Razprave in gradivo, Ljubljana, december 19868, št. 19, s. 137—154 137 Renata Mejak SEZNANJANJE Z ELEMENTI MADŽARSKE IN SLOVENSKE KULTURE V DVOJEZIČNIH ŠOLAH V okviru obsežne raziskave »Dvojezična vzgoja in izobraževanje — dejavnik osebnostnega in družbenega razvoja«" smo s sklepnim delom vprašalnika za učence dvojezičnih šol v Prekmurju želeli ugotavljati, kako se uresničuje pomemben smoter dvojezične vzgoje in izobraževanja — poznavanje madžarske in slovenske kulture. Medsebojno poznavanje kul- turnih vrednot predstavlja podlago za poglabljanje sožitja med pripadniki madžarske narodnosti in slovenskega naroda. Z namenom, da bi dobili temeljne informacije o poznavanju nekaterih osnovnih elementov madžaske in slovenske kulture, smo se odločili za izvedbo ankete, ki ima karakteristike sondaže. Anketiranje je sicer zajelo vse učence 7. in 8. razreda dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju in učence 1., 2. in 3. letnika dvojezične srednje šole v Lendavi, vendar je izbor vpra- šanj madžarske in slovenske kulture preskromen, da bi na podlagi zbranih rezultatov lahko oblikovali celovito podobo o poslanstvu dvojezične šole na področju poznavanja in zbliževanja dveh kultur. Ne glede na to omejitev rezultati maloštevilnih vprašanj vendar kažejo bistvene probleme in opo- zarjajo na pomanjkljivosti, pa lahko orientirajo učitelje slovenskega in mad- žarskega jezika, zgodovine in umetnostne vzgoje pri nadaljnjem delu zlasti pri prizadevanjih, da učenci dvojezičnih šol trajno osvojijo temeljne in nepo- grešljive elemente madžarske in slovenske kulture. Kratek in strnjen sondažni značaj ankete je narekovalo dejstvo, da so bili ostali deli ankete raziskave Dvojezična vzgoja in izobraževanje — dejavnik osebnostnega in družbenega razvoja (ki so preverjali znanje in uporaba slovenskega in madžarskega jezika, odnos učencev do dvoje- zične vzgoje in izobraževanja in specifičnih vrednot, ki so povezane z dvo- jezično vzgojo in izobraževanjem) dokaj obsežni in mestoma tudi zahtevni. Anketa o poznavanju elementov madžarske in slovenske kulture je bila sestavljena na Zavodu SR Slovenije za šolstvo, oragnizacijska enota Murska Sobota, pod vodstvom svetovalca za dvojezične šole Janeza Ker- čmarja. Pri analizi rezultatov anketnih vprašanj, ki zajemajo področja mad- žarske kulture, je sodeloval lektor za madžarski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani Gyorgy Juhasz. s pazakeva je potekala na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani v tu 1984 138 R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske in slovenske kulture 1. Značilnosti vprašalnika Za pridobivanje podatkov o poznavanju obeh kultur smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je zajemal področja književnosti, narodne zgo- dovine in glasbene ustvarjalnosti. Pričakovano število pravilnih odgovorov na primerjalno postavljena anketna vprašanja (primerjave med madžarsko in slovensko literaturo, zgodovino, glasbeno ustvarjalnostjo v enakem časovnem obdobju) je najmanj 12. Vprašanja iz književnosti so usmerjala učence k naštevanju književnih del, kar pomeni, da so anketiranci lahko močno zvišali število pravilnih odgovorov. Anketna vprašanja so zajemala (zlasti iz književnosti in zgodovine) temeljne vzgojno izobrazbene vsebine, s katerimi se učenci srečujejo že v nižjih razredih osnovne šole (zlasti v okviru književne vzgoje), sistema- tično pa jih obdelajo v 7. razredu osnovne šole, in sicer v prvem polletju. Anketna vprašanja lahko označimo za lahka; ne zahtevajo večjega miselnega napora od učencev. Za nekoliko zahtevnejša lahko označimo vprašanja s področja poznavanja glasbenih stvaritev slovenskih in mad- žarskih skladateljev s konca 19. in začetka 20. stoletja. Vprašalnike je izpolnilo 366 učencev, in sicer iz naslednjih dvojezičnih šol: Osnovna šola Genterovci 22 učencev Osnovna šola Dobrovnik 30 učencev Osnovna šola Lendava 76 učencev Srednja šola Lendava 76 učencev Osnovna šola Prosenjakovci 27 učencev Skupaj 366 učencev Anketarji so ponudili učencem vprašalnik v slovenskem in madžar- skem jeziku. Učenci so se prostovoljno odločali glede izpolnjevanja vpra- šalnika v slovenskem ali madžarskem jeziku. Pri tem moramo pripomniti, da so se učenci odločali, kljub opozorilom anketarjev o možnosti izbire, za slovenske ankete v tako velikem številu (79,5 %), da je teh anket zmanj- kalo (srednja šola v Lendavi), zato je 5 učencev izpolnilo ankete v madžar- skem jeziku. To pojasnjuje tudi dejstvo, da je nekaj anket v madžarskem jeziku izpolnjenih v slovenskem