Aktualno Ljudje in dogodki Podravje  Nadškofi ja Ptuj  Zvonci mogočnih Maribor: en župnik korantov zatresli staro bo skrbel za več župnij mesto  Stran 2  Strani 10 in 11 Ptuj, torek, 25. februarja 2025 Letnik LXXVIII  št. 16  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Spodnje Podravje  20., jubilejna Obarjada na Ptuju uspela Št. 84/2024 Za dober namen zbrali 40.000 evrov V dvajsetih letih je Obarjada povezala in stkala veliko srčnih zgodb. Vsako leto je več ekip, ki želijo sodelovati in Bivša misica Nataša Pinoza se je popolnoma prepustila družinskemu življenju, njena naj- večja skrb pa sta sinova Vid in David. Oba sta čudovita otroka, bolj kot njej sta podobna možu, a David ima zagotove njene gene. Rad nastopa in se fotografira, zato mama razmišlja, kaj bi se dalo narediti na tem področju. Resno razmišlja, da bi ga vpisala _ pomagati ljudem v stiski, vsako leto pa je tudi več ljudi, ki to pomoč potrebujejo. Letos so za dober namen zbrali _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ za otroke. (Vir: Lady.si) LEBED, Aleksander - pokojni ruski general in politik, RILA - najvišje gorsko območje Bolgarije skoraj 40.000 evrov. Več na straneh 10 in 11. Cvek_729_-_03-66.indd 19 23.12.2024 8:57:53 Aktualno Podravje  Pol minimalca za maturanca  Stran 2 Podravje Ptuj  Visoka šola v desetletju z 22 diplomanti  Stran 5 V središču Markovci  Je kultura v občini res zapostavljena? Foto: ČG  Stran 7 Kmetijstvo Ptuj, Podravje  Spletno nasilje med osnovnošolci  Podravje  Priporočajo V šestih letih so se »Grda si, ker nosiš cepljenje, cene nepremičnin očala in nimaš lepe a cepiva (še) ni podvojile barve las«  Stran 9  Stran 3  Strani 6 in 7 7. 2. – 4. 3. 2025 KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ pustni v Sloveniji! Foto: Sašo Radej torkova izdaja 2 Aktualno torek  25. februarja 2025 Spodnje Podravje  Povezovanje župnij v kratkem je neizbežno En župnik bo skrbel za več župnij Naslednje leto bo predvidoma v znamenju velikih sprememb v organizaciji župnij. Zaradi pomanjkanja duhov- nikov se namreč vse več župnij spopada z izzivom zagotavljanja stalnega duhovnika. Nadškofi ja Maribor zato že pripravlja načrt za povezovanje župnij v večje enote, kar bo omogočilo boljšo organizacijo pastoralnega dela, po drugi strani pa prinaša precej sprememb tudi za vernike. Združevanje župnij dejansko pomeni, da bodo objekti na neka- terih lokacijah samevali, predvsem župnišča. Če zanje ne bodo našli ustreznih rešitev, bodo prav goto- vo začeli propadati. Povprečna starost duhovnikov v mariborski nadškofi ji je 65 let. Poleg staranja se tako kot povsod v Sloveniji srečujejo tudi s pomanj- kanjem duhovnikov. Zadnji dve leti na tem območju ni bilo niti enega novomašnika, imajo pa pet bogo- Foto: Wikipedia slovcev. Prav tako je govora o tem, da bi v pastoralno delo v večji meri Bosta župniji sv. Marka in sv. Marjete združeni vključili laike, vsaj tam, kjer je to mogoče. v eno enoto? Najverjetneje bosta v eno enoto združeni tudi župniji Sv. Marko Župnije so ponekod niže Ptuja (Markovci) in Sv. Marjeta niže Ptuja (Gorišnica). Za že združene slednjo že več desetletij skrbi župnik Ivo Holobar, ki bo decembra letos dopolnil 90 let. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kam bo Na nekaterih območjih že zdaj priključena župnija Sv. Lenart Podgorci. Ena možnost so Markovci, en župnik opravlja svete maše in druge obrede na več lokacijah. Tak druga pa Velika Nedelja, vendar končne odločitve še niso znane. primer sta na primer župniji Zavrč Tudi v Kidričevem se srečujejo s podobnimi izzivi. Tam župnijo Sv. Foto: ČG in Sv. Barbara (Cirkulane), kjer žu- družine vodi župnik Anton Pačnik, ki je že obhajal zlato mašo, kar Nadškofi ja Maribor že pripravlja načrt za pastoralno povezovanje župnij. pnik Jože Pasičnjek biva v Zavrču, pomeni, da že petdeset let opravlja duhovniško službo. Njegove vsak dan pa se vozi v Cirkulane, dolgoletne izkušnje so neprecenljive, vendar pa tudi v tej župniji ni tudi za vernike v Št. Janžu. Takšna verjetno potekale le na eni lokaciji, ne oz. povezane v nove pastoralne kjer opravlja pastoralno delo. Go- jasno, kako bo potekala organizacija pastoralnega dela v prihodnje. povezovanja postajajo vse pogo- prav tako pa ostaja nejasno, kako enote, prav tako ni znano, kje bodo vora je tudi o tem, da bi se more- Govori se, da bi lahko Kidričevo in Žetale priključili Ptujski Gori. stejša zaradi pomanjkanja duhov- bo z obredi ob večjih praznikih, njihovi sedeži. »Pastoralne enote biti tej enoti v prihodnje priključila nikov, kar narekuje reorganizacijo kot sta velika noč in božič. En žu- bodo oblikovane tako, da bodo po- tudi župnija Sv. Andraž v Halozah pastoralnega dela. pnik namreč ne more hkrati voditi vezale župnije, ki teritorialno in so- (Zg. Leskovec). Podobno sta pove- bogoslužja na dveh različnih krajih, ciološko smiselno spadajo skupaj. na župnijah, lažji organizaciji dela in njihovimi pastoralnimi sodelavci. zani tudi župniji Hajdina in Št. Janž Svete maše le na eni kar bi lahko vplivalo na ustaljene Lahko jo bo upravljal en duhovnik in večji vključenosti vseh vernikov In seveda bolj usklajene pastoralne na Dravskem polju (Starše), kjer lokaciji praznične običaje v posameznih ali skupina duhovnikov – odvisno pri graditvi naših skupnosti,« so dejavnosti na področju bogoslužja, župnik Marjan Fesel in kaplan Pri- župnijah. od potreb in zmožnosti. Želimo si, povedali in še dodali: »Namen tega kateheze, dobrodelnosti in gospo- mož Lorbek, ki sta sprva delovala Posledično to za vernike pome- V nadškofi ji Maribor še ne razkri- da bi te nujne spremembe prispe- procesa je večja povezanost med darskega upravljanja.« le na Hajdini, že nekaj časa skrbita ni prilagajanje – svete maše bodo vajo, katere župnije bodo združe- vale k poživitvi verskega življenja duhovniki, pa tudi med duhovniki Estera Korošec Podravje  Zaključek srednje šole vse prej kot poceni Za maturanca vsaj polovica minimalca Maturantsko slovo od otroštva je za številne ponudnike gostinskih storitev, plesnih tečajev in organizacij dogodkov predvsem prvovrstna poslovna čeru kar odpovedali. Menda naj bi bilo fi - priložnost, številne družine pa si čedalje težje privoščijo naraščajoče izdatke za tečaje, plese in izlete. Srednje šole in gimnazije se na to odzivajo vsaka nančno breme za marsikatero družino pre- po svoje: medtem ko nekatere prirejajo gala večere, druge same zase organizirajo nič manj srčne maturantske plese po telovadnicah. veliko, pri čemer se je govorilo celo, da naj bi bili posamezni starši celo prisiljeni najeti kredit, da bi lahko poplačali vse stroške. Okoli maturantskih plesov se je razras- Letos so se odločili za lastno organizacijo la prava industrija, njihovi stroški pa so plesa v dijaškem domu, velik del denarja zajeten fi nančni zalogaj, ki si ga nekatere pa so zbrali s srečelovom, pri katerem so družine ne morejo več privoščiti. Priprave pomagali donatorji. Na nekaterih srednjih na slavnostni večer se začnejo s plesnimi šolah in gimnazijah mladostnikom iz soci- vajami; cene teh tečajev se gibljejo med alno najbolj ogroženih družin pomagajo 35 in 45 evri. Za maturantski ples je treba tako, da jim stroške vstopnic za maturant- imeti ustrezno toaleto, ki si jo da marsik- ski ples pokrijejo iz posebnega sklada. do izdelati po naročilu, bolj varčni pa si jo izposodijo v katerem od specializiranih Ob tem pa cene, ki jih v zadnjem letu butikov; v tem primeru je mogoče obleko srednje šole prekoračijo dekleta in fantje, dobiti tudi že za 100 evrov, večina pa jih vztrajno naraščajo – pač v skladu z dragi- stane približno 200 evrov za moške in več njo zadnjih let. Leta 2016 so vstopnice za kot 300 evrov za ženske. K temu je treba maturantske plese v povprečju stale od 25 prišteti še primerne čevlje, ki jih je težko do 50 evrov, torej krepko manj kot sedaj. dobiti za 50 evrov. Šele potem pridemo do samega maturantskega plesa, ki spet Tudi cene maturantskih izletov ni poceni; vstopnice v povprečju stanejo Foto: Patrik Rek vse višje od 60 do 65 evrov. Vse to pomeni, da ima seveda pričakovanja srednješolcev (in tudi osebo,« je pojasnil Dušan Erjavec, ravna- družina z »maturancem« minimalno 420 Da družinam ne bi bilo treba Dražijo se tudi cene maturantskih izle- njihovih staršev). Večina si želi, da je prire- telj Srednje šole za gostinstvo in turizem evrov stroškov. To pa še ni vse – že leto ditev, s katero naj bi ustvarili spomine za Maribor. Na slednji so že pred osmimi leti najemati kreditov tov; tako so, na primer, v turistični agenciji Mondial Travel, ki velja za najbolj priljublje- prej, v tretjem letniku, je maturantski izlet, vse življenje, na karseda visoki ravni. Drugi presodili, da so takšne cene za družine Za lastno organizacijo se v zadnjih letih no organizatorko teh potovanj, leta 2022 za katerega je treba v povprečju odšteti dejavnik je ponudba hrane in pijače, tretji njihovih učencev in učenk previsoke, in odločajo tudi nekatere druge šole, zlasti seznanili stranke, da zaradi podražitev med 500 in 600 evri. In že pridemo naj- pa število udeležencev; za maturantske se odločili, da bodo »maturanca« v celoti s področja gostinstva. Najdejo pa se že energentov dvigujejo cene aranžmajev manj do tisočaka. plese z manjšim številom obiskovalcev ni organizirali sami. »Letos pripravljamo ples tudi šole, kjer so zaradi visokih stroškov že za maturantske izlete za osem odstotkov. Ko dijaki sami zavihajo rokave mogoče uveljavljati količinskih popustov za 380 gostov, cena vstopnice znaša 60 povsem dvignili roke nad maturantskimi Niso edini. Zaradi čedalje višjih stroškov se pri hrani in pijači. »Uveljavljeni ponudni- evrov; menimo, da je ta cena za kakovost, plesi. Tako so se dijaki in dijakinje Srednje vsako leto kar nekaj maturantov in matu- Cena vstopnice za maturantski ples je ki za dogodke, ki se jih udeleži manj kot ki jo ponujamo, ugodna in nižja od drugih šole za gostinstvo in turizem Radenci lani rantk odloči, da se izleta ne bodo udeležili. sicer odvisna od več dejavnikov. Prvi so 400 oseb, računajo približno 75 evrov na ponudnikov,« ocenjuje ravnatelj Erjavec. večinsko odločili, da se bodo velikemu ve- V. Jager torek  25. februarja 2025 Aktualno 3 Ptuj, Podravje  Nepremičninski trg: v šestih letih so se cene podvojile Stanovanja ohranjajo rekordno visoke vrednosti Mesto Ptuj se že vsaj dve desetletji srečuje s pomanjkanjem stanovanj, tako za najem kot za nakup. Zadnja bloka z neprofi tnimi stanovanji na Osojnikovi cesti so zgradili pred 30 leti, gradnje soseske z več novimi bloki pa ni bilo že 40 let. Tu in tam kateri od lokalnih podjetnikov zgradi nov blok, stanovanja pa v hipu proda kot vroče žemljice. »Strankam nimamo Večina kupcev novih stanovanj si jih zagotovi že s plačili predujmov. praktično česa Medtem ko nekateri stanovanja ponuditi!« z lahkoto kupujejo z gotovino in na Tako je na vprašanje, ali zalogo (kot naložbe), so na drugi je na Ptuju res tako veliko strani številni, ki do lastnega doma pomanjkanje manjših stanovanj komaj pridejo; tudi s posojilom za nakup ali najem, skoraj obupano do konca življenja ter veliko mero odgovorila Tanja Tučič iz agencije RE/ Foto: ČG odrekanja. S povprečno mesečno MAX Poetovio Ptuj. Vodja agencije, ki na Ptuju deluje že neto plačo 1.267 evrov (podatek SURS za 2023) bi delavec na Ptuju vrsto let, ugotavlja, da na Ptuju res kronično primanjkuje za nakup stanovanja v vrednosti stanovanj, tako rabljenih kot novih. Trenutno razpolagajo 150.000 evrov delal 12 let, ob te- z nekaj večjimi stanovanji v središču mesta. Zaradi izjemno oretični predpostavki, da najame velikega povpraševanja po stanovanjih so posledično posojilo in za mesečni obrok na- seveda drastično poskočile tudi cene stanovanj na Ptuju. meni celotno plačo. Ker seveda V primerjavi z letom 2020 so višje za dobrih 30 odstotkov, to ni možno, smo na spletni strani ponekod celo več, je povedala Tučičeva in dodala, da v NLB izdelali informativni izračun za primerjavi z lanskim letom bistvenega zvišanja cen ni. Za 30-letno odplačilo stanovanjskega Foto: ČG m2 rabljenega stanovanja je sicer na Ptuju trenutno treba kredita v znesku 150.000 evrov. Pri V 2023 je bilo v Sloveniji sklenjenih blizu 30.000 nepremičninskih poslov v skupni vrednosti 3,2 milijarde evrov, odšteti najmanj okrog 1.700 evrov, za m2 novega pa že več so navedli na GURS. Največji delež v skupnem znesku 1,3 milijarde evrov predstavlja prodaja stanovanj. 3,4-odstotni fi ksni obrestni meri bi kot 2.500 evrov. Malenkost nižje so cene novih stanovanj v bil mesečni obrok 665 evrov, kar od 30 do 40 let starih stanovanj sosednjem Kidričevem, kjer se gibljejo okrog 2.300 evrov/m2. je polovica povprečne neto plače Rast cen nepremičnin, ptujsko-ormoško v blokih na Ptuju presega 2.000 Cena stanovanja je ob vseh zakonitostih trga odvisna tudi delavca na Ptuju. območje v odstotkih evrov/m². Cena stanovanj v vila od drugih dejavnikov. „Pri rabljenih stanovanjih je seveda Za kvadratni meter blokih v Rabelčji vasi, ki so jih zgra- razlika, ali gre za obnovljeno stanovanje ali pa je potrebno Obdobje Stanovanja Hiše dili 2008, je denimo blizu 3.000 generalne obnove. Tudi velikost stanovanja in lega v stavbi, vrtoglavih 3.000 evrov (?!) 2018–2019 4 2 evrov na kvadratni meter. Enako je predvsem če nima dvigala, lahko občutno vplivata na ceno,“ Stanovanjska problematika 2019–2020 3 3 s cenami garsonjer. Na dan pripra- je pojasnila Tučičeva. Ptuja ni nova. Ker je ponudba 2020–2021 12 11 ve prispevka sta bili na spletnem Najceneje: 39.000 evrov za 19 m2 veliko garsonjero skromna, je povpraševanje veliko. 2021–2022 10 20 portalu nepremicnine.net oglaše- In ker cene sledijo povpraševanju, vani dve. Prva v velikosti 16 m² za 2022–2023 22 8 Lani je bila na Ptuju najceneje prodana 19 m2 velika so te zadnja leta presegle mejo ceno 59.000 evrov in druga (21 m²) Skupaj (2018–23) 61 51 garsonjera, za katero je kupec plačal 39.000 evrov. Največ, zdravega razuma (povprečnih ljudi za 69.000 evrov. Manjša stano- Vir: GURS 220.000 evrov, pa je kupec odštel za opremljeno stanovanje s povprečnimi prihodki). Marsika- vanja in tista v pritličju praviloma v Rabelčji vasi. V Mariboru je bilo lani 118 m2 veliko tero stanovanje je prodano kar z nosti Ptuja s stanovanji smo v Šta- Za boljša stanovanja, ki so v blokih dosegajo višje cene, medtem ko so ustnim dogovorom med lastnikom jerskem tedniku podrobno pisali z dvigalom, zasebnim parkiriščem večja in v višjih nadstropjih za odte- stanovanje s parkirnim mestom v garaži prodano za 325.000 in kupcem, ne da bi bila prodaja leta 2018. Takrat je bila cena za kva- ali garažo, je bila cena kvadratnega nek cenejša. evrov. (AK) sploh objavljena na agenciji ali dratni meter solidnega rabljenega metra med 1.300 in 1.400 evri. spletnem portalu. O podhranje- stanovanja približno 1.100 evrov. Danes večina oglaševanih cen Korona in Ukrajina pognali cene v nebo območju med letoma 2018 in 2023 Število prodaj pada, zrasle za 60 odstotkov, največ- Po podatkih Geodetske uprave ji dvig je bil od leta 2020 naprej. cene ne Slovenije (GURS) je bilo leta 2023 Podobno kot cene stanovanj so Enormni dvig cen in visoke na Ptuju 4.150 stanovanj, v Kidriče- rasle tudi cene hiš, v petih letih za obrestne mere so v zadnjih letih vem okoli 500 in enako v Ormožu. dobrih 50 %. Leta 2023 se je na ptu- pripeljali do krčenja obsega nepre- Na Ptuju je lastnika v letu 2023 za- jsko-ormoškem območju prodalo mičninskih poslov. V letu 2023 je menjalo 112 stanovanj, povprečna 152 hiš, ki so bile v povprečju velike bilo prodanih 20 % manj stanovanj starost prodanih stanovanj je bila 160 m² in so imele osem arov zem- kot leto prej, prodaja hiš in grad- blizu 40 let, povprečna velikost 54 ljišča; njihova povprečna cena je benih parcel se je zmanjšala za m² in povprečna cena za m² 1.850 bila 115.000 evrov. Na Ptuju je bila četrtino. Na Geodetski upravi so evrov. Po podatkih GURS so cene povprečna prodajna cena 146.000 v poslovnem poročilu za leto 2023 stanovanj na ptujsko-ormoškem evrov. ocenili, da smo glede na upadanje števila transakcij in rekordne cene Število prodanih nepremičnin po letih, Slovenija že dosegli vrh, ki bi mu naj pravi- loma sledila faza umirjanja cen Leto 2019 2020 2021 2022 2023 ter ohlajanja trga. Po drugi strani Stanovanja 11.500 9.400 11.300 9.600 7.600 pa analitiki GURS opozarjajo na Foto: ČG pomanjkanje nepremičnin, kar po- Za kvadratni meter nekaj desetletij starega stanovanja na Ptuju je treba odšteti že krepko čez dva tisočaka. 40 Hiše 6.600 6.000 7.100 7.000 5.200 meni, da bodo nepremičnine ceno let staro dvosobno stanovanje dosega ceno okoli 140.000 evrov. V šestih letih so se cene podvojile, medtem ko je Parcele 5.800 6.100 8.300 6.900 5.200 obdržale. povprečna bruto plača v istem obdobju na Ptuju zrasla za dobrih 30 odstotkov. Vir: GURS Mojca Zemljarič Spodnje Podravje  Regijske kolesarske povezave Za zdaj začasno uporabno dovoljenje S toplim pomladnim vremenom bo v prometu iz dneva v dan več kolesarjev. V Spodnjem Podravju imajo kolesarji na voljo 40 kilometrov na novo urejenih kolesarskih poti, ki so jih občine zgradile s pomočjo evropskih sredstev. Do pridobitve trajnega uporabnega do- stez pridobili začasna uporabna dovolje- jonov evrov, kar pomeni 400.000 evrov po voljenja občine sicer čaka še nekaj dela. nja, ki veljajo do konca leta 2026. kilometru. Po naših informacijah se pri pridobivanju V projekt gradnje regijskih kolesarskih Občine so za vzdrževanje novozgrajenih dovoljenja med drugim zapleta zaradi stez je bilo vključenih sedem občin, vsi kolesarskih stez poskrbele s svojimi režij- dovozov na kmetijska zemljišča, ki vodijo trije kraki kolesarke imajo izhodišče na skimi obrati, podjetji in koncesionarji. Prvo neposredno s kolesarskih stez. „Zadeve Ptuju. Prvi krak pelje skozi občini Hajdi- delo jih bo čakalo že zgodaj spomladi, saj urejamo,“ so bili z odgovorom kratki v ka- na in Kidričevo do Majšperka, drugi skozi bo treba pomesti kamenje in blato, ki se je Foto: ČG binetu županje mestne občine Ptuj. Dodali občino Markovci do Gorišnice in tretji do čez zimo nabralo na asfaltnih površinah. Eden izmed regijskih projektov pretekle fi nančne perspektive EU je bila gradnja kolesar- so še, da so za vse tri odseke kolesarskih Juršincev. Vrednost projekta je bila 16 mili- MZ skih stez. 4 Podravje torek  25. februarja 2025 Trnovska vas  Višja podpora mladim staršem Destrnik  Razpisni postopek končan 50 evrov več za novorojenčka Izbrali novo direktorico Večina občin Spodnjega Podravja fi nančno pomaga dru- žinam ob prihodu novega družinskega člana. Med njimi je S 1. februarjem je funkcijo direktorice destrniške občinske uprave nastopila Mojca Marovič, ki je bila dolgo časa zaposle- tudi občina Trnovska vas, ki je enkratni prispevek za novo- na na občini Radenci. Poleg nje sta bila prijavljena še dva kandidata. rojenca z letošnjim letom zvišala za 50 evrov. Konec lanskega leta je po sla- Število rojenih otrok v Trnovski vasi bem letu in pol odpoved podal prejšnji direktor destrniške ob- Leto Št. rojenih činske uprave Leon Požar. Kmalu 2019 16 zatem je bil objavljen razpis, na katerega so bile pravočasno od- 2020 10 dane tri vloge za prosto delovno 2021 14 mesto. Med njimi je bila tudi Mojca 2022 11 Marovič, ki so jo izbrali in potrdili. 2023 13 Postopek je tudi formalnopravno Vir: SURS zaključen, tako da je s februarjem že prevzela funkcijo. »To odločitev smo sprejeli zaradi naraščajočih življenjskih stro- Županja Vlasta Tetičkovič Toplak škov in infl acije, saj želimo staršem omogočiti lažji začetek življenja z je zadovoljna, nadeja se dobrega novorojenčkom. Hkrati želimo spodbujati družine, da bi se v čim več- sodelovanja z novo najtesnejšo so- jem številu odločale za otroke. Ta prispevek ni zgolj fi nančna pomoč, delavko. Marovičeva ima ogromno temveč tudi znak občinske zavezanosti k ohranjanju in spodbujanju izkušenj z delovanjem v lokalni rasti lokalne skupnosti,« so pojasnili na občini Trnovska vas. skupnosti, več kot 14 let je namreč že vodila občinsko upravo kot di- Foto: ČG rektorica. Mojca Marovič je nova direktorica uprave občine Destrnik. »Moja kariera ni zaznamovana le z dolgoletnim vodstvom, am- nova športna igrišča ... Ti projekti tivnosti v korist lokalne skupnosti rasti v tej občini. V novem okolju pak tudi z izjemnimi dosežki, ki so so poleg izboljšanja življenjskih in širše družbene blaginje.« bom z veseljem sprejela izzive, ki pripomogli k napredku in razvoju pogojev v občini pripomogli tudi Novih izzivov se veseli. Kot pravi, jih bomo skupaj premagovali z op- skupnosti, v kateri sem delovala. k večji trajnostni usmerjenosti in je zanjo delovno mesto direktorice timizmom in strokovnostjo.