iz, Pariza v Moskvo.! ^vv. Salvaiore Cacopardo, ki je bil tudi zaprt Vzrok sedanje napetosti med Parizom in > radi stvari, ki so dovedb do likvidacije te Moskvo je tudi vprašanje Wi aiigelcive • kanke. mornarice, ki je internirana v Bi^erti in I — Revija «Kritika». V Ljubljani se snuje ki je Francija noče izročiti Gre za vioine! kulturno-kritična revija Kritika«. Namen no-laidje, ki so sestavliale nekdanje rusko veŠa časopisa bo nepristransko ocenjevati vse slovenske umetniška pojave in dvigniti nivo sedanje kritike, ki jc zašla zadnja leta na stranska in zmotna pota. Prva številka revije čracjmoi'sko vojno brodovje. Anglija se tudi bavi z vprašanjem med-zavezniških dolgov- Stališče angleške vla- izidr^eseca^kbrua^a! de pa je v nasprotju « s+alrščem Francije. Anglrjai bi hotela doseči, da bi tudi ona i bila deležna olajšav, ki bi jih Amerika do-! v oprla drugim držajvam. Med dogodki na! Angleškem pa je v ospredju spor v« libe- iz mM Pol. dr. „Edinost" v Trste Istrski odbor. tržaška pokrajine — Sežana. Prostovoljno gasilno društvo uprizori danes v nčdeljo in jutri v pondeljck na divn, svečnice v Smucovi dvorani znamenito Tolst ojevo dramo v petih dejanjih «Moč teme». Začetek: Danes ob 3. uri pop. jutri v ponde-Ijek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. L 5, II. 4, stojišča L 3. Šoloobveznim otrokom vstop ni dovoljen. Predprodaja vstopnic v Štolsctovi trtfovini — Odbor. — Št. Peter. Soortno društvo »Snežnik > v Št. Pe tru na Krasu kupi dobro ohranjen harmonij. Ponudba z navedbo ccn„> je nasloviti na gori označeni naslov. A. P. pok. A. - Veh Brgud in F. R. - Bcčac: ral ni stranki zaradi vprašanja, kdšo» bolUbema Priz^ana pristojna. Tajmstvo. kami italijanskega opozicijonainega bloka, ni imel onih posledic, ki so jih pričakoivali fašil>ti. Res je sicer, da so sledile objavi kratke vsebine proglasa (objava popolne vsebine je bila prepovedana!) razna nesoglasja, ker so se morali čutiti užaljene, zapostavljene in cgrožene ioliko maksima-listi kolikor republikanci, toda na zadnjem at'orji so se izjavili proti tem določbam Icakor tudi proti odEpravi ožjih volitefv. Kakor izgleda, pa bo reforma vendar sprejeta tudi v senatu, tako da ne bo vrnjena zbornici, da ponovna o njej razpravlja, kar bi ise moralo zgoditi, aiko 'bi v senatu propadla. Poslanska zbornica, ki se je imela zopet sestali dne 10. februarja, se otvori šele1 pozneje. Veliko začudenje vzbujajo napadi faši- fcc-sstanku odbora opozicijonalnih strank, 1 . , . . .. .. „ . ki se je vrši! v Rimu dne 28- t. mM «0 dali i ftovsklh 'n vlacn sicer prijazmh listov ra zastopniki popolaiske stranke drugim v ^ancne£a mmtstra De S cfani-ja zaradi •p'oaiciji zastopanim strankam izčrpna po- 'V]Pra5aB>a dragrnjskih dc4da-d uradnikom, jasoila. nakar je sklenil odbor resolucijo, V zvezi s temi naPadl ^ ^ ze govorilo ki je biia encgla^uio sprejeta in potem objavljena- V sporočilu se najprej naglasa, da ostane opozicija združena kakor doslej in da ni ntkakcgga razloga, da bi spremenila svojo taktiko. V resoluciji je dalje rečeno, da so nastala zadnja nesogiaisja J.^f med posameznimi strankami opcizicije le ' žaba, ker se popolarski proglas ni mogel j Slovanske države- — V Jugoslaviji, kjer •bjčMiti v celoti, tako da ni bilo drugim bodo vršile prihodnjo nedeljo skup-strankam mogoče ga vseistranskoi preso- žčinske volitve, je dosegla volilna borba cM ti. Po pojasnilih, ki so jih dali popolarski 1 svol vrhunec. Opozicijonalni listi s«c» že zastopniki v odboru, pa da je edvrnjena1 javljali, da je dr. Kraft, ki je bil napaden vsaka nevarnost razkola v vrstah epozi-, ^ ranjen, umrl na posledicah zadobljenih cije. i ran. Vest se je izkazala za netočno in po- Tako ostane položaj med vlado in epo-! se, da je dr. Kraft izven vsake ne-icijo neizprernenjen, opciicifjonalne stran-1 varnosti Napad na voditelja vojvodinskih včeraj o odstopu finančnega ministra in ministra za narodno gospodarstvo. Ta vest pa se je izkazala za neresnično. Z napadi fršistovskih listov na finančnega ministra se bavijo tudi opozicijonalna glasila, katera izjavljajo, da so ti napadi nerazum- ztc _____r________,__, _r____#__________, . , ke ostanejo še nadalje na Aventinu in se Nemcev je imel za pcsledico neljub diplQ-ne vrnejo v parlament. Dasi pa ni imel i matsđci incident med1 Jugoslavijo in Nem-zadnji nastop* popolarov nevarnejših po- čitjo Povodom svetosavske proslave v Becfgradu je uprizoril nemški poslanik demonstracijo s tem, čbj tse v znak pro»- siedic za zležnost opcizicije, je bila kriza opozicijonainega Mcka <\endar precej ne varna, kar so socijalisti in republikanci testa proti napadu na dr. Kraita sveto- povsem upravičeno razlagali popolariski savske proslave ni udeležil. Ta izpad pucfgla«, kot da je napetjen proti njim. nemškega poslanika je povzročil v Jugo- Lastr so tudi cibjaviK te dni izjave posa- slaviji veliko ogorčenje in nrn.fc.gi listi so meznih voditeljev socijalističnih skupin, ki zahtevali, da mora nemški poislanik zapu- so naglašali, da se (socijalisti ne bodo dali s>titi Beograd Incident pa je bil rešen, le izrabljali od ustavovernih strank v opo- Izdana je bila namreč uradna iizjarva, v žici ji, katere bi jih potem po zmagi nad kateri