jeziku. Iz podatkov lahko sklenemo, da so tudi učenci, pripadniki madžarske narodnosti, dali prednost anketi s slovenskim besedilom. h Z namenom, da bi si ustvarili celovitejšo podobo o poznavanju ele- mentov madžarske in slovenske kulture, smo anketne odgovore ovredno- tili skupaj in jih po kvaliteti posredovanih odgovorov razvrstili po kategorijah (od 1 do 6), hkrati pa smo še posebej kvantitativno in kvalitativno obdelali prvo in tretje vprašanje ankete (to so vprašanja o Prešernu, Krstu pri Savici, slovenskem narodnem programu in o zahtevah madžarskih revolucionar- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1986, št. 19 139 jev), ki po našem mnenju zajemata najosnovnejša znanja iz književnosti in zgodovine. Odgovore učencev dvojezičnih šol na anketo o poznavanju elementov madžarske in slovenske kulture smo vsebinsko ovrednotili in razvrstili v skupine. Za razvrstitev v posamezne skupine smo upoštevali naslednje kri- terije: Zelo šibko (2—3 pravilna odgovora) Odgovori delno ustrezajo (4—5 pravilnih odgovorov) Dobro (6—9 pravilnih odgovorov) Zelo dobro (več kot 10 pravilnih odgovorov) Razvrščeni vprašalniki po kriterijih so dali rezultate prikazane v tabeli 1. Rezultati ankte so zaskrbljujoči in nas opozarjajo na pomanjkljivo osvojitev temeljnih vzgojno izobraževalnih vsebin, določenih v učnih nač- rtih osnovne šole. Hkrati pa ti rezultati kažejo na razlike glede znanja med posameznimi šolami. Na splošno lahko trdimo, da sta najslabše rezultate dosegli šoli Dobrovnik in Prosenjakovci. Zbrani rezultati kažejo, da ni učenca iz Dobrovnika in Prosenjakovcev, čigar odgovore bi lahko uvrstili v kategorije delno ustrezno, dobro, zelo dobro. 2. Poznavanje slovenske in madžarske književnosti Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je število učencev, ki so pravilno odgovorili na prvo in tretje vprašanje (to sta po našem mnenju nosilni vpra- šanji ankete), izredno nizko. Zaradi pomena, ki ga pripisujemo vprašanju iz književnosti in iz narodne zgodovine, smo odgovore na ti vprašanji še posebej obdelali. Vprašanje iz književnosti se je glasilo: V madžarski književnosti je največji pesnik Petofy Sandor. Med njego- vimi najbolj znanimi deli je tudi zgodovinski ep Janos Vitez. Na črti napiši ime in priimek največjega slovenskega romantika in naslov njegovega zgo- dovinskega epa. Pravilni odgovori, razvrščeni po posameznih šolah, so prikazani v tabeli 2. Odgovori na to vprašanje izkazujejo pomanjkljivo znanje. Nekoliko boljši so rezultati pri prepoznavanju najpomembnejšega slovenskega pesnika F. Prešerna (51,0 %). Če pri tem odgovoru odštejemo odgovore srednješolcev, ki so znatno povišali skupni rezultat, dobimo rezultat osnov- nih šol, in sicer 115 (oziroma 39,6 %) pravilnih odgovorov. Z navedbo Prešernovega zgodovinskega epa je imelo kar 70 % učen- cev težave. To pomeni, da večina anketiranih učencev sploh ni odgovorila na vprašanje v celoti. Številni učenci so sicer navedli neko Prešernovo pesnitev (n. pr. Zdarvljico, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Vrbo itd.), Tabela 1 Vsi Odgovori Brez s Zel Zelo Sk i ŠOLA odgovora ea šibko a ja Bobro dobro MpHl N % NO % NO % N % NO % N % N % Dobrovnik 1 34) BAT) Zi 0D| — "-|)— —|— —/! % Ki Genterovci - -—-| - —-| 14 636; 5 228| 3(136| — -—]| 22 6,2 Lendava 42 19,9 | 14 6,6|132 62,5| 15 7,3 7 3,33 1 0,4|211 57,6 (osn. šola) Lendava — —]| —- —| 18 23,6| 38 48,6 | 17 22,33 3 3,9| 76 20,8 (sred. šola) Prosenjakovci 6 22,2 3 11,2| 18 66,6| — — — - — —]| 27 7,38 Skupaj 49 13,4 | 25 6,8|203 55,4 | 58 15,8 | 27 7,44 4 1,2|366 100 Ori 81NJN) OX8U8AOj8 Uj oYSIEZPEUI puewojo Z afuefuvuzos Mele 'H Tabela 2 Genterov- | Dobrov- | Prosenja- | Lendava | Lendava Skoraj Pravilni ci nik kovci osn. šola | sred. šola upaj odgovori N| % N) % N| % N|] %| N| % NJ % France Prešeren 10|45,4 | 15/|50,0 3|11,1 | 87/|41,2 | 74 |97,3 | 189 |51,0 Krst pri Savici 3|13,6 1| 3,3 O 0 | 42|19,9 | 64 |84,2 |110 |30,0 GL '1$ '9961 sogulo2op 'eueljgnf" '0Ajpe45 uj oaeidzvtj Wi R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske in slovenske kulture 142 s ili miselne spodrsljaje, saj so zapisali kot odgovor: nekateri pa so sa Ni Savici itd. Nekateri učenci so pripisali gadovineki Slap pri AE odaiku Simonu Jenku ali Finžgarju. Med vsemi neustre- ep Valentinu riso najbolj (zaskrbljujoči odgovori učencev 7. in 8. razredov, led ali tako: »nevem« ali »nebi« znal odgovoriti na to vprašanje. Na Neo a stvaritvah slovenskih in madžarskih književnikov (Kersnik, danka Jokai) so dajali učenci bolj kakovostne odgovore. Lahko