« Če sem nekoliko neskromna, se boljši kakovosti življenja njenih na Destrniku začetek novega po- Optimizem, s katerim stopa na lahko pohvalim s številnimi uspe- občanov,« pravi Marovičeva, ki je glavja. Zaveda se, da jo čaka veliko novo karierno pot, občini Destrnik hi pri pridobivanju nepovratnih priložnost za dodatni razvoj pre- dela: »Pred mano ni prepoznavne gotovo ne bo škodil, prav naspro- sredstev, kar je omogočilo uresni- poznala tudi na Destrniku. poti, ostane lahko samo za menoj. tno. V zadnjih letih je bilo na tem čitev številnih pomembnih projek- Skupaj s sodelavci je na Veselim se dela v novem okolju z slovenskogoriškem griču izjemno tov. Med njimi izstopajo čistilna prejšnjem delovnem mestu prejela mislijo, da ne poznamo problemov, veliko težav, nesoglasij, političnih naprava, nova infrastruktura za priznanje Slovenske fi lantropije za vse to so le izzivi. Trudila se bom, da igric ... Morda pa bo prav prihod Foto: Pexel vrtec, telovadnica ob osnovni šoli, prostovoljstvo, ki ji pomeni veliko: bodo moja energija, strast in smisel Marovičeve dobro vplival tudi na Občina Trnovska vas je enkratni prispevek za novorojence s 150 zvi- medgeneracijski prostor s krajev- »To priznanje je rezultat dolgole- za razvoj zagotovo pripomogli k vzdušje na ravni celotne občine. šala na 200 evrov. no knjižnico in sončna elektrarna, tnega dela, ki vključuje številne ak- novim pozitivnim spremembam in Dženana Kmetec V zadnjih petih letih se je na območju občine rodilo 64 otrok, kar pomeni, da se je vsako leto v povprečju rodilo 12 otrok, dejansko pa so se številke gibale od najmanj 10 do največ 16 otrok v enem letu. Hajdina  Prva letošnja seja občinskega sveta Ta statistika kaže na relativno stabilno stopnjo rasti prebivalstva, kar pa še vedno predstavlja izziv za občinske oblasti, ki si želijo še naprej spodbujati mlade starše in omogočiti čim boljše pogoje za začetek družinskega življenja. Letos se bo torej enkratni znesek za novorojence zvišal s 150 na Spremembe pri sofi nanciranju malih 200 evrov. V letošnjem proračunu za ta namen tako načrtujejo 3.400 evrov, kar bi oz. bo zadostovalo za 17 vlog oz. 17 novorojenčkov. Lani so prejeli 12 vlog, za enkratni prispevek pa porabili 1.800 evrov. čistilnih naprav Ta fi nančna pomoč je le eden od načinov, kako občina skrbi za svoje prebivalce in zagotavlja podporo v ključnih trenutkih življenja. Hajdinski svetniki so na januarski seji med drugim potrdili spremembe Pravilnika o sofi nanciranju malih komunalnih EK čistilnih naprav in internih črpališč. Na novo so med drugim jasno opredelili, da popolno prijavo za pridobitev občinske- ga denarja lahko oddajo le tisti, ki imajo plačan komunalni prispevek. Omenjeni pravilnik je bil sprejet Ptuj Višina pomoči van znesek deleža komunalnega lahko oddala najkasneje do 1. no-  Skupščina ZV NOB leta 2018, spremenili so ga torej po enaka prispevka za kanalizacijo. Iz dose- vembra tekočega leta. »Spremem- skoraj sedmih letih. Gre pravzaprav danjega besedila pravilnika pa ni be smo predlagali zaradi lažje in Za ohranjanje vrednot za formalnosti, ki pa v nekaterih Višina pomoči ostaja nespreme- bilo jasno razbrati, da je potrebno učinkovitejše izvedbe javnega raz- točkah občanom olajšujejo prijavo njena. Za interna hišna črpališča pred vložitvijo zahtevka za interno pisa,« je pojasnil hajdinski župan V drugi polovici februarja so se na skupščini sestali v Zdru- in pridobitev sredstev. V Uradnem znaša do 50 % upravičenih stro- črpališče plačati komunalni prispe- Stanislav Glažar. glasilu slovenskih občin več ne škov oziroma največ 2.000 evrov vek, zato se je navedeni odstavek ženju za vrednote NOB Ptuj. bodo objavljali razpisa, le na spletni na stanovanjski objekt. spremenil,« so pojasnili na občini Vloge bodo obravnavali strani občine in v glasilu Hajdinčan. Pogoj, kar je novost, pa je, da je Hajdina. mesečno Prepričani so, da to z vidika infor- pred vložitvijo zahtevka za interno Tudi časovnica je drugačna in miranosti o možnosti pridobivanja hišno črpališče plačan komunalni omogoča več možnosti. Doslej Novosti se nanašajo na čas sredstev iz tega naslova zadostuje. prispevek. »Doslej je bil upošte- je namreč veljalo, da se je prijava dodelitve. Doslej je veljalo, da se sredstva dodeljujejo enkrat le- tno do porabe fi nančnih sredstev sprejetega proračuna, po novem bodo vloge obravnavali bistveno pogosteje, enkrat mesečno: »S to spremembo omogočamo sprotno in bolj ažurno obravnavo vlog.« Datum, do katerega morajo Foto: LK upravičenci na občino poslati zah- Utrinek s skupščine tevek za izplačilo z vsemi zahteva- nimi prilogami, ni več določen, pač Pregledali so lani opravljeno delo in program letošnjih aktivnosti pa ga bodo opredelili v vsakole- v občinskih in krajevnih organizacijah na Ptujskem. Tega je bilo in bo tnem javnem razpisu. veliko, predvsem slovesnosti ob obeležjih in spominskih dnevih, ki Finančnih posledic občina zara- jih pripravijo v vzornem sodelovanju z občinami in zlasti z veteran- di navedenih sprememb naj ne bi skimi organizacijami. Ker letos obeležujemo 80 let od konca druge imela. V letošnjem proračunu je svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom, ob tem pa za namen sofi nanciranja malih ko- dogajanje v svetu močno skrbi vse ljudi, bosta počastitev in razmi- munalnih čistilnih naprav in inter- slek še bolj pomembna. Zato v svoje vrste in na prireditve vabijo vse, nih črpališč zagotovljenih 10.000 ki delijo tudi njihove vrednote. Foto: ČG evrov. L. Kotar Svetniki so se s predlaganimi spremembami pravilnika strinjali. Dženana Kmetec torek  25. februarja 2025 Podravje 5 Spodnje Podravje  Poslovanje Visoke šole na Ptuju V desetletju 22 diplomantov Predvideno sofinanciranje občin v treh letih Visoka šola na Ptuju je predlani začela izvajati redni triletni visokošolski študij bionike v tehniki. Vpisanih je 44 študentov, od tega v prvem letniku 20 rednih in osem izrednih ter v drugem 16 rednih. Tretjega letnika letos nimajo. Vsi študirajo brezplačno, saj je šola izredne študente Občina Znesek (€) Ptuj 204.000 oprostila plačila šolnine. Predavanja in druge študijske obveznosti se izvajajo v popoldanskem času. V desetletju je na Visoki šoli na Ptuju Ormož 17.868 diplomiralo 22 študentov, povprečno torej dva do trije na leto. Kidričevo 9.879 Videm 8.421 Do 2023 so na šoli izvajali iz- vidoma letno šoli nakazale okoli ključno izredni študij. S pridobitvi- 100.000 evrov. Občinsko sofi nanci- Gorišnica 6.273 jo državne koncesije se je odprla ranje v obliki donacij je predvideno Markovci 6.153 možnost rednega študija, ki so za obdobje 2024–2026. Dogovor o Majšperk 6.003 ga začeli izvajati v študijskem letu tem so župani sklenili na seji kole- Hajdina 5.844 2023/24. S koncesijo so pridobili gija v maju 2023. Verjetno bo zdaj Dornava 4.353 dodatni denar, s katerim sofi nan- sklep potrjevala še vsaka občina Destrnik 3.960 cirajo dejavnost. Od jeseni 2023 je posebej na občinskem svetu. V Jur- država visoki šoli nakazala 124.000 šincih so svetniki s sofi nanciranjem Juršinci 3.720 evrov, mesečno povprečno deset soglašali. Cirkulane 3.549 tisočakov. Glede na pričakovano Šola, ki deluje kot fakulteta, je Sv. Tomaž 2.967 večje število študentov v prihodnji tudi raziskovalna institucija. Dolo- Središče ob Dravi 2.865 letih, ko bo imela šola vpisane vse čen del prihodka so si prav tako Podlehnik 2.727 tri letnike, bo verjetno (pričakova- zagotovili z znanstvenoraziskoval- Zavrč 2.226 no) tudi znesek sofi nanciranja višji. no dejavnostjo, je pojasnil začasni Dejavnost višje šole pa ves čas od Trnovska vas 2.106 direktor in dekan David Haložan. njene ustanovitve sofi nancira Me- Žetale 1.983 Foto: ČG stna občina Ptuj, trenutno po razpi- Peščica zaposlenih, Visoka šola na Ptuju je prve študente sprejela v študijskem letu 2013/14, vpisali so 17 izrednih študentov. Sv. Andraž 1.788 su in v obsegu 70.000 evrov letno. večina pogodbenikov Skupaj 297.000 K sofi nanciranju naj bi pristopile še spevala MO Ptuj (67.000 evrov), dekana ter 35 in 5 odstotkov plače Ptuj. Glede na širši obseg poslo- Vir: gradivo kolegija županov podeželske občine Spodnjega Pod- V letu 2023, ko je Visoka šola na 15.800 evrov šolsko ministrstvo in dveh visokošolskih učiteljev). Refe- vanja in več vpisanih študentov je ravja, in sicer s prispevkom v sklad Ptuju začela ob izrednem izvajati 2.400 evrov študentje, je navedeno rentko s polnim delovnim časom so šola potrebovala tudi več kadra za donacije. Razdelilnik fi nancira- še redni študijski program, so nje- v poslovnem poročilu. Stroški dela zaposlili junija. – redno in pogodbeno zaposle- je Regijsko višje- in visokošolsko nja so pripravili po ključu pol evra ni prihodki znašali 85.000 evrov, zaposlenih so v 2023 znašali 24.000 Stroški storitev so v letu 2023 nih. Po besedah v. d. dekana in središče (Revivis). Obe organiza- na prebivalca. Vse občine skupaj, vse so ustvarili z javno službo in evrov, zaposlitve so bile šele po za- znašali 36.000 evrov, vanje so direktorja Davida Haložana so tre- ciji, Revivis in visoko šolo, so usta- vključno s ptujsko, ki bo prispevala konec leta zaključili z 19.000 evri četku študijskega leta, to pomeni vključeni tudi stroški predavate- nutno na šoli zaposleni ena oseba novili v času županovanja Štefana 2,9 evra na prebivalca, bodo pred- presežka. Glavnino denarja je pri- meseca oktobra (polovična plača ljev, ki svoje delo opravljajo preko za polni, tri za krajši delovni čas in Čelana, MO Ptuj pa že od vsega »espejev«, podjemnih in drugih pet pogodbenikov. „Habilitiranih začetka fi nancira njuno dejavnost. pogodb. predavateljev imamo 22,“ je pove- Lani so Revivis pripojili k ZRS Bistra dal Haložan. Odgovora, koliko so Ptuj, s čimer je slednja po novem Lanski prispevek države plačani, nimamo. „Trenutno prip- tudi ustanoviteljica Visoke šole na in občine 176.000 evrov ravljamo letno poročilo za 2024, Ptuju. Vodenje te se že nekaj časa ki bo javno objavljeno.“ Na vpra- ureja z začasnimi funkcijami. V Glede na to, da je šola lani celo šanje, kako šola plačuje predava- zadnjih petih letih so se na direk- leto izvajala redni študijski pro- telje in druge pogodbenike (ali so torski funkciji zamenjali Vladimir gram in poslovala s koncesijo, so to »espeji«, podjemne in avtorske Korošec, Darja Harb, Robert Harb se prihodki in stroški (tudi dela) pogodbe, zaposlitve za krajši de- (dvakrat), Gorazd Urbančič in glede na leto prej precej povišali. lovni čas), je sogovornik odgovoril David Haložan. Haložan je vršilec Koliko točno, nam ni znano, saj takole: „Honorarji predavateljev dolžnosti direktorja in dekana, po vodstvo šole podatka pred objavo se izplačujejo na podlagi zakonsko naših neuradnih informacijah naj poslovnega poročila ni pripravlje- določenih pogodb.“ bi bil tudi edini prijavljeni kandidat no deliti z javnostjo. Iz aplikacije za redno funkcijo dekana. Najvišji Erar lahko razberemo, da je zavod Ustanovitelji javni, šola organ zavoda oz. Visoke šole na Foto: ČG lani prejel 176.000 evrov davkopla- čevalskega denarja, od tega je sto pa zasebni zavod Ptuju je upravni odbor, na čelu ka- Za študijsko leto 2025/26 so na ptujski visoki šoli razpisali 20 mest za redne in 25 za izredne študente. Ob predpo- terega je direktor Komunale Ptuj stavki, da bodo študij nadaljevali vsi trenutno vpisani in če bi zapolnili razpisana mesta, bo na šoli študiralo okoli tisočakov nakazalo ministrstvo za Visoka šola na Ptuju posluje kot Janko Širec. 90 študentov, kar bi bilo največ doslej. šolstvo in 70.000 Mestna občina zasebni zavod, njen ustanovitelj Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje  Kdo ima največ znižanih živil pred iztekom roka uporabnosti Kako trgovci znižujejo cene živilom pred iztekom roka Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je vzela pod drobnogled živila tik pred iztekom roka uporabnosti in preverila, ali so cene takrat nižje. „Zaradi višjih cen hrane in pri- določen delež sadja, zelenjave, te- popust 21 odstotkov, v trgovinah zadevanj za zmanjšanje količine stenin, rib in pripravljenih jedi. Mercator in Tuš pa je presegal 50 odpadkov postajajo živila, ki so tik odstotkov. pred iztekom roka uporabnosti, Največ znižanih živil vse bolj privlačna za potrošnike. v Lidlu, najmanj v Višji popust, krajši rok Podatki o tem, koliko cenejša so, Eurospinu uporabe koliko dni jih še loči do roka upo- rabnosti in ali so dovolj dobro raz- Kot lahko preberete na spletni Pri tem so zaznali, da višji po- stavljena, so zato zelo pomembni strani Potrošnikov zoom, so ugo- pust običajno pomeni, da je rok za potrošnike,“ menijo. tovili, da ima trgovec Lidl največ trajanja izdelkov krajši, medtem Ocenjevalci Mednarodnega in- znižanih živil pred iztekom roka ko nižji popust omogoča daljši štituta za potrošniške raziskave so uporabnosti, najmanj pa trgovec rok uporabe. „Hofer v povprečju Foto: Vanesa Jaušovec v okviru javne službe izvajanja pri- Eurospin. „Višina popusta ni od- ponuja 35 odstotkov popusta, Višina popusta ni odvisna od vrste živil, temveč predvsem od trgovca. merjalnih ocenjevanj blaga in sto- visna od vrste živil, temveč pred- vendar so izdelki uporabni le še en ritev, ki jo sofi nancira ministrstvo vsem od trgovca. Popusti za izdel- dan. Po drugi strani Lidl v povpre- še dva do tri dni.“ Pri tem so opazili razlike med pred iztekom roka. Nizkocenov- za gospodarstvo, turizem in šport, ke pred iztekom roka uporabnosti čju ponuja 21 odstotkov popusta, ZPS se zdi pomembno, da po- nizkocenovnimi trgovci (Lidl, ni trgovci takšna živila večinoma pregledali 305 različnih izdelkov v se gibljejo od 20 do 80 odstotkov, vendar so ti izdelki v povprečju trošnik izdelke, ki imajo bližajoč se Hofer, Eurospin) in klasičnimi tr- postavijo na običajna mesta, a 17 različno velikih trgovinah šestih pri čemer povprečni popust med uporabni še nekaj dni. A to pravi- rok uporabnosti, jasno prepozna. govci (Mercator, Tuš, Spar). „Kla- na policah (niti na živilih) ni jasno trgovcev. Osredotočili so se na ocenjenimi izdelki znaša 36 odstot- lo ne velja vedno. Trgovini Tuš in „To je pomembno tako z vidika sični trgovci živila pred iztekom označeno, da gre za živila pred meso in mesne izdelke ter na mle- kov,“ kažejo ugotovitve preseka Mercator kljub popustom, ki pre- varnosti hrane kot tudi z vidika roka uporabnosti običajno ponu- iztekom roka uporabnosti, kar ni ko, mlečne izdelke in deserte na stanja 10. in 11. januarja. segajo 50 odstotkov, ponujata iz- zmanjševanja količine odpadne jajo na posebnih policah, kjer je najboljša praksa.“ osnovi mleka, pregledali pa so tudi V trgovinah Lidl je bil povprečni delke, ki so v povprečju uporabni hrane,“ so poudarili. jasno označeno, da gre za živila S. S. 6 V središču torek  25. februarja 2025 Spodnje Podravje  Spletno nasilje med osnovnošolci: prikrita grožnja sodobnega časa »Grda si, ker nosiš očala in nimaš lepe barve las« Med otroki in mladostniki je vse več spletnega nasilja, ki se lahko konča tragično, tudi s samomorom. Foto: Freepik Osnovne šole se v zadnjih letih pogosteje soočajo s težavo spletnega nasilja, ki ga je med otroki in mladostniki iz- jemno težko odkriti. Žrtve svojih stisk ne zaupajo nikomur, niti staršem niti učiteljem, zato nasilje ostaja prikrito. Splet tudi orodje za poniževanje V zadnjem času pa so ponekod že odkrili več primerov spletnega nasilja med osnovnošolci, predvsem šikaniranja Vse večja težava je tudi objavljanje žaljivih fotografij. Na in žaljenja. Ti zapisi so izjemno kruti, še posebej zapisi deklet. eni izmed slovenskih šol so pred časom vrstniki fotografirali sošolca v nerodnem trenutku – ko si je vrtal po nosu. Nekdo je to Spletno nasilje se dogaja na raz- vzbudilo našo skrb. Poizvedovali besedah Vidoviča razrešili. Šola je Širovnik: »Razlogi za fotografijo objavil v eni izmed skupin. Sledili so zasmehovanje, ličnih platformah, najpogosteje smo, a svojih težav ni zaupala niti o dogodku obvestila tudi vse dru- preko aplikacij, kot je Snapchat, staršem. Kasneje se nam je odprla ge starše, predvsem z namenom žaljenje so popolnoma žaljivi komentarji in neprimerne opazke. Ko je učenec izvedel za nesmiselni« dogajanje, se je počutil izjemno slabo. Takšne situacije kažejo, kjer se sporočila zbrišejo takoj po in razkrila, da je bila tarča spletne- preprečevanja oz. zmanjševanja prejemu. Zaradi anonimnosti in ga nasilja. V skupini na družbenih spletnega nasilja. »Staršem sve- kako hitro lahko splet postane orodje za poniževanje, pri čemer Tudi na OŠ Mladika odkriva- navidezne brezskrbnosti so otroci omrežjih so jo vrstniki žalili, pisali tujemo, naj jim otroci pokažejo, objavljene vsebine ostanejo dostopne širšemu krogu ljudi, kar jo vse več spletnega nasilja med pripravljeni zapisati grozne stvari, grde in nesramne stvari, večina je katere aplikacije uporabljajo, s dodatno povečuje žrtvin občutek sramu in stiske. učenci. Po besedah ravnatelja ne da bi se zavedali posledic svojih bila proti njej,« je pojasnil Vidovič. kom si dopisujejo in kaj pišejo ter Bogomirja Širovnika se velika ve- dejanj. Žrtve tovrstnih dejanj doži- O dogodku so obvestili starše vseh delijo. Učenci naj doma uporabljajo čina primerov zgodi v popoldan- vljajo velike stiske, ki se lahko kon- vpletenih in jih povabili na pogo- zaslone predvsem za svoje delo in skem času na družbenih omrežjih, na spletu, pogosto prenese tudi v nepomembnih podrobnosti, kot čajo tragično, tudi s samomorom. vor. »Zelo nas je presenetil odziv potrebno komunikacijo, manj pri- predvsem v zaprtih skupinah na šolo in na druga področja njihove- je dolžina las. Razlogi za izključe- Na Osnovni šoli Hajdina so nedav- nekaterih staršev, ki so kljub do- poročljivo pa je pretirano igranje Snapchatu. »Učenci nam pogosto ga socialnega življenja. Fantje si na vanje so pogosto popolnoma ne- no zaznali primer medvrstniških kazom brezpogojno zagovarjali in igric, še posebej nasilnih, gledanje sami pokažejo posnetke zaslona, spletu izrekajo žaljivke, dekleta pa smiselni, vendar povzročajo hude žalitev preko aplikacije Snapchat. branili svoje otroke, predvsem pa raznih videoposnetkov, ki nimajo ki dokazujejo žaljivo komunikaci- so pogosto še bolj kruta – vrstnice stiske,« je povedal Širovnik. jo. Nekaj primerov smo že prijavili izločajo iz skupin z grdimi beseda- Starši pogosto sploh ne vedo, policiji, saj se nasilje, ki se začne mi, jih žalijo zaradi videza ali celo kaj si otroci pišejo, saj so ti zelo Foto: pexels Zapisi, ki so jih sposobni o svojih vrstnikih zapisati komaj 13-letni otroci, so osupljivi. Velika večina se najbrž sploh ne zaveda, da s tovrstnimi dejanji nekoga prizadene, užali, pahne v stisko. Starši spletno nasilje zanikali dejstvo, da je njihov otrok neke koristi ali pomena (TikTok, Yo- svojih otrok zanikajo sploh sposoben zapisati kaj tako utube ...). Bolj kot razne starševske groznega,« je pojasnil Vidovič. To aplikacije priporočamo reden oseb- »Razkritje teh 'pogovorov' nas je zaskrbljujoče, saj mnogi starši ni nadzor, saj znajo otroci zelo dob- je izjemno presenetilo,« je povedal verjamejo svojim otrokom brez ro obvoziti aplikacije,« je poudaril ravnatelj Mitja Vidovič in podrob- pomislekov, ne da bi se poglobili Vidovič. Večina staršev se sicer za- neje opisal, kaj se je dogajalo. v situacijo. Dejstvo je, da otroci veda resnosti problema in sodeluje »Naši učitelji so začeli opažati, da v stiski včasih namenoma žalijo s šolo pri vzgoji in preprečevanju se ena od učenk zadnje triade ob- druge ali pustijo, da družba vpliva nasilja. »Zavedati se moramo, da naša drugače kot ponavadi – vse nanje. Starši žrtve se sicer niso od- odraščanje prinaša izzive ter da je bolj se je začela oddaljevati od ločili za prijavo na policijo. V okviru otroke in starše nujno ozaveščati o vrstnikov. Prav tako se ni prijavi- razredne skupnosti so se pogo- nevarnostih, povezanih s spletnim Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja opažajo vse več primerov spletnega nasilja, pri čemer prevladujejo različne oblike la v šolo v naravi, kar je dodatno vorili z učenci, težave pa naj bi po nasiljem,« je še dodal sogovornik. mernimi komentarji, poniževanjem in izključevanjem na družbenih omrežjih ter v zasebnih skupinah. torek  25. februarja 2025 V središču 7 Markovci  Je kultura v občini res zapostavljena? Kulturniki si želijo novo dvorano Markovski kulturniki so ponovno glasno izrazili potrebo po namenski kulturni dvorani, ki bi bila prilago- jena njihovim dejavnostim. Po njihovem prepričanju rešitev tega problema nikakor ni preureditev večna- menske dvorane v Bukovcih, kar načrtuje občina. Ker s tem sploh niso bili seznanjeni, so na župana Milana Gabrovca naslovili pobudo za sestanek. Na slednjem so jasno povedali, kaj potrebujejo, predstavili pa tudi pomisleke glede prenove bukovske dvorane. V Markovcih si kulturniki že dolgo časa prizadevajo za izgradnjo sodobne kulturne dvorane, saj že leta iščejo primerne prostore za svoje prireditve, se soočajo s težavami pri logistiki, postavljanju odra in ozvočenja. »Ža- Foto:Pexel lostno je, da v občini, kjer deluje res veliko Pasti aplikacije Snapchat je veliko število kulturnih društev, nimamo akustično primerne dvorane z odrom, ki bi zagotavljala Snapchat je priljubljena mobilna aplikacija za izmenjavo dovolj prostora za nastope folklorne skupi- fotografij, videoposnetkov in za klepet, kjer sporočila po ne, pihalne godbe, pevskih zborov, gledali- določenem času izginejo. Kljub temu lahko prejemniki ške skupine in drugih kulturnikov. Telovadni- shranijo vsebino s posnetki zaslona ali drugimi metodami. ca ali večnamenska dvorana preprosto nista Na Safe.si opozarjajo, da je občutek varnosti lažen, saj slike primerni za vrhunske kulturne dogodke,« poudarjajo kulturniki. Foto: ČG in videoposnetki niso nujno trajno izbrisani. Prav tako je Občina namerava večnamensko dvorano v Bukovcih prilagoditi za kulturne prireditve. velika možnost spletnega nadlegovanja, širjenja zasebnih fotografij in izsiljevanja. »Snapchat preko storitve Snap Map Do idejne zasnove brez omogoča prikaz uporabnika na zemljevidu in prikazuje lokacijo kulturnikov posnete fotografije ali posnetka. Prikaz lokacije na Snap Map Na sestanku z županom so ostro obsojali »Kultura je obravnavna mačehovsko« neposredno razkriva vsem, ki nas lahko spremljajo, natančno samovoljno odločanje občine, saj niso bili Slavica Lajh, učiteljica glasbe na OŠ Markovci, poudarja, da je kultura v občini lokacijo našega gibanja, kar predstavlja tveganje, če gre za vključeni v pripravo idejne zasnove za preu- obravnavana mačehovsko. Kot predlagateljica pobude za kulturno dvorano ljudi, ki jih v resnici ne poznamo,« so opozorili na Safe.si. reditev dvorane v Bukovcih. »Občina je dala opozarja, da telovadnice in večnamenske dvorane, ki jih trenutno uporabljajo, izdelati idejno zasnovo, ne da bi nas o tem niso primerne za kulturne dogodke. Ob tem poudarja, da je izvajanje kulturnih sploh obvestila ali vprašala za mnenje. To dejavnosti v obstoječih prostorih oteženo: »Ko želimo organizirati kulturni dogodek, spretni pri skrivanju sporočil. »Mi na spletu – a pogosto brez kritične preprosto ni razumno,« so povedali kultur- moramo najprej rezervirati dvorano, pripraviti oder, prinesti stole, urediti tla. se trudimo slediti trendom in se presoje in nadzora odraslih. niki. Svojo pobudo so pred nekaj leti jasno Manjkajo kakovostno ozvočenje, primerna razsvetljava, projekcije. Tega ljudje ne izobraževati o novih platformah, predstavili, vendar do danes ni bila uresni- razumejo – tudi župani ne. Ne gre samo za vsebino, ampak tudi za to, v kakšnem vendar je težko držati korak z vse- Tudi v digitalnem svetu čena. Največje presenečenje za kulturnike okolju je ta vsebina posredovana. Na kulturo se še vedno gleda kot na nekaj, kar mi novostmi,« je poudaril Širovnik, je treba biti odgovoren je bilo razkritje, da občina pripravlja idejno samo troši denar in nič ne vrača.