St.
List ixfctja mk t
jS inevee L 23.-n 6 50 več. — r v birokastl 1 »sir rtnic«, zati lQt
(Mi tmkMli |M
ti
v petak, 2C. februari« 1996.
Fosamecom itevMm ia> stot.
LetftftK LI
^•fcJeifka. Naročnina r 3r»6lP
M*— 1 ~ ^"ekl ^V
»Ut«'
0, Ufc ' •
besedo, fw.>..nnj L 3-


EDINOST
Uredfltttvo in uprmištvo: Trst (3), ulica S. Franorsco d'Assiti 20. Telefon 11-67. Dopisi naj še pošiljajo izfcifućtio uredništvu, ogl«w. reklamacije in denar pa npravnittvu. Rokopiai vc ne vraćalo- Ncfrankirana pisma se ne sprejemala. — Last, založba in tisk Tiskarne „E4iao«t*.
* PodurednMh« ▼ Gorici: uMca Gtosue Oardncci Stev. 7, L nad str.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Iz letoiniega pastirskega lista
Kakor smo napovedali v včerajšnji •Številki, priobčujemo danes nekatere odstavke Lz pastirskega lista tržaško -koprskega škofa prevz. g. uaons dr. A. logarja, pridržujoč si, da se k tej poslanici se povrnemo.
Uredništvo.

Predragi v Gospoda!
Z velikim spoštovanjem pozdravljamo vsak napredek človeškega uma v zadnjem stoletju, če nas res vodi korak naprej k boljšemu spoznanju resnice. Vsaka stvar ima svojo solnčno m senčno stran in tako tudi napredek; pogledati hočemo njegovo senčno stran, da bomo videli škodo, ki nam jo prinaša. «Pravi napredek ne obstoji v Izumu parnega stroja, ampak da narašča moč nravstvenega čuta, pravičnosti in r esn icol j ub j a » -7- D'Azeglio. «Clo-/eštvo ima dva svetilnika, napredek v nravnosti in gospodarstvu; prvi ne more obstati brez drugega, oni pa rešuje vprašanje prvega». — Cantu. «Tudi če merimo napredek po tem, koliko gmotne koristi nam prinaša, bomo spoznali, da napredek ne obstoji v gmotnem zboljšanju, ampak predvsem v nravstvenem«. — Bianehini. «Ni vse novo res pravi napredek«. — Manzoni. Kratko povedano:
Človeštvo napreduje, če liodi po poti ljubezni, ustavi se, se opoteka in nazaduje, če ga vodi sovraštvo...
Najtežje rane, ki razjedajo današnjo družbo, so: Prvič velika nepokorščina; sta riši, učitelji in gosposka se pritožujejo, da pojema pokorščina in sposto-Vaaije napram oblasti. Druga rana jo pomanjkanje krščanske ljubezni do bližnjega, ljubezni zmožne tudi žrtev. Vsepovsod se šopiri in gospoduje sebičnost, mnogi iščejo samo svojo osebno korist veOkrat indi pod krinko najsvetejših idealov, ki bi morali osiati nedotakljivi. Tretje zlo je pomanjkanje spoznanja božjega, velika nevednost v verskih rečeh, tudi pri razumnikih. Ta zla današnjega časa se vedno bolj Jbujno razvijajo in rastejo. Nič čuda, saj izhajajo ravno iz moderne družine in dokler bo družina krvavela od teh ran, ne bo mogoče ozdraviti bolezni.