celo kano da so bili anketiranci najbolj uspešni pri dajanju odgovorov na ta vprašanja. — Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da so učenci aktivni pri izvedbi programov domačega branja, bralne značke in obiskovanju šolske knjižnice, kar je prispevalo, da so se spoznali s pomembnimi deli slovenske in madžarske književnosti. NM . a To trditev lahko dopolnimo še z ugotovitvijo, da je spoznavanje literar- nih del izrazito v korist madžarskih pisateljev. Skoraj ne najdemo učenca, ki ne bi navedel vsaj enega izmed del Arany Janosa (večina je to ina in Jokai Mora (pretežno navajajo A koszivii ember fiai, Az arany-ember). Ste- vilo navedenih slovenskih književnih del je skromnejše in tudi število pravil- nih odgovorov je manjše. Analiza odgovorov torej kaže, da so učenci o delih madžarskih pisateljev bolje informirani (gre za Arany Janosa in Jokai M6ra) kot o delih slovenskih pisateljev (Kersnik, Jenko). 3. Poznavanje slovenske in madžarske zgodovine Odgovori učencev na vprašanja iz slovenske in madžarske narodne zgodovine kažejo na izredno slabo znanje, pri nekaterih učencih pa tudi zasledimo tudi pojmovne nejasnosti, časovno in prostorsko konfuzivnost, itd. O teh pojavih najbolj dokumentirano govore opisni odgovori učencev, ki kažejo, da nemalo število učencev ni usvojilo nekatere bistvene ele- mente pojmovnega aparata zgodovinskega pouka. . Vprašanja iz slovenske in madžarske zgodovine sta zajemala vzgoj- noizobraževalno vsebino, ki je označena v učnemnačrtu zgodovine za 7. razred (prvo polletje) kot temeljno. Glasilo se je tako: Leto 1848 je imelo svoj odmev tudi na današnjem ozemlju Slovenije in Madžarske. Kaj je predvideval za Slovence prvi narodni program? Kaj so zahtevali madžarski revolucionarji? Odgovori na vprašanja iz madžarske in slovenske zgodovine so še znatno slabši kot rezultati poznavanja elementov madžarske in slovenske literature. TABELA 3 Za ilustracijo navajamo nekaj odgovorov učencev dvojezičnih osnov- nih šol, ki zgovorno kažejo nerazumevanje zgodovinskih dogodkov v letu 1848: — madžarski revolucionarji so zahtevali, da ne bi bilo revolucije; ' k — madžarski revolucionarji so hoteli, da bi v Jugoslaviji priznavali tudi Madžare; ODGOVORI IZ SLOVENSKE IN MADŽARSKE ZGODOVINE Tabela 3 Genterovci Dobrovnik Prosenjakovci A aero aša Skupaj 22 učencev 30 učencev 27 učencev 211 učencev 76 učencev 366 učencev odgovori na BO NEPO BO NEPO BO NEPO BO NEPO BO NEPO BO NEPO vpr. iz zgodovine | N %| N %| N %] N %| N %| No %| N %| N %| N %] NOo% %| No % Kajje predvideval za Slovence 18 81,8 4 18,2| 30 100| — - |212 81,4 2 7,4|182 86,2| 16 7,5| 18 23,6| 31 23,7| 270 73,8| 53 14,4 prvi narodni program v Kajso zahtevali madžarski 17 77,3 4 18,2 | 28 93,3 2 6,6| 19 70,3 5 18,5] 169 80,0 | 33 15,6| 25 32,9| 39 51,3| 258 70,5| 83 22,7 revolu— cionarji 6L "18 '986L »eguevop 'pugjjan[I 'OAJPB4B uj oavadzeH Pravilne odgovore na vprašanje A so posredovali le učenci dvoje- zičnih šol v Lendavi, in sicer 4 učenci osnovne šole Lendava in 27 učencev dvojezične srednje šole v Lendavi, skupaj 31 (8,5%) učen- cev. Na vprašanje je popolnoma napačno odgovorilo 12 učencev (3,3%). Na vprašanje B sta pravilno odgovorila 2 učenca osnovne šole Len- dava; 1 učenec osnovne šole Genterovci in 12 učencev dvojezične srednje šole, skupaj 15 (4,1%) učencev. Na vprašanje je popol- noma napačno odgovorilo 10 (2,7%) učencev. £vi 144 R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske in slovenske kulture -e a so (madžarski revolucionarji), da bi se revolucija končala in da bi il mir; ; — želeli so, da bi vključili Slovenijo v Jugoslavijo; — zahtevali so kruh in vodo; — zahtevali so priključitev Prekmurja Madžarski; — zahtevali so neuvrščenost; — zahtevali so odpravo revolucije in da bi bili pod Avstrijo; — zahtevali so večjo plačo; , — prvi narodni program za Slovence je predvideval, da bi vsi govorili oba jezika enakomerno; — prvi narodni program je za Slovence predvideval, da bi se slovenska plemena združila; Prvi narodni program je po mnenju anketirancev predvideval za Slo- vence: : — neuvrščenost, — svobodo in kulturno življenje, — lastno državo, da bi sami postali svoji gospodarji, — osvoboditev izpod monarhije, — svetovno svobodo, — zedinjenje jugoslovanskih narodov. Na podlagi tabele 4, ki podrobneje prikazuje rezutlate poznavanja ele- mentov slovenske in madžarske narodne zgodovine, lahko razberemo, da večina učencev sploh ni odgovorila na vprašanje. Posebej preseneča podatek, da nihče izmed učencev osnovne šole iz Dobrovnika ni odgovoril na