« Med drugim je Lajhova poudarila še, da največje ki meni, da bi morali nujno omejiti zasnovo za preureditev večnamenske dvora- kulturno društvo v občini deluje v župnijskih prostorih. Komorni zbor Kor najema dostop do družbenih omrežij. »Ena Na Osnovni šoli Ljudski vrt ne v Bukovcih. Slavica Lajh, učiteljica glasbe zasebne prostore na Ptuju, gledališčniki nastopajo na prostem. »Kulturna dejavnost izmed rešitev bi lahko bila digitalna opažajo, da je verbalno nasilje na na OŠ Markovci, je povedala, da so za načrte izvedeli šele iz medijev: »Nihče ni bil o tem je pri nas izjemno razvita, a prostorske razmere so vse prej kot idealne. Prostori za potrdila, ki bi dejansko preverjala spletu zelo prisotno. Otroci ža- vaje in nastopanje so izjemno slabi. To je kompleksna težava, ki bi jo morala občina identiteto uporabnika. Najverje- ljivke in neprimerne komentarje obveščen, odločitev je bila sprejeta povsem samovoljno!« sistemsko rešiti,« je poudarila. tneje pa so interesi velikih tehnolo- izrekajo neposredno prek različ- ških podjetij preveliki, da bi takšne nih komunikacijskih kanalov, kot Predstavniki kulturnih društev so prepriča- omejitve dejansko zaživele,« je kri- so WhatsApp, TikTok in druge ni, da dvorane v Bukovcih ni mogoče ustre- tičen Širovnik. Poleg tega opažajo, platforme. »Še bolj zaskrbljujoče zno preurediti za izvedbo kakovostnih kul- njih dogodkov tudi odlična tržna priložnost Gabrovec: »Zadeve so še da ima v zadnjih letih vse več otrok je, da za takšno vedenje pogosto turnih dogodkov zaradi njene katastrofalne za občino,« je izpostavil Niko Kostanjevec. pametne telefone že v drugem ali najdejo vzore pri starejših, ki se akustike in nefunkcionalnosti, saj je dvorana Enako meni tudi Gregor Zmazek, predsednik odprte« tretjem razredu. Posledično otroci tudi sami neprimerno izražajo na v osnovi telovadnica. Izboljšave na tem po- KUD-a Markovski zvon, enega največjih kul- Župana Milana Gabrovca so želje marko- že zelo zgodaj obvladajo tehnolo- družbenih omrežjih – pogosto ne- dročju bi bile skoraj nemogoče ali pa bi zah- turnih društev v občini, ki šteje osem sekcij in vskih kulturnikov presenetile. »Razumem gijo in se zavedajo, kaj vse obstaja kulturno in sovražno do drugih. tevale nesmiselno visoke fi nančne vložke. ima 142 članov. njihove želje po boljših pogojih za izvajanje To ni le težava šol, ampak celotne Poleg tega predstavljajo veliko težavo parkir- programov, nastopov in predstav. Sam sem družbe,« je poudarila ravnateljica na mesta, dodatna ovira pa je prizidek, kjer Nova kulturna dvorana že vse življenje povezan z ljubiteljsko kulturo. Tatjana Vaupotič Zemljič. Dodatna bi uredili zaodrje – na tem območju namreč v središču občine V občini imamo enajst dvoran, kar je glede na težava je, da mnogi starši trdno poteka kanalizacija, kar bi pomenilo dodatne velikost občine in število društev zelo veliko. stroške. »Preureditev dvorane v Bukovcih je hitra stojijo za svojimi otroki, tudi ko so Zato moramo iskati najboljšo, a hkrati realno rešitev, ki bi se sčasoma izkazala za neustre- ti žaljivi do drugih. Ne prepoznajo rešitev,« je povedal. Med drugim je dodal, da tega kot problematično vedenje, Preureditev v Bukovcih vstran zno. Poleg tega smo trdno odločeni, da bi bi gradnja takšne dvorane prav gotovo stala vržen denar morala nova kulturna dvorana stati v središ- nasprotno – pogosto se upirajo več kot 10 milijonov evrov, kar je za občino ču Markovcev, v bližini osnovne šole, saj bi vsakemu ukrepu, ki bi omejil ali velik fi nančni zalogaj. Poleg tega je izrazil Tudi ideja s hidravličnim odrom se zdi neiz- tako služila širokemu spektru uporabnikov. V sankcioniral takšno ravnanje. Od- skrb, da novi objekt ne bi bil dovolj izkori- vedljiva, saj so veliki odri te vrste zelo dragi, njej bi lahko poleg avle in zaodrja zagotovili govornost je po besedah Vaupotič ščen, saj v povprečju v občini poteka le deset manjši pa ne bi bili uporabni ne za gledališke tudi dodatne prostore za nekatera društva, Zemljičeve skupna – če se nasilje večjih kulturnih dogodkov na leto. Pojasnil skupine ne za plesalce in druge večje skupi- s čimer bi postala osrednje kulturno središ- dogaja v šoli, moramo ukrepati je, da trenutno pripravljajo idejno zasnovo za ne. »Te dvorane ni mogoče ustrezno preu- če občine,« je povedal Zmazek in dodal, da učitelji, če pa se zgodi popoldne prenovo dvorane v Bukovcih, vendar projekt rediti v prostor za kulturne dogodke in vsak je občina Markovci ena izmed bogatejših na na spletu, morajo biti pobudni- še ni dokončan. evro, ki bi ga občina porabila za omenjeno področju kulture, saj v kraju deluje približno Ena izmed idej je tudi ta, da bi dvorano v ki ukrepov starši. Pomembno je investicijo, bi bil vržen stran. Naša želja je, deset kulturnih društev. Še posebej znana je Stojncih, ki jo bodo zgradili v prihodnjih dveh ozaveščati o nevarnostih in tudi da se občina tega problema loti celostno in po številnih pevskih zborih in folklori, ki do- ali treh letih, morebiti prilagodili za izvedbo kaznivosti sovražnega in žaljivega začne razmišljati o gradnji novega kulturne- segajo izjemne rezultate tudi na državni in kulturnih prireditev. Tam je tudi več prostora vedenja na spletu. »Dejstvo, da ga centra, ki bi bil s pravilnim trženjem zuna- mednarodni ravni. za parkiranje. »Stvari so trenutno še odprte. otroci na spletu pišejo vse, kar jim Prav tako ni izključeno, da bi v prihodnosti šli pade na pamet, ne da bi se zave- v gradnjo namenske kulturne dvorane, ven- dali posledic, kaže na širši družbe- dar moramo ostati realni. Upam na razum- ni problem. Kot družba smo padli nost naših občanov in kulturnikov, saj lahko na izpitu, ker smo dovolili kulturo obstoječe dvorane prilagodimo, da bodo pri- brezmejne svobode izražanja, kjer merne za kulturne prireditve. Nekateri meni- so žaljivke in poniževanje postali jo, da so deprivilegirani, a to ne drži – kultur- nekaj običajnega. V šolah učimo na društva so v naši občini izdatno fi nancira- otroke spoštljive komunikacije, a na. Letos bomo namreč za kulturo namenili zgled, ki ga dobijo drugje, pogos- približno 270.000 evrov,« je poudaril župan. to govori drugačno zgodbo. Zato Ta znesek med drugim vključuje fi nanciranje je nujno, da vsi – starši, učitelji in društev, regijske knjižnice, fašenka, kulturnih širša skupnost – postavimo jasne in drugih prireditev ter vzdrževanje objektov. meje in otrokom pokažemo, kako Občina Markovci bo sicer letos po razpisu za naj se odgovorno vedejo v digital- delovanje in opremo kulturnih društev name- Foto: ČG nem svetu,« je kritična Vaupotič Foto: ČG nila 54.000 evrov. žalitev. Učenci se pogosto soočajo z nepri- Zemljičeva. Markovski kulturniki si želijo novo kulturno dvorano v središču občine. Estera Korošec Estera Korošec 8 Podravje torek  25. februarja 2025 Ptuj  Zbirko mask na ptujskem gradu bodo posodobili Novost bo fi lm o obhodih tradicionalnih mask V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož nameravajo posodobiti zbirko mask, ki je od leta 2012, ko je bil Ptuj partnersko mesto v projektu Evropska prestolnica kulture, v stavbi nekdanje konjušnice na ptujskem gradu. „Prezentacija pustnih likov v Osvežitev postavitve, cije okvirno načrtujemo maja ali zbirki je prilagojena ozkemu in dolgemu prostoru. Razporejeni nove fotografi je, junija,“ je dodal Brence. so v povorki po sredini prostora, publikacija Prva zbirka mask na kar omogoča obiskovalcem ogled Po dobrih dvanajstih letih od gradu pred 70 leti z vseh strani. Na ogled so kopjaš, postavitve zbirke v nekdanji konju- markovski orači, posamezni konji- Pokrajinski muzej je prve maske šnici so se ptujski muzealci odločili či drugih skupin oračev, štirinoga razstavil pred zdaj že skoraj 70 leti. za njeno posodobitev. „Besedila in dvonoga rusa, picek, kura, vila, Kurenti in rusa so bili med letoma in fotografi je bomo nadomestili baba nosi deda, medveda v oblači- 1956 in 1970 na ogled v pritličju z novimi ter osvežili postavitev lih iz žaklovine in kožuha, ploharji, ptujskega gradu. Naslednja leta razstavljenih likov. Nova pridobi- kopanja, Jürek in Rabolj ter dor- je nekaj pustnih mask gostovalo navski cigani. Obiskovalci se sez- tev bo stenska fi lmska projekcija tudi v grajski žitnici. Konec 90. let nanijo s podobo kurentov od 50. obhodov tradicionalnih mask v prejšnjega stoletja so si obiskovalci let prejšnjega stoletja do danes, in avtohtonem okolju. Prostor in maske lahko ogledali v pritličju gra- sicer s kapami kurentov iz 50. let, zbirko bomo uredili tako, da bosta du (razstava ni bila stalna, temveč Foto: ČG kapami in haloškim kurentov do- dostopna tudi invalidom. Natisnili Po 12 letih bo zbirka mask na gradu zaživela v nekoliko spremenjeni podobi, obogatili jo bodo z videoprojekcijo, ki občasna). Stalno mesto je zbirka prikazuje avtohtone like in obredje v njihovem domačem okolju. mače izdelave in materialov, krat- bomo publikacijo v slovenskem in mask dobila leta 1998 v drugem kodlakimi in dolgodlakimi pernati- nemškem jeziku, saj sta nam pošli. nadstropju gradu, spremljala jo je čini. Leta 2012 so se maske prese- ravljenost na sodelovanje sta bila mi in rogatimi kurenti ter kurenti iz Posodobitev zbirke in tisk publika- publikacija v slovenščini in angleš- Spodletelo tudi lile v obnovljeno stavbo nekdanje velika, tako v domačih kot v tujih zajčje in kozje kože. Ob stenah so konjušnice, razstavo pa je odprl strokovnih krogih. Člani delovne ob stoletnici muzeja panoji s fotografi jami in besedilom takratni minister za izobraževanje, skupnosti vzhodnoalpskih etnolo- Načrte o zbirki slovenskih ljud- v slovenščini, angleščini in nem- znanost, kulturo in šport Žiga Turk. gov Alpes Orientales so celo pre- skih mask v ptujski grajski žitnici ščini, na katerih so predstavljeni dlagali, da bi bodoči muzej mask so ponovno obudili v času sloven- razstavljeni liki, kurentovanje in Neuspeli poskus oživitve na Ptuju prerasel v mednarodni ske osamosvojitve. Ideja je bila, da fašenki v okoliških vaseh. Ogled žitnice muzej, ki bi zajel vzhodnoalpske bi jo uredili v zgornji etaži žitnice zbirke je možen individualno ali z dežele. V tistem času je bila žitnica in jo odprli ob praznovanju stole- vodstvom. Za predšolsko in šol- Etnolog in kustos Andrej Brence v upravljanju ptujske občine, ki jo tnice muzeja, to je bilo leta 1993. sko mladino izvajamo pedagoške je kot aktualno zanimivost osvežil je oddajala v najem raznim podje- „Izdelali so idejni načrt za posta- programe, vključno z oblačenjem informacijo izpred 60 let, ko sta tjem. Januarja 1966 je muzej pro- vitev razstave ter povabili sode- v kurentovo opravo in zvonjenjem Inštitut za slovensko narodopisje sil občino, naj se mu še istega leta lavce drugih muzejev in sorodnih z zvonci. Obiskovalcem in drugim, ZRC SAZU in ptujski muzej sprožila dodeli žitnica, da bi jo lahko do leta ustanov iz Slovenije in zamejstva. ki se želijo podrobneje seznaniti obširno akcijo za postavitev osre- 1969 postopoma uredili za muzej Navkljub dobri volji sodelujočih je s šemljenjem in tradicionalnimi dnjega muzeja slovenskih ljudskih slovenskih ljudskih mask, ko je bilo vse skupaj ponovno zastalo, kajti maskami, je na voljo tudi obsežna mask v grajski žitnici. „S tem sta predvideno njegovo odprtje. Vse muzej ni mogel pridobiti sredstev publikacija Tradicionalne pustne bila takrat izpolnjena osnovna po- pa je ostalo le pri načrtih. Žitnica za ureditev razstavnega prostora maske na ptujskem območju v goja za novo zbirko nacionalnega ni bila predana muzeju in glede na in izvedbo projekta,“ je v luči aktu- slovenščini, angleščini, nemščini, pomena: soglasnost stroke in do- gospodarsko stanje v občini ni bilo alnega dogajanja v zvezi z žitnico italijanščini, francoščini in ruščini,“ Foto: ČG volj velik, sicer še neurejen prostor računati na njeno adaptacijo. Žitni- propadle poskuse njene oživitve je o stalni zbirki mask na gradu po- Etnolog Andrej Brence je eden največjih poznavalcev kurentov in tradicio- v okolju z bogatim šemskim izro- co je dobil muzej v upravljanje leta na kratko strnil kustos Brence. vedal etnolog Andrej Brence. nalnih pustnih mask v Spodnjem Podravju. čilom. Zanimanje za zbirko in prip- 1969.“ Mojca Zemljarič Ormož  Šestošolke na tekmovanje Popri in srečanje mladih raziskovalcev Ajda, Tinka in Nuša izdelale zvočno izoliran boks za hišne ljubljenčke Podjetniška ideja ormoških osnovnošolk muci ali psu nudi tiho, varno in udobno okolje, kjer lahko preživi določen čas in je pod stalnim nadzorom lastnika. Ormoška osnovna šola je znana vigu šestošolk zapisali v OŠ Ormož. marca. Mladi bodo imeli nato vse strokovnjakov, ob tem pa razviti po kreativnih in inovativnih osnov- Podjetniško idejo so predstavili do konca marca čas, da poslovni veščine podjetnosti, kreativnosti nošolcih, ki so redni udeleženci na tudi na šolskem FB-profi lu. Odziv model še izboljšajo, veliki fi nale pa in inovativnosti ter povečati mož- podjetniškem izzivu za mlade na je dober, saj ima že več kot 2.000 bo 10. aprila. nosti za štipendijo, zaposlitev in Ptuju in regijskem srečanju mladih ogledov. Tekmovanje Popri je sicer name- prakso. Rosno mlade Ormožanke raziskovalcev Spodnjega Podravja. Polfi nalni izbor podjetniških idej njeno mladim do 29. leta starosti, so podjetniško idejo TihoBox pri- Tokrat so tri šestošolke, Ajda Kra- mladih inovatorjev na tekmovanju ki želijo svojo idejo predstaviti javile tudi na srečanje mladih razi- bonja, Tinka Kosec in Nuša Rajh, Popri, na katerega so prijavljene pred strokovno komisijo in preje- skovalcev. naredile korak naprej in se s svojo Ajda, Tinka in Nuša, bo 12. in 13. ti takojšnjo povratno informacijo AK inovacijo, ki so jo poimenovale Ti- hoBox (gre za zvočno izoliran boks za hišne ljubljenčke), prijavile na podjetniško tekmovanje Popri, ki Foto: OŠ Ormož poteka pod okriljem primorskega tehnološkega parka. Domača žival pod stalnim Varno in udobno okolje nadzorom lastnika za hišnega ljubljenčka Osnovni model posebnega zaboja ima kovinsko ogrodje z gumijasto oblogo, v katero je nameščeno zvočno izolirano steklo. Tri ljubiteljice živali so prepriča- Kot dodatno opremo boksa lahko lastniki namestijo še masažno ne, da lahko z inovacijo zaščitijo blazino z regulacijo toplote, predvajalnik sproščujočih zvokov, hišne ljubljenčke, (pre)občutljive posodo za hrano in vodo ter stranišče. Dekleta so v TihoBox dodala na zvoke, ki se pojavijo ob ognje- še kamero, ki je povezana z aplikacijo, preko katere lahko lastnik na metih, nevihtah z grmenjem ali ob močnejšem vetru. „TihoBox muci telefonu v času odsotnosti nadzira svojo domačo žival. Vzpostavljen ali psu nudi tiho, varno in udobno je tudi sistem izmenjave zraka s senzorjem za temperaturo in okolje, znotraj katerega preživi glasnost, šestošolke pa so podjetniško idejo izboljšale še ob pomoči določeno časovno obdobje, ki bi veterinarja. Izvedle so tudi spletno anketo in za mnenje zaprosile mu izven tega boksa predstavljalo lastnike psov v šoli za pse, v veterinarski ambulanti in trgovini. Foto: OŠ Ormož neugodje, strah in stres,“ so o pod- Ajda, Tinka in Nuša želijo pomagati hišnim ljubljenčkom. torek  25. februarja 2025 Kmetijstvo 9 Podravje  Bolezen modrikastega jezika Priporočajo cepljenje, a cepiva (še) ni Bolezen modrikastega jezika pri govedu na območju Zreč je bila v prvi polovici februarja tudi uradno potrjena; posle- dično je Slovenija izgubila status države, proste te bolezni. Kaj to pomeni za uvoz ter izvoz živali ter kdaj oziroma ali se bo sploh začelo cepljenje živali, so se spraševali rejci na seji ptujske območne izpostave KGZS pretekli četrtek. Ko je bila v letu 2015 potrjena bolezen modrikastega jezika, je bil sprejet program cepljenja proti bolezni, ki se je izvajal med letoma 2017 in 2021, ko je bilo cepljenih okrog 95 odstotkov populacije goveda in drobnice. Cepljenje, ki so ga izvajali veterinarji, so sprem- ljale govorice in ugibanja rejcev, Foto: Mojca Vtič da se je zaradi cepljenja povečalo število zvrgov, smrtnost goveda. Ključna razlika med sevoma 3 in 4 Na upravi za varno hrano so glede Po informacijah držav, kjer je bolezen modrikastega jezika (BTV) povezave med cepljenjem in zvrgi – sev 3 – prisotna, ta sev povzroča bolj izrazite klinične znake, kot ali smrtnostjo goveda dejali, da je so povišana temperatura, otekanje in razjede na ustni in nosni strokovna komisija veterinarske sluznici, vnetje parkljev ter zmanjšana mlečnost in plodnost. Pri zbornice potrdila vzročno pove- Foto: Mojca Vtič drobnici lahko povzroči visoko smrtnost. BTV – sev 4 običajno zavo med cepljenjem in poginom Cepiva za cepljenje goveda proti modrikastemu jeziku – sev 4 v Sloveniji ni na zalogi. povzroča blažje klinične znake ali pa jih živali sploh ne kažejo, so živali v le 0,00073 odstotka. dejali v upravi za varno hrano. Prakse po evropskih državah glede Ob letošnjem pojavu bolezni pa zato, ker v Sloveniji niti nimamo na razpolago julija 2025 in še to pri oziroma v 2026. Dejansko mislim, cepljenja so različne. Obvezna cepljenja so v Belgiji, Franciji in so iz uprave sporočili, da ne bodo cepiva proti sevu 4. Slednje je bilo enem izvajalcu. O dobavi količin, da veterinarska stroka nima prave Španiji, kjer države krijejo del oz. samo cepljenje. V drugih državah, izvedli ponovnega obveznega cep- povedano na seji odbora za kme- za katere predvidevam, da bi jih rešitve za to, kar nas čaka,« je opo- na primer v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, je cepljenje ljenja s ciljem, da Slovenija pridobi tijstvo v državnem zboru. »Cepivo potrebovali v Sloveniji, se lahko zoril Jure Pipp, direktor podjetja živali prostovoljna odločitev rejca, so pa nekatere države določile status države, proste okužbe, saj za sev 4 bo v najboljšem primeru pogovarjamo ob koncu leta 2025 Vetpromet, ki Slovenijo oskrbuje z višino sofinanciranja za nabavo oz. cepljenje, nekatere so uvedle je bolezen prisotna v večini držav veterinarskimi zdravili. članic in da za vse različice (obstaja odškodnine za poginule živali, je na seji odbora za kmetijstvo Direktorica uprave za varno hra- jih 24) ni na voljo primernih cepiv. no, veterinarstvo in varstvo rastlin povedala direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in Nasprotno pa rejcem priporočajo Uradna cena testa 106 evrov Vida Znoj je v razpravi poudarila, da varstvo rastlin Vida Znoj. preventivno cepljenje živali proti Na spletni strani Uprave za varno hrano, varstvo rastlin in je pred nabavo cepiva treba najprej ugotovljenemu sevu 4, predvsem veterinarstvo so navedeni pogoji glede uvoza, prometa z živino. preveriti interes med rejci, in doda- zato, da se omogoči možnost pre- Pogoji so odvisni od prisotnosti prenašalcev, to je krvosesnih la: »Ko bomo vedeli za interes, se ranost. Vendarle imamo v Sloveniji 4,3 milijona evrov oz. je bil prihod mikov živali (trgovanje in izvoz). mušic, v določenih časovnih kombinacijah je obvezen še PCR-test. bomo odločali glede sofi nancira- drugo javno službo, ki pokriva zdra- veterinarja na kmetijo obračunan Veterinarsko zbornico Sloveni- Iz nacionalnega veterinarskega laboratorija so sporočili: »Cena nja zdravila ali aplikacije.« In kdo vstveno varstvo živali,« je predlog v višini 18 evrov, cena samega je smo vprašali, kolikšna je cena diagnostike v primeru bolezni modrikastega jezika je dogovorjena bo preverjal interes? Uprava je to uprave v DZ komentiral predsednik cepljenja (delo, odmerek cepiva, cepljenja; odgovorili so: »Cena z upravo in znaša 106,31 evra. Proste cene na trgu so drugačne, nalogo dodelila Kmetijski zbornici KGZS Jože Podgoršek. davek) pa okrog štiri evre, je zapi- cepljenja ni znana, določitev cene Slovenije. »Zbornica bo sodelovala Sicer pa naj bi stroški cepljenja sano v programu cepljenja, ki ga je je v pristojnosti posameznih veteri- saj nanje vplivajo različni dejavniki, kot so število vzorcev ali npr. to, kako hitro morajo biti posredovani rezultati.« in pomagala, ne moremo pa prev- proti bolezni modrikastega jezika leta 2021 pripravilo kmetijsko mini- narskih organizacij.« Odgovor brez zeti odgovornosti, da bomo od v letu 2021, ko je bilo cepljenje za strstvo. želene informacije, morda tudi rejca do rejca preverjali zainteresi- rejce brezplačno, znašali okrog Mojca Vtič Podravje  Namakalni sistemi ostajajo v pripravljenosti Slovenija  Lanska pozeba na kmetijskih površinah Spremembe obračuna omrežnine veliko 33 milijonov evrov škode Končna ocena neposredne škode na kmetijskih pridelkih olajšanje za kmete zaradi posledic pozebe med 17. in 22. aprilom lani znaša 32,68 milijona evrov, je na petkovi seji potrdila vlada. Mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo zdaj Na območju Podravja so občine v sodelovanju s kmeti v zadnjih letih zgradile okrog 2.500 ha namakalnih sistemov. pripravilo program za odpravo posledic škode. Zaradi sprememb pri obračunu omrežnine so v t. i. zimskem obdobju na naslove občin prispele tudi za 900 odstotkov višje položnice za električno energijo. Kmetje in predstavniki občin so najprej pomislili na odklop namakalnih sistemov iz omrežja, obenem pa so se spraševali, kdo bo ob takšnih stroških sploh še namakal zemljišča. Zadnja informacija o obračunu omrežnine glede na dejansko porabo pomeni olajšanje, a kmetje še čakajo na podrobnosti. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je januarja na pristojno ministrstvo posredoval pobudo za znižanje omrežnine za namakalne sisteme in prošnjo za sestanek. V začetku februarja so že prejeli odgovor, da je bila pobuda upoštevana, saj je vlada z uredbo posegla v obra- čun omrežnine. V odgovoru, ki so ga prejeli v zavodu, je zapisano, da Foto: P. Lavre spremembe pomenijo, da bodo Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih na primer žičničarji in imetniki prihodkov lanskega državnega proračuna, s čimer je skladno z za- namakalnih sistemov, kjer je po- konom o odpravi posledic naravnih nesreč dosežen limit za državno raba električne energije izrazito pomoč, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje. sezonska, plačali prispevek glede Foto: Črtomir Goznik Kmetijsko ministrstvo bo zdaj na podlagi neposredne ocenjene na doseženo moč in ne več na ob- Vlada je sredi februarja sprejela uredbo, po kateri bodo posamezni sezonski odjemalci, na primer namakalni sis- škode pripravilo program za njeno odpravo, pri čemer bo upošteva- računsko moč, kot je določal novi temi, lahko prispevek plačevali po starem sistemu. lo ocene in druge podatke iz prilog ocene. sistem omrežnine. »Torej se bo pla- Ministrstvo bo pri pripravi programa podatke o obsegu prizadetih čala omrežnina glede na dejansko ku s pristojno Agencijo za energijo, namakanja, saj imamo vsako leto ustavitvi aktivnosti glede širitve kmetijskih površin in vrsti kultur, za katere je prijavljena škoda, uskla- porabo,« je dodatno pojasnil direk- kajti v nasprotnem primeru se bo- težave s sušo,« je dodal Pribožič. namakalnega sistema na območju dilo s podatki, ki so jih oškodovanci posredovali agenciji za kmetijske tor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. jijo, da bo širitev namakalnih siste- Milan Fideršek, kmet iz občine občine Kidričevo. »Bili smo pred trge in razvoj podeželja, ter z drugimi predpisanimi evidencami, ki jih Peter Pribožič, vodja svetovalne mov zastala. »Želimo pa si širitve Kidričevo, je spremenjeni način tem, da bi začeli podpisovati po- ni bilo mogoče preveriti v postopkih ocenjevanja škode, so pojasnili. službe, pa je povedal: »Informaci- namakalnih sistemov na Dravskem izračuna omrežnine pozdravil, saj godbe, vendar si ob informacijah Vlada je sklenila, da bo uprava za zaščito in reševanje dokumen- ja je zagotovo olajšanje, vendar je in Ptujskem polju, kjer si stabilnega so visoke položnice za namakalne glede stroškov nihče ni upal z njimi tacijo o oceni škode digitalno predala agenciji za kmetijske trge in treba problematiko rešiti sistem- in ekonomsko uspešnega kmetij- sisteme, ki so jih prejele občine v na teren.« razvoj podeželja. sko.« Rešitve bodo iskali na sestan- stva ne moremo predstavljati brez preteklih mesecih, botrovale za- Mojca Vtič Sta 10 Ljudje in dogodki torek  25. februarja 2025 Ptuj  Otvoritvena etno povorka navdušila Zvonci mogočnih korantov zatresli staro mesto Položaj Ptuja kot pustne prestolnice tega dela Evrope se iz leta v leto utrjuje. Temu pritrjuje sobotna otvoritvena etno povorka, ki je v sončnem in jasnem vremenu v mesto pritegnila številne obiskovalce iz okolice Ptuja in širše. V povorki skozi stari del Ptuja so koranti s starinskimi korantija- krajih v regiji, kjer negujejo staro se je predstavilo okoli 2.500 na- mi, ki so sešite iz zajčje, kozje ali fašensko izročilo. Med nastopa- stopajočih, med njimi tudi skupine jagenjčkove kože. Ples korantov jočimi so bili številni iz okolice iz tujine (iz Sardinije, Bolgarije ter je v mestu odzvanjal več kot uro. Ptuja: markovski kopjaši, vile, pi- Čakovca, Sračinca, Baranje in Ma- Množična je bila tudi udeležba sku- ceki in medvedi. Predstavili so se tuljev iz Hrvaške). Na čelu povor- pin oračev iz več krajev Spodnjega Jürek in Rabolj, cirkovški ploharji, ke, ki se je skozi mesto vila nekaj Podravja (Dravskega in Ptujskega pobreški plesači, baba deda nosi, ur, so bili kurenti in koranti, kar 38 polja, Haloz in Slovenskih goric). rudarji, tlačani, zeliščarke in kram- skupin, vseh skupaj je bilo krepko Povorke ni brez pokačev, večje pusi. Skupine etnografskih pustnih čez tisoč. Pisani trakovi pernatih skupine so značilne za kraje na likov so prišle iz vseh koncev Slo- so plapolali med njihovim tekom in Dravskem polju, sicer pa znajo z venije (škoromati, šjeme vrbovo, gromkim zvonjenjem, predstavili bičem pokati številni dečki, fan- liški pustje, obrški prutarji, pust so se rogati haloški, vse pogostejši tje, mladeniči in možakarji v vseh mozirski, Butalci, sevski potecini Foto: ČG Predaji oblasti je sledila etnografska povorka, kjer so svoje obredje prikazali avtohtoni pustni liki s ptujskega območja, iz Slovenije in tujine. Predstavilo se je 81 skupin z okoli 2.500 nastopajočimi. Foto: ČG Foto: ČG Do pepelnice je oblast v mestu Ptuj simbolično prevzel princ Marko Šamperl, Francesco Guffante. 65. Kurentovanje, ki se je začelo s sobotno predajo oblasti, bo v 11 dneh, do pepelnične srede, ponovno dokazalo »Komaj čakam dneve, ki prihajajo. Naj se veseli fašenk začne,« je dejal Guffante. primat med pustnimi festivali v Sloveniji. Ptuj  20. Obarjada, juha, ki je nekaj več Srčne zgodbe, ki navdihujejo in povezujejo Obarjada je še enkrat pokazala, da sta srčnost in humanost brezmejna, da je tisto, kar človek daruje, s čimer pomaga nekomu, ki je v stiski, tisto, kar največ šteje. V dvajsetih letih je Obarjada povezala, stkala veliko srčnih zgodb. Vsako leto je več ekip, ki želijo sodelovati in pomagati ljudem v stiski, vsako leto pa je tudi več ljudi, ki to pomoč potrebujejo. 27 ekip, 24 jih je tekmovalo, od tega tri prvič (MKD, Agencija Klopotec in MZK-Tech), je skuhalo več kot 6.000 obrokov obare in obiskovalcem po- nudilo še veliko drugih kulinaričnih dobrot. Z letošnjo Obarjado so za dober Za Matijo Bartola, direktorja PE tudi zaradi druženja, ki ga je danes namen zbrali 39.420 evrov. Vse Vzajemne za vzhodno Slovenijo, zaradi prehitrega tempa življenja obare pa so bile že zaradi dobrega vodjo letošnje zmagovalne ekipe, vedno manj. „Najboljša obara je namena zmagovalne, je povedal je Obarjada najlepša prireditev z plod trdega ekipnega dela, naše- vodja ocenjevalne komisije Danilo močno dobrodelno noto, ki pove- ga povezovalnega dela in čuta za Toplek. zuje ljudi in ekipe ter je pomembna socialno noto. Pohvala velja vsem Foto: Črtomir Goznik Anton Pintar je prejel zahvalo za dolgoletno sodelovanje, ki se je začelo s prvo Obarjado, in idejno zasnovo izdel- kov, priznanj, s katerimi so dolga leta nagrajevali najboljše ekipe Obarjade. v naši ekipi in vsem, ki ustvarjajo najboljšo obaro) so zelo veseli, V mozaik so prispevale vse ekipe ter so zaslužni za to zgodbo,“ je da sodelujejo vsako leto in da so in obiskovalci, vsem gre zahvala, povedal Bartol. Enakovredni član bili letos med najboljšimi kuharji. je povedal guverner Lions Slove- ekipe je bil tudi kenguru, ki simbo- Sodelujejo zaradi dobrodelnosti, nija Vladimir Bahč, čigar lionistič- lizira slogan Vzajemne „Jaz zate – trudijo se, da čim bolj napolnijo no leto poteka pod geslom Sreča ti zame“. skrinjico z dobrodelnimi prispevki, je deliti srečo. Za Obarjado je za- Ekipa podjetja MKV se je Obar- je v imenu ekipe povedala kuharica služnih veliko ljudi, še posebej pa jade udeležila prvič. Zelo so zado- Alenka Ivančič. Vsako leto kuhajo predsednik Lions kluba Ptuj Slavko voljni z drugim mestom. Prijavili po istem receptu, uporabili so tako Visenjak, ki je bil tudi idejni pobu- so se, ker gre za dobrodelni dogo- kot vedno domače surovine. Letos dnik Obarjade, in Igor Kolar, ki je dek, v čast jim je, da so lahko so- jim je uspelo, zato so bili še toliko Obarjado vodil zadnjih deset let. delovali in pomagali. „Kaj smo dali bolj veseli. Oba sta prejela simbolični zahvali. v obaro, je naša 'tajna'. Sam sicer Obarjada v organizaciji Lions Lions klub Ptuj, Slavko Visenjak in nisem kuhal,“ je povedal Matjaž kluba Ptuj je največji humanitarno- Igor Kolar pa bodo letos za svoje Majcen, lastnik in direktor podje- -kulinarični in družabni dogodek na humanitarno delo oz. poslanstvo tja MKV. prostem v Sloveniji in širše v pust- prejeli tudi priznanje Mednarodne Foto: Črtomir Goznik V Kmetijski zadrugi Ptuj (nje- nem času. Na dogodek so ponosni zveze Lions klubov. Največ obare so razdelili člani Lions kluba in Leo kluba Ptuj. na ekipa je letos skuhala tretjo tudi v Zvezi Lions klubov Slovenije. MG torek  25. februarja 2025 Ljudje in dogodki 11 …). Če so bili na čelu povorke tisti najbolj mogočni – kurenti in koran- ti, so bili na njenem repu najbolj zabavni in živahni – dornavski ciga- ni. Lepo število jih je nastopilo. Ča- stno mesto v povorki je imel princ Francesco Guff ante s svojo gardo, kot vsako leto so nastopili tudi čla- ni Pihalnega orkestra Ptuj. »Zagotovo smo v 65 letih že večkrat pokazali in dokazali, da na Ptuju znamo in zmoremo organi- zirati vrhunsko prireditev, kot je Kurentovanje, ki ne samo združuje ljudi, željne zabave, ampak negu- je tudi našo kulturno dediščino in tradicijo. Veseli me, da je vedno več podmladka v skupinah, ki pri- hajajo na etnografsko povorko. Verjamem, da bomo tudi letošnje Kurentovanje ocenjevali v presež- Foto: ČG Foto: ČG kih,« je ob predaji oblasti princu Po oceni organizatorjev je bilo v soboto v mestu okoli 17.000 obiskovalcev. Pokači Župečja vas Kurentovanja poudarila županja Ptuja Nuška Gajšek. Županja je tok- rat med ogledom povorke nosila črn klobuček z bleščicami, kuren- tom in korantom pa je ponovno zavezala veliko število robčkov. Direktor Javnega zavoda Ptuj Ma- tic Ber je dejal, da se je začel tisti fantastični del leta, ki ga številni na Ptuju in v okolici nestrpno pričaku- jejo. »Ljudje so zadovoljni, nasme- jani, pripravljeni na norčije. Otvo- ritvena etno povorka je eden od vrhuncev ptujskega pustovanja. Pustno dogajanje bo na mestnih ulicah in trgih vsak dan v tem ted- nu, naslednji konec tedna pa prire- jamo 65. mednarodno karnevalsko povorko, na kateri pričakujemo več kot 3.000 nastopajočih. Tudi tr- žnico smo za teden dni preimeno- vali v kurentovo s kulinarično po- nudbo in animacijami za družine.“ Foto: ČG Foto: ČG Mojca Zemljarič Kopjaši Markovci Vile FD Markovci Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Novi trg je tudi letos pokal po šivih. Za dobro vzdušje sta poskrbela tudi Natalija Verboten in Pihalna godba Najboljše tri letošnje ekipe Obarjade s komisijo za ocenjevanje, vodstvom Lions kluba Ptuj, vodjo Obarjade in Markovci. guvernerjem Lions Slovenija Distrikta 129. Zmagala je ekipe Vzajemne, drugo najboljšo obaro je skuhala ekipa podjetja MKV, tretjo ekipa Kmetijske zadruge Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ekipe jubilejne Obarjade niso kuhale samo obare, temveč so postregle tudi številne dobrote iz domače kuhinje. Po praženem krompirju je dišalo na stojnici ekipe občine Markovci, ki skupaj z MO Ptuj za zdaj ostajata edini Foto: Črtomir Goznik občinski ekipi na Obarjadi. Markovški župan Milan Gabrovec je tudi letos pozval k večji udeležbi občin na tem Družba Radio-Tednik, podpornica Obarjade od vsega začetka, se je tudi letos trudila za najboljšo obaro pod humanitarnem dogodku. vodstvom Marjana Nahbergerja, ki je kuhal tudi že na prvi Obarjadi, ko je bila medijska obara tretja najboljša. 12 Kultura torek  25. februarja 2025 Ptuj  Ajda Rojs, uspešna mlada pevka »V življenju je pomembno, da sledimo svojim sanjam« Mlade pevke s Ptuja navdušujejo na velikih domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Skoraj ni tekmovanja v tem okolju, na katerem ne bi blestele. Nekatere med njimi so se pred tem uspešno predsta- vile tudi na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter nato pevsko izpopolnjevanje na- daljevale v vokalnih šolah, ker so želele pevsko napredovati, izpolniti svojo interpretacijo in se preizkusiti tudi na večjih tekmovanjih. Ajda Rojs je izbrala Vokalno šolo Arsana in mentorico Ano Delin. Pod njenim mentorstvom se je v fi nale kočem, sicer pa spremlja različne glasbene Online Music Competition 2024, ki je sve- projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in zvrsti. Prvo njeno online tekmovanje je tovno tekmovanje, je odpela dve pesmi: se veselijo v desetih sezonah uvrstilo več bilo tekmovanje Panonia, na katerem je slovensko Sama sva kriva (Maja Keuc) kot 30 mladih pevk in pevcev s Ptuja in prejela srebrno priznanje. Prvo tekmova- in angleško Love in the Dark (Ljubezen v okolice. S svojimi učenkami pa je osvojila nje v živo pa je bil festival Fens v Kopru temi), ki jo v izvirniku poje Adele. V svoji tudi že več kot 40 mednarodnih in držav- pred dvema letoma, kjer se je s pesmijo kategoriji junior artist pop jazz singing je nih nagrad. Olivie Rodrigo Favorite Crime uvrstila v zasedla prvo mesto (92,93 točke) in preje- Ajda Rojs obiskuje 9. razred OŠ Olge fi nale. V okviru tekmovanja World Open la naziv excellent performer. Meglič Ptuj. Jeseni se bo vpisala na gim- nazijo. Peti je začela pred dobrimi petimi leti, vokalno šolo pa obiskuje od četrtega razreda. S petjem in odrskimi nastopi je pridobila samozavest. Pri tem ima polno podporo staršev, mame Simone in očeta Foto: Črtomir Goznik Darka ter sestre Hane, ki tudi rada poje. Ajda Rojs je na mednarodnem pevskem tekmovanju World Open Online Music Competi- Še vedno pa je skromna deklica, a nič več tion z doseženimi 92,93 točke prejela naziv excellent performer. plašna kot nekoč. Zelo so ji všeč pesmi Adele, te tudi naj- Vokalno šolo obiskuje tedensko, veliko katerimi tekmuje, ne vidi konkurence. Tudi pogosteje poje. Skupaj s starši je obiskala vadi tudi doma, saj je treba dodatno zvadi- v prihodnje se vidi na tekmovanjih, saj vsa- njen koncert v Münchnu. Pred koncertom ti kakšen ton. Poskuša čim bolj upoštevati ko prinese določeno izkušnjo, napredek. so bile na manjšem odru karaoke. Med tis- mentoričine nasvete, saj si tudi sama želi, Lani je končala nižjo glasbeno šolo, igrala timi, ki so jih naključno izbrali in povabili na da bi vsako novo pesem, ki jo izbereta, čim je klavir. Ukvarja se tudi s športom, treni- oder, je bila tudi Ajda. Priložnost jih je do- bolje odpela. Pred nastopi ima sicer malo ra rokomet, se druži s svojimi soigralkami. bilo samo sedem, med občinstvom pa je treme, a ta izgine, ko stopi na oder, ko se Igra v ekipi starejših deklic v prvi ligi. V šoli bilo tudi nekaj znanih slovenskih pevcev, vživi v pesem in interpretacijo; takrat je to je odlična učenka. Nika Zorjan, Eva Boto, Pidži, ki so ji čestitali zanjo poseben svet in doživetje. Pesem ji »V življenju je pomembno, da sledimo za odličen nastop. prinaša veliko veselja, glasba je velik del svojim sanjam, da delamo to, kar nas ve- Rada izvaja pop glasbo, v zadnjem času njenega življenja. Vedno bo pela, ne glede seli, in da ne delamo nečesa, kar nas veseli pa ji je vse bolj všeč tudi Billie Eilish. Sprem- Foto: Črtomir Goznik na to, kam jo bo vodila življenjska in karier- zaradi drugih,« so Ajdine življenjske misli. lja vse glasbene novosti, skuša biti na te- Ajda se je kalila tudi na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. na pot. Poje zase, za dušo, zato v pevkah, s MG Ptuj  18. razstava Gregorja Samasturja Videm  Proslavljajo 15 let igranja in razveseljevanja Spominska razstava Memory Veseli Jožeki se uspešno pomlajujejo V Obokani dvorani Stare steklarske so februarja odprli razstavo li- kovnega pedagoga in umetnika Gregorja Samasturja, ki s svojim sli- Veseli Jožeki že dolgo niso zgolj Jožeki, še vedno pa drži, da skupina tudi po 15 letih ohranja veselje in preda- karskim izrazom že vrsto let bogati ožji in širši kulturni prostor. nost do glasbe. Svoje polke in valčke, posvečene Dravinji, Nežiki, zimi, Nini in seveda Jožekom, preigravajo na nastopih, izbrane skladbe pa še na vsakoletnem srečanju na jožefovo. Tudi letos ostajajo zvesti tradiciji. Foto: Črtomir Goznik Foto: Rado Škrjanec V Obokani dvorani Stare steklarske razstavlja Gregor Samastur. Skupina Veseli Jožeki letos praznuje 15 let delovanja. To je že njegova 18. ciklična spo- svojo zgodbo, svojo izpoved, na tokra- Ustanovni član Veselih Jožekov Jože je skupina pomlajevala. stik z inštrumentom, še posebej če ne minska razstava, tokrat z naslovom Me- tni razstavi torej skozi pripoved likovnih Hrga je neumoren glasbenik (samouk), Tako Vesele Jožeke danes sestavlja- postanejo člani kakšne skupine. Mi jim po- mory (Spomin, spomini). Posvetil jo je objektov v dialogu med žgano glino in lovec, član društva upokojencev, dedek, jo Jože in Denis Godec, Blaž Glogovčan, nudimo priložnost za preigravanje pesmi. svojemu prezgodaj umrlemu sinu. lesom, saj zmeraj išče nekaj novega in obenem pa vezni člen sekcije glasbenikov, Jernej Flis, Primož Sakelšek, Alen Osterc, Kaj ti pomaga, da si hodil v glasbeno šolo, Umetnine Gregorja Samasturja so lepšega. Zmeraj pa se na teh reliefnih ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Izidor Hrga, Nina Osenjak in Jože Hrga. če boš nato igral le na kolinah, trgatvi ali tiho pričevanje ljubezni, bolečine in poteh najdejo drobne kroglice, ka- Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju. »Dva sva penzionista, ostali so zaposleni. sam sebi? Pridi k nam,« vabi glasbenike notranjega dialoga, ki ga vodi s svojim menčki, ki simbolizirajo navzočnost Pred 15 leti so se vaški godci povezali, da Igramo na kitaro, bariton, diatonično in Jože Hrga. srcem in svetom okrog sebe. S svojimi sina v umetnikovem trajnem spominu. bi zaigrali soobčanu Jožetu ob osebnem klavirsko harmoniko. Razen dveh so vsi Veseli Jožeki so na svoji 15-letni poti sre- reliefnimi deli, s katerim je letos pre- Razstava Memory je zgodba umetniko- jubileju. Enkratna priložnost se je nato šolani glasbeniki z najmanj nižjo glasbeno čali številna priznana glasbena imena, pa senetil, se spominja rojstnega dneva vega spomina na sina, hkrati pa je pri- prevesila v večletno sodelovanje. V teh šolo, medtem ko je Nina celo magistrica tudi ljubiteljske ter ljudske pevce in godce. svojega sina. Podrobneje sta njegovo poved, ki se dotika vsakega izmed nas. letih so se Veseli Jožeki lotili marsičesa. glasbe. Nanjo smo resnično ponosni.« In Prizadevajo si za ohranjanje glasbenih vezi letošnjo razstavo predstavila voditeljica Razstavo, ki bo na ogled do 27. februar- Organizirali so prireditve Veselo na jože- kako Jožetu uspe pritegniti mlade? »Še in sklepanje novih, za to skrbijo tudi s pri- otvoritvene slovesnosti Zlatka Planinc ja, je odprl podžupan občine Majšperk fovo, kjer so gostili več sto obiskovalcev, sam ne vem. Igramo zaradi lastnega užit- reditvijo Veselo na jožefovo. Tudi letos jo in likovni kritik Mario Berdič. Dragomir Murko. posneli dve zgoščenki, nastopili na števil- ka, morda pa je razlog tudi, da mladi, ko organizirajo, in sicer 15. marca v Vidmu. Umetnik je pojasnil, da zmeraj piše MG nih prireditvah, vseskozi pa skrbeli, da se končajo glasbeno šolo, pogosto izgubijo Mojca Vtič Rokomet Motošport Haukar končal letošnjo Tim najboljšo formo pričakuje evropsko pot Ormoža na šesti ali sedmi dirki Stran 14 Stran 16 Atletika Nogomet Nove tri medalje za ptujski Pot, ki vključuje München, klub Dunaj, Zagreb in Majšperk Stran 14 Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  NK Aluminij Uspela generalka za derbi z Dravo Aluminij – Kety Emmi & Kidričani se bodo že v petek, no je cilj osvojitev treh točk. V tem Impol Bistrica 1:0 (0:0) 28. februarja, ob 18.00 v tednu bomo temu srečanju posvetili domačem športnem parku v maksimalno pripravo, kakšno poseb- STRELEC: 1:0 Susso (58.). no analizo pa bo težko opraviti, saj je lokalnem derbiju pomerili z ALUMINIJ: Banić, Schaubach, Drava pozno začela priprave. Najbolj Kosi, Šubarić, Hunjet (od 65. Ko- Dravo, Bistrica bo za uvod v pomembno je, da smo sami dobri lednik), Kočar (od 60. Rogina), Ja- nedeljo gostovala pri Iliriji. pripravljeni, želimo pa si tudi veliko gić, Maher (od 75. Simonič), Tanyi „Tekma je bila po pričakovanjih število gledalcev, kot se za lokalni (od 65. Baskera), Susso, Saitoski dobra, prava prvenstvena, boljšega derbi spodobi.“ (od 60. Gorenak). Trener: Jura Ar- tekmeca si za generalko ne bi mogli Pozitivne so bile tudi ocene iz sić. želeti. Zmaga brez prejetega gola je tabora ekipe Kety Emmi Bistrica. Ekipi Aluminija in Bistrice sta svoji cilj na vsaki tekmi in s tem smo lahko „Kljub porazu smo imeli tudi mi svo- medsebojni tekmi v sezoni 2024/25 zadovoljni. Slabši del je bila realiza- je dobre trenutke, ki pa jih žal nismo v 2. ligi že odigrali (v 1. krogu v Kidri- cija, tukaj imamo še veliko rezerve. izkoristili za dosego kakšnega za- čevem 2:1 za Aluminij, v 16. krogu je Prvi polčas smo imeli povsem pod detka. Menim, da smo pokazali do- bilo v Slovenski Bistrici 1:1), zato je kontrolo, v nadaljevanju pa smo ber nogomet in da bomo v prven- obema ustrezalo, da za generalko tudi pretrpeli nekaj dobrih možnosti stvu trd oreh za vsakega tekmeca. Foto: Črtomir Goznik pred drugim delom sezone odigra- gostov. V vsakem trenutku vemo, Doslej še nismo popuščali pri inten- Aljaž Krefl je v 1. ligi za Aluminij igral v sezoni 2020/21 in v prvem delu sezone 2021/22, zdaj pa v ta medsebojno tekmo. kaj lahko od igralcev pričakujemo in zivnosti treningov, to bomo storili Kidričevem začenja drugo epizodo. V rezultatskem smislu so bili lah- kako si želimo nadzorovati tekmo. šele v tem tednu, tako da bomo šli v ko po tekmi bolj zadovoljni v taboru Bilo je veliko dobrih stvari, nekaj tudi prvenstvo sveži in odločni,“ je dejal je tudi to, da se bo šlo v obnovo na 1. ligo. To pa še ne pomeni, da redno dobivali priložnost. Odhod Aluminija, ki je tekmo dobil z izidom slabših, ki pa jih bomo v tem tednu še trener Bistrice Robert Pevnik. travnate površine na stadionu in ce- ne bomo že letos izkoristili vsake Jaše Martinčiča v 1. ligo, v Radomlje, 1:0. Edini zadetek je dosegel Bamba odpravljali,“ je dejal trener Aluminija V nadaljevanju se je dotaknil še lotnega objekta, v načrtu so tudi re- priložnosti za osvajanje točk. Kam je pozitiven impulz za mlade igralce Susso, ki je lepo sprejel dolgo poda- Jura Arsić, ki se je nato dotaknil pet- kratkoročnih in dolgoročnih ciljev fl ektorji. Smo v dveletnem obdobju nas bo to pripeljalo, pa bomo videli in dokaz, da je mogoče tudi iz Bistri- jo iz zadnje vrste, nato pa je žogo kove tekme z Dravo: „Tekmo z Dravo Bistrice: „Slovenska Bistrica kaže sestavljanja ekipe, ki je trenutno na koncu sezone. Trdno stojim za to ce napredovati v 1. ligo.