je rečeno, da je imelo poslanikovo fašizmom pustile na cedilu in jih še pobi- i zanimanje za napad le človekoljuben zna>- P J- _A —^v^^i^__.1. ^ _____po 1 ti o r\i luni n«rfK4ipnrw?»» v/m" «<% K jale. Glede pomena poj>oiarskega nastopa pa se je naglaša.lo, da so hoteli popolari ponuditi s -svojim korakom roko Giolitii<-juf Orlandu in Salandri. Za fašiste je seveda ta manever klavrno propadel, češ da je oipozicijojiadni blok končno omajan- Ako čaj, ne pa tudi pcKlicnega, ker je dr. Kraft jugoslavenski in ne nemški državljan. Incident med Jugoslavijo m Albanijo, ki ga je izzvala prejšnja albanska vlada s tem,- da je vložila pri Društvu narodov pritožbo proti beograjski vladi, češ da je se ni takoj po popola ruskem proglasu blok podpirala revciucijo Ahmeda Zogu, je se-omajal, se je zgodilo Je zato, ker se vse daj tudi odpravljen, ker je nova albanska stranke, ki ga sestavlja jo, dobro zavedajo, j vlada pritožbo umaknila- — Na Bolj^r-da bi se krvavo osmešile pred deželo, ako skem vlada mir. Ministrski predsednik bt se :sedaj vrnile v zbornico. Opozicija Cankov je poročaj te dni v sobranju o ostane torej složna le zato, ker ne more (svojih obiskih v Beogradu in Bukareštu, najti iz svojega neznosnega položaja ni- naglašujoČ povoljne uspehe svoje misije kakega boljšega izhoda. Fašistovska raz- in dobre odnošaje med Bolgarsko na eni laga je brez dvoma pretirana. Ako se hoče ter Romunsko in Jugoslavijo na drugi videti v popolarskem proglasu političen strani — Cehosiovaška se pogaja v tem manever, potem obstoji ta manever v tem, hipu s Poljsko glede sklenitve trgovinske da so hoteli dati razumeti opoziciji v pogodbe. Po zadnjih vesteh so pogajanja zbornici (liberalcem), dalje armadi in tudi tik pred povoljnim zaključkom. Dne 28. kroni sami, da ne sloni opozicija na «re- t- m. je predložil svoje po^rilne listine publikanski podlagi«, kakor je omenil g- predsedniku Maisaryku novi japonski po-Mussolini v svojem zadnjem govoru v, slanik v Pragi, g. Tikuči- Novi poslanik je zbornici, temveč da< so tudi ^aventimsti* ' dal listom izjavo, v kateri govoci o po- — razen maksima listov in republikancev i trebi čimprešnje sklenitve češko-japonske — zvesti ustavi in monarhiji- Tak manever trgovinske pogodbe. Pogajanja povoljno pa je velikega političnega pomena in ka- napredujejo. Delal bo tudi na to, da se u-kor se zdi, se je tudi posrečil. stanovi japonsko-čehcusikavaško udruženje, Iz delovanja senata je treba omeniti ki naj bi posredovalo fcul?hirne stike med dejstvo, da so posamezni uradi gornje obema narodoma. — Poljska priznava ka- ______ __________ ^ zbornice pretresali te dni reformo volil- kor Čehoslovaška veliko važnost trgo- 'šateljev skupaj j*e" bilo" 1376 njen voditelj: Asqu<šth ali Lloyd George Zrnagai je A]squž^i, ki ostane na čelu stranke, dasi je pri zadnjih volitvah propadel. Nemčija, kjer se vrši, kakor smo omenili že v zadnjem pregledu, srdita borba med monarhisti in pristaši republike, kna zaznamovati novo* zmago levice. Za predsednika pruskega deželnega zbora je bil izvoljen socijalist Braim. V začetku ravnokar preteklega tedna so imeli socijalisti v Berlinu zbororv&nje, na katerem sot napovedali desničarjem neizprosno borbo. Protidesničarsko večino sestavljajo centrum, socjjalisti in demokrati, desničarsko ve-čirećf pa nemški nacijcma'ci in «Voikspar-tei»- Zmaga levice v pruskem deželnem zboru bo imela goltov vpEv tudi na politiko državne vlade, ki ji načekije kancelar dr. Luther. Avstrija je m sporu z Društvom narodov, oziroma z njega komisarjem dr. Zimmer-marmcin. Izu:ed pogojev, pod katerimi je dobila mednarodno posojilo, ni izpolnila skoraj nobenega, tako da znaša primanjkljaj mncfgo več, ne-go je predvidevala Društvo narodov. Vsled tega je poslal dr-Zimmermann avistrijsku vladi odločno noto, v kateri jo po'ziva k štedeniu. Avstrijska ovlada ni še odgovorila. V svrho nekakega protinapada so v Avstriji uprizorili zopet propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji- Romunska je prejela cd Društva narodov poziv, naj skrči svofe oboroževanje. Romunska vlada pai je odgovorila, da ne more uvažeivati omenjenega poziva, ker Društvene vesti — Podružnica Šolskega društva pri Sv- Ivanu vljudno vabi vse Svetoivančanf vpri3 ndknr ie SOViet?«a . - i > t 1____1-___1 ^ je postala še večja, odkar je sovjetska vlada sklenila pogedbo z Japonsko. Turčija je izgnala iz Carigrada pravoslavnega patrijarha Konstantina. Izgcn se opravičuje z lausannesko mirovno pogodbo, ki vsebuje določbo!, da bosta Grška in Turčija izmenjali prebivalstvo na ta način, da se Grki iz Male Azije preselile na Grško, Turki iz Grške pa v Malo Azijo Ker je patrijarh Konstantin rodom iz Male Azije, mora tudi cm zapustiti turška tla. Patrijarh se najbrže nastani v Solunu, kamor skliče v kratkem cerkveni zbor pravoslavnih kristjanov. Amerika. Iz Z edin j enih držav se po-rc<ča zadnje dni o velikih špekulacijah ameriških trgovcev z žitom, vsled česar je pričakovati, da bodo cene te najpotrebnejše hrane zopet poskočile. — Himen. Danes se poroči g. Ante Grbec, uradnik polit, društva ^Edinost« v Trstu, z g.