Družina 111 več ognjišče miru in sreče! Silno važno nalogo ima oni, ki hoče ustanoviti družino! Dandanes pa mnogi tako lahkomiselno stopajo v zakonski stan! Mladenič naših dni, ki sloni še na ramenih svojih starišev, se zagleda v deklico, ki je komaj zapustila šolo in že misli, da lahko rečem s Cezarjem: *Veni, vidi, vici — Prišel sem, videl sem in zmagal sem!» Ko sta se malo spoznala, že komaj čakata, da se poročita, in ko sta stopila v zakon šele spoznata, da ne moreta zmagovati vseli dolžnosti družinskega življenja. Kdor hoče ustanoviti družino, mora ubrati drugo pot! Za zakon ni dosti samo lep obraz, želja poročiti se, treba je še vse kaj drugega. Nič čudnega ni, če sta v takih slučajih inladi mož in njegova neizkušena družica že po nekaj tednih razočarana. Obadva sta mesto sreče našla pekel in bi se najrajše čimprej ločila. Evo vam jedro tega zla! V drugih časih, ki so bili manj moderni pa bolj resni, je veljalo pravilo: Nihče naj
se ne poroči, dokler ne bo imel toliko, J gospodarja in ga ljubi in mož smatra
rl .. Lv/\ lnliLrj-k lu/li'vnvtil /11' 117 i A • o m nft k	i.n ena rlpiiSjna torloi CO hn
silno resno in noben preudaren in pameten človek si ne bo upal trditi, da je plesna prilika najbolj primerna iskati in izbrati si zvesto tovarišico, ki naj bo možu trdna pomoč v življenju. Gotovo ti ne bo Bog nasvetoval, dragi mladenič, da išči neveste med plesavkami, med onimi, ki se ponašajo z nespodobno modo, ali med deklinami, ki se bahajo s svojo umetno lepoto. Te se gotovo ne bodo znale žrtvovati, kadar boš bolan ali star, kadar ne bo prilik in denarja za zabave; ženo, ki boš moral ljubiti tudi takrat, kadar bo dahnil v njo mrak starosti in ji zatemnil zunanji čar.
Plesišče gotovo ni prostor, kjer bo našla mladenka ženina, ki' naj bi bil njen zvesti mož, da bo zaradi njega z lahkim srcem zapustila očetov dom in dobre stariše s trdnim upanjem, da bo našla v njem onega, ki je ne bo nikdar zapustil ali prevaril in bo močna opora njej in otrokom. Nikar po tej poti, mladeniči in dekleta! Ne posnemajte v tej stvari paganov in se morate v svojih zadevah najprvo zatekati k Bogu V dobri molitvi. Kdor hoče stopiti v duhovski ali redovniški stan, mora najprej dovršiti semenišče ali novicijat, kjer preizkuša samega sebe. Če spozna, da ga Bog ne kliče v ta stan, gre k predstojniku, se mu zahvali in se poslovi Kdor pa je stopil v zakonski stan, nima več časa, da bi se zanj pripravil, ker je že zvezan z ženo do smrti in je ne sme za-pustiti. Pri sklepanju salonov se godi kot pri smrti; malo jih jc, da bi bili dobro pripravljeni. Na zaroko se morate pripravljati z molitvijo, iskati pametnega nasveta pri stariših in Bog ne daj, da bi dali stariši svojo hčerko prvemu, ki pač pride neglede na kreposti, ki bi jih moral krščanski mož imeti. Čas priprave je treba porabiti, da se obrnete za svet do vestnih prijateljev, do učiteljev, zdravnika in tudi do dušnega pastirja ali drugega izkušenega duhovnika, ki vam bo gotovo svetoval samo to, kar je dobro za vašo časno in večno srečo. Naš Odreše-nik ni poslal svojih apostolov in njihovih naslednikov duhovnikov samo kr-ščev&t in pokopavat, kakor se nekaterim nepoučenim meščanom zdL; ampak jim je ukazal, naj bodo k ličarji nadnaravnega življenj«. To je njih prvo in glavno opravilo. Če se boste tako prijavili na poroko in prejeli blagoslov starišev, se boste lahko s polnim zaupanjem približali oltarju Gospodovemu in prejeli blagoslov njegove sv. Cerkve Če bo pa vez vajine ljubezni strast in požel ji vost, kaj naj še župnik blagoslovi? Taka ljubezen bi bila oskrunjena že pred poroko in božji rop bi bil žalosten začetek pekla.
V pravi krščanski družini cvete sreča. Kjer je postava božja najvišje pravilo v hiši, tam gre vse v redu. V taki hiši žena moža ne bo ponižala za hlapca in mož ne bo s svojo ženo ravnal kot tiran; imel jo bo za tovarišico, kot mu je Bog sam označil, ker je ustvaril Evo iz Adamovega rebra in ne iz nog, sicer bi jo smatral za sulnjo. Naredil je tudi ni iz Adamove glave, da bi mislila, da je ona moževa gospodarica. «2ene naj bodo podložne svojim možem kot Gospodu«, piše sv. Pavel. Ef 5, 22. Če se oče in mati medsebojno spoštujeta, če žena vidi v možu svojega
Nlniltev prihod v Rim
Za tesno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo
»Ptnlo riiifli • iMistoveMkliržavl - MCrti za povtfeil« italijanske mornarice
RIM, 25. Jugoslovenski zunanji mi- iOdnošaji mod Rimom in Beogradom so ,nister dr. Ninčič je danes ob 10. url predpoldne v spremstvu generala Bo-drero, kabinetnega načelnika Vukiče-viča in Antića prispel v Rim. Na kolodvoru so pričakovali Ninčića jugoslo-
vstopili po jadranskih dogovorih, ki so jih sklenili Mussolini, Ninčič in Pašić, v novo fazo. Tem dogovorom je sledila italijansko-jugoslovenska prijateljska pogodba, ki se iskreno izvršuje na obeh
venski poslanik Antonijevič z vsem '.straneh.