“ pospravil v mrežo. seveda že imamo v mislih, nedvom- določeno ambicioznost, dokaz tega zelo mlada, nato bo sledil naskok ekipo, v kateri bodo 18- in 19-letniki Jože Mohorič Nogomet  NK Drava Nogomet  1. SNL Vidne nekatere dobre stvari, še več je skrbi Goliada Celja, Poplatnik V NK Drava Ptuj se ob poznem še naprej neustavljiv začetku priprav zdaj pospešeno pripravljajo na drugi del sezone v 2. Izid kroga so tokrat vpisali igralci su sta v polno zadela Hilal Soudani ligi. Prejšnji teden je vodstvo Drave Celja, ki so proti Radomljam zmaga- in Benjamin Tetteh. Sterilna Mura – registriralo še sedem igralcev, med li z osmimi goli razlike – bilo je 9:1. spomladi je na štirih tekmah zabila njim sta dva vratarja: Kristjan Župić Edini gol za goste je zabil Jaša Mar- en sam gol – ni našla rešitve v napa- in Karlo Bliznac. Prvi je v Sloveniji tinčič, v domačem moštvu pa sta po du in poraz je bil neizbežen. doslej nastopal za Bistrico in Alu- dva prispevala Egor Prutsev in Arte- V derbiju začelja sta se Nafta in minij (prej tudi v mlajših selekcijah mijus Tutyškinas. Identičnega izida Primorje razšla z remijem, s katerim Osijeka), drugi pa v Dekanih (prej v v zadnjih letih v 1. ligi ne najdemo, so bolj zadovoljni v taboru Ajdov- mlajših selekcijah Rijeke). je pa z isto razliko Olimpija v sezoni cev. Ti so namreč v Lendavi že za- Zadnji seznam novincev: 2022/23 premagala sežanski Tabor ostajali 2:0, ko sta za Nafto zadela (0:8). Blizu temu sta tudi zmagi Ma- Aleks Pihler in Josip Špoljarić. Pre- Petar Bandić (BiH, 25 let, napada- ribora v lanski sezoni 2023/24 proti obrat za končni remi je sledil že do lec) – GNK Bratstvo (BiH) Aluminiju (7:0) in v sezoni 2022/23 polčasa ... Kristijan Župić (Hrvaška, Srbija, proti Kalcerju (7:0) ter zmaga Alu- REZULTATI 22. KROGA: 24 let, vratar) – NK Aluminij Kidri- minija proti Triglavu (8:1) v sezoni Maribor – Mura 2:0 (2:0); strelca: čevo 2019/20. Deset golov na tekmi 1. lige 1:0 Soudani (11.), 2:0 Tetteh (44.); Mike Roland Gaspard (Francija, je bilo nazadnje doseženih v sezoni Nafta 1903 – Primorje 2:2 (2:2); Mauricius, 21 let, napadalec) – Vitry 2019/20, ko je Olimpija premagala strelci: 1:0 Pihler (14.), 2:0 Špoljarić C. A. (Francija) Triglav z izidom 3:7. (16.), 2:1 Rafi u (25.), Gulić (33.); Mihajlo Maletić (20 let, branilec) Celjani so tokrat zagotovo igrali Bravo Big Bang – Koper 2:1 (1:1); – NK Svoboda Ljubljana Foto: Črtomir Goznik Karlo Bliznac (Hrvaška, 19 let, Nogometaši Drave so bili v pripravljalni tekmi boljši od ekipe iz Dobrovc, ki nastopa v 3. ligi – vzhod. pod vplivom napredovanja v osmi- strelci: 0:1 Tomek (9.), 1:1 Poplatnik no fi nala konferenčne lige (tam se (36.), 2:1 Poplatnik (68.); vratar) – NK Jadran Dekani Ahmet Yusuf Yalcin (Turčija) – „To je bila naša prva tekma na na- ostal zgolj manjši del, večina so no- v Kidričevem): „Za uvod nas čaka bodo pomerili s švicarskim Luga- Celje – Kalcer Radomlje 9:1 (4:1); nom), vprašanje pa je, kako dolgo strelci: 1:0 Sešlar (7.), 2:0 Prutsev ÖZ Y. Selim ravni travi, kar se je seveda poznalo vinci. Te sem moral najprej spozna- zelo zahtevna naloga proti vodilne- Moussa Sylla (Francija) – Sarcel- na igri. Dosegli smo zmago, s samo ti, pri čemer sta mi ti dve srečanji mu Aluminiju, naš cilj pa je, da se ta- bodo tak zalet zadržali. Olimpiji v (11.), 3:0 Kučys (16.), 4:0 Prutsev istem evropskem tekmovanju ni us- (21.), 4:1 Martinčič (33.), 5:1 Tutyški- les A. A. S. igro pa nisem najbolj zadovoljen. zelo pomagali. Opazil sem kako- koj pokažemo kot resna in organizi- Jasno je, da igralci še niso osvojili vost določenih posameznikov, pa rana ekipa. Dejstvo je, da imamo za pelo preskočiti Borca iz Banjaluke, nas (58.), 6:1 Edmilson (71.), 7:1 Egu- domače tekme pa ni odigrala zaradi aras (75.), 8:1 Tutyškinas (79.), 9:1 Drava Ptuj – Premium vseh mehanizmov, ki jih zahtevam tudi njihove pomanjkljivosti, glede uigravanje malo časa, z nekaj trenin- bolezni v moštvu. Svetlin (92.). od njih, saj smo skupaj premalo na vse to bom sestavil ekipo, za gi na naravni travi, ki jih bomo opra- Dobrovce 3:1 Še naprej blestijo igralci Brava, ki Tekma Domžale – Olimpija je bila časa, kljub temu pa bi morali igrati katero menim, da je v tem trenutku vili v tem tednu, pa upam, da bomo zaradi zdravstvenih težav v taboru hitreje. V zadnjem tednu priprav se ustrezna. videti še boljše kot na prijateljskih so neporaženi že devet krogov za- STRELCI ZA DRAVO: Žulj, Navrot- Olimpije prestavljena. bomo potrudili, da zadeve tehnično Kakor v vseh drugih segmentih tekmah z Vidmom in Dobrovcami. pored. Spomladi so šiškarji nanizali skyi, Vugrinec (z 11 m). in taktično nekoliko izboljšamo,“ je družbe je tudi v nogometni ekipi že štiri zaporedne zmage (100-od- 1. OLIMPIJA 21 14 6 1 36:7 48 Če nas bodo zaobšle poškodbe, pri- stotni izkupiček), kar šestkrat pa 2. MARIBOR 22 12 6 4 39:19 42 V soboto so dravaši odigrali svo- v prvi izjavi po tekmi dejal trener pomembna atmosfera. Sam sem po čakujem, da bomo pravo formo ujeli 3. BRAVO 22 12 6 4 37:24 42 jo drugo pripravljalno tekmo; v prvi Drave Zoran Tomić. naravi optimist in to poskušam pre- v dveh ali treh tednih. To ni iskanje se je v tem času med strelce vpisal 4. KOPER 21 11 3 7 31:19 36 so na umetni travi ugnali Videm V nadaljevanju se je dotaknil nesti tudi na ekipo, ki jo sestavljajo alibija, je zgolj dejstvo in zakonitost 32-letni Matej Poplatnik. Nazadnje 5. CELJE 22 10 5 7 44:32 35 (2:1), tokrat so se na glavnem trav- še nekaterih podrobnosti: „V je- v glavnem mladi fantje. Pomembna treniranja. Ne glede na to pa bomo je pred njimi klonil Koper, ki je na- 6. MURA 22 7 5 10 23:27 26 natem igrišču Mestnega stadiona senskem delu sezone sem precej je ambicioznost vsakega posame- že proti Aluminiju naredili vse, da stopil močno oslabljen (manjkala 7. PRIMORJE 21 7 4 10 23:38 25 merili še z enim tekmecem iz 3. lige, podrobno spremljal 2. slovensko znika, pozitivna naravnanost, sam bomo tekmovalni, saj se zavedamo, sta brata Jurič, Jovanović, Groznica, 8. RADOMLJE 22 6 4 12 24:37 22 Dobrovcami. V ne preveč kakovo- ligo, ogledal sem si tudi nekaj te- seveda upam na najboljše.“ da na koncu štejejo točke, ki jih je Jelenič, Pabai, Sule …). 9. NAFTA 1903 22 3 5 14 15:39 14 stnem srečanju so vpisali zmago z kem Drave. Težava pa je, da je V mislih trenerja je tudi uvodna pač treba zbirati.“ Maribor je v štajersko-prekmur- 10. DOMŽALE 21 2 4 15 14:44 10 izidom 3:1. izmed igralcev, ki so igrali jeseni, tekma z Aluminijem (v petek, 28. 2., Jože Mohorič ski klasiki ugnal Muro, že v 1. polča- JM 14 Šport torek  25. februarja 2025 Rokomet  Pokal EHF 2024/25, povratna tekma 4. kroga Haukar tudi v drugo premočan Jeruzalem Ormož – Haukar Hafna ordur 26:31 (12:12) JERUZALEM: Ranfl (10 obramb), Balent; Munda 1, Bogadi 1, Sok 5 (3), Vincek, Bura 8 (2), Šulek 2, G. Hebar, Lukman 3, Ude Tkalčec, Korže Les- jak 1, Pungartnik 5. Jerenec. Trener: Saša Prapotnik. HAUKAR: Rašimas (2 obrambi), Edvardsson (14 obramb – 2 x 7 m); Gudmundsson 4, Baumruk 1, Brynjol- fsson 1, Helgason 1, Sigurjonsson 3, Grimsson 2, Haraldson 5, Einarsson 3, Heiđarsson, Porđarsson, Olafsson Foto: Črtomir Goznik 3, Jonsson 4, Elisson 4 (1). Trener: As- Ormožani so z uvrstitvijo v 4. krog Pokala EHF dosegli zgodovinski Foto: Črtomir Goznik geir Orn Hallgrimsson uspeh. Rokometaši Haukarja so bili tudi v drugo premočni za Ormožane. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Haukar 1/1. Ormožani so povedli z 1:0, v 10. son branil neverjetno. na Islandiji, Švici, Litvi, Bosni in enostavno delamo preveč napak v lik zalogaj za naš mali klub. Največji IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Hau- minuti pa so islandski jastrebi že Tudi v 2. polčas so odločneje kre- Hercegovini ter Estoniji. Izkupiček obrambi in napadu. Mučili smo se plus je, da tudi mladi lahko vidijo, kar 4 minute. vsak napad, naredili napako in takoj vodili + 4 (2:6). Gostitelji nikakor Jeruzalema na štirinajstih tekmah da se preko rokometa s pridnim ter nili 11-kratni državni prvaki Islandije IGRALEC TEKME: Aron Rafn Ed- v Evropi je šest zmag, dva remija iz protinapadov prejeli 'lahke gole'. trdim delom lahko pride do Evro- niso našli rešitve za visoko in moč- in si v 41. minuti priigrali pet zadet- vardsson (Haukar). in šest porazov. V četrtfi nale so Kljub visokemu porazu na prvi tek- pe. Od ekipe z Islandije bi se lahko no obrambo gostov. V golu Haukar- kov prednosti (16:21). Gostje so se POTEK REZULTATA: 1:0, 1:3, 2:6, se uvrstili AEK Atene, Partizan mi smo verjeli, da lahko zmagamo marsikaj naučili, tu mislim na hitrost ja je blestel bivši islandski reprezen- „razleteli“ po igrišču in v več pri- 4:8, 5:10, 11:10, 12:12, 12:15, 16:19, Beograd, Izviđač Ljubuški, Runar na povratni tekmi, a je bilo deset mi- igre, voljo, energijo ... Sprijaznili tant Aron Rafn Edvardsson; 205 cm merih že vodili za devet zadetkov. 16:23, 19:28, 23:31, 26:31. Sande ord, Olympiakos Pirej, Al- nut naše dobre igre enostavno pre- smo se z borbo za obstanek v ligi in visoki vratar je do odmora zbral kar Na koncu je zadnjemu predstavniku kaloid Skopje, Baia Mare in Haukar malo. Strinjam se, da smo v Evropi zdaj moramo vsi v klubu zagrabiti Rokometaši Jeruzalema so 11 obramb. Na drugi strani je tudi Slovenije v Evropi le uspelo omiliti Hafnar ordur. odigrali odlično sezono in res škoda za delo in obstati v ligi.“ zaključili svojo evropsko Filip Ranfl v golu Jeruzalema zbral poraz na končnih –5 (26:31). Zdaj Ormožanom ostane le še za ta zadnji domači poraz. Zdaj nas Thrainn Orri Jonsson, Haukar lepih sedem obramb. To je bila štirinajsta tekma Jeru- sezono 2024/25 z domačim tekmovanje na državnem prven- čaka trdo delo, da popravimo vtis v Hafnar ordur: „V zelo dobri atmos- Najvišja prednost gostov v 1. zalema v Evropi, v letošnji sezoni stvu, kjer jih čaka hud boj za obsta- naši ligi in da izboljšamo položaj na feri smo odigrali odlično tekmo, porazom proti Haukarju. polčasu je znašala pet zadetkov 2024/25 že osma, od tega so do- nek v ligi. V torek, 25. februarja, že lestvici.“ celo boljšo kot na Islandiji. Razlika Gostje so si že na Islandiji (5:10). Sledile so najboljše minute segli pet zmag in tri poraze. Uvr- gostujejo v Ribnici, v soboto, 1. mar- Mladen Grabovac, predsednik med ekipama je bila igra v obrambi. priigrali visoko prednost Ormožanov, ki jim je uspela izjem- stitev v 4. krog Pokala EHF je naj- ca, pa ob 19.00 na Hardek prihaja Jeruzalema Ormoža: „V Evropi smo Mi smo jo odigrali precej boljše od osmih zadetkov, svojo na serija šestih zaporednih golov boljši dosežek Ormožanov v zgo- Urbanscape Loka. preživeli štiri kroge, kar je največji nasprotnika, to pa smo znali pre- in prevzem vodstva (11:10). Bilo dovini kluba, kar se tiče evropskih Tadej Sok, Jeruzalem Ormož: uspeh našega kluba v zgodovini premoč pa še enkrat potrdili tvoriti v lahke zadetke iz protinapa- je še nekaj priložnosti, da bi Prleki tekmovanj. V Evropi so Ormožani „Islandski ekipi je treba čestitati, igranj v Evropi. Organizacija tekem, dov.“ v Sloveniji. povedli za dve točki, a je Edvards- zaigrali na Portugalskem, dvakrat bili so boljši na obeh tekmah. Mi predvsem gostovanj, je bila zelo ve- Uroš Krstič Atletika  Dvoransko državno prvenstvo v Novem mestu Dvoransko DP, rezultati Nove tri medalje za ptujski klub in uvrstitve tekmovalcev AK Ptuj: - 60 m (m): V Novem mestu je v soboto in 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 6,76 s nedeljo potekalo državno dvoran- 2. Andrej Skočir (ŽAK) 6,90 s sko prvenstvo za člane in članice. 3. Staš Lin Lorbar (Poljane Maribor) 6,98 s Nastopilo je več kot 200 atletov in 5. Andraž Petrovič (Ptuj) 7,14 s atletinj, med njimi so bili tudi šte- 13. Blaž Jurgec (Ptuj) 7,52 s vilni najboljši, med njimi tudi Tina Šutej, Maja Mihalinec Zidar, Rok - daljina (ž): Ferlan, Matic Ian Guček, Filip Ja- 1. Maja Bedrač (Ptuj) 6,11 m kob Demšar … Edina tekmovalka 2. Urša Matotek (Dolenjske Toplice) 5,85 m z dvema posamičnima zmagama 3. Hanna Paulina Navodnik (S. Gradec) 5,78 m je bila Lucija Potnik (Radlje), ki je 5. Zoja Sluga (Ptuj) 5,57 m slavila v obeh šprintih, na 60 in 200 krogla (ž): Foto: AZS metrov. Karolina Zbičajnik in Rok Veronika Domjan se je okitila s srebrno medaljo. 1. Nuša Lužnik (S. Gradec) 13,78 m Ferlan sta zmagala v samostojnem 2. Veronika Domjan (Ptuj) 12,69 m teku na 400 m in na isti razdalji še 3. Hana Urankar (Kladivar) 11,50 m v štafetah. Atletski klub Ptuj so na 60 m (ž) tekmovanju pod vodstvom 7. Maja Kostanjevec (Ptuj) 7,86 s Foto. AZS trenerjev Gorazda Rajherja Maja Bedrač je imela štiri veljavne skoke, vsi so bili preko šestih 200 m (m) in Aleša Bezjaka zastopali metrov. 5. Andraž Petrovič (Ptuj) 22,55 s (OR) trije atleti in štiri atletinje: dosežek. Malo me je sicer Anej Čurin Prapotnik, Blaž zavihtela na zmagovalni v skoku v daljino. Za medaljo Jurgec, Andraž Petrovič, zaneslo v desno med tekom, oder, po pričakovanjih sta srebrnega leska je zaslužna Maja Bedrač, Veronika na najvišjo stopničko stopila Veronika Domjan v suvanju ampak to ne bi smelo toliko Domjan, Maja Kostanjevec Anej Čurin Prapotnik v teku krogle. vplivati na dosežek.“ in Zoja Sluga. Trojica se je na 60 metrov in Maja Bedrač Maja Bedrač je slavila v skoku v Anej je bil v teku na 60 metrov daljino, pri čemer je edina preskoči- brez prave konkurence. V kvalifi ka- cijah je z izidom 6.73 s najbližjega la mejo šestih metrov. To ji je uspelo Foto: AZS tekmeca Andreja Skočirja prehi- v vseh štirih veljavnih skokih, dvak- tel za 16 stotink, v fi nalu pa je bila rat je prestopila. Zoja Sluga je v tej Andraž Petrovič je v obeh šprintih – na 60 in 200 m – zasedel 5. razlika med njima 14 stotink. Pred konkurenci osvojila 5. mesto. mesto. fi naloma teka na 60 metrov so Pod tretjo medaljo za AK Ptuj se prvič pri nas v dvoranski atletiki op- je podpisala Veronika Domjan, ki ravili predstavitev tekmovalcev in je v suvanju krogle zaostala le za Rezultati v okviru pričakovanj tekmovalk v temi in zgolj z njihovo mlado Korošico Nežo Lužnik (letnik Aleš Bezjak, AK Ptuj: „Med dosežki na državnem prvenstvu ned- osvetlitvijo. Prvi start obeh fi nalnih 2006). vomno izstopajo tri osvojene medalje. Tudi doseženi rezultati so nastopov ni uspel, rdeč karton je Andraž Jurgec je v obeh šprintih bili na solidnem nivoju, ni pa bilo kakšnega izstopajočega izida. Anej pri moških dobil Lan Costantini, pri zasedel končno 5. mesto. V fi nalu Čurin Prapotnik je zmagal suvereno in je po evropskih lestvicah bli- dekletih pa prva favoritinja Maja Mi- teka na 60 m je za pet stotink izbolj- zu uvrstitve na dvoransko EP (norme sicer ni izpolnil, op. a.). Maja halinec Zidar. šal dosežek iz kvalifi kacij (7,19 s), na Bedrač z rezultatom ni bila zadovoljna, ob minimalnih prestopih je Anej Čurin Prapotnik je po 200 m pa je postavil osebni rekord v imela v nogah tudi večjo daljavo. Veronika Domjan se vrača na tek- tekmovanju povedal: „Še dvorani, ki sedaj znaša 22,55 s. movališča, tokrat je v metu krogle zasedla 2. mesto. Dve peti mesti je V fi nale šprinta na 60 m se je z dosegel Andraž Petrovič, tudi z osebnim rekordom v dvorani na 200 nikoli nisem imel med tekom osmim časom kvalifi kacij (7,82 s) m. V fi nale teka na 60 metrov se je uvrstila tudi Maja Kostanjevec, ki tako dobrega občutka kot uvrstila tudi Maja Kostanjevec, v je bila zelo blizu osebnega rekorda. Zoja Sluga je v rezultatskem smis- tokrat. Mislil sem, da imam fi nalu je za tem dosežkom zaostala lu nekoliko zaostala za pričakovanji, Blaž Jurgec pa je na 60 metrov Foto: AZS veliko hitrejši čas, na cilju pa za štiri stotinke. nastopil v okviru pričakovanj. Kot klub smo s temi rezultati ponovno Anej Čurin Prapotnik je zmagal v teku na 60 metrov. se je izpisal zame kar slab pokazali, da spadamo med najboljše v Sloveniji.“ JM torek  25. februarja 2025 Šport 15 Rokomet  1. B SRL (m) Velikonedeljčani končno do prve zmage v letu 2025, Drava blizu presenečenja Velika Nedelja – Toplakom. V 18. minuti je bil izid 1. B SRL (m) Grosuplje 29:25 (17 11) še zadnjič izenačen (8:8), nato so REZULTATI 17. KROGA: Velika Ne- sledile odlične minute Velikonede- delja – Grosuplje 29:25, Drava Ptuj VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (7 ljčanov, ki so si do 34. minute pri- – Frankstahl Radovljica 25:27, Butan obramb), Bezjak (2 obrambi – 1 x 7 igrali kar osem zadetkov prednosti plin Izola – Škofl jica 25:23, Dol Tki m); Žunič 12 (3), Kovačec, Škorjanec (20:12). V golu je odlično branil Žan Hrastnik – Dobova 30:29, Ajdovšči- 1, Notersberg 4, Borko 3, Toplak 2, Firšt Šeruga, žal pa so Velikone- na – Črnomelj 37:27, Kočevje – Herz Majhen 5, Potočnjak 1, Grabovac, deljčani nato začeli preveč grešiti Šmartno 22:39, Mokerc Kig – Lju- Žuran 1. Trenerja: Davorin Kovačec v napadu. Zapravljenih je bilo kar bljana 35:29. in Uroš Krstič. nekaj priložnosti za še izdatnejše SEDEMMETROVKE: V. Nedelja vodstvo. 1. RADOVLJICA 17 15 0 2 30 2. ŠKOFLJICA 16 13 0 3 26 4/3; Grosuplje 3/2. Od 34. do 43. minute domačinom 3. AJDOVŠČINA 17 12 1 4 25 IZKLJUČITVE: V. Nedelja 8; ni uspelo doseči zadetka, na dru- 4. LJUBLJANA 17 11 1 5 23 Grosuplje 6 minut. gi strani so Grosupeljčani vse bolj 5. MOKERC - KIG 17 10 2 5 22 pritiskali. V 43. minuti je prednost IGRALEC TEKME: Matevž Žunič 6. GROSUPLJE 17 11 0 6 22 domačih znašala le še dva zadetka (Velika Nedelja). 7. DOBOVA (-1) 17 8 2 7 17 (21:19) in kazalo je, da bo gostom POTEK REZULTATA: 3:1, 5:5, 8:8, 8. HERZ ŠMARTNO 17 7 2 8 16 znova uspel preobrat (ekipa Grosu- 9. DOL TKI HRASTNIK 17 8 0 9 16 11:8, 11:9, 15:9, 17:11, 20:12, 20:17, plja je v letošnjem prvenstvu že 10. DRAVA PTUJ 17 5 1 11 11 21:19, 25:23, 27:23, 29:25. znala nadoknaditi visoke zaostan- 11. VELIKA NEDELJA 17 4 2 11 10 Rokometaši Velike Nedelje so ke). Med drugim gre za ekipo, ki je 12. ČRNOMELJ 16 4 1 11 9 proti Grosuplju zasluženo prišli letos imela precej športne sreče, saj 13. BUTAN PLIN IZOLA 17 2 2 13 6 do svoje prve zmage v letu 2025. je zmagala na šestih tekmah le z go- 14. KOČEVJE 17 1 0 16 2 Mladi Velikonedeljčani so že proti lom naskoka. 12 zadetkov. To je bila prva, a izjemno Foto: Črtomir Goznik Ajdovščini, Šmartnemu in Radovljici Še v 57. minuti je prednost Ve- pomembna zmaga Velike Nedelje v Matevž Žunič je kot kapetan odlično vodil svojo ekipo do zmage. odigrali solidne tekme, vendar jim like Nedelje znašala dva zadetka je v zaključkih tekme zmeraj nekaj (25:23). Po hudi borbi za vsak centi- letošnjem letu, ki bo tej malo številč- zmanjkalo in jim ni uspelo postaviti meter prostora sta pri domačih za- ni, vendar fanatično borbeni ekipi, pike na i. Razlog je predvsem kratka dela Tjaš Notersberg in Blaž Majhen dala zagon za naslednje tekme, ki klop. Tudi tokrat ni šlo brez težav s za pobeg na +4 (27:23). Gostje so s bodo že odločale o obstanku v ligi. poškodbami in tako je na klopi večji „presingom“ poskušali ujeti doma- V 18. krogu Velikonedeljčane čaka del tekme obsedel drugi strelec eki- čine, a so ti znali odgovoriti na na- gostovanje pri Škofl jici, ki je v tem pe Tit Grabovac. čin igre nasprotnika in so obdržali krogu presenetljivo izgubila v Izoli. V 5. minuti je pri gostih rdeči kar- prednost štirih točk (29:25). Matevž Žunič, kapetan Velike Ne- ton prejel Tim Tomšič, ki je v proti- Pri Prlekih je znova blestel kape- delje: „S srčno igro v obrambi smo napadu storil prekršek nad Žanom tan Matevž Žunič, ki je prispeval kar si pridobili visoko prednost. Kot po Rokomet  2. SRL (m) Potolčeni, a odločno v nove izzive Gorišnica – Alples vzeti minuto odmora, ob čemer je 2. SRL (m) tudi popolnoma spremenil posta- Železniki 26:30 (12:13) vo. V naslednjih minutah je vratar REZULTATI 17. KROGA: Gorišni- GORIŠNICA: N. Trunk (3 obr.), Žiga Bedenik ubranil nekaj strelov, ca – Alples Železniki 26:30, Maribor Branik – Radeče Papir nova 28:28, Bedenik (5 obr.), Brodnjak; Timarac razigrala se je tudi mlada zunanja li- 8(4), Ozmec 4, Tement 5, N. Bedrač nija, ki so jo sestavljali Blaž Žnidarič, Kronos – Arcont Radgona 35:24. 1. NOVA GORICA 11 9 1 1 19 Foto: Črtomir Goznik 4, Gašič 2, G. Trunk 2, Geč, Lorenčič, Gal Trunk in Mihajlo Timarac. Nekaj Žnidarič, Lah, Šeriga, T. Bedrač. Tre- je dodal še Milenko Gašič, nova ok- 2. SEVNICA 13 7 2 4 16 Rokometaši Drave so vodilni Radovljici nudili zelo dober odpor. ner: Alan Potočnjak. repitev Gorišnice (prišel je iz Velike 3. GORIŠNICA 13 7 2 4 16 4. DRŠ SEBASTJANA SOVIČA 12 7 1 4 15 navadi smo tudi na tej tekmi imeli a enako veliko željo; prikazali sta najprej do izenačenja na 9:9, z del- SEDEMMETROVKE: Gorišnica Nedelje), in domačini so do polčasa 5. RADEČE PAPIR NOVA 12 7 1 4 15 padec, kjer deset minut nismo do- zelo dobro rokometno predstavo. nim izidom 0:7 pa vse do 9:14. 5/4; Železniki 4/3. ujeli goste (12:13). 