vprašanje o prvem slovenskem narodnem programu. Mnogi odgovori kažejo, da učenci nimajo ustreznih časovnih predstav o zgodovinskih dogodkih. Za leto 1848 nekateri učenci navajajo avstroogrsko monarhijo, siga celo staro Jugoslavijo. e primerjamo rezultate vprašanj slovenske in madžarske narodne preteklosti, ugotovimo lahko nekoliko boljše rezultate v korist poznavanja madžarske zgodovine. Te razlike najbolj pridejo do izraza na osnovni in srednji šoli v Lendavi, kjer rezultati kažejo na boljšo informiranost o zahte- vah madžarskih revolucionarjev kot o sestavinah prvega slovenskega narodnega programa. Odgovori učencev, ki smo jih navedli kot ilustracijo za popolno nerazu- mevanje zgodovinskega dogajanja, narekujejo v prihodnje potrebo po traj- nem spremljanju, vrednotenju in organiziranem dvigu kvalitete zgodovin- skega pouka, ki ima med drugim na narodnostno mešanem ozemlju posebno povezovalno vlogo med pripadniki slovenskega naroda in mad- žarske narodnosti. h Glede na dejstvo, da vprašanji iz zgodovine zajemata temeljne vzgoj- noizobraževalne vsebine, predpostavljamo (ne glede na visoko število učencev, ki sploh niso odgovorili na ti vprašanji, t.j. 73,8 % in 70,53 % učencev), da so se učenci pri pouku seznanili s to snovjo, vendar je niso ; Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1986, št. 19 145 trajno osvojili. Časovna distanca (v primeru 7. razredov je to le nekaj mesecev) je znanje pri večini učencev, ki ni bilo ustrezno interiorizirano, v celoti zabrisala. 4. Anketni rezultati, razvrščeni po posameznih dvojezičnih šolah Osnovna šola Genterovci Vsi učenci 7. in 8. razredov so odgovarjali na vprašanja (22 učencev), vendar je več kot polovica učencev (63,6 %) posredovala odgovore, ki smo jih komaj razvrstili v kategorijo ZELO ŠIBKO! Preseneča, da 12 učen- cev ni znalo odgovoriti niti na vprašanje o Francetu Prešernu. Na vprašanje o slovenskih in madžarskih književnikih in njihovih delih (Janko Kersnik, Arany Janos, Simon Jenko, Jokai M6r) so posredovali odgovore nekoliko bolj kvalitetno. Učenci so o delih madžarskih pisateljev bolje informirani kot o delih J. Kersnika in S. Jenka. Vprašanja iz zgodovine kažejo na zelo šibko znanje. Kljub temu, da omogoča dvojezična šola odlične možnosti za primerjalno in hkratno obravnavo leta 1848 kot izjemno pomembnega obdobja v zgodovini naro- dov pod Avstrijo, opazimo, da učenci ne znajo vzpostaviti (ali ne razumejo) povezav med zgodovinskimi dogodki in procesi. Med glasbenimi vprašanji nekateri učenci navajajo imena Kodaly Zol- tana, Bartok Bele ali Liszt Ferenca. Nihče od anketiranih učencev pa ni navedel imen slovenskih skladateljev. Osnovna šola Dobrovnik Rezultati ankete so zaskrbljujoči in spadajo med najbolj šibke v pri- merjavi z ostalimi dvojezičnimi šolami. Iz odgovorov smemo sklepati, da učenci Prešerna komaj poznajo, Krst pri Savici pa pozna le en učenec. Tudi rezultati ostalih vprašanj iz književnosti dajejo zaskrbljujočo podobo o ravni poznavanja nekaterih temeljnih elementov slovenske in madžarske kultu- re. Na splošno lahko ugotovimo, da učenci mešajo pisatelje in njihova dela. Nihče ne pozna S. Jenka. Pri madžarskih pisateljih Jokai in Arany navajajo le eno delo (Koszivii ember fiai, Toldi), čeprav primerjava z drugimi šolami kaže, da učenci drugih dvojezičnih šol navajajo vrsto znanih del teh dveh pisateljev. : Glede vprašanj iz zgodovine dobimo vtis, da učenci sploh niso razu- meli ali se niso potrudili razumeti vprašanj. To dokazuje dejstvo, da na vprašanje iz slovenske zgodovine nismo dobili nobenega (niti nepopol- nega ali napačnega) odgovora. Na vprašanje iz madžarske zgodovine sta poskušala odgovoriti le dva učenca z nepopolnimi, skrajno šibkimi odgovo- ri. Na glasbena vprašanja smo dobili 4 nepopolne odgovore, pri čemer le en učenec pozna Bartok Belo. Vsi nepopolni odgovori se nanašajo na mad- žarske skladatelje, imena slovenskih skladateljev niso niti enkrat zapisana. R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske In slovenske kulture 146 ovna šola Prosenjakovci ašalniki, ki so jih izpolnili (ali pustili neizpolnjene) učenci dvoje- z NE ovna šole v Prosenjakovcih, kažejo, na pomanjkljivosti vzgojnoi- z braževalnega dela na področju književne vzgoje, zgodovine in umetnos- tne V Prešerna so prepoznali v zastavljenem vprašanju le trije učenci. Na vprašanje o njegovem zgodovinskem epu ni uspel odgovoriti nobeden od le. o zaskrbljujoči so šibki odgovori oziroma ankete brez odgo- vora na vprašanja iz slovenske in madžarske zgodovine. Večina učencev na vprašanje