poslaniškim osobjem, jugoslovenski ge-| Končno je treba pripomniti to-le: Ka-neralni konzul, jugoslovenski zastopnik kor predstavlja danes Italija najmoč-pri Vatikanu, Mussolinijev kabinetni nejšo vlast na kontinentu, tako pred-načelnik markiz Paolucci De Calboli in j stavlja Jugoslavija najsolidnejšo grof Nasali Rocca.
V Mussolini je vem imenu je pozdravil Ninčića markiz f»aolucci De Calboli; nato se je jugoslovenski zunanji
in
najmočnejšo državo Male antante in vsega podonavsko - balkanskega sveta.
RIM, 25. Danes ob 17. uri se je vršil v palači Chigi razgovor med Mussolini-minister podal v palačo Chigi, kjer je I jem in Ninčičem. Pogovor je trajal pri
bil sprejet od Mussolinija. Kako dolgo bo ostal Ninčič v Rimu, je dosedaj ne-
bližno 1 uro in pol. Ministra sta po drobno razpravljala o odnošajih med
znano. Izključno pa je, da bo mogel pitali jo in Jugoslavijo v zvezi s posled-odpotovati pred nedeljo. Jugoslovenski.njimi mednarodnimi dogodki. Tekom
razgovora se je izkazala potreba, da se v skupnem interesu še bolj okrepi sodelovanje, ki ga predvideva že pred Mussolinijem piše «Gioraale dTtalia» dvemi leti sklenjena rtalijansko-jugo-sledeče: Nemški tisk je vznemirjen radi! slovenska prijateljska pogodba. Jutri Ninčicevega obiska pri Mussoliniju. [popoldne bosta ministra imela drug
zunanji minister dr. Ninčič se je nastanil v Grand - Hotelu. Z ozirom na Jsinčieev sestanek z
pogovor.
RIM, 25. Prvi minister Mussolini je sprejel sinoči v palači Chigi admirale,
Nikakor se ne sme čudili, če prinaša1 o t ii talijanska gonja v Nemčiji že svoje sadove. Se nedavno je vodila Nemčija strastno borbo proti Franciji in!ki so zaključili delo osrednje komisije njenim vzhodnoevropskim zaveznikom, za napredovanje pomorskih oficirjev. Ti sovražniki ji niso zadostovali. Hotela hO drugih. Zbrala si je končno tudi Italijo. Toda naj zna, da bi pome-
Prisotni so bili načelnik kr. mornarice admiral Acton, admiral Solari, Simo-
netti, podadmirali Biscaretti, Mortola,.	.. .
Nicastro in generalni I P°narejevalske načrte, lud. takrat k
vornost, da je ponarejanje ščitila alt zakrivila, ker je lakoj odredila preiskavo. Priča za to je policijski še/ Nn-dossv, vpričo katerega je Bethlen obsojal to početje in mu ukazal, da mora storiti vse, da se ponarejanje ozir. raz-pečavanje takoj prepreči. Ministrski predsednik se je takoj po opozorilu Kozsme za stvar zanimal in zahteval od Perenvja nadaljnih informacij.
Notranji minister je izvedel za afero 8. decembra, ko je bil aretiran Janko-vies. Zahteval je takoj od policijskega šefa Nadossyja, da mu da potrebne informacije o preiskavi. Nadossv je zunanjemu ministru poročal šele 10. decembra. Nadalje je 22. decembra prispelo od amsterdamske policije poročilo, da se aretirani Jankovics sklicuje na Nadossvja. Notranji minister je zato takoj ukazal Nadossv ju, da naj zaprosi za daljši dopust. Pri zasliševanju 25. decembra je tudi knez Windischgraetz izjavil ministru, da je Nadossvju afera znana. Obstoja torej velik sum, vcndjfc* odbor nadaljnih dejstev ni mogel ugotoviti. Glede na očit« k, da l«i bil moral notranji minister z ozirom na informacije Kozsme in Perenvja za afero vedeti prej, ker ga je Kozsma že pred leti opozoril na nek tak načrt, je minister izjavil, da se po treh letih tega ni sponi nil.