6. ALPLES ŽELEZNIKI 12 7 1 4 15 segli zadetka. Moram pohvaliti svo- V njej so odločale malenkosti, ki so Ta prednost bi bila lahko še izra- IZKLJUČITVE: Gorišnica 10 minut; Začetek drugega polčasa je tok- 7. MARIBOR BRANIK 12 4 2 6 10 je mlade soigralce za veliko borbo. se izšle v korist gostom, saj so tek- zitejša, a je veliko obramb v prvem Železniki 12 minut. rat pripadel domačinom, ki so odlič- 8. KRONOS 12 1 0 11 2 no zaigrali v obrambi in zanesljivo v 9. ARCONT RADGONA 13 1 0 12 2 Vsi so dali pomemben delež k tej mo dobili z rezultatom 27:25. delu na vratih Drave zbral Jakob POTEK REZULTATA: 3:4, 3:7, 7:11, napadu, kar jim je prineslo minimal- zmagi, ki nam ogromno pomeni. S Po minimalnem porazu proti fa- Aljaž Primožič. Ob njem je v prvem 10:11, 14:13, 15:18, 19:20, 22:23, 22:25, no vodstvo (14:13, 15:14). Rezultat jenje. Hudo mi je gledati naše igral- takšno mero borbenosti moramo voritom je bilo čutiti malo razočara- delu strelsko izstopal Aljaž Prat- 25:26, 25:29, 26:30. je bil tesen vse do izida 22:23, nato ce, ki ponižano gledajo proti klopi nadaljevati na vsaki tekmi. Če nam nja v ptujski vrsti, v kateri se je zelo nekar, saj je dal štiri zadetke. Tudi Gorišničani so se pred obraču- pa sta sodnika s številnimi spornimi in se sprašujejo, kaj so storili naro- bo malenkost naklonjena še športna trudil Franci Toš Antlej, ki je o tekmi drugi igralci so se zelo trudili, da bi nom z gorenjsko zasedbo zavedali odločitvami na škodo domače vrste be, vendar jim kot trener tega ne sreča, se lahko nadejamo obstanka dejal: „Radovljica je na tej tekmi ostali v stiku z Radovljico, ki je ob pomembnosti tekme, saj jih je samo tekmo zapeljala v popolnoma dru- znam pojasniti, saj za nas očitno v ligi. Hvala tudi navijačem in kuren- pokazala, da je z razlogom vodilna koncu prvega in v začetku drugega zmaga držala v stiku z vodilnimi No- go smer. Domačini so kljub temu veljajo posebna pravila. Dejstvo, tom za vzpodbudo s tribun.“ ekipa lige. Na tej tekmi je odločilo, polčasa izkoristila nekaj „črnih mi- vogoričani. Železniki so s svojo niž- poskušali vse, da bi zmaga ostala da nam tekmeci vedno znova Urh Emeršič, Grosuplje: „Tek- da smo imeli manjše število menjav nut“ ptujske ekipe. jo, a zelo gibljivo postavo ponovno doma, v 55. minuti je bil izid še ved- priznavajo te sodniške napake v mece smo tokrat vzeli na prelahek in so nosilci igre odigrali večino tek- Boljša igra po odmoru je goste dokazali, da so za Gorišnico izjemno no zelo tesen – 25:26. Ob poveča- našo škodo, nam ne prinaša točk način in na koncu smo zasluženo me. Na njej smo bili do 20. minute popeljala na +7 (12:19) in takrat so neugoden tekmec, saj so že na prvi ni nervozi so domačini v končnici … S celotno ekipo smo takoj po izgubili. V zaključku smo imeli nekaj enakovreden nasprotnik, potem bili mnogi prepričani, da je zma- medsebojni tekmi v sezoni visoko zastreljali nekaj strelov in gostje so tekmi opravili razgovor in skleni- možnosti, da bi ujeli Veliko Nedeljo, pa so nam malo pobegnili v rezul- govalec odločen. O teh dveh delih zmagali (27:19). to izkoristili za osvojitev prestižne li, da nam bo vse to dalo novega a smo storili preveč napak. Čestitke tatskem smislu. V drugem polčasu tekme je domači krožni napadalec Tekmo so bolje začeli gostje, ki zmage. zagona, da bomo trenirali še bolj igralcem Velike Nedelje za zmago in smo se po še višjem zaostanku Franci Toš Antlej dejal: „Žal imamo so povedli z izidom 1:3 in kasneje Alan Potočnjak, trener Gorišni- zavzeto in se do konca borili za iz- fer igro. Želim jim obstanek v ligi.“ vrnili v igro, ampak nam je na kon- vsako tekmo nekaj 'črnih lukenj' v 3:7. Domači trener Alan Potočnjak ce: „Nemočno se sprašujemo, polnitev svojih ciljev.“ cu malo zmanjkalo, da bi osvojili igri in tudi tokrat ni bilo drugače. Na je moral že v sredini prvega polčasa zakaj na naših tekmah takšno so- JM Drava Ptuj – Frankstahl kakšno točko. Dobro je bilo, da po treningih veliko delamo na tem, da visokem zaostanku nismo razpadli, do teh slabših obdobij ne bi prihaja- Radovljica 25:27 (11:15) ampak smo se borili do konca. Rad lo. Včasih se vidi napredek, ampak bi se zahvalil tudi gledalcem, da so nas čaka še veliko dela, da bomo ta DRAVA PTUJ: Primožič (6 obramb), Golež 1, Škrobot 7, Toplak nas prišli podpret v takšnem številu obdobja spravili na minimum.“ in so večino časa na tekmi navijali Domačini so nato vendarle strnili 2, Pratnekar 4, Strašek, T. Kocijančič 1, Krasnič 2, Verboten (10 obramb), za nas.“ svoje vrste in prikazali odlično igro. Svenšek, Tavčar, Bezjak, S. Kocijan- Tekma je na strani Drave pote- V vratih se je izkazal Aljaž Verboten, kala v obliki sinusoide (gor in dol), obramba je postala zelo trdna in čič 1, Toš Antlej 7, Šestanj-Plohl; tre- medtem ko so imeli Radovljičani tudi v napadu je steklo, kar je po- ner: Uroš Šerbec. več konstantnih obdobij v igri. Ptu- menilo, da je prišlo do izenačenja na SEDEMMETROVKE: Drava 2/1; jčani so tekmo začeli s pozitivnim 22:22. V tem delu sta bila zelo uspe- Radovljica 4/4. zaletom in so povedli s 3:0 in 6:3. šna v napadu Franci Toš Antlej in IZKLJUČITVE: Drava 2 minuti; Ra- Po minuti odmora in nekaj krepkih Leo Škrobot, ki sta skupno dosegla dovljica 12 minut. besedah gostujočega trenerja Jaka vsak po sedem zadetkov. POTEK REZULTATA: 3:0, 3:3, 6:3, Kešeta so njegovi igralci ujeli pravi Tekma se je zlomila v zadnjih 9:7, 9:14, 11:14, 12:19, 16:20, 22:22, ritem. Večino tekme so igrali dina- minutah, ko so gostje vzdržali vse 22:24, 25:26, 25:27. mično in gibljivo verzijo obrambe domače pritiske in so naredili manj Vodilna ekipa 1. B-lige Frankstahl 3-2-1, v kateri je bil najbolj aktiven napak. Razpoloženi vratar Luka Radovljica je naletela na močan od- Enej Kofol. Ta je delal v obrambi naj- Komar in neumorna levičarja brata por rokometašev Drave, ki so bili bli- več težav domači zunanji liniji, med- Debelak, ki sta skupno dosegla kar zu presenečenja in kakšni osvojeni tem ko sta bila v napadu nezausta- 19 zadetkov, so v ključnih trenutkih točki. Te Ptujčani zelo potrebujejo v vljiva organizator igre Jan Debelak odigrali bolj zbrano kot na drugi Foto: Davorin Arnuga borbi za obstanek, Radovljičani pa v in desni zunanji igralec Žan Debelak strani ekipa Drave in so po težki Nino Bedrač (Gorišnica) je tekmo končal s strelskim izkupičkom 4/4. boju za preboj v elitno ligo. Obe eki- – skupaj sta dala v prvem polčasu borbi prišli do zmage. pi sta imeli sicer različno izhodišče, 12 zadetkov. Soigralce sta popeljala KU, David Breznik 16 Šport torek  25. februarja 2025 Motošport  Pred začetkom sezone Tim najboljšo formo pričakuje na šesti ali sedmi dirki Čeprav zimske temperature Gajser in Jan Pancar, ki ju navzgor na evropskih in svetovnih v Sloveniji še ne kažejo, da uvod svetovnega prvenstva tekmovanjih. bo v kratkem zaživela nova čaka 2. marca. Kot je poudaril tudi Tomaž An- drejka, podpredsednik AMZS, se sezona v motošportu, pa se Gajser in Pancar sta bila v glavnih motošport v Sloveniji vse bolj raz- najboljši slovenski športniki vlogah na predstavitvi slovenskih vija, za kar imata zasluge predvsem na dveh kolesih z motorji in motošportnikov v centru varne oba prepoznavna motokrosista, a je kartisti že pripravljajo nanjo. vožnje AMZS na Vranskem, ki jo je vse več tudi mladih. Prav na teh bo Prva bosta imela obveznosti pripravila krovna slovenska zveza. poudarek tudi pri izvedbi tekmovanj Poleg njiju so pričakovanja in že- v Sloveniji, v prihajajoči sezoni bo si- najbolj prepoznavna med lje predstavili še mladi dirkači, ki pa cer na državnih prvenstvih skupaj 43 njimi, motokrosista Tim se v svojih kategorijah že prebijajo dirk, od tega 26 na domačih terenih. Nogomet  Omar Kočar, Aluminij Gajser: „Komaj čakam Zanimiva pot, ki vključuje München, Argentino“ Dunaj, Zagreb in Majšperk „Za nami je pripravljalno obdob- je, ki ga ocenjujem kot zelo uspeš- no. Zelo sem vesel z opravljenim, naredili smo nekaj sprememb na Omar Kočar, 23-letni vezist, naredil močan vtis, je res vrhunski motorju, tudi sam sem naredil nekaj je za Aluminij igral že jeseni, Omar Kočar, Aluminij trener, ki je bil vedno z ekipo, ved- sprememb pri treningih. S priprav- takrat še kot posojeni Rojen: 6. 6. 2001 no je vse stvari delal z nami in je bil ljalnih tekem smo veliko odnesli Dosedanji klubi, za katere stoodstotno predan svojemu delu. igralec Kopra, v zimskem in komaj čakam, da se v Argentini je igral: Med igralci pa sta bila v moji ge- začne zares,“ je pred novo sezono, prestopnem roku pa je mladinska kariera: Admira neraciji tudi Joško Gvardiol (sedaj začetek bo 2. marca v Cordobi, dejal postal polnopravni član Wacker, Rapid (oba Avstrija), Manchester City) in Josip Šutalo Gajser. šumarjev. Gre za igralca, ki Dinamo Zagreb (Hrvaška); (sedaj Ajax Amsterdam), ki sta za- „Tudi jaz sem več delal na fi zični ima za sabo zelo zanimivo članska kariera: Krško, Mač- res vrhunska igralca in nastopata za pripravi. Priprave so šle super, brez odlične klube, ene najboljših na sve- zgodbo: rodil se je v Nemčiji, va (Srbija), Rudar Velenje, Ko- poškodb. Na pripravljalnih tekmah Foto: AMZS per, Aluminij. tu. Za Gvardiola se je že takrat pred- bi lahko šlo bolje, a sem pokazal Tim Gajser je bil v središču pozornosti na tiskovni konferenci pred nato je na Dunaju treniral videvalo, da bo izjemen igralec, saj dobro hitrost in se res veselim te- začetkom nove sezone v motošportu. pri Rapidu, pa na Hrvaškem ima kar nekaj izjemno pomembnih kem,“ pa je dodal Pancar. pri Dinamu, v članskem kjer je spoznal mojo mamo. Sam nogometnih atributov: je levičar, V zadnji sezoni je Gajser le za koledarju SP 20 dirk, sezona se bo najbolje, to vem iz lastnih izkušenj, sem se rodil v Münchnu, pri treh le- nogometu pa se uveljavlja v visok, močan, igra na položaju bra- deset točk zaostal za svetovnim končala oktobra v Avstraliji. Gajser biti stoodstotno pripravljen že na tih pa smo se z družino preselili na nilca ...“ prvakom Jorgejem Pradom, ki pa poudarja, da bo spet zelo zahtevno. začetku, ampak potem nekje na še- Sloveniji. Dunaj. Od tam sem se v Slovenijo Kakšna bi bila primerjava med ga letos ne bo v karavani, saj se „Sezona bo zelo dolga, 20 tekem sti ali sedmi dirki,“ recept za novo V zimskem prestopnem roku si – v Majšperk – z očetom in bratom avstrijsko in hrvaško nogometno je preselil v ameriško prvenstvo v je pred nami. Zelo pomembno je, sezono razkriva Gajser. zaključil zgodbo s Koprom in postal preselil leta 2019, po zaključku štu- šolo? ZDA. Motokrosisti bodo imeli na kako tempiraš pripravljenost. Ni sta član Aluminija. dija se nam je pridružila še sestra, O. Kočar: „Dunajska šola nogo- O. Kočar: „S Koprom smo se tudi mama. Dve sestri sta še ostali meta daje večji poudarek na fi zični korektno pomenili in izbrali to, kar na Dunaju.“ moči in na tekaških sposobnostih, Nogomet  NK Avto Rajh Ljutomer, 3. SNL - vzhod je najboljše za klub in tudi zame. pri Dinamu pa se je vse dogajalo Prepričan sem, da je ta poteza V generaciji z skozi igro. Uspehe pa imajo oboji: zame dobra, nadejam se, da bom v Gvardiolom in Šutalom v Avstriji so vsaj trije klubi, ki imajo Spomladi le na tri gostovanja Kidričevem redno igral in napredo- pomembno vlogo v evropskih tek- val v igralskem smislu.“ V nogometni šoli si treniral pri movanjih – Salzburg, Rapid, Sturm, Nogometaši ljutomerskega je pripravam po enem letu priključil optimist, v prid nam je podatek, da Aluminij ne skriva ambicij po dveh dunajskih klubih, nato pa od- vrača se tudi dunajska Austria; tudi kluba Avto Rajh so priprave za vezist Luka Nemec, iz NK Beltinci bomo kar devet tekem odigrali na napredovanju v 1. ligo. Koliko je to šel k Dinamu. zagrebški Dinamo je redni udeleže- spomladanski del prvenstva v 3. pa na posojo prihaja Jan Rajh. Prvo domačem igrišču in le trikrat gosto- pripomoglo k temu, da si ga izbral O. Kočar: „Moj prvi klub na Duna- nec Lige prvakov. SNL – vzhod začeli sredi januarja pripravljalno tekmo so varovanci vali,« pravi Zemljič. za svoj naslednji klub? ju je bil Admira, nato pa sem pres- Sam sem se poskušal v obeh sre- v domačem okolju. Ugodne vre- Boštjana Zemljiča odigrali z mladin- O. Kočar: „To je bil kar glavni topil k mestnemu tekmecu Rapidu. dinah naučiti največ, kaj je bilo mo- menske razmere so jim omogo- sko vrsto Mure (1:3), v nadaljevanju Kot je znano, so zaradi razlog! V klubu se vse dela na prvo- Pri 15 letih so me klicali iz Dinama, goče, zagotovo pa je name večji vtis čile nabiranje fizičnih moči v ŠRC pa še z Rudarjem iz Murskega Sre- jesenske sanacije domačega ligaški ravni, od opreme do vsega kar sem brez oklevanja izbral. Meni naredil Dinamo. Verjetno k temu Ljutomer in športni dvorani ŠIC, dišča (3:6), Zavrčem (4:4), Srednjo igrišča v ŠRC nogometaši ostalega je poskrbljeno na najboljši se je to zdela enkratna priložnost in nekaj prispeva dejstvo, da sem tam stik z žogo pa so imeli na igriščih z Bistrico (7:2) in Jedinstvom iz Gor- možni način. Igralci temu sledimo je nisem hotel izpustiti. V Zagrebu začel igrati članski nogomet: začel AR Ljutomer večino tekem umetno travo v Radencih in Mur- njega Mihaljevca (3:3). Generalko in pričakujemo, da si bomo izborili sem ostal pet let, ki so zame izje- sem v 2. hrvaški ligi, pri drugi ekipi ski Soboti. Zaključni del priprav je pred nadaljevanjem prvenstva (8. odigrali v gosteh. Tokrat bo napredovanje v 1. ligo. Aluminij je mno dragocena – res odlična izkuš- Dinama, nekaj prijateljskih tekem prleška vrsta opravila v tridnevnih 3.) bodo Prleki opravili na tekmi s obratno. Po 15. krogu, ko klub za 1. ligo.“ nja. Po mojem mnenju je Dinamova sem odigral tudi za člane Dinama.“ sprostitvenih aktivnostih v ter- Hajdino. Imaš zanimivo življenjsko zgod- nogometna šola ena najboljših na Kakšne pa so tvoje ambicije v no- se bodo v gosteh srečali s malnem kopališču Bioterme pri S prikazano igro, doseženimi re- bo, ki vključuje Nemčijo, Avstrijo, svetu.“ gometu? Podvinci, Ljutomerčane čaka Mali Nedelji. zultati in uvrstitvijo, 5. mestom v Hrvaško in Slovenijo. Kdo je bil takrat trener Dinamo- O. Kočar: „Imam podobne ambi- Trener Ljutomerčanov Boštjan jesenskem delu prvenstva, je trener kar sedem zaporednih tekem O. Kočar: „Moj oče je Slovenec, vih mladincev? cije kot večina ambicioznih igralcev: Zemljič posebnih težav v igralski Ljutomerčanov zelo zadovoljen. v vlogi gostiteljev. Do konca tudi babica je Slovenka, dedek pa O. Kočar: „V moji generaciji sta želim si igrati za poznane klube in zasedbi nima. Poslovila sta se sicer »Verjamem, da dosežek lahko po- Italijan. Tako je oče odraščal v Slo- bila to Andrej Mijoković in Igor Jo- osvajati trofeje.“ prvenstva bodo gostovali le napadalec Mario Skuhala in vezni novimo tudi spomladi. Kaj več od veniji, Italiji in nato tudi v Nemčiji, vičević. Predvsem slednji je name Jože Mohorič še v 23. krogu na Prevaljah in igralec Nino Friš, a se je v ekipo sedanje uvrstitve bo težko uresni- vrnil zanesljiv mož obrambe Filip čiti, saj ekipe pred nami bežijo že v 25. krogu pri Zavrču. Vinter, po težji poškodbi kolena se za sedem oziroma osem točk. Sem NŠ Foto: Črtomir Goznik Omar Kočar: „Med igralci sta bila v moji generaciji pri Dinamu tudi Joško Gvardiol in Josip Šutalo, ki Foto: NŠ sta zares vrhunska igralca in zdaj nastopata za odlične klube, ene najboljših na svetu.“ Ekipa AR Ljutomer na pripravah v Biotermah (prvi z leve je trener Boštjan Zemljič). torek  25. februarja 2025 Šport, rekreacija, šport mladih 17 Rokomet  13. Kurentov turnir Dober rokomet, druženje in zabava Pustna tradicija veleva, da Rokometne veteranke Vrstni red, moški: Postave naših ekip: Ptuj v tem času izvedejo 1. Trebnje PTUJČANKE: Potočnik, Maje- 2. Velika Nedelja veteranski Kurentov turnir, rič, Pučko Bezjak, Maračič, Ma- 3. Gorišnica lek, Potočnjak, Mlakar, T. Širec, letos že 13. po vrsti. Do te 4. Dol Hrastnik, 5. Koprivnica, L. Širec, Valenko, Kristovič, Panič. številke je nekdanje odlične 6. Krmelj, 7. Sevnica, 8. Preddvor. VELIKA NEDELJA: Lah, Vau- rokometašice vodila ljubezen Ženske: potič, Kosi, Kumer, Lah, Korpar, do tega športa, ob ponovno 1. Maribor Kovačec, Gregorčič, Mesarec, dobro izpeljanem dogodku 2. Trogir Zorec, Planinc, Krabonja. je predsednica društva Meta 3. Koprivnica GORIŠNICA: Balas, Marin, Sok, 4. Statve Zagreb, 5. Zagorje, 6. Valenko, Marin, Mak, Preac, Ro- Majnik Krajnc povedala: Ptujčanke. škar, Bračič. „Naš letošnji turnir izstopa po številu ekip, tekmovalo V glavnem delu je bilo športno sameznike. Pri ženskah je bila za naj- Foto: arhiv Rokometne veteranke Ptuj jih je osem v moški in šest tekmovanje, kjer se je najprej igra- boljšo igralko izbrana Tina Gomil- Ekipa Velike Nedelje je v moški konkurenci osvojila 2. mesto. v ženski konkurenci, kar lo v dveh skupinah, nato je sledilo šek (Maribor), za najboljšo vratarko nas kot organizatorke zelo razigravanje po mestih ter polfi nal- Janja Pesko (Zagorje), najboljša ne in fi nalni tekmi. V moškem fi nalu strelka pa je bila Petra Mahmutović veseli. Vsako leto rokometni je ekipa Trebnjega premagala ekipo (Koprivnica). Enake nagrade so bile veterani in veteranke v Velike Nedelje z rezultatom 8:5. podeljene tudi rokometašem, med pustnem času radi pridejo na Ženski fi nale je pripadel ekipi iz Ma- katerimi so za najboljšega igralca Ptuj, dan pa si zapomnijo po ribora, ki je premagala tekmice iz izbrali Luka Florjančiča (Trebnje), hrvaškega Trogirja z rezultatom 7:5. za najboljšega vratarja Andreja Le- dobrem rokometu, druženju Po končanem turnirju so v obeh niča (Preddvor), najboljši strelec pa in zabavi.“ kategorijah razglasili najboljše po- je bil Aljaž Sok (Gorišnica). Foto: arhiv Rokometne veteranke Ptuj Veterani Gorišnice so zasedli končno 3. mesto. Rokometni veterani in veteran- voda Ptuj Matic Ber. Podobno kot v restavraciji Gastro. Tja so prišli ke so v športni dvorani Center na drugi gledalci je tudi on videl veliko igralce in igralke pozdravit tudi ko- zanimivih tekmah prikazali veliko pozitivne športne energije, ki so jo ranti E. K. D. Veseli korant Ptuj. S rokometnega znanja, borbenosti, veterani in veteranke prezrcalili v tem so zaokrožili lep, družaben in vneme in športnega obnašanja. dobre tekme. Najboljše ekipe in po- zabaven športni dan, ki so ga prip- Tako sodniki niso imeli preveč dela samezniki so bili nagrajeni s pustno ravile Rokometne veteranke Ptuj, ki in 13. Kurentov turnir je ponov- obarvanimi priznanji in darili. se zahvaljujejo vsem donatorjem in no dobro uspel. Zbrane igralke in Po končanem turnirju, na kate- posameznikom, ki so kakorkoli po- Foto: arhiv Rokometne veteranke Ptuj igralce je med tekmovanjem prišel rem je bilo odigranih kar 24 tekem, magali pri organizaciji turnirja. Rokometne veteranke Ptuj pozdravit tudi direktor Javnega za- je sledil še zabavni del, ki je potekal David Breznik Šah  Mladinsko DP je vplivalo tudi na končne uvrstitve. Vrstni red v skupinah, kjer so (ŠD Pomgrad) 7 točk … 5. Svit Gom- Med dobitnike medalj se je vpisa- nastopili Ptujčani: boši 6,5 točke … 10. Žan Bajde 5 točk Zarji Gomboši naslov državne prvakinje lo 15 klubov oz. društev od 51 sode- … 15. Oskar Napast 5 točk … 29. Da- lujočih, daleč najboljši pa so bili člani Dekleta U8 (8): 1. Frida Kaloh (ŽŠK vid Korez 3,5 točke (vsi ŠD Ptuj) … ŠK Tajfun Ljubljana z osmimi meda- Maribor Poligram) 7 točk, 2. Lana Fantje U12 (21): 1. Leonard Belya- Pod pokroviteljstvom in Z malo več športne sreče pred- je zaostal za vsega pol točke. Pol ljami (pet zlatih in tri srebrne), pre- Prelec (ŠK Kostak Krško) 5,5 točke, letdinov 7,5 točke, 2. David Krstič v sodelovanju s Šahovsko vsem v zadnjem kolu, ko sta imeli točke do stopničk je na 6. mestu senetljivo je s štirimi medaljami (dve 3. Vita Okorn (Društvo Tomo Zupan 6,5 točke (oba Tajfun ŠK Ljubljana), najmlajši članici Ana Paulina Napast zaostal tudi Tom Crnjakovič v kate- zlati in dve bronasti) na drugem Kranj) 4,5 točke … 5. Ana Paulina 3. Aleksandr Konopatskyi (ŽŠK Mari- zvezo Slovenije je Šahovski do 8 let in Ajda Špec do 10 let do- goriji fantov do 14 let. Je pa večina mestu pristalo Društvo Tomo Zupan Napast (ŠD Ptuj) 3,5 točke … bor Poligram) 6,5 točke … 8. Tibor klub Boby Fischer iz bljene pozicije, bi se Ptujčani lahko izboljšala svoje začetne pozicije oz. Kranj. Po zaslugi Zarje Gomboši se Dekleta U10 (7): 1. Zarja Gombo- Veber (ŠD Ptuj) 5 točk … Maribora organiziral veselili še dveh medalj. Žal pa je je zaostala le malo pod njimi. Ob je na tem seznamu znašlo tudi ŠD ši (ŠD Ptuj) 6 točk, 2. Vanesa Eva Fantje U14 (28): 1. Bor Žužek (ŠD letošnje mladinsko državno trema naredila svoje ... Sicer pa si dobri igri so posamezniki pridobili Ptuj. Najboljši trije v vsaki kategoriji Grobotek (ŠK Branik Maribor) 3,5 Kočevje) 7 točk, 2. Kajetan Vaupot obe, posebej še Ana Paulina, ki je nove ratinške točke, med Ptujčani so prejeli pokale, uvrščeni do šeste- točke, 3. Hana Klančar (ŠD Domža- (ŠK Sl. Gradec) 6,5 točke, 3. Jakob prvenstvo v standardnem debitirala na državnih prvenstvih, je bil v tem najboljši Maks Mai Ko- ga mesta pa še praktične nagrade. le) 3 točke … 6. Ajda Špec (ŠD Ptuj) Kelbl ŠD (Gorenjka Lesce) 6 točk … šahu, in sicer tako za zaslužita vse priznanje za borbe- kol, ki je v kategoriji fantov do 14 let Največja nagrada zmagovalcem in 2,5 točke … 6. Tom Crnjakovič 5,5 točke … 10. fante kot dekleta v šestih nost in prikazane igre. Blizu medalji za deset mest izboljšal začetno po- drugouvrščenim je možnost nasto- Dekleta U12 (9): 1. Ema Jakša Maks Mai Kokol 5 točk … 15. Ma- starostnih kategorijah. Na je bil tudi 10-letni Svit Gomboši, ki zicijo in osvojil zavidanja vrednih 69 pa na svetovnem oz. evropskem (Tajfun ŠK Ljubljana) 8 točk, 2. Zarja ksim Kaiser 5 točk (vsi ŠD Ptuj) … njem je nastopilo 168 mladih je sicer osvojil odlično 5. mesto, za točk. Med prvenstvom je bilo veliko mladinskem prvenstvu, zaradi česar Skarlovnik (ŠK Sl. Gradec) 5,5 točke, Fantje U16 (23): 1. Maksim Smirnov bronasto oz. srebrno medaljo pa ptujskih medsebojnih dvobojev, kar je nastop na državnem prvenstvu 3. Tisa Mazi Petrič (ŠK Postojna) 5 (Društvo Tomo Zupan Kranj) 7 točk, iz 31 slovenskih šahovskih tako zelo pomemben. Prav po za- točk … 6. Nika Korez (ŠD Ptuj) 3,5 2. Aljoša Keber (ŠD Domžale) 6 točk, klubov in društev. Tudi slugi takih kriterijev imamo Slovenci točke … 3. Bruno Glas (ŠK Kostak Krško) 6 Ptujčani so imeli številčno tri mladinske svetovne prvake (Bru- Fantje U10 (34): 1. Matic Levačič točk, 9. Anej Zlatolas 5 točk, 10. Tilen ekipo štirinajstih, med no Parma, Luka Lenič, Laura Unuk), 7,5 točke, 2. Jan Verbič 7 točk (oba Kovačec 5 točk (oba ŠD Ptuj) … ki so gotovo lep zgled in spodbuda Tajfun ŠK Ljubljana), 3. Noel Čontala Silva Razlag katerimi je bila najboljša tudi tokratnim najboljšim. 