sploh ni odgovorila (81,4 % in 70,3 %), skromni in nepopolni odgovori so nekoliko višji pri vprašanjih iz madžarske zgodovine. Imena slovenskih in madžarskih skladateljev so popolnoma nepoznana učen- cem, navajajo pa Bacha in Wagnerja kot madžarska oziroma slovenska skladatelja. Osnovna šola Lendava Več kot polovica učencev spada v kategorijo, ki smo jo lahko glede na sprejete kriterije uvrstili v ZELO ŠIBKO (62,5 %). Če v tej kategoriji prište- jemo odgovore učencev, ki so posredovali nepravilne odgorove (6,6 %) in ankete brez odgovora (19,9 %) lahko ugotovimo, da kar 89,9 % učencev ni znalo ustrezno odgovoriti na vprašanja, ki zajemajo temeljne vzgojnoizo- braževalne vsebine 7. razreda osnovne šole. Pri obdelavi odgovorov smo najbolj pozorno preučili rezultate na vprašanja iz književnosti (zlasti o Pre- šernu in Krstu pri Savici) in zgodovine. Med odgovori na vprašanja iz glasbene vzgoje smo zasledili edini v celoti pravilen odgovor, ki navaja skladatelja in delo (Bartok Bela-Gyere- keknek). Med odgovori na glasbena vprašanja najdemo tudi nekaj nere- snih zapisov (beat glasba) in nekaj kaotičnih odgovorov. Pri primerjavi anketnih odgovorov lahko opazimo ponavljajoče se napake in nesmiselne odgovore, kar kaže na to, da so učenci kljub opozorilom anketarjev prepi- sovali odgovore. Odgovori učencev te šole kažejo na pomanjkljivo znanje temeljnih vsebin učnega načrta (dejstev, dogodkov in osnovnih podatkov), zato pri- merjave elementov slovenske in madžarske kulture niso bili sposobni izpe- ljati. Odgovori vzbujajo dvom v uresničevanje nekaterih temeljnih smotrov dvojezične vzgoje in izobraževanja in terjajo nadaljnje poglobljeno razisko- vanje rezultatov in problemov dvojezičnega šolstva. Osn Srednja šola v Lendavi Dvojezični oddelki srednje šole v Lendavi so dosegli med anketiranimi šolami najboljše uspehe. Razliko pri doseženem uspehu pogojuje dejstvo, da so v raziskavo vključeni srednješolci zrelejši (sodelovali so učenci 1., 2. in 3. letnika), s širšim in bolj poglobljenim znanjem. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1986, št. 19 147 Odgovori anketirancev kažejo, da učenci bolje poznajo temeljne vzgojnoizobraževalne vsebine, ki jih na podlagi koncentrično zasnova- nega učnega načrta obravnavajo v srednji šoli drugič. Zlasti velja ta ugoto- vitev za področje književnosti, v mnogo manjši meri pa za zgodovinsko dogajanje. Iz odgovorov lahko razberemo, da učenci bistveno več berejo, nava- jajo več del pisateljev (zlasti poznajo dela Arany Janosa in Jokai Mora — navajajo 4—5 njihovih del), hkrati pa poznajo tudi skladatelje, o katerih smo jih vprašali (zlasti velja ta ugotovitev za madžarske skladatelje). Navječ težav so imeli učenci glede vprašanj iz zgodovine. V skupino Brez odgovora ali v skupino Vsi odgovori nepravilni ni bil uvrščen nihče, najštevilnejša je bila kategorija Zelo šibko (23,6 %), Odgovori delno ustre- zno (48,6 %) in Dobro (22,3 %). Ti rezultati so sicer mnogo boljši kot pri anketiranih učencih osnovnih šol, vendar pa so še vedno pod realnimi pri- čakovanji glede na preprostost in nezahtevnost vprašanj. Le majhno šte- vilo učencev je znalo nakazati povezanost med dogajanji v letu 1848. Pravilni in delno pravilni odgovori učencev so zelo skopi in kratki, z mnogimi pravopisnimi napakami. Zlasti šepa poznavanje pravil madžar- skega pravopisa (imena znanih ustvarjalcev Arany in Kodaly so nemalo- krat zapisana napačno, površno so uporabljeni tudi poudarki). Na podlagi anketnih odgovorov lahko sklepamo, da so pri posredova- nju snovi s področja slovenske in madžarske kulture elementi premalo povezani in primerjalno zasnovani. Primerjalni pristop pri obravnavi kultur- nih dosežkov slovenskega in madžarskega naroda ima velik pomen pri uresničevanju specialnih smotrov dvojezične šole, hkrati pa omogoča tak pristop boljšo prostorsko in časovno opredelitev stvaritev oziroma doga- janj. Tudi za srednjo šolo v Lendavi velja, da so učenci bolj seznanjeni z madžarskimi (več berejo, gledajo in poslušajo) književnimi deli, zgodovino in glasbo kot s slovenskimi. Preverjanje poznavanja elementov slovenske kulture v šolah, ki delujejo v enojezičnem (jezikovno homogenem) okolju Skromni rezultati poznavanja nekaterih elementov slovenske in mad- žarske kulture, zbrani na podlagi ankete v dvojezičnih šolah v Prekmurju, so narekovali odločitev za preverjanje teh vsebin v šolah, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v enojezičnem okolju v Prekmurju. ., Organizacijska enota Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Murski