Tudi vodstvo kartografskega zavoda ni moglo vedeti za ponarejanje. Poročilo pravi, da je Telokv za načrt ponarejanja zvedel, da pa je mislil, tla se akcija ni izpeljala. Telekv je pred trezni leti res tudi informiral ltethlena, ,da snuje knez \Yiudiscli«raetz n<>k«*
nila dotaknitev Brennerja vojno napo- Mole, Lobetti, ——« ... 0........... .. . . . . . .. . . . ,
ved Italiji. Zahteva po prikl^ičitvi Av- inspektor pomorskega ženija Viani. £et,1<M1	"kazal Poljskemu >efu
strije k Nemčiji pa bi pomenila alarm'Mussolini se je z admiralom Simonet- Nad^svjti^dajo prepreci.^Odbor .- je
strije k Nemčiji pa bi pomenila alarm Mussolini se je ---.....------ --------------------.. .	. .	.
za Italijo, Jugoslavijo in Cehoslovaško. tfjern nagovarjal glede razpoloženja »veriI da je de lilen popolnoma
že nad dva meseca se vodi v Nem-1oficirjev in mornarjev.	^^ .	P"»»i-ejn»ja
čiji tako lahkomiselna politika kakorl Po odhodu admiralov in podadmira-'ceske"a »eilarJa (»okoiov za časa «kajzerja». Ali res ne znajo, da,lov je načelnik vlade delj časa raz-
v letu 1921. jn 1^22. je odbor mnenja, da to ni v ni-
ne bo Italija nikoli dovolila soojitve pravljal z načelnikom kr. mornarice
da bo lahko vzdrževal družino; ampak naj počaka, da doraste v moža, ki bo znal razpolagati s premoženjem in voditi družinske posle. Največjo dobroto naredi našim mladeničem tisti, ki jih opozarja pred nespametnimi mladenkami. Mladeniči! Če nočete biti nesrečni, premislite in preudarite dobro, preden začnete izbirati nevesto, ki jo bocite pripeljali pred oltar. Če je mati kaj vredna, bo imela tudi hčerka kakšno čednost. «Jabolko ne pade daleč od drevesa«, pravi pregovor. Če pa pri stariših ne vidiš lepega življenja, kako ga boš iskal pri otrocih? Dobijo se posamezne izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo. Lord Burgleigh, znamenit državnik, mož bistrega uma in praktičen poznavalec sveta je pisal svojemu sinu to-le: «Ko prideš z božjo pomočjo v leta, da poiščeš ženo, izbiraj si jo z vso pametjo in previdnostjo; od tega zavisi vsa tvoja sreča. Ta važui korak v tvojem življenju je sličen strategični potezi v vojni, kjer ni mogoče napake več popraviti. Pouči se dobro o njenih duševnih lastnostih in kako so živeli njeni stariši v svojih mladih letih.» Kdor vzame ženo samo zaradi njene lepote, je podoben onemu, ki preda očetovo dedščino za krožnik leče.
Papež^ Klemen XIV. je zapisal sledeče: «Če mladina sklene zakon s čistini srcem, jo obvaruje mnogih nesreč. Prav redko so one zakonske zveze do-
ženo za srce družine, tedaj se bo posrečilo starišem vzgojiti rod, ki pozna pokorščino in zvestobo. Taki stariši ne bodo videli žalostnih prizorov, da jih bodo lastni otroci pozabili, kadar bodo odrastli in si sami služili svoj kruh. Otroci bodo ostali celo življenje res pravi otroci, bodo v tolažbo in podporo svojim starišem do groba in še po smrti se jih bodo spominjali v molitvi. Stariši bodo njih angeli varuhi v življenju. V taki družini je oče kakor žu-n.n, mati pa svetovalka v tem domaČem svetu. Kadar se mnenja ne strinjajo, ima oče odločilen glas. Otroci so poslušni državljani, ki se pokorijo oblasti starišev in so vedno pripravlje-ii izpolnjevati njihovo voljo..
