URADNI UST Narodne vlade SHS v Ljubljani. Naredbe Narodne vlade. 261. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani, s katero se podržavljajo javni kinematografi. Vsi javni kinematografi v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani soi podržavljeni in tako monopolizirani. Čisti dobiček iz teh podržavljenih podjetij gre v invalidni sklad. Dosedanji lastniki kinematografskih podjetij imajo dolžnost ponuditi ves njih tehnični material in ostali inventar svojega podjetja v nakup Narodni vladi SHS v Ljubljani. Če se ne doseže sporazum, določi odkupnino prištojno sodišče po izvunspornem postopanju. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve ; v treh mesecih od tega dne ugasnejo vse dosedanje koncesije za kinematografe. V L j u h 1 j a n i, dne 9. januarja 1919. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 262. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede potovanja po Sloveniji in izvun nje. Da je mogoče imeti pregled vsega čez meje potujočega ljudstva, bodisi domačinov ali tujcev, in đa^ je mogoče preprečiti vstop neljubih oseb v naše področje, se odreja to-le: I. Potovanje iz inozemstva v Slovenijo. § L Glede beguncev. a) Begunci, ki žele prekoračiti mejo Jugoslavije v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se morajo izkazati s primernimi dokumenti pri obmejni postaji. b) Osebe, ki se izkažejo z dokumenti kot begunci, imajo prost vstop v Jugoslavijo. Veljavni pa so vsi oni dokumenti, katere so izdali naši zastopniki v drugih državah, nadalje ^ zastopniki češko-slovaške, ameriške, angleške, francoske države in sploh držav, katerih interesi se strinjajo z našimi. c) Glede oseb, ki se pri obmejnih postajah ne morejo izkazati s primernimi dokumenti, odločuje zaradi prestopa meje dotična obmejna straža. § 2. Glede drugih podložnikov vse države SHS. Lastni podložniki s pravilnim „potnim listom" lahko prestopijo mejno črto. Te potne liste izdajajo politične oblasti prve stopnje, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in njega ekspoziture, pa tudi zastopništva države SHS v inozemstvu. § 3. IV. Glede (ujcev. a) Prestop meje tujcem je dovoljen, če so pripadniki zavezniških armad, vendar tudi samo, če se kot taki legitimirajo in potujejo službeno. b) Pripadnikom češko-slovaške, ameriške, angleške, francoske države in sploh vseh držav, katerih interesi se strinjajo z našimi, je vstop dovoljen, če se izkažejo s pravilno izdanimi „potnimi listi“ svojih oblasti. c) Pripadniki drugih držav morajo, preden prekoračijo meje, „potne liste“, izdane po njih oblastih, doposlati oni politični oblasti prve stopnje, v katere območje žele potovati. Samo v izrednih primerih so mejne kontrolne postaje pooblaščene, da izdado dovolitev za prestop meje. V tem primeru pa se mora po-tovalec takoj po prihodu zglasiti pri pristojni oblasti tistega kraja, kamor potuje. č) Ujetnikom zavezniških držav je po pravilih premirja prehod čez mejo in državo dovoljen. d) Akö v enem ali drugem primeru tuja država za prestop svojih mej uporablja strožje predpise, velja načelo recipročnosti. § 4. Otroci pod 12. letom, ki potujejo v spremstvu svojcev, ne potrebujejo nobene posebne dovolitve, če je njih ime vpisano v „potnem listu“ ali v „propustnici“ spremljevalcev. V. Prestopki zgoraj navedenih določil se kaznujejo z globami do 2000 K ali z zaporom do šestih mesecev. Vi. Poverjeništvo za notranje zadeve se pooblašča, da to naredbo po potrebi izpremeni ali izpopolni. VIL Ta naredba stopi v moč dne 17. januarja 1919. in velja do preklica. V Ljubljani, dne 10. januarja 1919. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Potujočim osebam, katerih dokumenti ne zadoščajo predpisom, določenim v §§ 1., 2. in 3., se zabrani vstop čez mejo. V primera § 3. c) se sme potovalna dovolitev o lreči, ne da bi bilo treba za to navesti vzrok. 1 • • 1 ’ Potovanje z ozemlja Slovenije v inozemstvo. ! §I' . .J Lastni državljani, ki niso zavezani prezenčni j j vojaški službi, morejo v inozemstvo potovati s „potnim listom“, ki ga izda politična oblast prve stopnje tistega okrožja, kjer potovalec biva, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in njega ekspoziture. Lastnik „potnega lista“ ima pravico prekoračiti mejo le za čas veljavnosti tega dokumenta. Vsak „potni list“, čigar veljavnost ne sme presezati 30 dni, mora biti opremljen s kolkom za 2 K. § 2. Vsi oni v Sloveniji bivajoči tujci, ki hočejo zapustiti to ozemlje, si morajo preskrbeti „pro-pustnico“. „Propustnico“ izda politična oblast prve stopnje tistega okrožja, kjer prosilec biva. Vsaka „propustnica“, katere veljavnost ne sme