10-letna Zarja Gomboši, ki »Mladinsko državno prvenstvo je v svoji kategoriji osvojila je iz leta v leto bolj kakovostno, Športni napovednik naslov državne prvakinje. kar kaže na dobro delo z mladimi v klubih. Tudi naši šahisti so pokaza- Lani je državno prvenstvo orga- li odlične predstave in z malo več Rokomet  NLB liga niziralo Šahovsko društvo Ptuj, ki športne sreče bi se lahko veselili še 20. KROG: Riko Ribnica – Jeruzalem Ormož (v torek, 25. februarja, je privabilo kar 183 udeležencev, kakšne medalje. Pohvalo si zasluži- ob 19.00). 15 med njimi je bilo Ptujčanov, ki jo vsi, še posebej tisti najmlajši, za so osvojili dva naslova državnih katere je bil to debitantski nastop prvakov. Nekaj podobnega je bilo Nogomet  Pokal Pivovarna Union na tako pomembnem tekmovanju. pričakovati tudi letos, razlog za Pridobljene izkušnje bodo v prihod- RAZPORED OSMINE FINALA, V SREDO, 26. 2., ob 14.30: Olimpija takšna pričakovanja je bilo dej- nje gotovo znali dobro unovčiti. Že Ljubljana – Ilirija 1911; OB 16.00: Celje – Tabor Sežana; OB 17.30: Mura stvo, da so posamezniki nastopili včeraj se je začel projekt 'mladinsko – Koper. v isti starostni skupini kot lansko državno prvenstvo 2026', za katere- V TOREK, 4. 3. OB 17.30: Maribor – Aluminij; V SREDO, 5. 3., ob leto. Pričakovanja je popolnoma ga bo verjetno ponovno kandidiralo 14.30: Čarda Martjanci – Nafta 1903, Bravo Big Bang – Rače; OB upravičila 10-letna Zarja Gomboši, 18.00: Premium Dobrovce – Kety Emmi&Impol Bistrica; V ČETRTEK, Foto: arhiv organizatorja naše društvo,« je za konec nastope ki je suvereno – s polnim izkupič- Zarja Gomboši (ŠD Ptuj, v sredini) je postala državna prvakinja v svojih varovancev ocenil njihov tre- 6. 3., ob 14.30: Beltinci Klima Tratnjek – Bela krajina. kom – osvojila naslov državne pr- kategoriji do 10 let. ner in predsednik ŠD Ptuj MM Dani- JM vakinje. lo Polajžer. 18 Nasveti torek  25. februarja 2025 Zeleni nasvet Domača lekarna V naravi raste vse v mešanih posevkih Česen in med za manjše rane Prejšnji teden ste lahko na tem mestu našli tabelo »dobrih« prijateljev na vrtu. Seveda ni edina možna, Nezgode se dogajajo vsem. Naj gre za zdrs kuhinjskega noža ali je pa pomoč za tiste, ki že nekaj časa razmišljajo o takem načinu sajenja, pridelovanja na vrtu. Ta članek padec, pri katerem si odrgnemo koleno, tudi manjše rane in odrgni- danes pa naj vam bo v pomoč, kako se dela pravzaprav lotiti. ne je treba vzeti resno in jih zdraviti. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste rezali čebulo, pa je nož malo oplazil tudi vaše prste. Ali pa vas je nenadoma zaskelelo v prstu med Kaj so mešani posevki listanjem revije. Rado se zgodi, da prav takrat pri roki nimamo razku- žila ali antiseptične kreme, vendar nič ne de. Rano dobro umijte pod Gre za to, da na istem prostoru, tekočo vodo in nanjo nanesite katero od naštetih domačih zdravil. isti gredici, isti njivi raste čim več različnih rastlin, ne pa samo solata, Rane pravilno oskrbimo koruza, zelje … Krasen primer je travnik, a tudi v gozdu in celo na Površinske rane speremo s hladno tekočo ali prekuhano vodo. njivah najdemo mešane posevke, Sicer uporabimo vodo iz plastenke. Prepričati se moramo, da v koži saj zanje poskrbi narava. Rastline niso ostali tujki; te je treba očistiti. Večino prask in odrgnin najbolje si med seboj pomagajo na različ- pozdravimo tako, da nanje ne položimo obveze. S sterilno suho gazo ne načine. Koreninski izločki enih ali obližem zaščitimo samo praske in odrgnine, pri katerih bi lahko pomagajo k boljšemu zdravju, po- nastala dodatna poškodba. Če bomo na rano položili suho gazo, se čutju drugih. Rastline z veliko listja bo nanjo prilepila in jo zasušila, zato jo pred prevezo namočite v fi zi- poleti senčijo tiste, ki ne marajo ološko raztopino ali rastlinski pripravek, lahko pa uporabite obloge, previsokih temperatur. Stročnice ki se na rano ne bodo prijele. Če boste poskušali odstraniti zasušeno s svojimi prijateljskimi bakterijami gazo, si boste po nepotrebnem povzročili bolečino ali novo krva- pridelajo nekaj dušika še za svoje vitev, kar bo podaljšalo celjenje. Rane ni treba umivati z milom, to sosede. Vonj nekaterih odganja Foto: MP velja le v primeru ugrizov živali in ljudi; v teh primerih je tako ali tako škodljivce z drugih … Cvetlice in Kamilica med kapusnicami odganja številne škodljivce. dobro poiskati pomoč zdravnika, saj bo rano najbolje oskrbel. zelišča privabljajo koristne žužel- ke, ki poskrbijo za škodljivce. vsako leto sicer pognojimo ves vrt, Kolobarjenje v mešanih V mešanih posevkih so rastline a veliko manj, kot tudi sama pišem zdrave tudi brez uporabe sredstev v nasvetih na spletu in v medijih. zasaditvah za varstvo rastlin, pa naj bodo Gnoja uporabimo nekje največ 1 Med pomembne zahteve za ta ekološka ali ne. Prav tako lah- l/m2, komposta nekje do 8 l/m2. zdravo pridelovanje sodi tudi ko- ko zmanjšamo gnojenje, saj ob Kupljena gnojila pa uporabljamo lobar. Mnogi se sprašujejo, kako je stročnicah rastočim zahtevnim po navodilih, saj večinoma nimajo s tem. Kolobar je lahko prilagojen rastlinam ni treba dodajati toliko dolgotrajnega delovanja in jih ra- vodilni vrtnini. Najlažje je, da grede hranil. Pogosto zadoščajo že samo stline porabijo v enem letu. samo krožijo po vrtu, vsako leto pripravki, ki rastline krepijo in vse- isto kombinacijo premaknete samo bujejo vitaminske komplekse in Mešani posevki seveda na sosednjo gredo. številne aminokisline, izvlečki alg ne delajo čudežev Velja pa še ena zelo uporabna ali aminokislinski pripravki. Prav ugotovitev nemških raziskovalcev. Tako je, mnogi pričakujejo čude- tako pa lahko s kombinacijo hitro Če na istem prostoru raste vsaj pet že od ustreznih kombinacij rastlin, Foto: Freepik rastočih in počasi rastočih rastlin različnih rastlin in različnih bota- če obenem ne skrbimo za življenje bolje izkoristimo površine. Z neka- ničnih družin, kolobarjenje res ni v zemlji in na njej, če pretiravamo terimi rastlinami, kot je na primer potrebno. To pomeni, da če imate Domača razkužila z gnojenjem, če nam je vseeno, kaj mesečna redkvica, spodbujamo vrt res lepo pisan, mešan, po eno Ognjič dokazano uničuje bakterije, poleg tega skrajšuje čas ce- Foto: MP dajemo v zemljo. Naj povem tudi, kaljenje drugih (solata, korenček). vrsto ali celo v eni vrsti več različ- ljenja. Lahko uporabite izvleček ognjiča, takšnega, ki je namočen v Solata in paradižnik sta enostavna da ekološki pripravki prav tako Mešani posevek vsaj petih rastlin alkoholu, ali pa vsem dobro znano ognjičevo kremo. Nanesite jo na in uporabna kombinacija, okoli gre- nih rastlin, bi teoretično res lahko negativno vplivajo na zemljo in jih na eni gredi izniči negativen vpliv de pa ognjič ali kapucinke. vsako leto sejali in sadili vse na isto čisto rano dvakrat na dan in po potrebi prekrijte s koščkom gaze ter moramo uporabljati čim manj, po- ozkega kolobarja. Primer: lahko se- mesto. Sama sicer ne svetujem zalepite. sebej tistih, ki delujejo fungicidno. jemo mešanice za zeleni podor, ki ra vrt, na katerem poleg zelenjave najbolj tega, razen pri tistih, ki vrt Sama na primer celo odsvetujem vsebujejo križnice (bela gorjušica, rastejo tudi cvetlice in zelišča. Zato spreminjate v travnik, torej kar po Med uporabo žajblja za varstvo para- oljna in meliorativna redkev), se- načrtujte v svojih kombinacijah naključju ali premišljeno sadite, se- dižnika. Prav tako vedite, da tudi Tudi med ima antibakterijske lastnosti, na voljo pa je skoraj v vsaki veda v kombinaciji z vsaj še štirimi tudi te. jete vrtnine po celi površini, kjer je doma narejeni insekticidi, kot so kuhinji. Raziskave so pokazale, da pospešuje proces celjenja, velja drugimi (ajda, facelija, gizotija, gra- V nekaj letih boste našli svoje kaj prostora. Ta način je najtežji. pripravek iz vratiča, rabarbare, še za naravni antiseptik. Če pri roki nimate obližev, naj vas ne skrbi, saj šica, krmni grah …), in kljub temu kombinacije, da boste pridelali Meni se zdi najbolje, da se za vsa- bolj pa kupljeni, v ekološki pride- se bo med hitro strdil in zaščitil rano. Nekaj kapljic ga nanesite na pridelujemo kapusnice na tej gredi dovolj posameznih vrtnin. Sama ko gredo izbere vodilna vrtnina, tis- sicer svetujem, da začnemo sprva lavi dovoljeni insekticidi, prav tako prizadeti predel, razmažite in pustite, da naredi svoje. ta, ki je najdlje na gredi. Njej najde- že naslednje leto. z nekaj kombinacijami, kot je spo- ubijajo koristne žuželke v naravi. mo čim več različnih dobrih sosed. Česen Kako se lotiti dela mladi solata med paradižnikom, Zato naredimo čim več, da priprav- Med njimi naj bo vsaj eno zelišče in avgusta pa posejemo motovilec in/ kov sploh ne bo treba uporabljati. cvetlica. Potem pa vsako leto kroži- Česen je naravni antibiotik, ki dokazano uničuje celo vrsto bakterij Še vedno je najlažje, če izbere- ali špinačo. Korenček in čebula sta Osnove zdravega vrta poleti so mo samo s temi kombinacijami po in preprečuje, da bi se rana zagnojila. Manjši strok česna strite in ga mo najprej glavne posevke, vrtni- nanesite na rano. Naj vas njegova močna aroma ne odvrne, zdravje seveda klasična kombinacija. Med še vedno te: celem vrtu. ne, ki so dolgo časa na vrtu. Tem mladi krompir pa posadite grah • Gnojenje: skrb za ohranjanje je ne nazadnje pomembnejše od vonja. rastlinam izberemo dobre prijate- Kako daleč in koliko M. Kleč ali bob, če ste zelo zgodnji, ali pa življenja v zemlji lje tako, da bomo posadili vse, kar kapucinke in nizek stročji fi žol, če • Kolobar rastlin potrebujemo, in vseeno izkoristili sadite krompir nekje od sredine • Prava opravila ob pravem času: tudi pomoč narave. Da pa bo vaš aprila naprej. A kombinacij, tudi za ohranjanje strukture zemlje Tudi to vprašanje je pogosto. Ta vrt kmalu idealen, saj v enem letu vpliv sosednjih rastlin deluje samo začetek, je še veliko. • Zdravo seme Recept: mazilo za lepše celjenje brazgotin seveda vse še ne bo, si vse skrbno tako daleč, kolikor daleč sežejo • Zdrave sadike korenine posamezne rastline, dlje Za približno 50 ml regenerativnega mazila potrebujemo: zapisujte. Kaj sodi skupaj in kaj ne, Gnojenje v mešanih • Dobra in pravilna setev ne. Na sosednji gredi že lahko raste 5 g čebeljega voska, 10 g arnikinega macerata, 10 g najdete v številnih tabelah, tudi aplikacije na spletu lahko poma- posevkih Tega nikoli ne pozabite. Seveda karkoli. Prav tako pa samo ena ba- ognjičevega macerata, 10 g šentjanževega macerata, 10 pa lahko rastline nekoliko pomaga- zilika na začetku vrste paradižnika g olja aleksandrijskega lovorja (olje tamanu), 4,8 g olja iz gajo pri izbiri dobrih sosedov. Ne Gnojenje v mešanih posevkih naj jo, če razmere za razvoj bolezni in ne bo zadoščala. Lahko pa posadi- šipkovih semen, 0,2 g vitamina E, 10 kapljic eteričnega olja pozabite pa, da najbolje funkcioni- bo še bolj zmerno. To pomeni, da škodljivcev niso predobre. mo eno baziliko med dve rastlini laškega smilja, 10 kapljic eteričnega olja prave sivke, 5 kapljic paradižnika, lahko posadimo eno eteričnega olja kadilne bosvelije, 5 kapljic eteričnega olja prave oporo visokega fi žola in v krogu kamilice. fi žola šetrajko, lahko pa sadimo na Priprava: V vodni kopeli segrevamo čebelji vosek, macerate primer eno vrsto pora in eno vrsto in olje tamanu. Ob stalnem mešanju zmes nekoliko ohladimo korenčka. Seveda pa lahko sadimo (pazimo, da se ne pojavijo grudice) ter počasi dodamo šipkovo obe rastlini v isto vrsto, tako da olje, vitamin E in eterična olja. Nalijemo v dezinficiran lonček med normalno posejan korenček in počakamo, da se ohladi, preden zapremo. Opremimo z posadimo sadike pora. Lahko tudi nalepko z datumom izdelave. pomešamo seme redkvice in solate Uporaba: Manjšo količino mazila s krožnimi gibi vtremo v ali redkvice in korenčka ali peterši- predel brazgotine in masiramo nekaj minut. Ponovimo večkrat lja in vse skupaj posejemo. Vsak si na dan. Mazilo deluje protivnetno in pospešuje celjenje. Z bo najlažje sam našel najustreznej- redno masažo bo postala zabrazgotinjena koža bolj prožna in šo možnost. Mešani posevki niso nekaj nove- gladka, ob daljši uporabi (več mesecev) pa se bo izboljšal tudi ga, so pomoč narave, da ostanejo videz. Mazilo je namenjeno predvsem negi brazgotin na telesu. rastline zdrave. Zakaj je ne bi opo- Za obraz bi izbrali druge sestavine, predvsem lažje in take, ki našali tudi mi? Saj ni tako težko. niso komedogene (ne mašijo por). Foto: MP Meni ljuba kombinacija: v sredini brstični ohrovt, ob njem prezimni radič, dodan pa nizek stročji fi žol za poletje. Miša Pušenjak torek  25. februarja 2025 Ljudje in dogodki 19 Podlehnik  Obhodi korantov tudi letos razveseljujejo domačine Glun, glun, glun med hribi odzvanja »Tolčejo mu zvonci okrog pasu, rogata glava kima,« pravi zapis v knjigi Kurent. In res, te dni med haloškimi bregovi in v grapah odmeva zven zvoncev. »Najlepše je biti korant doma, biti del domačih obhodov, kjer ljudje čakajo na naš prihod, kjer so veseli, da jih počastimo z obiskom. Da jim voščimo dobro letino, zaželimo zdravja in vse dobro. Tega se ne moreš naveličati,« pravi predsednik Društva Koranti Podlehnik Bogdan Šimenko. Po rodu domačin iz Spodnjega malo barve, nanjo nadeli kravje ro- vsak zaselek svojo skupino oračev Gruškovja si je zvonce nadel že kot gove, ki so bili seveda navzgor obr- s koranti in meje so se morali stro- otrok. »Takrat smo si nadeli kravje njeni – za razliko od lancovskega go držati.« zvonce ali stisnili cevi, našli smo ne- koranta. Pa tudi ostale maske so Kasneje se je število skupin kaj, da je ružilo, pa tudi korantove bile narejene doma – malo slame, zmanjšalo, obhodi pa so postali oprave so bile drugačne. Narejene star suknjič, sajast obraz … in se je tradicija, ki jo negujejo v društvih. so bile iz kož, ki smo jih imeli doma, šlo.« Otroci so namreč nekdaj ho- V Podlehniku so to Orači iz Jablov- obrabljeno šolsko usnjeno torbo dili zase, ločeno od odraslih, ki so ca, člani KFD Podlehnik in Društvo smo uporabili za masko, ji dodali imeli svoje skupine. »Nekdaj je imel Koranti Podlehnik. Slednje je bilo Foto: arhiv društva Posebnost korantov iz Podlehnika so rogovi, obrnjeni navzgor, in usnjeni čevlji ali štucni na nogah. ustanovljeno pred dobrimi 20 leti rajini. Kaj je lepšega? Ob tem pov- šteje več kot 60 let. Šimenko je in šteje približno 60 članov. »Po- sod odrta vrata, sprejem.« predan tej pustni maski, liku in to vezujemo otroke, ženske, moške Otroci in odrasli so nekdaj preje- naklonjenost prenaša tudi na vnu- vseh starosti, držimo pa se tega, mali klobase, jajca, tu in tam kakšen ke. »Pravi koranti so že,« ponosno da so člani domačini ali vsaj potom- dinar, če so ga premogle skromne pove dedek, predsednik društva, ci domačinov, kar pomeni, da se haloške domačije. Kako je z darovi korant že od otroških let, ki se jim ta duh, ta tradicija pretaka po danes? »Ne šteje se, koliko kdo da zvena zvoncev še ni naveličal. »Še žilah. Da razumejo pomen in težo in kaj da. Najbolj pomembno je, da vedno je prisotno vznemirjenje korantovih obhodov.« Težo tudi v smo sprejeti, da se ponudi pijača, pred korantovim skokom, ko prvič dobesednem pomenu, kajti člani si da se na dvorišču zadržimo, pogo- zazvenijo zvonci.« Sicer pa se od ob koncih tedna nadenejo ovčji ko- vorimo in obudimo kakšen spomin. korantove oprave ne loči niti med žuh s kapo, ki ima rogove obrnjene Sprejem je izraz spoštovanja.« letom. Kako pogosto jo pregleda? navzgor, obujejo usnjene škornje Predsednik društva upa, da jim »Vsakokrat, ko pride na vrsto vi- ali štucne (podlehniški koranti ni- bo uspelo tradicijo obhodov v kend,« je smeje dodal. Pogovor pa majo gamaš) ter se podajo peš po društvu ohraniti, enako tudi nek- je sklenil z zahvalo: »Hvala vsem zavitih haloških cestah od hiše do danjo podobo korantov. Sam ima članom, ki ohranjajo to tradicijo, Foto: arhiv društva hiše. »15 do 20 korantov in več ur opravo, sešito iz ustrojenih kož, vsem domačinom za sprejem.« Podlehničani še ohranjajo dediščino korantovih obhodov. hoje po sedaj čudoviti zimski pok- obnavlja pa tudi kapo koranta, ki Mojca Vtič Markovci  Bojana Plajnšek – šivilja, ki živi za fašenk Zanimiva pustna dekoracija na dvorišču Ob glavni cesti v Zabovcih voznike pozdravljajo rusa, pokač, melika, korant in drugi markovski avtohtoni pustni liki. Veliko ljudi se ustavi in fotografi ra zanimivo pustno dekoracijo. Bojani Plajnšek, ki vsako leto poskrbi za okrasitev domačega dvorišča, to predstavlja veliko veselje in zadovoljstvo. Če z dekoracijo kdaj zamuja, jo sosedje in domačini že sprašujejo, kdaj jo bo postavila. Letos je Bojana, sicer šivilja, dvo- vila,« je poudarila. Pred nekaj leti tudi na sobotni povorki. Njuna pre- rišče okrasila že nekoliko prej, saj je sta se z možem prelevila v gospoda obrazba je bila tako prepričljiva, da pustni čas zelo dolg. Vse avtohtone in gospo ter obiskala domače hiše v ju ni prepoznala niti njena mama. like je izdelala sama, korant pa je Spuhlji in Zabovcih, sodelovala sta Razkrila sta se šele na pustni torek. star že več kot 30 let. »Masko so nam eno leto ukradli, zato smo jo nadomestili z novo,« je povedala Bojana Plajnšek, ki je že od zgo- dnjega otroštva povezana s fašen- kom. Že kot otrok se je rada maski- rala, njeni starši pa so sodelovali pri organizaciji prvega fašenka v Mar- Foto: ČG Bojana Plajnšek iz Zabovcev je tudi letos poskrbela za pustno dekoracijo na domačem dvorišču, ki privablja kovcih. Pokojni oče je bil vrsto let številne poglede mimoidočih. korant, mama pa se, kljub letom, še vedno rada priključi frajlicam »To je bilo res posebno doživet- tudi cenovno ugodna,« je pojasnila oblačil. Šivanje ni le njen poklic, am- ter izdeluje rože iz papirja in dühe. je,« je dodala Plajnškova, ki med sogovornica. Poleg pustnih kostu- pak tudi hobi in veselje. Bojana je nekoliko razočarana nad drugim šiva tudi pustne kostume. mov se ukvarja tudi s popravilom Estera Korošec sodobno obliko fašenka, predvsem Letos je sicer povpraševanje ne- nad organizirano povorko. Poudar- koliko manjše kot v prejšnjih letih, ja, da v Markovcih nikoli ni bilo go- saj veliko ljudi nakupuje na spletnih vora o povorki, ampak prikazu mar- straneh, kot je Temu. Kljub temu pa kovskih avtohtonih pustnih likov, ki ima še vedno veliko rednih strank, prihajajo na dvorišča. »Mi smo žele- za katere vsako leto sešije kaj po- li obujati to tradicijo in ne povorke, sebnega. Lani so bili med najbolj ta je že na Ptuju. Vsi, ki vemo, kako priljubljenimi kostumi mornarji, je bilo nekoč, smo seveda razoča- gusarji, klovni, srnice … Vsako leto rani,« je poudarila Plajnškova, ki zašije tudi kar nekaj hudičkov za vztraja pri ohranjanju tradicije in s otroke, ki so večinoma izdelani iz svojo predanostjo fašenku še nap- blaga, kože in usnja. »Hudički so v rej bogati pustni utrip v Markovcih Foto: osebni arhiv zadnjih letih zelo priljubljeni, zato in okolici. »Naša družina živi za Kostum za gospo in gospoda je Bojana sešila sama. V njem je ni prepoznala sem iskala neko obliko kostuma, ki fašenk, sin je korant, hčerka pa je niti njena mama. bi bila primerna za otroke, hkrati pa 20 Križem kražem torek  25. februarja 2025 Besedilo in fotografi je: Mateja Toplak  S starši na Kubo Tema (4) Nekaj časa je trajalo, da sem se spomnila besede za nevarnost, nato sem pogledala lastnico stanovanja in vprašala: “Es peligroso?” Marilin je skomignila in še kar naprej pometala cesto pred pragom. Pogledala sem do morja, visoki valovi so pljuskali preko betonske ograje. Mimo se je peljal policijski avtomobil, iz megafona, ki je štrlel skozi okno, so pojoči vzkliki z mokrega pločnika podili redke mimoidoče. Naokoli so se hiše zraščale dru- ledala skozi sosednje okno. ga v drugo, prodajalci so potiskali Takrat sta se izza ovinka pojavila vozičke z zelenjavo in ženice so kri- mami in ati, v rokah sta nosila gole Foto: Janez Toplak Foto: Janez Toplak čale z balkonov. Ena od njih je po štruce kruha, ati si je k zatilju držal Vrste pred pekarnami Havane so dolge … … tako kruha pogosto zmanjka. debeli vrvi na ulico spuščala plat- ovratnik tanke jakne, mami se ga neno vrečko, ki jo je tako zanašalo je oklepala in gledala v tla. Mari- Mami je še zmeraj gledala Marilin, la po ulici, tam je bila skupina voja- in tam je kdo nekaj zaklical. Ko naju sem dala izjavo o komunizmu, o v vetru, da jo je možak na pločniku lin jima je pomahala, sedaj je bila nato se je ozrla v nebo. Tam so se kov. Eden je držal mikrofon, drugi je kamerman zagledal, medtem ko prijaznih ljudeh Kube in vprašanja komaj ujel. Vanjo je stlačil dve plas- naslonjena na steno in je klepetala podili temni oblaki in veter je še kamero, tretji metlo in je skupaj sva nič hudega sluteč opazovala so vodila tako, da sem na koncu tenki zelene tekočine in šel dalje z nekimi ženicami. “Je kaj rekla?” močneje zavil, da je veriga, na ka- z domačini pometal ulico. Vse so dogajanje, se je vsa pozornost obr- hvalila dobre državljane, ki skupaj po ulici, ne meneč se za ženico, me je pogledala mami, nato je pog- teri je bila obešena zarjavela klju- zrinili na gromozanski kup ob sme- nila k nama, potegnili so me pred odstranjujejo posledice hurikana, ki mu je z balkona nekaj vreščala. led