Če se otrokom pokorščina ne zabi-čuje in če se jih v družini ne nauči ubogati, jih bodo komaj vse postave s silo in kaznijo odvrnile od prestopkov. Družina je šola življenja, Če se v družini ne vzgojite pokorščina in zvestoba, se človeška družba ne bo poboljšala. Zato naj bo vaša poglavitna naloga, da preustrojite svoje družine po pravcu krščanske vere...
Vi očetje ste prvi poklicani sodelovati, da pride kraljestvo božje k nam. Naše katoliške organizacije, verske družbe, naša zavetišča in zavodi, ki delujejo po smernicah sv. Stolice, imajo poglavitni namen preobraziti na5e družine v pravem katoliškem duhu. Kato-
fore, ki so bile sklenjene samo iz čutne Jiško gibanje, ki ga želi in ukazuje sv.
ljubezni. Taka ljubezen čudovito dobro služi pesnikom in romanopiscem, v težavnem vsakdanjem življenju pa ne velja nič.» Naši stari so učili, da je treba pred zakonom moliti, premišljevati in vprašati za svet in potem naj Šele sledi poroka. Današnji svet pa išče neveste po plesičih in misli, da so tam na prodaj. Vsakdanje življenje pa je
Oče, nima nič skupnega s političnimi strankami. Komur niso všeč te organizacije, ki delujejo po smernicah, določenih od sv. Očeta, in jih niti ne pozna, ni "vreden, da nosi ime katoličan. Kdor bi se jih . drznil preganjati, stori isti greh, kot bi preganjal sv. Cerkev, kajti sam papež pravi, da so te organizacija dopolnilen del Kristusove Cerkve.
Avstrije z Nemčijo? Tudi beograjska, praška, varšavska in buka reška vlada so tega naziraoja.
V slučaju povratka kakega Habsbur-govca na avstrijski ali pa ogrski prestol se bosta združili Italija in Mala antanta, da onemogočita ta načrt. Ana-logičen dogovor se bo avtomatično u-
admiralom Actonom o nekaterih vaz ni h problemih.
Kakor pravi agencija Štefani; sta proučevala načrt za zgradbo novih bojnih ladij.
Z ozirom na to posvetovanje piše «Tribuna» naslednje: Program novih pomorskih zgradb je zelo važno vpra-
stvaril med Italijo in Malo antanto, da šanje. Kot tako zahteva dolgega prose onemogoči priključitev Avstrije kiučevanja in razpravljanja. Dejstvo je,
Nemčiji
«Popolo dTtalia» piše: Potovanje gospoda Ninčića v Rim se mora smatrati kot znak posebne prisrčnosti, ki vlada v jugoslovensko-italijanskih odnošajih.
da italijanska mornarica ne odgovarja še novim zahtevam in da se mora radi-lega spopolniti z novimi zgradbami. Ta problem se mora čimprej rešiti odločno, kakor narekuje fašistovski duh.
JusoslooensKfl nerodna skupščina
končala načelno proračunsko razpravo
BEOGRAD, 25. (Izv.) Današnja dopoldanska seja narodne skupščine je bila otvorjena ob prcccj slabi udeležbi. Davidovičevec Timotijevič je imel miroljuben in spravljiv govor. Priporočal je, naj se poslanci medsebojno spoštujejo in naj vlada večja ljubezen med brati. Naglašal je, da se ne strinja povsem s postopanjem prosvetnega ministra. Tekom njegovega govora so ga
kojnika kropit veliko ljudstva in tudi veliki župan ter razni dostojanstveniki. Jutršnjega pogreba se bo udeležila posebna skupina poslancev, v kateri bodo zastopani vsi parlamentarni klubi.
Poneverba na Hrvatski prometni banki v Zagrebu.
ZAGREB, 25. (Izv.) Državno pravdništvo je dalo policiji nalog, naj aretira dr.ja Kul-.marja, ravnatelja Hrvatske prometne banke, in od v. dr.ja Nemirovskega. Obdol-žena sta raznih nečednih manipulacij. Detektivi so ju danes zaman iskali. Domneva radičevski poslanci večkrat prekinjali, se, da sta zbežala v inozemstvo- Dogodek
Dr. Sečerov (davidovičevec) je kritiziral državni proračun ter se zavzemal za redukcijo nepotrebnih ministrstev. Zahteval je, naj vlada v najkrajšem času predloži zakonski načrt o centralni upravi. Na njegova izvajanja je odgovarjal zastopnik finančnega ministra Uzunovič.