Soboti je februarja 1985 pod vodstvom svetovalca Janeza Kerčmarja izvedla anketo v 7. in 8. razredih osnovnih šol in v srednji šoli v Murski Soboti. Sodelovale so naslednje šole: — Osnovna šola Bogojina (51 učencev) — Osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota (48 učencev) — Srednja šola ŠTCPU Murska Sobota (59 učencev) — Osnovna šola Šalovci (59 učencev) 148 R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske In slovenske kulture Skupaj je v anketi sodelovalo 182 učencev. Učenci šol, ki delujejo v enojezične okolju, so odgovarjali le na vpraša- nja, ki zajemajo področja slovenske kulture. Odgovore učencev na vprašanja, ki zajemajo slovensko književnost, narodno zgodovino in glasbeno ustvarjalnost, smo vsebinsko ovrednotili in razvrstili v naslednje skupine: Zelo šibko 1 pravilen odgovor, Odgovori delno ustrezajo < 2 pravilna odgovora ali več delno pravilnih odgovorov, Dobro Zelo dobro 3—4 pravilni odgovori, 5 ali več kot 5 pravilnih odgovorov. Pričakovano število pravilnih odgovorov (v primeru, če je učenec zapi- sal k vsakeu vprašanju le 1 pravilen odgovor) je 6. Pri obdelavi smo ustre- zno vrednotili, ko so učenci posredovali na vprašanje več pravilnih odgovo- rov. Primerjava anketnih rezultatov enojezičnih in dvojezičnih šol kaže naslednje značilnosti: 1) V enojezičnih šolah nismo zasledili ankete brez odgovora. V dvojezič- nih šolah 13,4 % učencev ni odgovorilo na vprašanje o poznavanju ele- mentov kulture. 2) Glede števila nepravilnih odgovorov ni večjih razhajanj med eno- in dvojezičnimi šolami. Rezultati so celo v prid dvojezičnih šol, kjer je 6,8 % učencev posredovalo v celoti nepravilne odgovore. Na enojezič- nih šolah je v celoti nepravilno odgovorilo 9,4 % učencev. 3) Enaka ugotovitev velja tudi za kategorijo »zelo šibko«. Na dvojezičnih šolah go uvrstili v to skupino 55,4 % učencev, v enojezičnih šolah pa 56,3 %. 4) Do nekoliko večjega razhajanja pride pri kategoriji »Odgovori delno ustrezajo«, in sicer v prid enojezičnih šol (21,6 %). Dvojezične šole so v tej skupini dosegle rezultat 15,8 %. . 5) Za kategorijo »Dobro« velja ista ugotovitev kot za skupino »Odgovori delno ustrezajo«. Ponovno so rezultati v prid enojezičnih šol in je rezul- tat 12,2 %. Dvojezične šole so dosegle dokaj nižji uspeh (7,4 %7. 6) V skupino »Zelo dobro« se niso uspeli uvrstiti v večjem številu niti učenci enojezičnih (0,5 %) niti učenci dvojezičnih šol (1,2 %7. Na podlagi analize rezultatov lahko ugotovimo, da je število učencev z nepravilnimi ali zelo šibkimi odgovori višje na enojezičnih šolah; vendar moramo pri tem upoštevati dejstvo, da so vsi učenci enojezičnih šol posre- dovali odgovore, število anket brez odgovora z dvojezičnih šol pa je dokaj visoko (13,4 %). Pri primerjavi rezultatov smo upoštevali dejstvo, da 13,4 % učencev dvojezičnih šol ni odgovorilo na vprašanja o poznavanju elementov kulture. To pomeni, da znaša seštevek prvih treh kategorij (t.j. skupin »Brez odgo- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1986, št. 19 149 vora«, »Vsi odgovori nepravilni«, »Zelo šibko«) 75,6 % na dvojezičnih šolah. Na enojezičnih šolah je ta rezultat 65,7 %. Iz podatkov lahko sklenemo, da celostna osvetlitev kategorij, ki izka- zujejo negativne rezultate, kaže večje zaostajanje pri poznavanju ele- mentov kulture v dvojezičnih šolah. V našem primeru je to 9,9 % v prid enojezičnih šol. Rezultati kategorij »delno ustrezni odgovori« in »dobro« kažejo na boljše rezultate v enojezičnih šolah. Ta razlika je sicer majhna (5,8 % in 4,8 %). Rezultati šol so v celoti gledano nezadovoljivi tako na eno- kot na dvojezičnih šolah. Analiza podatkov nas usmerja v razmišljanje, da vzroke neuspe- hov iščemo tudi v socialnem okolju in v kvaliteti vzgojnoizobraževal- nega dela v mestu in na podeželju. Vzrokov negativnih rezultatov ne bi smeli pripisati le fenomenu dvojezičnosti, ki sicer v sedanji razvojni fazi potrebuje sistematično znanstveno-pedagoško osmišljevanje in razvija- nje. Zamisliti se moramo namreč nad podatkom, da v skupino »dobro« nismo mogli uvrstiti odgovorov s podeželskih enojezičnih šol, t.j. z osnov- nih šol Bogojina in Šalovci. Ista ugotovitev velja tudi za dvojezične šole, ki delujejo v vaškem okolju (Dobrovnik, Prosenjakovci). Z obeh dvojezičnih šol, ki delujejo v podeželskem okolju, se nihče ni uvrstil v kategorijo »Odgo- vori delno ustrezajo« in »Dobro«. Nadaljnjo primerjavo poznavanja elementov kulture v dvojezičnih in enojezičnih šolah smo ugotavljali na podlagi odgovorov iz književnosti (France Prešeren, Krst pri