presezati sedem dni, mora biti opremljena s kolkom za 2 K. § 3. x Tujci, katerih dokumenti zadoščajo določbam, navedenim v §§ 3. a), b), č) in d) odstavka I. te naredbe, smejo na podstavi onih izkazov zopet odpotovati; tujci, ki poatjejo na podstavi dokumentov, navedenih v § 3. c) v zvezi z d) odstavka L te naredbe, pa samo, če je potovalna dovolitev izdana tudi za potovanje nazaj. Potovanje preko ozemlja Slovenije. § I- Za potovanje preko ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani veljajo določbe, navedene pod I. in TL § 2. Potnikom v tem primeru bi potovanje prekinili. ni dovoljeno, da Dr. Verstovšek s. r. 263. Naredba celoknime Narodne vlade SHS v Ljubljani glede razpusta narodnih svetov. V zmislu sklepa ministrskega sveta v Bel-gradu z dne 22. decembra 1918. se razpuščajo vsi narodni sveti (pododbori, pokrajinski odbori narodnega sveta, narodna veča pokrajinskega značaja) v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani izvzemši narodni svet v Ljubljani. Obenem se razpuščajo vse narodne straže, te pa po vsem ozemlju v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Vse te organizacije so dolžne položiti račune o svojem delovanju posebni komisiji, ki se v ta namen sestavi v področju poverjeništva za javna dela. Gotovino, ki jo ugotovi označena komisija, so dolžne oddati finančni blagajni v Ljubljani, ostalo premoženje pa tja, kamor določi poverjeništvo za javna dela. V Ljubljani, dne 10.januarja 1919. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 264. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpuščajo razna občinska zastopništva na Štajerskem. Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo naslednja občinska zastopništva ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gereute : občinsko zastopništvo v Bohovi — gerent Fran Frangež, posestnik v Bohovi; občinsko zastopništvo v Cirknici — gerent Fran Lil ek, posestnik v Cirknici; občinsko zastopništvo v Činžatu — gerent j ne samo na število zaposlenih oseb, temveč tudi Andrej H a u p t m a n n, posestnik, v Činžatu ; občinsko zastopništvo v Črešnjevcu — gerent Simon P u š n i k, veleposestnik na Črešnjevcu ; občinsko zastopništvo v Jelovcu — gerent Fran Hiter, posestnik v Jelovcu; občinsko 'zastopništvo v flljunnici — gerent Ivan Čepe, učitelj in posestnik v Kamnici; občinsko zastopništvo v Kaniži — gerent Jožef Muršeč, posestnik v Kaniži; občinsko zastopništvo v Lajtersbergu — gerent Andrej Janžekovič, posestnik v Lajtersbergu ; občinsko zastopništvo v Oselju — gerent Martin Kresnik, posestnik v Oselju št.4; občinsko zastopništvo v Podbrežju — gerent Jožef Köck, posestnik v Podbrežju; občinsko zastopništvo v Pohorju — gerent Karel Visočnik, posestnik v Pohorju; občinsko zastopništvo v Radovanju — gerent Matevž Potočnik, posestnik v Radovanju; na število in kakovost strojev in dela (nevarnost za nezgode, zdravje itd.). V dvomljivih primerih naj se obračajo podjetja, lokalne strokovne organizacije ali pa zaupniki, izvoljeni po delavcih v zmjslu naredbe Narodne vlade z dne 13. decembra 1918., št. 216 (Uradni list XXVIII), na obrtno oblast prve stopnje (glavarstvo) s prošnjo, naj se v dvomljivih primerih zaradi uvedbe osemurnega delavnika ugotovi tvorniški značaj podjetja. II. Delovni č a s. V razdobju 24 ur, ki se lahko začenja s katerokoli uro, se sme delati samo po osem ur. Ni dovoljeno, da bi podjetje določilo enostransko, naj se dela en dan več, zato pa drugi dan manj, najsi bi znašal delovni čas tudi na ta način na teden samo 48 ur. Sporazumno v pogodbi med delodajalcem in zastopstvom delavstva pa se to lahko določi. Dokler delavstvo ni strokovno enotno organizirano, morajo pcd-i pisati take pogodbe lokalna zastopstva vseh de-občinsko zastopništvo v Rančah ^ gerent; ]avsjrošnje, da bi sc kaka skupina obra-Srečko Vokač, posestnik v Studencih; "tov eventualno izvzela iz določil te naredbe, je občinsko zastopništvo pri Sv. Lenartu v Slo- nas]avijati na poverjeništvo za socialno skrbstvo in jih vlagati po glavarstvih. III. Izvršilna navodila. Tvorniška podjetja morajo od dne 15. januarja 1919. dalje na lastno iniciativo urediti delovni čas v zmislu te naredbe. Ako bi se kako venskih goricah — gerent Radoslav Kopič, nadučitelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; občinsko zastopništvo pri Sv. Lorencu nad Mariborom — gerent Alfonz Pernat, veleposestnik pri Sv. Lorencu nad Mariborom; občinsko zastopništvo pri Sv. Marjeti na Pes- ^ v ^ ... _ niči — gerent Mirko V audi, učitelj in posest- p(Xjjetje ne ravnalo po tej določbi, se obrni lo nik pri Sv. Marjeti na Pesnici; kalna delavska strokovna