Tudi tekom popoldanske seje je bila skupščinska dvorana skoro prazna. i.'roti opoziciji je govoril posl. Pucelj in za njim je dobilo besedo še več govornikov. Seja je bila nato zaključena.
S tem je narodna skupščina končala načelno proračunsko razpravo in se bo jutri pričela podrobna razprava, ki se bo gotovo zavlekla do konca marca.
ZokoDSkl načrt t izenačenja neposrednih davkov objavljen
BEOGRAD, 25. (Izv.) Od f i nočnega ministra izdelani načrt za zakon o izenaee-
je vzbudil veliko senzacijo, veljala za bogataša.
ker sta oba
Madžarska parlamentarna prelskooalna komisija
sestavila poročilo o falsifikacljski aferi
BUDIMPEŠTA, 25. Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj predložila skupščini v razpravo poročilo glede preiskave falsifikacijske afere. Posebno poročilo je sestavila tudi manjšina. Poročilo se predvsem peča z očitki, češ da je za ponarejanje vlada vedela in da ni zadosti energično posegla v potek preiskavanja ter ugotavlja, da pri zamisli, izpeljavi in zakrivanju ponarejanja ni udeležen noben član vlade ali parlamenta. Vlada je takoj po odkritju te afere podvzela vse, da se krivci kaznujejo in razjasni
. j	, . .	j ozadje in namen ponarejanja. Na pod-
nju neposrednih davkov ki je bil pred ^ , dejstev katera je ugotovil
nedavnim na seji ministrskega sveta v	1 y	jo
načelu sprejet, je bil danes objavljen.
Zakonski osnutek predvideva tri kategorije davkov: 1) zemljiški davek; 2) davek na donos iz zgradb, podjetij in profe-sij; 3) davek na rente in na dobičke podjetij, ki polagajo javne račune. Zanimivo je to, da določa zakonski osnutek za Srbijo in Crno goro dohodninski davek, ki se ima računati na temelju čistega dohodka. Predvideva se tudi nekatere olajšave na imovinski davek.
Pogreb gospe Trifnnovtćeve
BEOGRAD, 25. (Izv.) Danes popoldne ob 2. uri se je izvršil svečan pogreb matere predsednika narodne skupščine, gospe Trifunovičeve. Žalnim obredom so prisostvovali skoro vsi ministri in poslanci vseh strank.
Pogreb dr. Lorkovlia so bo vrSIl jutri
ZAGREB, 25. (Izv.) Zemski ostanki dr. Lorkoviča so bili danes prenešeni na mrtvaški oder v Umetniški paviljon, odkoder se bo jutri popoldne ob 3. uri pričel sprevod na j>okopališče. Tekom današnjega dne je prišlo po-
preiskovalni odbor, se ugotavlja, da nobenega člana vlade ne zaklene odgovornost za ta zločin, bodisi da bi bil udeležen kot storilec, soudeleženec ali da bi bil zanemaril svojo uradno dolžnost.
Ministrski predsednik Bethlen je izvedel za afero po informacijah ravnatelja dopisnega urada Kozsma, ki mu je o zadevi poročal. V zvezi s to informacijo je potem Bethlen odposlal na Perenyija ono pismo, ki je javnosti že objavljeno.
Komisija navaja dalje, da se vsi, ki so pri aferi udeleženi, sklicujejo na to, da je imela akcija patriotične cilje, ne zanikujejo pa, da so Imeli s tein namen strmoglaviti tudi vlado. Komisija pa je
kaki zvezi s to akcijo.
Poročilo manjSIne — Hude obtožbe na račun vlade
BUDIMPEŠTA, Izjava manjšine parlamentarnega preiskovalnega «>d-imra vsebuje iežke očitke odgovornosti sedanje vlade pri ponarejevanju frankov. Ponarejanje je vršila tajna organizacija, katero omenja Pereny v svojem pismu na Bethlena. Na tajno organizacijo kaže tudi udeležba Škofa Zadravca, ki je udeležence zaprisegel. Kar se tiče odgovornosti političnih o-bla.sti, je v prvi vrsti kriv policijski sef Nadossv. V drugi vrsti zadene velika odgovornost kartografski zavod. Zelo čudno je, da bi se brez vednosti vodstva moglo v državnem zavodu izvrševati ponarejanje nad eno leto. V tret ji vrsti pa je prizadet notranji minister, ki je bil o zadevi dovolj zgodaj informiran, pa se za preiskavo ni zanimal dovolj. Tudi Zadravec in Baros sta uradni osebi. Skrajno slabo luč meče ta afera na vlado, ako so mogli državni uradniki pod zaščito policijskega šefa nad eno leto nemoteno ponarejevati bankovce. Pri zadostni kontroli l»i se bila Ogrska mogla izogniti temu škandalu. Tudi zadene krivda vlado vsled tega, ker aretirani Schultze ni bil dovolj pod nadzorstvom policije. Vlada ni nadalje ničesar storila po informacijah Telekyja. Po izjavah Windischgraetza in Barosa je ministrski predsednik za načrt ponarejanja zvedel že pred U leti. Moral bi bil že takrat kaj ukreniti proti temu. Tudi poročilu ravnatelja Kozsma bi bil moral posvetili več pozornosti. Policijski šef Nadossy bi bil moral biti takoj odpuščen, ker je vedel za te informacije, pa vendar ni poročal o tem na višja mesta.