Savici) in zgodovine (Slovenski narodni pro- gram iz leta 1848). Pravilni odgovori iz slovenske književnosti, razvrščeni po posameznih šolah so podani v tabeli 4. Primerjava doseženih rezultatov šol s slovenskim učnim jezikom z dvojezičnimi šolami kaže na bistveno boljši rezultat enojezičnih šol. Učenci enojezičnih šol so dosegli pri prvem vprašanju (France Prešeren) za 19,8 % višji rezultat kot učenci dvojezičnih šol. Ne glede na znatno boljši uspeh enojezičnih šol moramo pripomniti, da zaradi vsebinske nezahtev- nosti vprašanja ne moremo biti zadovoljni z izkazanim uspehom enojezič- nih šol. Kot olajševalno okolnost za dokaj nespodbuden rezultat enojezič- nih šol lahko upoštevamo dejstvo, da je bilo vprašanje z vidika učencev enojezičnih šol zapleteno in indirektno formulirano, to pa je lahko povzro- čilo premajhno odzivnost in nezadostno miselno osredotočenost učencev na jedro vprašanja. Kljub tej ugotovitvi ostaja dejstvo, da je razlika v prid znanja učencev dvojezičnih šol signifikantna. Ta razlika v prid enojezičnih šol prihaja do izraza pri vprašanju o F. Prešernu, nekoliko manj pa pri poznavanju zgodovinskega epa Krst pri Savici (38,4 % enojezične šole in 30,0 % dvojezične šole). Primerjava podatkov o znanju zgodovone (Prvi slovenski narodni pro- gram leta 1848) učencev enojezičnih šol prikazuje tabela 5. R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske In slovenske kulturo 150 Tabela 4 M. Sobota M. Sobota| Skupaj Skupaj Geč Bogojina | Osn. šola | Šalovci |Sred. šola | enojez. dvojez. Pravilni E. Kardelj 1 Par šola šole odgovori N % N % NO % NO % NO % N % France : Prešeren 23 45,0 | 35 72,9| 47 79,6| 24100,0 | 129 70,8 |189 51,0 Krst pri Savici 13 25,4 | 17 35,4 | 24 40,6| 16 66,6| 70 38,4 |110 30,0 tabela 5 Vprašanje iz zgodovine Brez Napačni |Nepopolni| Pravilni ; Kaj je predvideval za odgovora | odgovor | odgovor | odgovor | SKUPAJ! Slovence prvi narodni program N % N % N % NO % NO % Bogojna 7. razred 11 37,9| 7 24,2| 9 31,1 2 6,8| 29 100 8. razred 7 31,8| 15 68,2| — - s — | 22 100 M. Sobota osn. šola E. Kardelj 7. razred 7 25,9| 2 7,4| 3 11,2| 15 55,5| 27 100 8. razred 4 19,1 1 4,7 4 4,7| 12 57,1| 21 100 Šalovci 7. razred 7 23,4 1 3,3/| 12 40,0) 10 33,3| 30 100 8. razred 7 24,2| 17 58,6 | 5 17,2| — -—| 29 100 Murska Sobota srednja šola ŠCTPU — 1P,razr. 7 29,2 4 16,6 | 10 41,6 3 12,6| 24 100 50 27,5 | 47 25,7 | 43 23,6| 42 23,0|182 100 Skupaj LSL 61 "13 '9961 »ogiuo2ep 'euefjgn[- '0Ajpea6 uj eauudzey 152 R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske in slovenske kulture Odgovore učencev enojezičnih šol smo enako kot pri obdelavi podat- kov z dvojezičnih šol kategorizirali, ker so učenci posredovali več opisnih odgovorov, ki jih je bilo treba razvrstiti in ovrednotiti. Primerjava rezultatov med eno- in dvojezičnimi šolami (vprašanje o slovenskem narodnem programu) omogoča naslednje ugotovitve: 1) Nato vprašanje ni dalo nobenega odgovora kar 73,8 % učencev dvoje- zičnih šol, kar je nedvomno zelo zaskrbljujoče. Na isto vprašanje ni dalo nobenega odgovora 27,5 % učencev enojezičnih šol. Razlika v rezul- tatu med eno- in dvojezičnimi šolami je bistvena, in sicer v korist enoje- zičnih šol. 2) Nepopolne odgovore (t.j. odgovore, ki vsebujejo elemente znanja o slo- venskem narodnem programu iz leta 1848) je posredovalo 23,6 % učencev enojezičnih in 14,4 % dvojezičnih šol. To pomeni, da so rezul- tati tudi v tej kategoriji v prid učencev enojezičnih šol. Pravilne odgovore na vprašanja so posredovali učenci eno- in dvoje- zičnih šol v premajhnem številu, tako da na sploh ne moremo biti zado- voljni z rezultati. Primerjava rezultatov enojezičnih in dvojezičnih šol vendarle kaže na razlike. Dvojezične šole so dosegle pri odgovorih na » Vprašanje o slovenskem narodnem programu kritično nizke rezultate (8,5 %); znatno boljši, čeprav še nezadovoljiv, je rezultat enojezičnih šol (23,0 %). 