120
Književnost.
Med našimi mlajšimi leposlovci se je Ku-zTvu najbolj omilil Fr. K s. Meško s svojo izredno nadarjenostjo^in izvirnostjo. Zato največ prevaja njegove spise, in reči smemo, da bi naš KuzVv Meška najrajši kar vsega zaporedoma prevel, ako bi mu dostajalo časa; a KuzTv je duhovni pomočnik in hkrati tudi učitelj latinščine na gimnaziji, in zato mu za slovstveno delo preostaja le malo časa.
Slovenski spisi, katere je prevel Kuziv doslej, so naslednji: Fr. Ks. Meško : „Berač" (Did), „Srakoperjeva hruška", (Sorokopudova gruška). Oba spisa sta tiskana v Ivovskem dnevniku „DTlo" 1. 1900. — „Drama v vasi" (Drama v seli'), „Norec" (Naluga). Ta dva spisa sta izšla v posebnih knjižicah. — Jos. Stritar: „Janko Bože" (Ivasj Bude).— Dr. Jan. Ev Krek: „Božji blagoslov" (Bože blago-slovenije). — Fr. Ks. Meško : „Pripovedka" (Povirka). Zadnji trije prevodi so tiskani v „Knjižniei" Julijana Nasaljskega v Kolomiji. — Meškov „Bolnik" je zdaj v tisku, in v kratkem izide tudi Jos. Stritarjev:  „Griški gospod."
Kakor vidimo iz navedenega, se je začelo med Rusini živahno gibanje in zanimanje za nas ob Jadranskem morju. Hvaležni moramo biti pač zlasti g. K u z T v u za veliko naklonjenost, hvaležni pa tudi vrli lvovski semeniški „Čitalnici", od katere delovanja nam je pričakovati lepih uspehov. ')                  Bajda Kazak.^
vzgoja v srednjih  in visokih šolah. Zato nagovarja svoje tovariše:
Ihr, die entsprossen aus dem Slavenstamme, die ihr, der eig'nen Mutter lang entzogen, die Bildung nicht an ihrer Brust gesogen, die man, wie   mich,   vertraut   der
deutschen Amme! Nicht  glaubet,   dass  ich   euch
deshalb verdamme, dass d a n k b a r der Germania ihr gewogen!
Tako je peval Prešeren 1. 1838. Že pet let prej se je izgovarjal, zakaj da peva v nemškem jeziku. Kakor si je Ovidij s svojimi pesmami v Rimu nakopal sovraštvo, tako tudi Prešeren ne uživa sladkosti od svojih slovenskih poezij; in kakor je oni, „der Liebling romischer Ka-monen", v prognanstvu peval v getskem jeziku —   „getico scripsi sermone libellum"  — tako
Iz drugih književnosti.
Ponatisk prepovedan.
Vila kneza Windischgrae
Fotogr. B. Lergetporer.
tza na Bledu.
Franz Prešeren. Deutsche Gedichte.
Laibach 1902. Druck und Verlag von Ig. v Kleinmaver u. Fed. Bamberg. — V Prešernovem mišljenju se jasno vidi oni kulturni dualizem, katerega se ne more popolnoma otresti skoro noben Slovenec. Njegovo srce je slovensko, a njegova izobrazba je nemška. Zadnji čas se je mnogo pisalo o tem, ali je bil Prešeren „Ilirec" in ali je imel kaj smisla za slovensko vzajemnost. V svojih nemških pesmih je Prešeren sam odgovoril na to vprašanje. On čuti vso   moč,   katero   ima na   Slovenca   nemška
!) Ker ima rusinska semeniška „ Čitalnica" v Lvovu tako vzvišen namen, bi bilo po naši misli prav, da bi se ji pošiljale dobre knjige in časniki zastonj. Po en iztis bi založniki knjig in časopisov lahko žrtvovali. Naslov: „ Čitalnica grško-katoliškega semenišča v Lvovu. Ulica Kopernika 36."
tudi Prešeren peva v jeziku onega duha, ki veje povsod okoli njega v izobraženih krogih, v katere je prognan iz svojega naroda:
Da ich, wie er (Ovidij), nicht kann vom Dichten lassen, obwohl mein heimiseh Lied mir nicht
zum Frommen, nur Missgunst mir bereitet, blindes
Hassen, vergebt, dass ich ihm folgend unternommen, in Worte meinen innern Gram zu fassen, die ich von meiner Mutter nicht vernommen.
Še en razlog ve Prešeren, zakaj da mora pevati v nemškem jeziku:
Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande die Herrinnen und Herren, die befehlen, slovenisch die, so von dem Dienerstande; den strengsten Dienst dien ich, den freie Seelen gedient, die Liebe schlug in ihre Bande; nicht darf ich gegen diese Sitte fehlen.