Izjava manjšine zaključuje, da je v prvi vrsti kriv predsednik Bethlen, v drugi vrsti pa notranji minister, krivda pa zadene tudi pravosodnega ministra. Vlada, poti katero so se dogajale take nezaslišanosti, mora takoj odstopiti. Afero mora preiskovati dalje le popolnoma neprizadeta vlada, ker bo le ta mogla razjasniti afero popolnoma nepristransko.
Francoski senat
razpravlja o finančnih načrtih
PA Ki Z, 25. Včeraj se je v senatu pričela razprava o finančnih načrtih. l<c-ferent finančne komisije Henry Che-ron je pojasnil finančno stanje dižave in ugotovil, da se je od 1. 10'iO primanjkljaj zmanjšal. Poudarjal je, da ima Francija 41.800 milijonov kratkoročnega dolga, 88 milijard fluktantnega dolga in za 45.600 milijonov bonov narodne obrambe. Vsaku najmanjša zmešnjava zamore povzročiti to, da se upniki oglasijo za izplačilo. Državni zakladnici v takem slučaju preostajata samo dve poti: najeti novo posojilo ali pa poseči po novi inflaciji. Cheron j«* končal poročilo s pozivom na senat,
mnenja, da ponarejanje ni imelo samo naj odobri predložene načrte. «Treba tega namena, temveč so storilce vodili! je — je zaključil —, da glasuje za to pri tem tudi gotovi materijalni cilji. načrte močna večina. Tako bo senat ne Tajnik Raba je izpovedal, da je vlada|samo vzpostavil državne finance, mar-
ža ponarejanje vedela. Tega pa ni vedel pozitivno, temveč je to samo sklepal iz zadržanja kneza Windischgraetza in
več bo tudi to pot rešil republiko pogube.«
Govoril je nato socijalist Reboul, ki
Gorosa. Vlade ne.zadene nikaka odgo- je naglaSal, da predvidevajo predlo-
« EDINOST*
V Trstu, dne 26. februarja 1326.
Ženi načrti več milijard novih davkov, Jtatere je zbornica že zavrnila. Kadi tega je predlagal, naj senat vrne čl. 1. fi-t*iai\Cni komisiji. Predlogu pa se je odločno uprl finančni minister Douraer, ki je izjavil, da bo državna zakladnica primorana poseči po novi emisiji bankovcev, če se bo stvar preveč zavlačevala.
Senat je nato zavrnil predlog socijalista Reboula z 280 glasovi proti Na podlagi tega glasovanja bi se dalo sklepati, da je velika večina senatorjev pripravljena sprejeti nove davke, ki jih predvidevajo finančni načrti.
PARIZ, 25. Pod predsedstvom De Salvesa je senat danes nadaljeval razpravo o finančnih načrtih. Cicn l. je bil odobren v celoti, členi 2., 3. in 4. pa z nekaterimi popravki.
Posojanja mi Francijo in Rutijo
so se včeraj pričela v Parizu
PARIZ, 25. O pogajanjih med Francijo in Rusijo, ki so bodo pričela danes v Parizu. piše «Journal», da bi bila ta pogajanja odveč, če bi Rusi ne priznavali, da
PARIZ, 25. Pogajanja med delegacijama f stal velik tovorni voz, naložen z opeko, ki
Francije in Rusije so se danes pričela. — Predsednik francoske delegacije, minister De Monzie, je imel daljši otvoritveni govor. Naglašal je, da preveva francoske zastopnike duh mednarodne gospodarske solidarnosti in izrazil upanje, da bodo pogajanja do vedi a do uspeha, s katerim se bo pričela nova doba miru in blagostanja.