čno Valerijo Širok iz ugledne rodbine Širok-ove pri Sv. Jakobu. — Novoporočencema naše iskrene čestitke! — Himen. Danes se poročita brat Gerbec Aat č in setra Širok Valerija, naša neutrudna člana. V imenu vseh članov in članic pevsk. društva ^Ilirija* jima želimo obilo sreče! Odbor. — Seznam predavanj na univerzi v Ljubljana. Te dni je izšel seznam predavanj za 1 »tni semester 1925. na ljubljanski univerzi. Inskrijjcija za letni semester traja od 3. do incl. 14. februarja, zaključi pa se semester dne 28. junija 1925. Inskripcijski rok se ne bo podaljšal Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirani prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Ob sklepu ima seznam tudi točen pregled o frekvenci v zimskem semestru. Na filozofski fakulteti je bilo 270 slušateljev, in sicer 184 rednih in 18 izrednih; na juridični fakulteti 383 slušateljev; 368 rednih in 6 izrednih; na medicinski fakulteti 86 slušateljev; na tehniški fakulteti 530 slušate* ljev, in sicer 511 rednih in 9 izrednih, na teološki fakulteti pa 107 slušateljev. Vseh slu- metni tekmi s četo barkovljanskega «Vala Tekma se bo vršila na Trsteniku nad Barkov-ljami in bo pričela ob 3. uri popoldne. Mislimo, da ne bo med nami športnika, ki ne bi pohitel danes na Trstenik, da prisostvuje krstu te nove čete. — S. I- K. - Mafe<5aiena. Sledeči nogometaši I. čate: Nadesič, Zadnik, But, Sivieri, Kovačič, Turko, Iljaš, Palčič, F?bjančič, Cek, Busin in BembiČ se morajo zbrati ob 12. uri točno pri «Tirolcu», ker se tekmuje proti prvi četi C. S. «Fulgor» na igrišču Viale Regina Elena. Tekma prične točno ob 13. uri. Ker J3 S. I. K. najmočnejša slovenska četa v Trstu, je tekma zanimiva; zaio smo gotovi številne udeležbe. Vodja. Iz triaSkega iivlienia — Tragičen konec bolnika« V vročičnem deliriju skočil skozi okno bolnišnice. Pr^d kratkim smo poročali o bolnem vojaku, ki je v vročičnem deliriju skočil skozi okno tretjega nadstropja vojaške bolnišnice v uiici F. Severo ter se na mestu ubil. Včeraj se je podoben žalosten slučaj pripetil v mestni bolnišnici. V oddelku za notranje bolezni, ki se nahaja v drugem nadstrop/U bolniškega poslopja, je ležal kaka dva tedna 25-lćtni urar Ivan Honl; imel je hudo pljučnico. Ta bolezen je, kakor znano, združena s hudo vročico. Včeraj okoli 3. ure zjutraj je Honl v hudem mrzličnem deliriju vstal s postelj ž, se naglo skobacal na okno, ki je bilo v svrho prezračenja sobe odprto, ter skočil v globočino. Strežnica, ki je bila medtem zaposlena pri drugem bolniku, je sicer na|lo prihitela, a žalibog, ji bilo že pr«pozno. Nesrečni mladenič je obležal nezavesten. Prenesli so ga nemudoma v obv^zo-vahaico in nato v kirurgični oddelek, kjer je pa revež kmalu potem podlegel težkim notranjim in zunanjim poškodbam. Ravnateljstvo bolnišnice je odredilo strogo preiskavo, da se dožene, če je pripisovati kaxo krivdo pri žalostnem dogodku nadzorovalnemu osobju. Zdi se pa, da je ta domneva neutemeljena. — Samomor železničarja. Včeraj zjutraj okoli 7. ure je nekega gozdnejja čuvaja, ki je Vesti it Istre — Iz Dekanov. V sredo, 22. januarja, smo spremili k večnemu počitku g. Ivana Stcfan-^ črča, ki jc izdihnil v 43. letu svoje starosti. Pokojni Ivan je bil res blaga duša in vzor moža. Bil je priprost človek, priljubljen med vsemi domačini in tudi med tujci. O tem priča veličastni pogreb, katerega se je udeležilo kljub slabemu vremenu rnnogo občinstva, domačega in tudi iz drugih krajev, kakor n. pr. iz Skednja in Kopra, kjer je pokojnik imel mnogo prijateljev. Pokojni Ivan si je pridobil nevenljivih zaslug med tukajšnjimi društvi, za katera se je veliko zanimal in v njih sodeloval. Še posebno ga bo pogrešalo tukajšnje -Mladinsko društvo*, kateremu je bil pravi dobrotnik in kateremu je šel vedno na roko z dobrimi nasveti in dej2nji. V znak hvaležnosti mu je društvo izkazalo zadnjo čast s tem, da mu je kupilo lep venec kot zadnji pozdrav svojemu dobrotniku. Marsikomu se je utrnila solza ga-notja, ko je cerkveni pevski zbor pri odprtem grobu zapel Nad zvezdami». Pokojnemu ivanu naj bo domača zemljica lahka, žalujoči družini pa naše iskreno sožaljef Vesti s ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. — Slovensko gledališče v Gorici. V pondj-ljek, 2. februarja, ob 4. pop. uprizori Dram. duštvo v Gorici vdrugič Cankarjevo farso v treh dejanjih ^Pohujšanje v dolini šentflovi-janski», ki >e dosegla kot 25. slavnostna predstava tako lep uspeh. Dvorana je biia pretesna za toliko občinstva in mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora. Tako je sedaj dena prilika vsem, ki so morali oditi — pa tudi posetnikom iz daljne okolice — da si ogledajo to krasno Cankarjevo delo. — Vodstvo gledališča je poverilo vloge najboljšim močem in povabilo kot gosta v glavni moški vl°gi g- Terčiča iz Trsta. Ostale vloge so razdeljene tako-le: g.