3 — Sklepne ugotovitve Na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize odgovorov na anketna vprašanja lahko strnemo naša spoznanja o poznavanju elementov sloven- ske in madžarske kulture pri učencih dvojezičnih šol v Prekmurju v nasled- nje ugotovitve: — Večina učencev ne obvlada nekaterih temeljnih vzgojnoizobraževalnih vsebin učnega načrta, in sicer iz slovenske književnosti, madžarske književnosti in zgodovine - Najslabši so rezultati dvojezičnih šol, ki delujejo v vaškem okolju (zlasti Dobrovnik in Prosenjakovci) — Rezultati kažejo na to, da so učenci bolje seznanjeni z madžarskimi kot slovenskimi književnimi deli, zgodovino in glasbo. — Iz odgovorov učencev lahko sklepamo, da dvojezična vzgoja in izobra- ževanje ne poteka (oziroma se prešibko orientira), kot bi bilo didaktično najbolj ustrezno, v smislu paralelne obravnave slovenske in mad- žarske kulture na kvalitativni ravni. Odgovori učencev kažejo, da niso sposobni nakazati primerjav med obema kulturama, jih postaviti v ustrezen časovni okvir in dojeti zgodovinsko povezanost družbenega dogajanja. — Primerjalne analize rezultata eno in dvojezičnih šol, gledano v celoti, niso na ravni pričakovanj. Pri tem vrednotenju rezultatov ne smemo pre- Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1986, št. 19 153 zreti pomembnega dejstva, da učenci dvojezičnih šol pridobivajo tudi spoznanja o elementih madžarske kulture. — Podatki kažejo po eni strani na znatno nižje dosežke dvojezičnih šol, po drugi strani pa so tudi enojezične šole, ki delujejo v vaškem okolju, dosegale izredno nizke rezultate. To pomeni, da je treba vzroke neu- spehov iskati tudi v socialnem okolju, ki rezultira vidne razlike v kvaliteti vzgojnoizobraževalnega dela v škodo šol, delujočih na podeželju. Summary ELEMENTS OF HUNGARIAN AND SLOVENE CULTURES IN BILINGUAL SCHOOLS In order to obtain basic information about some elements of Hungarian and Slovene cultures in the fields of literature, national history and music we decided on carrying out a survey within the framework of an extrensive research project concerning bilingual education, a factor in personal and social development. The survey included all children attending the 7" and 8" classes of bilingual primary schools and the 1", 2"4 and 3% years of bilingual secondary schools in Lendava/Ledva. The total number of students who answered the guestionnarie was 366. The students pointed out the deficiencies of primnary education which are evident from the primary school syllabus. It can be seen, however, that the guestions concerning the Hungarian and Slovene cultures were not extensive enough. Thus the results obtained could not render a complete picture of the imporatance of bilingual education where two neighbouring cultures were con- cerned. It is evident from the results of the survey that the students coming from different schools differ in their knowledge of subjects. The worst results were obtained from country schools. It can be concluded from the students' answers that they take an active part iin pursuing the home reading programme, in acguiring the reader's badge and in visiting the school library. Tney have a somewhat better knowledge of Hungarian than Slovene writers. In spite of the fact that the guestions dealing with Slovene and Hungarian national history are an important part of the syllabus, the students' answers show a poor knowledge of the subject. Some students are not clear about several points and show a considerable confusion of time and space. They are barely acguainted with Slovene and Hungarian composers; nevertheless, they know more Hungarian (Bartok, Kodaly, Liszt) than Slovene composers. We compared the results obtained from different schools. They were very poor in the country (Dobrovnik, Prosenjakovci). The poor results in the basic knowledge of Slovene and Hungarian cultu- res in some schools led to the decision to check the knowledge in schools situated outside the ethnically mixed areas. A survey was carried out in three primary schools and one secondary school in a monolingual environment in Prekmurje. The students in these schools only answered the guestions which dealt with Slovene culture. When comparing the results obained in the monolingual and bilingual schools, we can see that they do not meet our expectations. The results obtai- ned in bilingual schools are very poor. On the other hand, they are no better in the monolingual village schools. The causes of the poor results can be found 1 R. Mejak: Seznanjanje z elementi madžarske in slovenske kulture in the social environment which influences any endeavours in education in the village schools. By analysing the answers elicited from students in bilingual education we arrived at the conclusion that this education is pedagogically unsatisfactory. It is not successful in the parallel teaching of both the Slovene and Hungarian cultures. The students are not capable of comparing both cultures adeguately, or putting them within the framework of time and understanding the historical and social links. Further research should show whether the cause of the pre- sent state of affairs is not in the overloaded syilabuses.