prestavila na Marilin. “Na,” mi čavnica, ritmično tolkla ob vrata. tnjakih, se smehljali v kamero in tu kamero. V polomljeni španščini ki nas je to noč le oplazil. Vrečka s plastenkama se je potem je ati podal štiri štruce kruha. “Tol- Marilin si je ogrnila jopico, skomi- Ati je medtem klepetal s sose- zaletavala v fasado, ženica pa je ko?” sem izbuljila oči. “Za ziher,” gnila in se nama nasmehnila. dom, no, v bistvu je bolj mahal z nekaj rekla mlajši ženski, ki je pog- je skomignil in stopil v stanovanje. Stopili sva v stanovanje in verigo rokami. Videla sem ga, kako je v ro- potegnili skozi kovinske rešetke, kah držal naše tri telefone, sosed da se ni več zaletavala v vrata. Ati jih je priklopil na razdelilec, ki ga je je prižgal svečo, jo vtaknil v neko polnil glasen bencinski generator plastično skodelico in okoli nje, da na drugi strani ceste, ati mu je po- ta ne bi padla, natrpal koščke kar- kazal palec in potem sta pila neko tona. Plamen je divje plesal, med žganje. Takrat se je izza naših vrat vratne reže smo potisnili neko sta- pojavil mamin namrščen obraz. ro krpo. “To se bo še vžgalo,” je Krilila je z rokami in nekaj govorila, rekla mami, ati pa si je odprl pivo, ati je odložil štamprli in že je tekel se usedel na gugalnik in rekel: “Zej proti stanovanju. V kopalnici je po- pa čakajmo, da pride tok.” zabil svečo in ogledalo je počilo s Hurikan Rafael je bil najmočnejši pokom, da je mami najprej pomis- novembrski tropski ciklon v Mehi- lila, da se podira kaka izmed sten. škem zalivu doslej, po njegovi moči Potem je prijela veliko plastenko z izenačen s hurikanom Kate iz leta vodo in jo v curkih polivala po le- 1985. Na našo srečo se je v glav- seni kopalniški omarici, potem pa Foto: Janez Toplak nem izognil Havane. Jutro je pred je robantila in zmajevala z glavo: Vse so zrinili na gromozanski kup ob smetnjakih, se smehljali v kamero in naša vrata prineslo na kupe smeti Foto: Janez Toplak “Sem ti rekla, sem ti rekla.” tu in tam je kdo nekaj zaklical. in vejevja. Z atijem sva se razgleda- Marilin je skomignila in še kar naprej pometala cesto pred pragom. Se nadaljuje … Podravje, Slovenija  Velika dobrodelna akcija tudi letos, a nekoliko spremenjena Miha Deželak potrdil dobrodelno akcijo in razkril veliko spremembo Voditelj na Radiu 1, Miha Deželak, je za svoj rojstni dan poslušalce razveselil z novico, da se dobrodelna kolesarska karavana vrača! Deželak Junak in Dežela junakov postajata eno, saj junak ni ni v šolah, kulturnih in gasilskih domovih, na vseh trgih, ulicah samo Miha, ampak vsi, ki skupaj ustvarjamo to srčno in poseb- ..., zato sem se odločil, da se akcija preimenuje v Deželo ju- no deželo. »V teh desetih letih smo z vašo pomočjo osrečili na nakov,« je dodal Miha in pojasnil, da si želi, da akcija živi tudi tisoče otrok. Morje, sonce, dobra hrana, druženje, čofotanje, takrat, ko sam ne bo več sposoben opravljati izzivov in bodo igra, ples, pesmi. Še vedno je veliko otrok, ki teh radosti brez nove generacije sprejele štafeto dobrodelnosti. vaše pomoči ne bi izkusilo, zato je prav, da gre ta lepa, pleme- nita akcija dalje. Priznam, imel sem tudi svojo krizo. Se je zgo- Datum akcije dila. Ni bilo lahko, zelo me je pretresla smrt največje humani- Akcija bo letos tekla od 28. maja do 6. junija, ko bo s svojo tarke Anite Ogulin. Leta se je nabiralo, ne moreš skrivati. Vre- ekipo na kolesu premagoval kilometre po Sloveniji, s ciljem me me je pralo, ampak vi ste zraven, vedno več vas je in zelo na Debelem rtiču, kjer številni otroci – tudi tisti, ki si tega ste angažirani. Postali smo pravo gibanje za počitnice otrok,« brez pomoči ne bi mogli privoščiti, preživljajo nepozabne je povedal Miha Deželak in napovedal veliko spremembo. počitnice. »Dežela junakov je prelepa stvar, da se ne bi nada- Novo ime ljevala,« je dejal Deželak in z navdušenjem pozval: »Povejte vi, kam naj pridemo! Vsako leto obiščemo še več krajev, saj »Zato bo ta akcija letos še bolj povezovalna, še bolj boste vi, junaki, že več kot 10 let s svojo srčnostjo in nesebično po- v ospredje stopili vi, ki že vsa leta pošiljate dobrodelna spo- močjo dokazujete, da dobrota še živi. Ste društvo in bi radi ročila, nas vedno bolj množično pričakate, v vaseh, mestih, pripravili nekaj posebnega? Gasilci, šole, vrtci, srednješolci – celo na hribih, ob rekah in jezerih, skratka, Slovenija je lepa, vsi ste dobrodošli!« pestra in povsod ste zraven. Kolesarite z nami, ste organizira- B. M. Foto: Radio1 KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹‘˜‹ǡ†Ǥ†Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅 –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ torek  25. februarja 2025 Za kratek čas 21 Skrinja domačih viž — Ansambel Lah-ov Boris in prijatelji Vabilo na večere skrbno izbrane Avsenikove glasbe Ansambel Lah-ov Boris in „Zaradi obveznosti sem moral avtorsko glasbo. Mogoče bomo prijatelji je s svojimi glasbenimi postati fl eksibilen in se obrniti eno od teh novih skladb ponov- prijatelji zmagal med kvinteti na še na nekaj dodatnih prijateljev, no predstavili tudi na ptujskem 54. festivalu NZG Ptuj 2023. tako da lahko še naprej delujemo, festivalu, kdo ve. Zelo se trudi- Občinstvo in strokovno komisijo se dopolnjujemo in ne nazadnje z mo, da v živo zazvenimo kar se je navdušil s polko Za prijatelje, vsemi prijatelji ohranjamo kako- da prijetno za uho. Seveda pa je za katero je glasbo in besedilo vost, ki smo jo po našem mnenju za nas največja nagrada, če napol- napisal vodja ansambla Boris dolžni tej prelepi Avsenikovi glas- nimo dvorane in s tem čim več Lah. Takrat je povedal, da brez bi. Na spomladanskih koncertih ljudem pričaramo en lep večer ptujskega festivala tudi ne bi bilo ostajamo izključno pri Avseni- Avsenikove glasbe. Na koncertu njihovega ansambla. kovi glasbi, kot pove že naslov: v Cirkovcah, kjer sodelujemo s Nastal je v koronskem času na Lep večer skrbno izbrane Avse- FS Drgoč - Vinko Korže Cirkov- njegovo pobudo in poziv glasbe- nikove glasbe. Na večer bomo ce, bodo njihovi člani tudi prvič nikom, da se mu pridružijo. Že zaigrali več kot 20 Avsenikovih zaplesali v popolnoma novih na- lani so povabili na samostojne skladb. Svoj repertoar pa želimo rodnih nošah,“ je povedal vodja koncerte. Prvi večer skrbno iz- dodatno razširiti do te mere, da ansambla Lah-ov Boris in prija- brane Avsenikove glasbe so prip- bomo lahko v prihodnje odigra- telji, ki se skupaj s člani že veseli ravili v Žalcu. Od lani imajo tudi li dva povsem različna koncerta. vseh bralcev Štajerskega tednika novega kitarista. V naslednjem repertoarju bomo v vlogi gledalcev na njihovem Foto: zasebni arhiv Ansambel Lah-ov Boris in Ansambel Lah-ov Boris in prijatelji izbrali še čudovito glasbo drugih koncertu v Cirkovcah. Sam se še prijatelji se v tem času pripravlja ansamblov, ki so prav tako dali vedno počuti zelo povezanega s na tri koncerte: prvi bo že 27. bodo obiskovalci lahko uživali Urška Bider (vokal), zamenjala je net), Jakob Felzer (klarinet), De- pečat slovenski narodnozabav- ptujsko regijo: mladost je preživel februarja v Vitanju, 7. marca v nepozabni Avsenikovi glasbi. Ptujčanko Lariso Majcen, ki ima jan Podbregar (trobenta), Nejc ni glasbi. O imenih še ne bi rad na Pragerskem, staro mamo pa je bodo igrali na Vrhniki, 23. mar- Člani ansambla so: Barbara Je- obveznosti pri drugem ansam- Drobnič (kitara) in Boris Lah govoril, ker želimo malo prese- imel v Šikolah. ca pa v Cirkovcah. Na koncertih hart (bas), Alenka Frece (vokal), blu, Matjaž Mrak (vokal, klari- (harmonika). netiti. Ustvarjamo pa tudi novo MG Sudoku  Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- šem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €€€  Bik   €€  Dvojcka   €  Rak   €€€  Lev   €  Devica   €€€  Tehtnica   €€  Škorpijon   €€€  Strelec   €€€  Kozorog   €  Vodnar   €  Ribi   €€  Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 25. februarja do 3. marca 2025.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kva- dratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. marca. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do- bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po- darja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tobija Zupanc, Majšperk Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG 22 Poslovna in druga sporočila torek  25. februarja 2025 =2'12620'2692-,+6723$/.$½(02/-8%(=(1'26$0(*$6(%( ‡‰ƒ•–‘’ƒŽ‹‘Š–‘˜Œ‡ŽŒ—«‡‰ƒ’‘- +LWUDLQXËLQNRYLWDUHĄLWHY ‡ƒœƒ•’Ž‘搑†‘„”‘’‘«—–Œ‡Ǥ†”ƒ- va in negovana stopala niso le estetski SULYUDĄËHQHPQRKWX †‘†ƒ–‡ǡ–‡˜‡«–—†‹’‘‡„‡†‡Ž ”ƒæ«ƒŒ‡ ‘Š–ƒ Œ‡ œƒ”ƒ†‹ †ƒƒæŒ‡‰ƒ •”„‹œƒ…‡Ž‘–‘–‡Ž‘Ǥ ƒ«‹ƒ ā‹˜ŽŒ‡Œƒ ’‘•–ƒŽ‘ „‘Ž‡«ƒ ’”‘„Ž‡- ‡–”‹ŠǤ •‘ƒ’‘†Žƒ‰‹˜‡« ƒ–‹ƒœƒŠ‘†‡‰ƒ•˜‡–ƒǤŽƒ„‘•–‹”—”- ‘–ͷͽǤŽ‡–‹Š‹œ—懐Œ‹œ’‘†”‘«Œƒ”‡æ‡- 捋Š ’‘•‡‰‘˜ •‘ †‘Ž‰‘–”ƒŒ‡ „‘Ž‡«‹‡ ˜ƒŒƒ ”ƒœŽ‹«‹Š’”‘„Ž‡ƒ–‹ƒ •–‘’ƒŽ‹Š ‹’‘ƒ˜ŽŒƒŒ‘«‡•‡–‡āƒ˜‡œ˜”ƒæ«ƒŒ‡ǡ ‹ ‘Š–‹Š ”ƒœ˜‹Ž‹ Žƒ•–‡‡–‘†‡ †‡Žƒǡ • œƒ–‘˜‡–”‹ŠǤ ˜”ƒæ«‡‡‘Š–‡ ƒ–‡”‹‹—«‹‘˜‹–‘”‡æ—Œ‡‘ǣ —•’‡æ‘ ”‡æ—Œ‡‘ œ Žƒ•–‘‡†‹…‹•‘ • ˜”ƒæ«‡‡ ‘Š–‡ ȋǤ ‡†‹…‹- ‘Š–‘ •’‘‘ǡ ‹ Œ‡ ”‡‰‹•–”‹”ƒ ‡†‹- ska nohtna sponka), …‹•‹ ’”‹’‘‘«‡ ‹ ‘•‹ ‘œƒ‘ Ǥ ‰Ž‹˜‹«‡‘Š–‡ǡ‹•‘‘„‘Ž‡Ž‹ –—†‹ā‡˜‡« • ‰Ž‹˜‹«‡‘Š–‡ǡ ƒæƒ‡–‘†ƒ•ƒƒ…‹Œ‡˜”ƒæ«‡‹Š‘Š–‘˜ Ž‡–ǤǤ  ’‘—†ƒ”Œƒ‘…‡Ž‘•–‹’”‹- • —”Œƒ‘«‡•ƒ‹‘–‹æ«ƒ…‡ǡ Œ‡œ‡Ž‘Š‹–”ƒǡ‡‹˜ƒœ‹˜ƒ ‹—«‹‘˜‹–ƒǤ •–‘’  •ƒƒ…‹Œ‹ ‰Ž‹˜‹«‹Š ‘—ā„ ‘Š–‘˜ǡ • bradavice na stopalih, AN.NIKA medicinsko nohtno sponko œƒ–‘•‘”ƒœ˜‹Ž‹Žƒ•–‡Ǥ ‹œ†‡Ž‡ • –”†‡‹”ƒœ’‘ƒ‡’‡–‡Ǥ ŽƒŠ‘ƒ‡•–‹‘–—†‹’”‹Š—†‹Š’”‹‡- œƒ‡‰‘‘Š–‘˜ ‹•–‘’ƒŽǡ‘– –—†‹’”‡- ƒæ‡’‘•Žƒ•–˜‘Œ‡‘œƒ˜‡æ«ƒ–‹ŽŒ—†‹‘’‘- ”‹ŠŠ‹’‡”‰”ƒ—Žƒ…‹Œ‡ǡ•Žƒ†‘”‹Š„‘Ž‹‹Š Š”ƒ•ƒ †‘’‘Ž‹Žƒǡ • ƒ–‡”‹‹ ’‘†’”‡- ‡„‘•–‹ ‡‰‡ •–‘’ƒŽǡ •ƒŒ ƒ• ‘•‹Œ‘ in otrocih. „”‡‡‹–‡˜‡•–ƒǡŒ‡”•‡˜”ƒæ«ƒ‘Š–Ǥ ‘Š–‹ā‡œ‡Ž‘œƒ†‡„‡ŽŒ‡‹ǡ’”‹†‡†‘”Šƒ- ‘ «‹æ«‡Œ‡ –‡Ž‡•ƒ ‹ –ƒ‘ ’‘ƒ‰ƒ‘ …‡Ž‘ ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ ‹ œ†”ƒ˜Œ‡ •–‘’ƒŽ ‘«‘ ”ƒæ«‡‘Š–’”‡’‘œƒ‘’‘„‘Ž‡«‡ ”‹Žƒ‰‘†‹‘ Œ‘ œƒ ˜•ƒ‡‰ƒ ’‘•‡„‡Œ ‹ ŒƒƒŽ‹‘†•–‘’ƒŒƒ‘Š–ƒ‘†‘Š–‡’‘- •–”ƒƒ†‘懊‹–”‡Œæ‹Š‹„‘ŽŒæ‹Š”‡œ—Ž- ˜’Ž‹˜ƒƒ˜ƒŽ‹–‡–‘ƒæ‡‰ƒ˜•ƒ†ƒƒǤ–ƒ ‘„‘Š–Œ—ǡ ‹ ‰ƒ ŽƒŠ‘ •’”‡ŽŒƒ–ƒ –—†‹ –ƒ‘†‘•‡ā‡‘’‘’‘Ž‘’”‹Ž‡‰ƒŒ‡‘Š- •–‡ŽŒ‹…‡Ǥ‘Œƒ˜‹•‡–—†‹•”„‡«‹…ƒ‘ā‡‘„ –ƒ–‘˜’”‹•ƒƒ…‹Œ‹‰Ž‹˜‹…ƒ‘Š–‹ŠǤ ƒ‡•‘”ƒœ˜‹Ž‹ Žƒ•–‘ Ž‹‹Œ‘ ‹œ†‡Ž‘˜ ”†‡«‹ƒ‹˜‡–Œ‡Ǥ‡Ž‘Œ‡’‘‡„‘ǡ†ƒ –—–‡”Š‹–”‘‘†’”ƒ˜‘„‘Ž‡«‹Ǥ ‘Š–—ǡ ‡† ’”•–‹ ƒŽ‹ ƒ ’‘†’Žƒ–‹ŠǤ ƒ- ‘‰‡ œƒ•–˜‡‡ 斗†‹Œ‡ ƒā‡Œ‘ ƒ Ǥ œƒ†‘ƒ«‘‡‰‘”ƒœŽ‹«‹Š’”‘- ’‘‹æ«‡‘•–”‘‘˜‡‰ƒ’‡†‹‡”Œƒ‘„’”- ”ƒ†‹ •’”‡‡„˜•–”—–—”‹‘Š–ƒǡ‹ Œ‹Š ’‘˜‡œƒ˜‘‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ „‘Ž‡œ‡•‹‹ „Ž‡ƒ–‹•–‘’ƒŽ ‹‘Š–‘˜Ǥ•‹Ǥ  ˜‹Šœƒ‹Š˜”ƒæ«ƒŒƒǡ•ƒŒ–ƒ‘•”ƒŒæƒ‘ 1DSRPRËLPDPJOLYLFH ’‘˜œ”‘«‹Œ‘‰Ž‹˜‹…‡ǡ•‡ŽƒŠ‘œƒ«‡Œ‘‘Š- •–ƒŒ‹ ‹ ‰Ž‹˜‹…ƒ‹ ƒ ‘Š–‹Šǡ •ƒŒ •’”‘- ‹œ†‡Ž‹•‘”ƒœ˜‹–‹œ‹•Ž‹Œ‘ƒ—’‘”ƒ„‹ƒ …‡Ž‘–‡’‘–‡•ƒƒ…‹Œ‡ǤǤ ‡†‹- QDQRKWLK –‹”‹˜‹–‹ƒ”ƒ†‘Ž‰‹”‘’‘˜œ”‘«‹„‘Ž‡«‡ 櫃Œ‘‰Ž‹˜‹…‡ ˜ƒæ”˜‹‘„–‘ –‘•‹‡Ǥ ‹ –ƒ”«‘ —•‡”Œ‡‹ ˜ ’”‘„Ž‡ƒ–‹‘ǡ ‹ cinska nohtna sponka Œ‡–ƒƒā‹«ƒ‹œ ˜”ƒæ«ƒŒ‡‘Š–ƒǤ Ž‹˜‹…‡ƒ‘Š–‹Š•‘–”†‘˜”ƒ–ƒ’”‘„Ž‡- ƒ–‘Œ‡œ‡Ž‘’‘‡„‘ǡ†ƒœƒ«‡‘œ Œ‘”‡æ—Œ‡Œ‘ǡ•ƒŒ ‹œ•”…ƒ˜‡”Œƒ‡‘ǡ†ƒ•‹ ‡†‹…‹•‡‰ƒŒ‡Žƒ‹œƒ”ƒ†‹•˜‘Œ‡‡†‹- ƒ–‹ƒ •‘†‘„‡‰ƒ •˜‡–ƒǡ ‹ ’”‹œƒ†‡‡ ‡–”‹ŠǤ ‹ƒ‘”ƒœ˜‹–‡Žƒ•–‡ ‘†’”ƒ˜‘ ‰Ž‹˜‹… –ƒ‘Œǡ ‘ ‘’ƒœ‹‘ •’”‡- ’”ƒ˜˜•ƒœƒ•Ž—ā‹’”‹Œ‡–‡‘”ƒǤ •–˜‡‡ ‘„Ž‹‡ ‘‘‰‘«ƒ –ƒ‘ŒæŒ‘ ”ƒœ- ‘‰”‘‘ ŽŒ—†‹Ǥ ƒŒ’”‡Œ •‡ ’‘Œƒ˜‹Œ‘ ƒ ‡–‘†‡ǡ • ƒ–‡”‹‹ —•’‡æ‘ •ƒ‹”ƒ‘ ‡„‡‘Š–ƒǤ ‘Š–‹’‘•–‡ŽŒ‹…‹‹懎‡ƒ–‘’”‡‹†‡Œ‘ƒ ‘Š–ǡ Œ‡” ’‘˜œ”‘«‹Œ‘ ˜‹†‡ •’”‡‡- „‡˜„ƒ”˜‹ǡ†‡„‡Ž‹‹‹•–”—–—”‹Ǥ Ž‹˜‹«‘ ‘—ā„‘‘Š–‘˜Œ‡˜ͿͶάœ‡Ž‘‡‘•–ƒ˜‘ ’”‡’‘œƒ–‹Ǥ ‘ƒ˜ƒ†‹ •‘ ‰Ž‹˜‹«‹ ‘Š–‹ œƒ†‡„‡ŽŒ‡‹‹”—‡ƒ•–‹Ǥ,‡•‘‰Ž‹˜‹«‹ Ǥ ƒ”‹„‘”ǡ ͶͺͶ͹͸;ͷ;ͷǡ ƒ‹ƒǦƒ”‹„‘”̻ƒ‹ƒǤ•‹ǡ ™™™Ǥƒ‹ƒǤ•‹ǡ   ™™™Ǥƒ‹ƒǤ•‹Ȁ•Š‘’   7. 2. – 4. 3. 2025 Karnevalska dvorana Campus Sava Ptuj 14. TRADICIONALNO PUSTOVANJE INVALIDSKIH ?L%:*kì TOREK, 25. 2. 2025 MED 10. IN 14. URO ÀËÅÈÛ³O³®…Œ§IÈ˦ư?À­³é œ®_O³®…Œ§IÈ˦ torek  25. februarja 2025 Oglasi in objave 23 Mali oglasi Umrli so Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. Borislav Kašman, Ptuj, Meža- STORITVE In hvaležna misel nate nova ul. 7, roj. 1930 – umrl 12. ne bo te zbudila iz večnega sna! februarja 2025; Matej Munda, PRODAJAMO razcepljena bukova Kidričevo, Strnišče 27, roj. 1977 drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- – umrl 12. februarja 2025; Julija no ter zelo kakovostne smrekove pele- te, brezplačna dostava, ugodna cena. Duh, roj. Smolinger, Dravinjski SPOMIN HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci Vrh 42, roj. 1945 – umrla 14. 1i. Tel. 051 667 170. februar 2025; Janez Štrafela, Ptuj, Tavčarjeva ul. 1, roj. 1941 – KMETIJSTVO umrl 14. februarja; Franc Koren, 24. 2. 2025 je minilo pet let, odkar nas je zapustil Šikole 39, roj. 1946 – umrl 15. dragi mož, oče, tast in dedek KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, februarja 2025; Terezija Kozo- cisterno za gnojevko, krožne brane, derc, roj. Soršak, Apače 42, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko roj. 1943 – umrla 15. februarja Slavko Spevan mehanizacijo. Telefon 041 923 197. 2025; Ema Žnidarič, roj. Plohl, IZ KORENJAKA 24A NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začet- Zamušani 78, roj. 1939 – umrla ku nesnosti, naročila sprejemajo po tel. 15. februarja 2025; Jure Murko, 040 531 246, možnost brezplačne do- Lovrenc na Dravskem polju 76a, Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njegovem stave. Kmetija Rešek, Starše 23. roj. 1994 – umrl 15. februarja grobu. PRODAM okrogle bale sena in slame. 2025; Metka Šegula, roj. Kaci- Tel. 040 217 485. jan, Majšperk 46, roj. 1962 Njegovi najdražji – umrla 18. februarja 2025; RAZNO Ljudmila Zemljič, roj. Cestnik, Ulica dr. Ozvalda, Ormož, roj. UGODNO prodam dva masažna fo- 1930 – umrla 18. februarja 2025; telja in krzneni plašč, št. 46. Tel. 031 Anton Štumberger, Pavlovci P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V 413 709. 14a, Ormož, roj. 1941 – umrl 18. februarja 2025; Ljudmila ODKUP, IZPOSOJA in PRODAJA Zupanič, roj. Kampl, Draženci INFYTSNभSNMMFWRTSNP 82b, roj. 1934 – umrla 19. UTHJQN8QT[JSNON februarja 2025. +WFOYTSHJSYJW LXR MYYUKWFOYTSHJSYJWXN www.tednik.si Štajerska budilka! Od ponedeljka do petka IZ od 5.30 naprej NOVE ILKE ŠTEV www.reporter.si KOGA SE BOJI JANEZ JANŠA Predsednik SDS na shod Ruparjevih upokojencev prišel Slovenska v spremstvu telesnih stražarjev družinska revija ZAKAJ GOLOB ŠE NI ODPISAN št. 8 25. februar 2025 Novega obraza leve sredine ne bo cena 3,30 EUR INTERVJU: IGOR LUKŠIČ, POLITOLOG Sebastian Po kobilicah in čričkih Cavazza i Izpoved, ki pretrese do kosti v novi vlogi Golob bo na levi sredini zmagal in spet sestavil vlado dovoljeni še mokarj Kako bomo vedeli, Cerkniškega ali jemo žuželke? jezera ne EVROPA NA KOLENIH damo! ŠE VEDNO GA Bojte se Rusov: tri leta vojne v Ukrajini VIDIM IN VONJAM, Jasmina Kandorfer in iskanje dolgoživosti a Ribič Socialna Tanj o bolečini ob mamini izključenost smrti PROFESORJA krajša življenje Ženske smo kot vrbe Peter Švab, a in Mihe Švaba Margareta Ana Bole, oče Blaž ka dr. Janeza Drnovška Dobri duh Modrijanov fizioterapevt Pustil je velik pečat Izpoved, do kosti VSAK ki pretrese Še vedno ga vidim a TOREK! in vonjam, profesorj Ne spreglejte v novi Jani tKako telefon »ve«, o čem razmišljate? Pred sodnika zaradi nekaj tablet pomirjevala? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. wwwww.salomoonnnggggrrooouuuuppp...ssssii 24 Kronika torek  25. februarja 2025 Slovenija, Podravje  Čez nekaj dni se bo pot do Ljubljane še podaljšala Nižje cene vinjete kljub velikim zastojem ne bo Mnogi vozniki se še spomnijo dolgih kolon in upočasnjenega prometa pred delno zaporo avtoceste proti Mariboru in Slovenski Bistrici v lanskem letu, ko so na tem odseku potekala obnovitvena dela. Od marca dalje je pričakovati podobno oz. še hujšo sliko v smeri proti Ljubljani. Dars bo predvidoma konec prihodnjega meseca zaradi obno- vitvenih del na odseku štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami zaprl vozni pas, kar lahko pomeni zgolj (časovno) podaljšanje poti proti prestolnici. Dars je septembra lani s kon- zorcijem slovenskih gradbenih podjetij (Pomgrad, CGP in Iskra) podpisal pogodbo, vredno 61,6 milijona evrov brez DDV. Poleg obnove 13 kilometrov smernih vozišč proti Mariboru in Ljubljani je predvidena še posodobitev od- vodnjavanja in notranje obloge predorov Pletovarje in Golo rebro, Foto: MPA vzpostavitev prisilnega prezrače- vanja v vseh predorskih ceveh, ure- »Vinjeta ni vezana na čas ditev ubežnih poti skozi obstoječa ali količino kilometrov« prečnika v predorih, sanacija treh viaduktov ter postavitev protihru- Že lani so se vozniki jezili nad zastoji in posledično časom, ki pnih ograj. ga preživijo v kolonah zaradi del na avtocesti, ter pozivali Dars Foto: S. Švigelj Obsežnejša gradbena dela naj k povračilu stroškov, znižanju cene vinjete. Podobne pozive je Dars naj bi prevoznost voznih pasov prilagajal posamezni fazi del in gostoti prometa. Kljub ukrepom pričakujejo bi se začela predvidoma konec zastoje, zato voznike pozivajo, naj z upoštevanjem navodil tudi sami prispevajo k večji pretočnosti. pričakovati tudi letos, a iz Darsa odgovarjajo: »Vinjeta je vezana marca, ko bo zaprt vozni pas proti na časovno obdobje in ne na čas, namen ali količino kilometrov, Ljubljani. Najzahtevnejša gradbe- kala na območjih, ki ne zahtevajo tega 6.860 tovornih. Po oceni Zastoje pričakujejo tudi ki jih prevozimo po cestninski cesti.« Dodali so še, da bo promet na dela, ki bodo najbolj vplivala popolne zapore polovice avtoce- Darsa gre za srednje obremenjen tudi med izvedbo glavnih del (ko bo v letošnjih poletnih mesecih na promet in vključujejo obnovo ste. Obnova naj bi bila zaključena odsek v slovenskem avtocestnem v Slovenski Bistrici zaprto smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani) vseskozi potekal po predorov in viaduktov, pa se bodo v drugi polovici septembra 2026. omrežju, a zaradi visoke rasti Kljub pozivom Darsa pa vsaj v avtocesti; speljan bo po drugi polovici avtoceste dvosmerno. »Sicer začela konec junija 2025. Promet Na priključku Slovenske Konjice tovornega prometa in dnevnih Slovenski Bistrici obstaja bojazen, pa je vinjeta opredeljena v Zakonu o cestninjenju in predstavlja med Slovenskimi Konjicami in bo v tem času zaprt uvoz na avto- migracij predstavlja pomembno da se bodo vozniki ob zastojih na dokazilo pavšalnega plačila uporabe cestninskih cest v določenem Dramljami bo predvidoma 90 dni cesto proti Ljubljani, medtem ko prometno povezavo. V jutranjih in avtocesti preusmerili na regional- obdobju.« preusmerjen na drugo polovico av- bo izvoz z avtoceste v predvide- popoldanskih prometnih konicah no cesto, kar bo pomenilo poveča- toceste, kjer bo potekal po enem nem trimesečnem obdobju izva- je zato pričakovati daljše zastoje, a nje prometa skozi mesto. Težave v pasu v vsako smer. Od konca sep- janja glavnih gradbenih del odprt na Darsu voznikom priporočajo, da Slovenski Bistrici bi bile znosnejše, Impol, tretja etapa obvoznice in so deležni velikega števila študij, ki tembra bo promet potekal po šti- za promet, so dodatno pojasnili na ostanejo na avtocesti, saj naj bi ob- če bi bil zgrajen načrtovan tret- priključitev na avtocesto pa sta upočasnjujejo postopek umešča- rih zoženih pasovih, junija 2026 pa Darsu. voz po regionalnih cestah zahteval ji priključek na avtocesto. Pred ostali pri umeščanju v prostor. Kot nja v prostor v sklopu občinskega bodo po napovedih znova uvedli sistem z dvosmernim prometom Darsov poziv voznikom: še več časa. Za tovorna vozila, ki tremi leti so namreč odprli dolgo je povedal bistriški župan Ivan Ža- prostorskega načrta. Slednjega v ostanite na avtocesti nimajo lokalnega cilja, že sicer ve- pričakovano zahodno obvoznico, gar, so o tem govorili s predstav- Slovenski Bistrici še niso sprejeli, po polovici avtoceste, ko bo zapr- lja prepoved vožnje po lokalnih in ki naj bi središče mesta razbre- niki ministrstva za naravne vire in čeprav so se priprave OPN začele to smerno vozišče proti Mariboru. Obravnavani odsek avtoceste državnih cestah na tem območju, menila vse gostejšega tovornega prostor. Velik del mesta namreč že pred 16 leti. V vmesnem času bodo dela pote- dnevno prevozi 41.300 vozil, od opozarjajo. prometa iz tamkajšnjega podjetja leži na poplavnem območju, zato Mojca Vtič Dornava  Pred občino nove volitve za župana Zorko odstopil z mesta župana Dornavski župan Matej Zorko je v četrtek svetu občine Dornava in občinski volilni komisiji podal izjavo, da z 20. februarjem odstopa s položaja župana občine Dornava. Vodenje občine bo do nadomestnih volitev prevzel podžu- pan Jože Brumen. Zorko je sicer prvi odstop na- valo dogodek iz okolice Poljčan meseca zavrglo, a javnost je bila jih najboljših močeh za dobrobit povedal že lani pred koncem leta, oktobra lani. Šlo je za sum, da se je vedno bolj glasna s pozivi k njego- občine in vseh njenih prebivalcev.“ nato pa si je premislil. Odstop je Zorko dogovarjal za spolni odnos vemu odstopu. Dodal je, da je občina danes v zelo posledica dogodkov po poročilu z osebo, mlajšo od 15 let. V odstopni izjavi je Zorko med dobri kondiciji in da naj tako tudi policije Okrožnemu državnemu Tožilstvo je ovadbo zoper dor- drugim napisal: „Od prvega do ostane. tožilstvu v Mariboru, ki je preisko- navskega župana na začetku zadnjega dne sem se trudil po svo- Sta Foto: S.Š. Če sever konec svečana brije, Danes bo pretežno oblačno, po- poldne bo v zahodnih krajih priče- nam dobre letine up zasije. lo rahlo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, naj- višje dnevne od 8 do 13 °C. OBETI: V sredo bo oblačno, sprva bo deževalo predvsem v zahodni Rojstva: Rosvita Fekonja, Zagorci 56b, Juršinci – deček Niko; Nina polovici Slovenije, popoldne pa se Šibila – deklica Pia; Sara Lazar – deklica Hana; Monika Leskovar – bodo padavine širile proti vzhodu. deklica Marina; Larisa Žmauc – deček Luka; Patricija Žuman – deček Vito; Tanja Rižner – deček Kevin; Urška Franc – deček Nace; Majlinda Meja sneženja bo sprva na nad- Sertollaj Thaqi – deček Lorian. morski višini okoli 1400 m, v noči na četrtek pa se bo spustila do Poroka – Ptuj: Uroš Kukovec, Bukovci 158, in Špela Kukec, 800 m nad morjem. Stojnci 33. Napoved za Podravje Vir: ARSO