čna Mer vit (Jacinta), g. Gomišček (vrag), g. Levpušče.i (župan), g. Bratuž (cerkovnik) itd. Režijo vodi g. Ko-&-man. — Vstopnice su v predprodaji v Nai. knjigarni v ul. Carducci 7. — Poslednj'e ure i ko, a še je čas, da se odločite, proč z omahv /a nje m, ki ni bilo nikoli kaj prida! Ako zamudite en, dan, ste zamudili celo leto. Zato vas — v poslednjih urah sicer, ali vendar še pravočasno — opozarjamo: nocoj na družabni večer pevskega zbora Pevskega in glasbenega duštva v Trgovskem domu. — Zaplemba goriškega tednika «L'Isonzo», V torek je bil zaplenjen goriški tednik L'Ison zo^, ki izhaja ob pondeljkih. V zvezi s to zaplembo so nekateri nasprotniki lista razširili po mestu vest, da «L'Isonzo» ne bo več izhajal radi te zapk-mbe. V včerajšnji «Voce di Gorizia» urednik g. Graziani zanika odločno podobne neutemeljene vesti. — Strašen samomor umobolnega. V četrtek zvečer je sedela družina 44-letnega Josipa Harej iz Zalošč pri Dornbergu nič hudega sluteč, za večerjo. Nenadoma plane hišni gospodar Josip Harej, ki je že večkrat imel pri-padke blaznosti, pokonci, zagrabi kuhinjsti nož, se zabode z njim trikrat v prsa ter se zgrudi na tla v mlaki krvi. Komaj so okroža-joči ga domači utegnili priti k sebi, je Harej že izdihnil. Pretresljiv dogodek je napravil globok in mučen vtis na Dornb«rg in njegovo okolico. _ Občinski davki. Gorišxi magistrat opozarja, da so zapadli z 31 januarja v plačilo davki na pse, klavirje in biljarde Kdor ne bo odraital teh davkov tekom naslednjih osmih dni, t. j. do 8. februarja, bo podvržen toza- Vipava dobi nadaljevalno šolo. Goriška trgovsko-obrtna zbornica je sestavila vlogo za ustanovitev nadaljevalne šole za vajence, katero jc potem s priporočilom odposlala nadzorniku strokovnih in nadaljevalnih šol v Gorici, da poskrbi za njeno ugodno rešitev. — Cesta Solkan—Trnovo. Ministrstvo za javna dela je svoječasno nakazalo za popravo te skrajno zanemarjene ceste znesek 184.000 L. S to podporo je bilo popravljeno jedva-li pol ceste, nakar so se nadaljna popravitvena dela morala ustaviti, ker je primanjkalo denarja. Sedaj se je goriška trgovsko-obrtna zbornica obrnila na ministrstvo za javna dela s prošnjo, da nakaže še podporo v znesku 200.000 lir, da se popravitvena dela dokončajo. Danes, ob 3. uri popoldne na Trsteniku, nogometna tekma „SPARTA" Skedenj S. K. „UAL64 Barkovije. Iz žluljenja ruskega reuolucioncirla Agencija aRosta> objavlja življenjepis Trockcga namestnika, novega vojnega komisarja Frunzea. Frunze je bfl rojen leta 1885. v Turkeslami kot sin kmečkih slarišev. V letu 1904. se je vpisal na tehniško visoko šolo v Leningradu, kjer ie vstopil v boljševičko socialdemokratsko stranko. Kmalu nato je bil izgnan iz Leningrada. V letu 1905. se je udeležil v Moskvi deceiuberske revolucije, naslednje leto pa je bil odposlan kot strankin delegat na kongres v Stockhoim. Kasneje si je Frunze služil vsakdanji kruh kot priprost delavec v predilnici v Ivanovu. Ker je organiziral nsed tovarniškimi delavci socialdemokratsko organizacijo in se večkrat zoperslav-ijal policiji, je bil aretiran. Radi neprestane revolucionarne propagande je bil obsojen .dvakrat na smrt, a končno pomiloščea na let prisilnega dela. od napačnim imenom je zbežal iz zapora ter vstopil v carsko armado, kjer je ustanavljal med vojaki revolucionarna udruženja- Po oktobrski revoluciji 1917. je postal predsednik izvršilnega odbora in vojni kovnisar za nie?to Ivanovo, Vosnesinskij in Jaro*Jav. Kot poveljnik vzhodne armade je zlomil Kolča-kovo ofenzivo ter prisilil belo armado, da je izpraznila Turkcstan. V letu 1920. je vršil službo vrhovnega poveljnika rdeče armade, ki 6e je borila proti generalu Vrangelu. Od 1920. pa do 1924, je zapovedoval rdečim četam v Ukrajini in na Krimu. Sedaj prevzame kot namestnik Trockcga vrhovno poveljstvo nad celokupno rdečo armado in mornarico ZSSR. Frunze je obenem član presedništva osednjega • db ora ruske komunistične stranke. t>< sire H 1 Iz zadnjih časov caristične Rusije, Zgodovinar, ki bo obravnaval zgodovino Rusije ob zlomu carističnega režima, ne bo mogel i i i preko imena «svetmka» ali «čarov-aika» Rasputina. Dasi smo o tem človeku čuli žc za časa svetovne vojne, vendar prihajajo avtentična poročila o Rasputinu, njegovem pogubnem delovanju in njegovem velikem vplivu na tedanjo dvorno, vladajočo kliko šeic sedaj na svetlo. To pa zato, ker je sedanja sovjetska vlada skrbno očuvala in uredila vse državne arhive prejšnje vladavine. In reči je treba, da sovjetska vlada zna spretno izrabljati te arhive sebi v prilog. Zakaj po •dkritju vseli tajn carisličnega režima postaja vsakomur jasno, da je bila Rusija in vse slovanstvo v rokah nesposobnih šarlatanov, sanjačev ali hudodelcev. Zlom carizma ja bil le posledica skrajno nezdravih razmer v najvišjih krogih vladajočih. Rasputinovo življenje, »jegova slava in njegov tragični konec nam kažejo vso gnilobo Rusije pred zlomom. Poslušajmo, kaj pravi o njem načelnik tedanje caristične tajne policije: - Potem je opotekajoč sc šel v sosedno sobo, kjer se je zgrudil v nezavesti. Ko je prišel zopet k sebi, je čutil strašno slabost in opazil, da je ves poten. Ljudje, ki so hoteli to «oŽrvetje» pripisati naravnim vzrokom, so si nakopali nevoljo carice. Za kronani par je bil ta čudež največji dokaz, da se je Bog v Rasputinu včlovečiL Njegov vpliv na dvoru je zrastel tako, da sta car in carica vedno Rasputina vprašala za svet, predno sta kaj podvzela bodisi v zasebnih ali državnih zadevah. Rasputin je tikal carja m carico. Tako se je vedel, kakor da je član rodbine. «Če bi mene ne bilo, bi tudi vas ne bilo,» je večkrat poudarjal in to s tako prepričevalnim izrazom, da je ves dvor verjel v novo razodetje. V svojih pismih na carja in carico ju je naziral s «papa» in «mama». Razume se, da je dvorna klika izrabljala vpliv Rasputina, ki ga je imel na carski par. Le Rasputin ni nič zase vprašal, toda umel je druge vire izrabiti za svoje razkošno in razvratno življenje. Za carico pa je bil svetnik, ki mu je bila vsa materrjalnost tuja. Carski par $e bil v njegovih rokah mehko testo, iki ga je gnetel po svoji volji. Bila sta zaslepljena, brez volje, mislila sta z njegovo glavo, gledala z njegovimi očmi in govorila z njegovimi usti. V takih razmerah je morala dozoreii strašna sodba, ki se je izvršila na tako tragičen način. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Na željo zdravniška pomoč. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10, I. 170 MESEČNI SEMENJ V KERPELJAH za kra-marijo, gove*o živino, konje, prašiče i. t. d., ki je bil do sedaj zaprt radi kužne bolezni živine, se spet odpre dne 3. februarja t. 1. namesto 2. februarja, ker je ta dan praznik. Načelništvo. . * 129 Globoko ginjeni sc podpisani zahvaljujemo vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili spomin na?tga nepozabnega očcui GOSPODIČNA, zmožna vseh pisarniških del, z znanjem slovenskega, italijanskega m nemškega jezika poleg strojepisja, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod «Zmožna» na upravništvo. 152 aćje&hft kr. J« v m h sfctacflši Posebno sc zahvaljujemo siavncmu vodstvu kr. javnih sklad šč, g. dr. U. GuastalJa za bratsko po noč. ki jo jc nudil blagemu pokojniku za časa bolezni, vsem g. uradnikom In uslužbencem kr. javnih skladišč za velikodušno podporo. ■ Maša zadušnica se bo brala v četrtek, 5. februarja, ob 8. uri, v rojanski cerkvi. TRST, 1. februarja 1925. 157 Žalujoči otroci : Rude, Malja, Vida. UGODNA PRILIKA. Za čedno stanovanje v mestu, blizu tramvaja, dam eno leto brezplačno stanovanje, lepa soba, kuhinja, veliko zemljišče pred hišo, na hribu v Barkov-Ijah. Informacije: Martelacc - Birkovlje-Riviera 121. 153 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Via Madoimina št. 10. 155 PRODAJALNA zelenjave in jestvin, s skladiščem zadaj, se proda radi bolezni. Via Gio-vanni Boccaccio št. 16. 156 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchil Telefon 27-81, uvoz- izvoz, Veiika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka, 51 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla-Via Giulia 29. 64 vec. Posianol •v Valerka Si rokova Ante Gerbec poročena Trst, 1. februarja 1925. Direktni uvozi Vedno novi dohodi Via Geppa 15-17 Poročne sobe, 60 različnih tipov Spalne sobe za eno osebo Jedilne sobe, s stolicami, 25 različnih modelov Pisarne, velika izbera Sobane Kuhinje, popolne in posamezni kosi Pisalne mize priproste in amerikanske in drugo pohištvo za urade Mizice in stolice Posamezni kosi pohištva po originalnih, tovarniških cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, hotele, pensioce i« t. d. Pošiljatve na dežel«, zajamčene. Samo: H. S TE I NE R, Via Geppa 15-17. Velike zaloge v prosti luki, brez carine. Zavarovalnica L' UNION, Gorica V je prasesili urad tesr* VIA 3ARZELLINI 2/1 nadstrc V pondeijek, 2. februarja t. K začne naš Izredna prilika za nakup namiznega, posteljnega, moškega, ženskega in otroškega Mali @i!asi NAZNANJA se, da se bo vršila pricilna dražba vseh premičnin in nepremičnin posetsva po pok. Antonu Macarol iz Sežane št. 41, po domače «Čeh», in sicer dne 5. februarja t. 1., ob 9. uri zjutraj, v prostorih kr. Preture v Sežani. Pozivajo se interesenti, da sa dražbe v obilnem številu udeleže, kajti posebno, ki se bo prodalo na dražbi, se nahaja v izredno dobrem stanju, tako zemljišča, kakor hiša in gospodarska poslopja. Pripominja se, da se lahko kupi na dražbi celo posesivo skupaj, ali pa samo posamezne parcele. Posestvo je cenjeno po sodnijskih cenilcih na L 40.820. Najmanjši ponudak znaša L 23.046.66. Posesivo je vredno brat bratu najmanj L 60.000. Interesenti pozor! _____149 *) Za ilank« pod tem uilcvom odgovarja oiitvo 1« toliko kolikor mu salcoo veleva. ZAHVALA. Globoko ginjeni po tolikih dokazih sočutja ob priliki smrti naše nepozabne STJINE izreka podpisana najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način počastili spomin blage pokojnice. Posebno se zahvaljujemo g. uradnikom in uradnicam kr. Preture za spremstvo p-okojn^ce na njeni zadnji poti, dalje uslužbencem »Delavskih zadrug«, g.čni Vulč, g.e Skornscheg za krasni vence. Istotako se zahvaljujemo vsem tovarišicam in tovarišem in vsem, ki so se je spomnili s podarjen]'em cvetja. TRST, 1. februarja 1925. Družina BERG1NC Porabite priliko, dokler trajajo omejene zaloge in prej kot pridejo v veljavo nove, jako povišane cene. Corse u. L lil. 16 DEKLE, za dopoldne, se išče. Oglasiti se v pondeijek v via Foscolo 25, III. 158 SREČO, preteklost in bodočnost življenja po V- kiromant v via Pieta 12, vrata 6. 159 CEVLJARNICA se proda radi bolezni. Naslov: via Giulia 34. 160 NOVE zimske suknje se prodajo. Via Udine 29, I., Kiirbisch. 171 MIZARSKI delavec in poldelavec se sprejme-takoj. Via P. P. Vergerio 232. 161 UČENCA, izobraženega in pošten aga sprejme Buffet Šircelj, via S. Caterina 5. 