organizacija ali pa občinsko zastopništvo na Teznu —^ gerent zgoraj omenjcnj zaupniki na obrtno oblast prve Stefan Gselman, posestnik na Teznu st. 19; st0pnje (glavarstvo) s prošnjo, naj se uvede v občinsko zastopništvo v Zgornji Sveti Kun- pod:etju osemurni delavnik v zmislu dotične goti _ gerent Martin Volavšek, posestnik pa^dbe v Murski grabi; _ _ . | Dbločila zakona o osemurnem delavniku se občinsko zastopništvo v Gorenji Veličini ! razen zgoraj omenjene izjeme pogodboma med gerent Fran Vogrin, posestnik v Gorenji ^e-| ^oj.elnd_om -m deiavstvom ne morejo veljavno ličini. modificirati. Občine in vsi javni uradi morajo V Ljubljani, dne 10. januarja 1919. (javiti vse primere, v katerih zvedo, da se ta Dr. Brejc s. r. zakon krši, pristojnemu glavarstvu. j V Ljubljani, dne 11. januarja 1919. 265. Kristan s. r. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. | 267 Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani z eWKatirn dne 6. decembra 1918., št. 180 (Uradni Hst XIX), Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. ki daje občinam pravico, da posezajo po stano-j y dnem 15. januarja 1919. se začasno vanjih, se uveljavlja za občini Marenberk 'n j ustavj plačevanje begunskih podpor, da dobe i okrajna glavarstva potrebni čas za odmero be-j gunskih podpor Muto. V Ljubljani, dne 8. januarja 1919. Kristan s. r. 266. po novi naredbi celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. januarja 1919., št.260 (Uradni list XXXV). Rok za priglaševanje tistih, ki dobe po navedeni naredbi nanovo pravico do begunske Izvršilna naredba poverjeništva za socialno. pqdpore) traja do dne 3i.januarja t.i. Kdor se SkrbStVO I Zglasi pozneje, dobi podporo šele od dne zgla o osemurnem delavniku. (Naredba št. 248, Uradni list XXXIII z dne 8. januarja 1919.) I. Obseg. (K §§ 1. in 2.) Za „podjetja tvorniškega značaja“ smatra! zakonodajalec tudi rudnike. (Omejitev pojma; sitve. V Ljubljani, dne 12. januarja 1919. Kristan s. r. napram rokodelskemu podjetju je pripuščena odločitev upravi |§ 2.J). Opozarja se, da v sedanjih zakonih ni striktne definicije za pojem „tvorniško podjetje“. Dotične naredbe poizku šajo podati za ta pojem znake, ki ga osvetljujejo vsak od svoje strani, in se ne smejo smatrali za striktno definicijo. Pri tvorniškem podjetju je poleg človeškega dela tudi stroj odločilnega pomena. Tvorniški obrat so navadno večja podjetja. Vendar se oznaka „nad 20 delavcev“ ne i sme uporabljati šablonsko, ker izolirana ozna- j čuje bistvo stvari često docela netočno. Pri pre-; soji o tvorniškem značaju podjetja se je ozirati 268. Naredba poverjeništva za finance o oddaji limitnega tobaka za pušenje. Onim upravičencem(§ 31. predpisa za tobačne založnike), ki se jim sedaj priznavajo le po tri liste limitnega tobaka ä 100 gramov na mesec, re izza dne 1. januarja 1919. celotni mesečni deputat po osem listov limitnega tobaka a 100 gramov, oziroma, dokler tega ni, kot nadomestek za vsak list limitnega tobaka štiri liste domačega tobaka ä 25 gramov. V Ljubljani, dne 31. decembra 1918. Za poverjenika: dr.Ravnihar s.r. Razglasi Narodne vlade. Izpremembe v osebju. Okrajni komisar Miroslav Senekovič je od okrajnega glavarstva v Postojni premeščen k mestnemu magistratu v Mariboru. Avskultant goriškega okrožnega sodišča dr. Dioniz M a r a ž in dr. M irko H a c k a u f sta sprejeta v pripravljalno službo politične uprave Narodne vlade SHS v Ljubljani. Prvi je pri-deljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru, drugi okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Pristav pomožnih uradov bivše c. kr. pomorske oblasti v Trstu Anton Zorko se je prevzel v službo Narodne vlade SHS v Ljubljani ter se začasno pridelil v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve. Dr. Brejc s. r. Na podstavi naredbe Narodne vlade z dne 16. decembra 1918., št. 202 (Ufadni list XXV z dne 19. decembra 1918.) sta se odslovila deželno-sodni svetnik dr. Juri pl. Račič pri deželnem sodišču v Ljubljani in okrajni sodnik in sodni predstojnik Hugon Luschin v Radovljici, sedaj na Brdu. Narodna vlada SHS v Ljubljani je v seji dne 7. januarja 1919. dvornega svetnika Frana Du kiča pri najvišjem sodišču na Dunaju začasno dodelila višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani in dvornega tajnika Frana Posego pri najvišjem sodišču na Dunaju okrožnemu sodišču v Mariboru. Nadalje je v službovanje države SHS sprejela dvornega tajnika pri naj-išjem sodišču na Dunaju Niko Dominica in začasno imenovala deželnosodnega svetnika p. z naslovom in značajem višjega sodnega svetnika Aleksandra Ravnikarja za višjega sodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Mariboru, državnega pravdnika drja. Edvarda Pajniča pa za deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Sodnik brez stalnega službenega mesta dr. Jožef W i e s e r iz Celovca je prtdeljen deželnemu sodišču v Ljubljani. Dr. Ravnihar s. r. Odpuščeni so iz javne šolske službe: Josip Grollnigg, nadučitelj v Crni; Karel He-c h e r, učitelj v Crni; Maks P r e 1 a u, učitelj Prevaljah; Elsa Sch, me ge r, učiteljica v; Guštanju; Erna D ü h, učiteljica v Tolstem vrhu; Josipina Skoči er, učiteljica v Prevaljah. Odstavljen je od službe Albin B o k r e r, ravnatelj meščanske šole v Velikovcu; namesto njega je nastavljen meščanski učitelj Janko Pilgram. Odstavljen je nadalje Ignacij Weghofer, ravnatelj meščanske šole v Borovljah, in dan na razpolago Nemški Avstriji; namesto njega je začasno nastavljen Albin Lajovec, učitelj v Mirni na Dolenjskem. Istotako so odstavljeni in dani na razpolago Nemški Avstriji: nadučitelj Rudolf Mör tl v Libeličah; nadučitelj Josip Fleiß v Kotljah; šolski voditelj Ivan Fleiß v Kazazah; učiteljici Marija Limpl na Rudi in Eleonora Mile 1 a u t z v Krcjancah pri Galiciji. — Odstavljeni so nadalje: strokovni učitelj Andrej Horn-bogner, učitelja Plans Wiegele in Josip S c h i e s 11-, vsi triji v Velikovcu; učitelj v Železni kaplji Lovro Meßner; nadučitelj Josip K u 11 n i g in učitelj Leon F o r t i n, oba v Smar-jeti pri Telenbergp; začasni šolski voditelj Rudolf Mittinger v Prevaljah; šolski voditelj Alojzij Koch v Lipici; učitelj Friderik Sorgo v Pliberku; Fran Wucherer v Krejancah pri Galiciji; Josip K o b e r e r v Doberli vesi; učiteljici Mihaela Roßbacher in Gabriela Hierländer, obe v Prevaljah; učiteljica Josipina Bohrer v Pliberku. Premeščeni so: nadučitelj Janez Zeichen na šolo v Št. Danijelu; šolski voditelj Luka Vite r n i g na šolo v Globasnici; šolski voditelj Adolf Sokol na šolo v Kotljah; učitelj Rudolf P of t o t s c h n i g na šolo v Strojni; Vincenc Okorn začasno kot šolski voditelj na šolo v Tolsti vrh: Eliza Kert začasno kot učiteljica s šole v Tunelu na šolo v Pliberku; šolski voditelj Josip Grase h er s šole v Apačah na šolo v Tunelu; učitelj Ivan K u h a r s šole v Lesah na šolo v Črni. Imenovani so: Rado Grum za učitelja in šolskega voditelja v Libeličah na Koroškem; Berta Marolt za začasno učiteljico na Rudi na Koroškem ; Leon F i n k za začasnega učitelja v Lešah nad Prevaljami; Julija Zorko za začasno učiteljico na ljudski šoli v Prevaljah. Nadalje so začasno imenovani: Anton Zdolšek za učitelja na ljudski šoli v Pliberku; Andrej Likar za učitelja na ljudski šoli v Dobrli vesi; Josipina Štih za učiteljico na ljudski šoli v Guštanju; Vida Soklič za učiteljico na šoli v Tolstem vrhu (Guštanj); Alojzij Bulovec za učitelja v Črni na Koroškem; Elizabeta B roman za učiteljico na šoli v Guštanju; Ludovik K omar za učitelja na enorazrednici v Kazazah pri Dobrli vesi; Fran Lužnik za učitelja na šoli v Krejancah pri Galiciji na Koroškem; Antonija Zaplotnik za učiteljico v Krejancah pri Galiciji na Koroškem; Jakob Wut ter za namestnega učitelja na šoli v Št. Primožu v Pod jami. Prideljeni so: Erna Slejko kot začasna učiteljica s šole v Orni na šolo v Prevaljah; provizorni učitelj Viktor Bregant in učiteljica Pavla Bregant (Majcen) začasno na isto šolo. _ _ Sušnik s. r. Titulatare v dopisovanja med cerkvenimi in državnimi uradi Vsled dogovora med knezoškofijskim uradom v Ljubljani in Narodno vlado SHS v Ljubljani velja naredba Narodne vlade z dne 21. novembra 1918., št. 116 (Uradni list št. 12) glede titulatur tudi za dopisovanje med cerkvenimi in državnimi uradi. Modro galico za škropljenje trt zoper peronosporo v letu 1919. priskrbi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani vsem vinogradnikom na ozemlju Narodne vlade SHS, najsi so njeni člani ali ne, po 8 K 50 v! za kilogram na vseh krajih razdeljevanja, ki se jih ustanovi toliko, da more priti vsak vinogradnik do njih, ne da bi zamudil kdo ve koliko časa. Ta cena je za vse slovensko ozemlje države SHS enotna in se ne sme nikjer prekoračiti. Vso naročeno modro galico je plačati takoj in naprej. Na naročila brez denarja se družba sploh ne ozira. Priskrbo modre galice jamči družba le tistim, ki jo naroče precej ali vsa j d o dne 1. marca t. k; izvršitev kesneje došlih naročil pa bo zelo dvomljiva ali sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modre galice so objavljena v prvi številki letošnjega „Kmetovalca“; na zahtevo se dobi njih ponatisk zastonj pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Št. 110. Razpis. Služba upravitelja javne bolniščnice v Celju. Razpisuje se služba upravitelja javne bolniščnice v Celju s prejemki, kakor so sistemizirani za državne uradnike X. činovnega razreda. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o usposobljenosti za tako službo, o starosti, o državljanstvu in o jezikovnem znanju, naj se predlože najkesneje do dne 2 0. januarja 1919. Narodni vladi SHS v Ljubljani, oddelku za zdravstvo. V Ljubija n i, dne 10. januarja 1919. Narodna vlada SHS v Ljubljani. Oddelek za zdravstvo. Za poverjenika: dr. Brejc s. r. Pr. 26/19. ä—2 Razpis. I ri obrtnem nadzorništvu v Ljubljani je po-polniti službo uradnega sluge s prejemki, določenimi v zakonu z dne 25. septembra 1908., drž. zak. št. 204, z aktivitetno doklado po izmeri službenega kraja in draginjsko doklado. Slu ba je izrečno pridržana vojnim invalidom, če so za takšno službo sposobni. Pravilno kolkovanim prošnjam je priložiti krstni list, dokazilo o državljanstvu, zdravju, nravnosti, dokazilo, da je prosilec vešč pisanju, čitanju in računanju, in dokazilo o invalidnosti. Prošnje je vložiti do dne 2 0. januarja 1919. pri podpisanem poverjeništvu. Kot pravoveljavna legitimacija invalidom velja listina, s katero je bil prosilec za takšnega spoznan. Poverjeništvo za socialno skrbstvo Narodne vlade SPIS v Ljubljani, dne 8. januarja 1919. Kristan s. r. Učitelji-prostovoljci. Z ozirom na veliko nevarnost, v kateri je naša na mejah ogrožena domovina, nima višji šolski svet nič proti temu, če se tudi nekateri učitelji v obrambo domovine priglase za člane prostovoljne legije. V interesu šole in mladine pa veljaj za pogoj, da zaradi tega pouk na nobeni šoli ne prestane. Namesto učiteljev prostovoljnih legionašev naj se nastavljajo nadomestne učne moči; če pa teh ni na razpolago, naj pouk — čeprav v nekoliko skrčeni meri — oskrbujejo učitelji in učiteljice, kar jih je preostalo na šolah. Pripomniti je, da veljajo glede službenih prejemkov tistih učiteljev, ki se priglase za prostovoljno vojaško službo, ista določila kakor doslej za mobilizirane rezervnike in črnovojnike. Poročilo o učiteljih, ki bodo odhajali v vojaško službovanje, in o> njih nadomeščanju v šolski službi je točno predlagati višjemu šolskemu svetu. Višji šolski svet SHS v Ljubljani, dne 9. januarja 1919. Predsednik : Sušnik s. r. Pokojnine vojaških gažistov. Sedaj izplačuje še vse pokojnine razen invalidnin pokojninska likvidatura intendance 2. voja na Dunaju. Da bo potem, ko se to izplačevanje z Dunaja ustavi, intendanca II. vojnega okrožja mogla nadalje brez presledka nakazovati te pristojbine, je treba, da priglase svojo pravico do pokojnine s posebno prijavo vsi upokojeni vojaški gažisti, ki so jugoslovanski državljani in bivajo na ozemlju države SHS. Tudi oni državljani SHS, ki bivajo v inozemstvu, naj priglase, intem’anci II. vojnega okrožja svojo pravico do pokojnine s posebno prošnjo, v kateri naj navedejo, iz kakšnega vzroka še bivajo v inozemstvu. Ker nakazuje intendanca pokojnino vsem onim gažistom, ki jih je ali jih bo upokojila vojaška uprava SPIS, itak brez posebne prošnje istočasno z upokojitvijo, se morajo prijaviti le oni upokojenci, ki med vojno niso bili reaktivirani, in oni, ki jih je sicer vpoklicala, a med vojsko zopet upokojila še bivša avstro-ogrska vojaška uprava. Prijavi je na vsak način priložiti penzijski dekret, druge dokumente pa samo, ako je njih vsebina posebno važna za odmero pokojnine. Dokumenti se vrnejo. Reaktivirani upokojenci morajo prositi za novo odmero pokojnine pri II. vojnem okrožju v Ljubljani in priložiti prošnji dekret, potrdilo o odsluženem službenem času in druge važnejše dokumente. Tuji podložniki naj se obrnejo na vlado pristojne države. Obširnih prošenj za zvišanje pokojnine ali povišanje v prihodnjo šaržo ni pošiljati, ker le obtežujejo delo in zadržujejo takojšnji nakaz pristojbin. Vojaška uprava si je v svesti, da mora pomagati upokojencem — kolikor to dopuščajo pomočki — preko sedanjih kritičnih časov, ki jih je ustvarila vojna. — Dosedanje pokojnine ostanejo neizpremenjene, a vpoštevala se bo splošna draginja in določijo se primerne mesečne draginjske doklade. Naša nova država hoče pomagati in bo pomagala vsem. Vzorec za prijavo se dobi pri vsakem štacij-skem poveljništvu. V Ljubljani, dne 8. januarja 1919. Intendanca II. vojnega okrožja SHS. Poživ. Ranjenci, prihajajoči z bojišča, nadalje vsi drugi vojaki, ki na Severju branijo našo domovino ter so neprestano izpostavljeni najhujšim vremenskim neprilikam, nujno potrebujejo perila. Ker pa sedaj vojaški upravi sploh nedostaje perila — žal, da so vsa opremna skladišča bivše avstro-ogrske države