162 PLUTEC (šur) in žico za trte, okoličanske šape, !. Romu. POSESTVO na Štajerskem. 4 poslopja, ea.o mcblirano, 12 oralov zemljišča, polovica vinograda, drugo njivi m gozd, se proda. Pojasnila daje Rože, Rojan, via aHe Qucrcie 59. 167 GOSTILNO »em odprl ▼ via Timetas št 1. Istrsko vino in teran. Domača kuhinja. Priporoča se F ur lan Terčon. 168 TRGOVSKI POMOČNIK, vodjo, vešč italijanščine in nemščine, izurjen v ž prihaja name po mojem možu, tvoj pa —» Beseda ji je ostala v grlu in zarudela je. «Oprosti, draga Magdalena,» je prosila sestro in ji poljubila roko. «Pozabila sem, kar bi ne smela pozabiti, in s^m te užalila.^ «Ne,» je rekla Magdalena. «Đala si mi pogum.** «Pogum.» «Videla boš.» Mirno je vstala, stopila k odprtemu oknu, in predno ji je uiegnila Nora zabraniti, je raztrgala papir in vrgla koščke skozi okno. Pot »m se je vrnila k sestri in položila svoje obličje na njene prsi. «Nočem nič dolgovati svojemu preteklemu življenju, pretrgala sem vse vezi do njega,* je r^kla. * Vse misli in vsa upanja tistega časa sem vrgla od sebe kakor ose koščke papirja.* «MagdaIena! Moj mož ne bo nikoli dovolil —» «Tiho, tiho! Kar bo tvoj mož smatral za pravično, tega sc bove obe držali. Od tebe morem sprejeti, kar bi od onega pisma ne sprejela. Konec, o katerem sem sanjala, je prišel, toda narobe. In tako je bolje, draga.* S to poslednjo žrtvijo je stopala v novo, plemenitejše življenje. • * * Mesec dni je minilo, jesensko solnce je svetlo sijalo celo v temnih ulicah, in nekje v bližini jc bilo dve uri, ko si je Magdalena podala sama v hišo v Aaroes Buildings. «Ali čaka že name?» se je vprašala s skrbjo, ko ji je gospodinja odprla. Čakal je že v predsobi. Magdalena je stekla po stopnicah gori in potrkala. Odgovoril je z ravnodušnim glasom, bržkone misleč, da j* kakšna dekla. Postala je na pragu in se pasla na njegovem presenečenju, ko je skočil po koncu in strmel vanjo. -Gotovo me niste pričakovali tako zgodaj?« je vprašala. Profil mladinske tfufe Če pomislimo, da se je po raznih šolah vzgajala le manjšina mladostnikov po 14. letu, je bila večina mladine v dobi dozorevanja prepuščena slučajnim vplivom življenja. To dejstvo je imelo za posledico, da se je oficijelno mladinoslovje pečalo z duševnimi lastnostmi le onih mladostnikov, ki so ji bili pri roki za časa šolanja, medtem ko je ostal duševni razvoj mladostnikov iz širših plasti ljudstva tej mladi znanosti več ali manj tuj. Pri proučavanju svojevrstnosti kmečke in delavske mladine smo torej navezani na skromne izkušnje mladinskih voditeljev in varoval-cev, na priložnostne znanstvene izsledke ter na podatke, ki nam jih nudi kriminaliteta šoli odrasle mladine. Spominjanje na lastno dobo dozorevanja oziroma podoživljanje iste je v tem slučaju velike važnosti, vendar pa moramo s spominom oprezno operirati, sicer zaidemo prav lahko v subjektivnost. Imamo potemtakem celo kopico podatkov o duševnosti mladostnika, a težko jih je razvrstiti v enoto. Kakor se moramo nanje ozirati pri analizi mladinske duše, tako jih nikakor ne smemo v to svrho smatrati za zadostne. Prekoračiti moramo meje psihologije, da dobimo pravo sliko kmetske in delavske mladine. Uvaževati nam je kulturne, gospodarske in politične razmere, v katerih živi naša mladina. Našega mladostnika moramo torej vzeti tako, kakor živi doma v krogu družine, na delu v tovarni in na polju, v krogu svojih vrstnikov, v družbi odraslih in deklet. V dobi, ko mladostnik fnajbolj potreb 'je vzgoje, ga ljudska šola odpusti iz svojega okrilja. Duševni in telesni razvoj, ki očituje ravno v tej dobi dozorevanja potencirano energijo in nagel tempo, pritisne mladostniku svojevrsten značaj, tako da stavi ta doba vzgojitelja pred najtežje probleme. Dobo dozorevanja delimo v dvoie štadijev: V puberletni štadij, ki pričenja v našem slučaju s 14. letom in traja da 17. leta, in mladeniški stadij, ki slčdi prvemu .ter traja do 21. leta. Doba duševnega dozorevanja je označena po številnih konfliktih, ki jih doživlja sleherni mladostnik. Prehod iz priprostoga otroškega naziranja k abstraktnemu mišljenju, širjenje celokupnega duševnega obzorja in stik z realnostjo postavijo mladostnika pred tako veliko število nalog, da v duševnem oziru ni nikakor takoj sposoben za njih reševanje. Izvor konfliktov je iskati tudi v dejstvu, da se mladostnik še vedno oprijemljc otroškega mišljenja, katerega ni mogoče spraviti v sklad z realnostjo. Večkrat se zgodi, da se mladostnik, ki v pošolski dobi marljivo opravlja svoje delo in redno živi, naenkrat otrese svojih dolžnosti, 1 se ne meni več za nauke in opomine starišev ter vda malopridnemu življenju. Tu imamo opravka z reakcijo mladostnikovega čustvenega doživljanja spričo socialnih obveznosti, ki jih snladostnik občuti kot nadležne. Possbno siljenje k delu in navezanost na dom tvorita za najprej norm alko v Gorici. 2© tedaj je kazal posebno nagnjenje in veselje do risanja in slikarstva; vseh drugih predmetov se pa ni dosti učil,, zato je morad skoro vsak dan sedeti v tedaj tako glasoviti eoslovski klopi*. Doma in v Šoli se je naučil slovenski, nemški in laški govoriti. Vadil se je v perorisbi in je posebno rad kopiral risbe Raphaela Morgheoa. Srčno je želel, da bi se mogel v risanju in slikarstvu Se bolj izuriti. Sreča mu je bila mila. Njegove risbe so vzbudile pozornost grofa Frančiška della Forre, ki je mladeniča bodril k večjemn napredku in ga t-udi gmotno podpiral. Z njego-vo^>omočjo je šel v Benetke na slikarsko šolo. se je učil nekaj Ist z vso mogočo marljivostjo. V tej dobi je napravil več oljnatih slik, najboljšo za kapelo sv. Janeza v Prvačini. Ker se je želel še temeljiteje izobraziti v svoji stroki. je odšel v Rim leta 1810 in vstopil na akademijo di San Luca, ki ji je tedaj načeloval kot ravnatelj slavni kipar Antonio Canova. Njegov učitelj je bil tu Sebetelli, njegov sošolec pa pozneje proslavljeni Dmelli. Kje se nahajajo tedaj izvršena dela, je neznano, le njegov lastni portret se je do •!. 1916 nahajal v goriškem muzeju. V Rimu sta ga obiskala oče in brat Franc. Brat Franc ie bil nekaj časa lastnik graščine v Prvačini, ki je najlepše poslopje prvačinske župnije. Ponosno se dviga iz smrečja in bukovja pod vznožjim kraške gore na desnem bregu Vipave. Ta graščina ima kapelico sv. Janeza in novošegno opremljen mlin, morda največji, kar jih goni Vipava. To posestvo je Franc Tominc prodal Goričanu Štreklju in ta grofu Coroniniju. V kapeli se nahaja slika Josipa Tominca, ki smo jo že omenili: sv. Janeza Krstnika. Iz Rima ga je ukaželjnost gnala še v Neapol, kjer je dovršil svoje študije in se potem povrnil v Rim. Nekateri njegovi življenjep»sci pravijo, da se je oženil v Neapolu, drugi pa, da se je to zgodilo v Rimu leta 1817. Drugo leto 1618 mu je bil rojen prvi sin Avgust. Iz Rima se je napotil najprej sam v Gorico, potem pa je za sabo poklical še ženo in oba sinova. Potoma je 1. 1826 ostal nekoliko časa v Florenci, kjer je kopiral več slik uglednih slikarjev v «Galleria degli Uffizi* in cPitti*. V Gorici je naslikal veliko sliko za cerkev Sv. Antona v Trstu (osnutek hrani njegov vnuk), dalje več oltarnih slih za Gorico, n. pr. M. B. za Piacuto, Klizanje za kapucine, M. B. za Prvačino in druge. Ker pa v Gorici ni bilo dosti dela, se je še isto leto preselil v Trst, kjsr je stanoval v «Via San Lazzaro* v hiši «delle Bwicie» [kačja hiša). Tu je naslikal številne portrete, ki so slavo njegovega čopiča širile na vse strani. V Trstu je komaj katera veljavna liifta, ki bi ne imela portreta iz Tominčeve roke, ker je bilo tedaj posebno častno, če je kdo imel portret kakega znamenitega slikarja. Trgovska zbornica v Trstu hrani najboljše delo v tem oziru Catrarov portret, muzej Pasquale Rivoltella, čigar ravnatelj je sedaj Josipov vnuk Alfredo j Tominz, portret slikarja Gatteri in cCircolo j Gradimo vzajemno našo kulturno rgodovinol SUvstvo: Die katholisehe Kirche, II. 32». — Gla« (v Gorici), V (1875), št. 25-32. P. Mlinarjev. — Novice, 1860, 347 — Angelo von Eis-ner- Eisenhof v Studien unđ Skizzen zun Ge-maldekunde. Herausgegeben von Dr. Theodor von Frimmef. IV, 1918, 21—22, portret Tomin-čev v 1. m, 1918, tabla XLIV, k str. 154. — Fr. Malota: katalog 28. I. 1918, št. 55 in 56. — Zgodnja Danica, 1870, 37. — «Slovenec» 1916, 30. nov. — Bayer, Fiifarer durch die gel. Grafschaft Gorz und Gradišča, 67, 93. Viktor Steska. Z Zlato, srebro, krone, ? S platin, zobovje &6 § # kapule % S Zlatarna ALBERT POVHf * Trti, Via Haiilnl 4« % Loterijske izžrebaae dne 31- Bari t 40 Firenze v 7 Milano . 23 Napoii 55 Paiermo j 38 Roma ' 5 Torina - - , 50 Venezia -v 50 Številke januarja 1925: 67 30 75 65 22 69 85 15 34 13 83 52 21 27 87 78 5 63 69 71 26 79 24 17 49 20 68 60 4 48 69 67 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Raffineria št. 7 ima v zalogi: Semena: Zajamčeno seme karfijola snežna kepa, špinača po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, redkvico rdečo okroglo in rdečo podol-gasto; Detelje: inkamatno, domačo in lucerno; Trave: laško 1 jul ko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico; Umetna gnojila: rudninski superfosfat, kalcijev cijanamid ali apneni dušik, kalijevo sol in amonijev sulfat; Kmetijsko orodje: pluge, šape, štrpače, železne grablje, srpe, kortelače, gnojne vile, drevesne škarji, ce pitne nože «Kunde» in vrtne žagic, krivce odprte, ra radič in zaprte; Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy». Ž ve plene t rakce za žvepla*je sodov. Med v vrčkih od pol kg po L 6. ivolia, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zaanške za steklenice in Teke za sode vsake velikosti, tudi na debelo. Mesečni živinski semenj v Podgradu v Istri zopet odprt. ŠOLA BERLITZ Trsi - VI« T«rra blaaca It. 21. NOVI TEČAJI ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBO-HRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vpisovanje: ob delavnikih 9-21. Najvišje cene platujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mafk veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. W!HDSPH€H Trst, Via Cesar® Bsttls^ št. 10 IL nadstr., vrala t§ <>j Sprejemajo se pošiljatve po pošt* Majboljli šhfaiRi stroji s& KflM{ši materijal. Vprašajte H, Crismanckl in Mirni liter. w mladostnika vir neugodja. Tega se skuša olre- artJslb porlrct slikarja Bisona. Raz>n omesti in posveča proste ure svojim vrsin^om m . a nahajajo v muzcju Rivolteila še 3 enostavnejšim z,vl,enskim oblikam, katere mu j ^^ tret- rodbinc Brucker in