v nemških, oziroma v ogrskih rokah — in ker mimo tega nima pomočkov, da bi ga nabavila, se obrača do vseh Slovenk in Slovencev s prošnjo, naj v tem težkem in resnem času pokažejo svojo že ob toliko prilikah izpričano požrtvovalnost ter po možnosti darujejo perilo junaškim boriteljem ogrožene mlade Jugoslavije. Vsak še tako mali dar se hvaležno sprejme. Dotični predmeti naj se v Ljubljani oddajajo glavnemu skladišču za vojno opremo v belgijski vojaščnici, v drugih mestih pri štacijskih povelj-ništvih, po deželi pa orožniškim postajam. Intendanca II. vojnega okrožja SHS v Ljubljani, dne 9. januarja 1919. Škode, provzročene iz političnih ozirov. Naš delegat na mirovni konferenci potrebuje material za mirovno konferenco. Tu sem spadajo tudi terjatve proti c. in kr. erarju, zlasti škode, provzročene iz političnih ozirov. V ta namen se je razposlalo vsem okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram in mestnim magistratom po nekoliko izvodov vzorcev A (seznamek internirancev in konfinirancev) in vzorcev B (seznamek škode, ki so jo trpele osebe, osumljene, obtožene ali obsojene iz političnih ozirov). Osebe, ki so zaradi preganjanja trpele škodo, bodisi neposredno ali posredno, naj se zglase pri okrajnem glavarstvu, politični ekspozituri ali mestnem magistratu najkesneje do dne 25. t. m., da vpišejo v vzorec potrebne podatke. Poznejše prijave se ne bodo mogle vpoštevati. Razglas. Evidenčni uradi za nezaposlence pošiljajo podpisani posredovalnici pogostoma imenike ne-zaposlencev brez nadaljnjih dat. Ker so taki seznanila za posredovalnico največkrat brez vrednosti, naj vsi evidenčni uradi vanje uvedejo nastopne rubrike: 1.) Ime. 2.) Bivališče. 3.) Rojstno! leto, narodnost. 4.) Stan. 5.) Število nepreskrbljenih otrok. 6.) Pristojnost. 7.) Poklic. 8. ) Išče dela ali službe kot.................. 9. ) Kakšna plača se zahteva. 10.) Delal ali služil je zadnjič pri......................11.) Kje želi dela. Državna posredovalnica za delo, osrednji urad v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblasti. Št. A l 3571--18. 179 3—2 Ra,z grla,s. Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd. v območju finančnega deželnega ravnateljstva SHS v Ljubljani, ki morajo izplačevati plače in pokojninske užitke v znesku, presezajočem 1600 kron na leto za eno osebo, se pozivljejo, naj vlože naznanila o upravičenih prejemnikih (tudi zasebnih uslužbencih ne glede na njih naslov, ali so zasebni uradniki, pomočniki, delavci, sluge, posli itd.) z navedbo njih imena, stanovališča in posla, potem o višini in vrsti v letu 1918. izp.ačanih prejemkov do dne 31. januarja 1919. leta pri davčni oblasti I. stopnje v katere okolišu je službo-dajalčevo stanovališče, oziroma sedež podjetja, in sicer: v Ljubljani in Celovcu pri davčni administraciji, drugod pri davčnem okrajnem oblastvu. Na posebno prošnjo se dovoli vložitev naznanila pri oni davčni oblasti, v katere okolišu je stanovališče upravičenega prejemnika. V zmislu § 167. zakona z dne '25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, je izkazati: plače, osebne doklade, aktivi-tetne doklade, stanarine, remuneracije, mezde itd. v denarju ali prirodninah (naturalijah) ne glede na to, ali se pic)em':i vštevajo v pokojnino ali ne; prispevke, ki so za prehrano odkazani svetnim duhovnikom in udom redovnih skupščin iz javnih zakladov in od občin; tantieme, navz 'čnine, kolegnine, preizkusnine, Stolne pristojbine, nn zde po dogovoru in kosu, provizije i. e.; končno pokojnine in preskrhninc vsake vrste. Davku zavezani prejemki naj se izkažejo z zneskom, ki so ga dej inski dosegli v preteklem letu, to je v času od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1918. Ako taki prejemki še niso obst ja i vse preteklo leto, naj se napove znesek etnega prejemka in dan, od katerega dalje ali do katerega so se izplačevali prejemki (§ 201. novele o osebnih davkih). Tiskovine za naznanila se dobivajo brezplačno pri . imenovanih davčnih oblastvih I. stopnje in pri davčnih I uradih. Ako se naznanilo ne poda v predpisanem roku, so pravni posledki določeni v § 243., št. 6, zakona, oziroma § 244. novele in v členu III., §§ 2. in 4., cesarske naredbe z dne 16. marca 1917., drž. zak. št. 124. Kdor v naznanilu kaj neresničnega pove ali kaj zamolči, se kaznuje po §§ 240. in 241. zakona in členu III., §§ 2. in 4., cesarske naredbe z dne 16. marca 1917., drž. z k. št. 124. Finančno deželno ravnateljstvo SHS v Ljubljani, dne 6. decembra 1918. Št. A I 3669—18. 180 3—2 Ra. z grl A s. Za odmero dohodnine in plačarine za leto 1919. morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčne oblasti, v zmislu § 202. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, najkesneje do dne 31. januarja 1919. napoved o svojih davku zavezanih dohodkih v zmislu § 167. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi za . zanci v skupnem gospodinjstvu. Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani in Celovcu pri davčni administraciji, na deželi pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva. Davku zavezani dohodki se morajo v zmislu § 156. novele o osebnih davkih napovedati v znesku, ki so ga leta 1918. v resnici dosegli. Ako dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu. Napoved se sme ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se davčni zavezanci opozarjajo v svojo lastno korist, naj ustne napovedi podado čim prej. Za odmero rentnine za leto 1919. morajo oddati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčne oblasti, glede vseh rentnini zavezanih prejemkov, — razen onih, od katerih odteza rentnino dolžnik — če presezajo ali sami zase ali v zvezi z drugimi dohodki 1600 kron na leto, pri tisti davčni oblasti, ki t o,- nr„,imet je upravičena sprejemati napovedi za dohodnino, istočasno * t ^ J - ' stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče SHS v Kranju, dne 8. januarja 1919. St. 10.185. Natečaj. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih v območju Narodne vlade SHS, oddelek za uk in bogočastje, v Ljubljani, so izpraznjene nastopne stalne učiteljske službe: 1. ) Na I. državni gimnaziji v Ljubljani: a j služba za zgodovino in zemljepis kot glavni predmet; b) služba za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet; prednost imajo prosilci, ki dokažejo usposobljenost iz srbskohrvaškega jezika; c) dve službi za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet; č) služba za nemščino kot glavni predmet, la-tiščino in grščino kot postranska predmeta; d) služba telovadnega učitelja z dohodki X. či-novnega razreda. 2. ) Na državni realni gimnaziji v Ljubljani: a) služba za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet; prednost imajo prosilci, ki dokažejo usposobljenost iz srbskohrvaškega jezika: b) služba za italijanščino in latinščino kot glavna predmeta; c) dve službi za prirodoslovje kot glavni predmet, matematiko in fiziko kot postranska prdmeta. 3. ) Na državni gimnaziji v Celju služba za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot s to napovedjo, to je najkesneje do dne 31. januarja 1919. napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik, kar se zgodi tudi lahko pri pristojnem davčnem uradu Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih. Oddaje napovedi so v zmislu § 139. postave, kolikor jih davčna oblast v to ne pozove posebe, oproščeni tisti davčni zavezanci, 1.) k’ so že v minulem davčnem letu plačevali rentnino, **2*3 krr.Kl'c“111 niso Spremenili svOjčga doihovaiišČa in 3.) katerim se ‘]lrejet8k4 hišo pomnožili. Davčna odmera se v tem primeru opravlja prav tako, kakor bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v isti izmeri, ki je bila določena v zadnjt m preteklem letu. Rentnini zavezani dohodki se morajo v zmislu § 128. novele o osebnih davkih za leto 1919. napovedati v znesku, ki so ga v letu 1918. v istini dosegli. Ako dohodki še niso trajali vse leto, jih je vpošte-vati po verjetnem letnem donosu. • • • ' Davčne prikrajšbe, povzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih. Finančno deželno ravnateljstvo SHS v Ljubljani, dne 6. decembra 1918. Preds. 948/13/18. 201 Naznanilo. Notar dr. Ivan Winkler ne nastopi notarskega mesta v Brežicah, kamor je bil prestavljen, marveč ostane notar v Slovenjem gradcu. Predsedništvo višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani, dne 4. januarja 1919. Kavčnik 205 nemščino, ali ita-kot glavna pred- C 3/19—1. Oklic. Zoper Nežo Logarjevo, omoženo Tičarjevo, oziroma zoper njene pravne naslednike, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču SPIS v Kranju Tomaž Tičar, posestnik v Vogla h št. 15, po notarju Antonu Slambergerju v Kranju tožbo zaradi izbrisa zastarelosti terjatev v znesku 327 gold. SO^/s kr. s pripadki in 109 gold. 164/5 kr. s pripadki. Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno razpravo na dan 18. januarja 1919. dopoldne ob devetih pri spodaj podpisanem sodišču v sobi št. 8. V obrambo pravic tožencev se postavlja za skrbnika gospod R. Peterlin v Kranju. Ta skrb- i nik bo zastopal tožence v oznamenovani pravni 4. ) Na državni gimnaziji v Mariboru služba za slovenščino kot glavni predmet v zvezi s katerimkoli drugim glavnim predmetom. 