Oblasser. prinesejo izravnavo duševnih disonanc in od- , Nj c trclc zasledujemo tudi v Go-dih. Kjer se to ne zgodi, se kopic.,o čustva ne- *.n ' graščinah gori§kega zemlja, n. pr. ugodja do take velike mera, da moujo dusev- fa *Mi Lanthieri, Strassoldo itd., no ravnotežje in se izražajo v zoperstavljanju slarišem in slehernim predstojnikom. Sličn.: reakcije se pojavljajo tudi z nastopom spolnega dozorevanja, ki pa se ne pričenja vedno istočasno z dobo duševnega dozorevanja. Odnošaji med stariši in mladostnikom se začenjajo sidaj rahljati. Medtem ko veljajo otroku stariši kol vzor ljubezni in dobrotljivo-sti, popolnosti, pravičnosti in moči, prinese realno mišljenje v tem oziru s seboj gotovo j'-.rezn'enjc. Mladostuik vidi sedaj na stariših luni človeške napake in šibkosti. Obrne se k drugim ciljem, ki so izven družine in stariži so potisnjeni na stopnjo dobrohotnih svetovalcev. To odtujevanje starišem zavzema pod okoliščinami tudi ostre oblike in sa stopnjuje po^ostoma do nepokornosti in brezobzirnosti napram njim. V tej kritični dobi zavrže marsikateri mladostnik nravne vrednote, ki mu jih ji dsla družina, šola in cerkev na pot v življenje; kajti v stiku z realnostjo odkrije, da so na svetu stvari, o katerih kot otrok ni nič znal. Ker najde s svojimi svojevrstnimi nazira-nji Ie v krogu svojih vrstnikov zaželeni odmev, stremi v tej dobi po svojih socialnih gonih, da se pridruži enakomislečim in enakočutečim tovarišem. Po vaseh in mestih tvorijo svoji sklenjene skupine, v katerih modrujejo po svoje o različnih življenskih vprašan'fh, gojijo lastno moralo in skušajo po njej živeti. V tem prihodnem stadiju, v katerem se mladostnik ne smatra niti za otroka in niti za od-rastlcga, sc počuti nezadovoljenega, notranje raztrganega, v razvijanju in spreminjanju. Tipično neugodje« nezadovoljnost, duševna nemirnost, to je osnovna psihična poteza puber-tetne dobe. Mladostnik je usmerjen v megleno daljavo in cilji, ki mu lebdijo pred očmi, so fantazijske tvorbe, so nejasni, skonstruirani. V ta fantazijski svet se zateka in v njam sanjari, ko mu pripravlja življenje največ neu-godja. Kljub vsemu izbegavanju odraslih in upiranju sleherni avtoriteti hrepeni mladostnik vendarle po vzorih, na katere bi se mogel naslanjati. Ta težnjo, po vzorih korenini v mladostnikovi potrebi po sugestiji, opori in spopolnitvi lastnega duševnega razvoja. Kajti mladostnik pričakuje, da mu taka osebnost prinese zaželjeni notranji mir, zadovoijnost. Mladenič občuti v yimeri z mladostnikom v svoji notranjosti večjo ali manjšo urejenost in obrača pogled v vsakdanje življenje. Stremljenje po udejstvovanju med ljudmi in po doživetju polni njegovo dušo- Na mesto meglenih ciljev iz pubertetne dobe stopijo novi ideali, prilagojeni praktičnemu življenju. Ker ne more še uveljaviti v polnem obsegu svoje osebe, nadomesti to šibkost z zunanjim nastopom; saj je cilj doraščajočega mladeniča igrati v krogu odraslih primerno ulogo in veljati med njimi kot enakovreden. Radi tega sc oprijemlje posebno rad zunanjosti (kajenja, popivanja itd), ki mu v življenju odraslih najbolj padejo v oči, ne da bi pri tem doživljal Itako ugodje. Tudi svoje dekle si izbere v teh letih in ljubezen do istega vpliva večkrat odločilno na njegovo celokupno dejanje in ne-hanje. Kakor je mladenič na eni strani navdušen za življenje, ki mu je velika vrednota, tako ga na drugi strani vznemirjajo vsakdanje dolžnosti in vedno večje zahteve, katere stavi nanj neizprosno realno življenje. i. P- v goriški dež. hiši portrete cesarja Franca I.f Ferdinanda in Franca Jožefa I. Žena mu je v Tistu umrla. Starejši sin Avgust se jc posveti! očetovi umetnosti in se visoko povzpel, mlajši Rismondo pa glasbi in je postal izvrsten pianist. Josip Tominc je živel v Trslu do 1. 1S55. Dela je imel vedno dosti Portretiral je člane rodbin barona Rcyer, de Brucher, btr. Sartorio, pl. Eisner-Eisenhof, Opuich, Rossetti, več generalov, črnogorskega vladiko Petra Petroviča čigar portret se nahaja v Cetinjah itd. Iz Trsta sc je Tominc preselil sam najprej v Gorico in potem na Gradišče, na letovišče svojega brata Franca. Tu je slikal še več žanrov, n. pr. Daja posojila kakor tudi izvršuje v e v bančno stroko spadajoče posle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: opozarja p. n. interesente, da se vrše v Borovnici (železniška postaja na glavni progi Ljubljana^Trst) aqpet štirje letni živinski (za konje, govedo, prašiče in drobnica) in kramarski sejmi v naslednjih dneh: 5. februarja, 15- aprila, 27- septembra in 6. decembra vsakega leta. P. n. prodajalci in kupci se ■vabijo, da bonovniške sejme v največjem številu posecajo. (155) naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via Carducci št 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. ^ LJUBLJANSKA KREDITNA L I PODRUŽNICA V TRSTU C CENTRALA V LJUBLJANI AHH M li lutne Biiarje« fil.MI.IIN'- Telefon: 5—18, 22—9» GMta in liane Dinajn 60.B00.0lil!'-- Telefoo: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % °/0 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomeij, Kranj, Maribor HniprlKladnelšn zoezn z Jugoslnutjo Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, •:::::: Sarajevo, Split :::::::