5. ) Na državni gimnaziji v Kranju dve službi za zemljepis in zgodovino. 6. ) Na državni gimnaziji v Novem mestu služba za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet. 7. ) Na državni realki v Ljubljani: a) služba za verouk; b) služba za zemljepis in zgodovino; prednost imajo prosilci, ki so izprašani iz slovenščine kot postranskega predmeta; c) služba za slovenščino in francoščino ali slovenščino in nemščino in italijanščino kot glavna predmeta; č) služba za italijanščino in lijanščino. in slovenščino meta; d) služba za matematiko in fiziko kot glavna predmeta; e) služba za matematiko in opisno geometrijo; f) služba za prirodopis kot glavni predmet, matematiko in fiziko kot postranska predmeta ; g) služba za kemijo kot glavni, prirodopis in fiziko ali matematiko in fiziko kot postranska predmeta. 8. ) Na državnem učiteljišču v Ljubljani: a) služba glavnega učitelja za slovenščino in nemščino kot glavna predmeta; prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni iz srbskohrvaškega jezika; b) služba glavnega učitelja za zgodovino in zemljepis; prednost imajo prosilci, ki so izprašani iz pedagogike; c) služba vadniškega učitelja; prednost imajo prosilci s preizkušnjo za meščanske šole. Vsi prosilci morajo biti izprašani iz slovenščine kot učnega jezika. Prošnje, opremljene s predpisanimi prilogami, naj vlože prosilci po predpisani poti pri višjem šolskem svetu v Ljubljani najkesneje do dne g ^ januarja 1919. Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale. Vsi stalni učitelji, ki so nameščeni v zmislu § 62. službene pragmatike za državno učiteljstvo bivše Avstrije z dne 28. julija 1917., se pozivljejo, naj prosijo za razpisane službe, da se jim končno določi službeno mesto. Višji šolski svet SHS v Ljubljani, dne 8. januarja 1919. Predsednik : Sušnik s. r. St. 486. 119 3—8 Razpis nadučiteljske službe. Negova, šolski okraj Gornja Radgona, štiri-razredna ljudska šola, drugi krajevni razred, katoliški verouk. Prošnje naj se vlože do dne 15. februarja 1919. pri krajnem šolskem svetu v Negovi, pošta Ivanjci. Okrajni šolski svet SHS v Gornji Radgoni, dne 16. decembra 1918. Predsednik: dr. Vavpotič s. r. St. 497. 118 3—3 Razpis nadučiteljske službe. Sv. Peter tik Radgone, šolski okraj Gornja Radgona, šestrazredna ljudska šola z eno vzporednico k šestemu razredu, drugi krajevni razred, katoliški verouk. Prošnje naj se vlože do dne 15. februarja 1919. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Petru tik Radgone, pošta Radgona. Okrajni šolski svet SHS v Gornji Radgoni, dne 16. decembra 1918. Predsednik : dr. Vavpotič s. r. St. 41/1—II. 209 Razpis kolodvorske restavracije v Kočevju. Razpisuje se kolodvorska restavracija v Kočevju. Pravilno kolkovane prošnje z višino ponujene najemnine, z izpričevali o sposobnosti in narodnosti naj se vlože do dne 31. januarja 1919. pri podpisanem ravnateljstvu. Na zapečatenem ovoju naj bo zapisano: Oferta za kolodvorsko restavracijo v Kočevju. Podrobni pogoji o vadiju in višini kavcije so na vpogled pri podpisanem uradu. Ravnateljstvo državnih železnic SHS v Ljubljani, oddelek II., dne 11. januarja 1919. St. 138. 202 3—2 Prostovoljna javna dražba. Dne 20. januarja in naslednje dni se bo v skladišču glavnega carinskega urada na južnem kolodvoru v Ljubljani od devetih do dvanajstih dopoldne na javni dražbi prodajalo raznovrstno blago, ki ga je zasegla Narodna vlada SHS v Ljubljani, in sicer 120 lepih železnih postelj, pločevinasti ovali (tase), železna orala, leseni jarmi, male in velike ključanice, šarnirji, zaponke, vijaki, obeski, žlice, vilice, noži, konopne in žične vrvi, razne druge kuhinjske in domače kovinaste in železne naprave, dalje angleške knjige itd. Izklicna cena posameznim predmetom je po izvedencih označena sedanja cenilna vrednost. Pod to ceno se blago ne bo prodajalo. Ogled predmetov je kupcem prost o dražbenih dneh. Prodaja se bo vršila posamezno ali v pripravljenih skupinah (lotih) najvišjemu ponudniku proti gotovini. Izdraženi predmeti se morajo takoj odpraviti iz skladišča. Glavni carinski urad SHS v Ljubljani, dne 9. januarja 1919. Predstojnik : Piščanec s. r. Razglas javne dražbe. Na zahtevo protokolirane firme Ferd. V. Kraupner se bo vršila v zmislu čl. 343. trg. zak. javna dražba okoli 10.000 kilogramov karpatskega ovčjega sira. Čas in kraj dražbe: v petek dne 17. januarja 1919. ob desetih dopoldne v skladišču špedicij- s k e družbe „Balkan“ na D u n; a j s k i c.esti. Blago se proda le skupno. Izklicna cena se določi pred dražbo. Izkupilo je plačati takoj. Mestna občina ljubljanska. 206 Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubl jani.