Odgovoril mu je poslanik Rakovski, ki načeljuje sovjetski delegaciji. Rekel je med drugim, da ne bo dogovor, katerega se bo skušalo doseči, naperjen proti nobeni državi, pač pa bo služil utrditvi vse-občega miru.
Prihodnja seja Sveta Društva narodov
ŽENEVA, 25. Prihodnja redna seja Sveta D. N. se bo vršila dne 8. marca v Ženevi. Predsedoval ji bo zastopnik Japonske. Kakor znano, se bo istočasno vršilo v Ženevi tudi izredno zborovanje Društva narodov, ki bo razpravljalo o sprejemu Nemčije v društvo.
Na tej seji bo Svet D. N. razpravljal o izvršitvi sklepa glede meje med Turčijo in Irakom, o nekaterih upravnih zadevah sarreske pokrajine in o prošnji upravnega delovnega urada, ki želi, da bi mednaroni sodni dvor v Haagu izrazil svoje mnenje gelde ureditve vprašanja osebnega dela
nujno potrebujejo kreditov in da so pri-j voditeljev tovarn in industrijskih podje-
pravljeni popuščati v nekaterih vpraša njih, samo da dobijo potrebne kredite. —;
tij.
Poleg tega pa bo Svet proučil tudi ne-
List pravi, da mora Rusija, če hoče vstva- j katere predloge, ki jih je izdelal glavni riti podlago za uspešen razvoj sedanjih tajnik in ki se tičejo vprašanja mirnega
pogajanj, pristati na amortizacijo starega dolga in dati sigurne garancije za novo po«ojilo.
Tudi drugi listi ugotavljajo, da je na obeh straneh opažati dovolj dobre volje, in izražajo upanje, da bodo sedanja pogajanja dovedla do uspeha.
J :ravnafvanja mednarodnih sporov. Pregledal bo tudi odgovore ,ki so jih doposla-le razne vlade z ozirom na načrt za mednarodno konvencijo glede suženjstva ter določil, kadaj da se imajo sestati člani pripravljalne komisije za razrožitveno konferenco.
ga je bilo treba p
»riklopi
iju, da ga ta zavleče na določano mesto. Ta naloga, za katero sicer ni treba nikake posebne izurjenosti, je bila poverjena 19-letnemu težaku Josipu Bicjftk, stanujoče? mu v ulici Molmo a vento it 70. Medtem ko se je parni valj počasi bližal k vozu, je Bizjak stopil vmee, da izvrši, kar mu je bilo naročeno. Toda iz še ne dobro pojasnjenega vzroka se je valj pretesno približal k vozu in tako povročll grozno nesrečo. Pritisnil je mladeniča, ki se ni mogel več umakniti, s tako silo ob voz, da mu je na strašen način zmečkal glavo. Siromak je skušal zavpiti, a glas mu je zamrl v smrtnem hropenju. Navzočni delavci so za hip obstali kakor okameneli spričo groznega, popolnoma nepričakovanega prizora, a so se kmalu zavedli,
Ko je strojnik v naslednjem trenutku odmaknil parni valj, so pobrali nesrečnega tovariša in ga pfenesli v bližnjo obvezoval nico. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja, odkoder je nemudoma prihitel na lice mesta zdravnik, ki pa je seveda mogel samo ugotoviti, da je nesrečni mladenič mrtev; smrt je bila brezdvomno hipna, kajti nesrečnik je imel popolnoma zdrobljeno lobanjo, tako da so možgani na več mestih moleli iz nje.
Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je po ugotovitvi okolščin, ob katerih je prišlo do nesreče, dala prepeljati truplo nesrečnega delavca v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Nesreča pri del«.
V škedenjskih plavžih se je včeraj okoli 10.30 ponesrečil 27-letni težak Marijan Murelli, stanujoč v ulici Belpoggio št. 7. Pri čiščenju nekega stroja ga je gonilni pas zgrabil za obleko, ga zavlekel Čez kolo in ga končno treščil s tako silo na tla, da si je siromak zlomil desno roko na več mestih in se hudo pobil po glavi. Ponesrečenec je bil po prvi. pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni.
— Pri delu na parniku «Helouan» je J23-letni težak Anton Antonini, stanujoč na
iti k parnemu va-
EVNE VESTI
Pogret senrtsria Borila
Včeraj popoldne se je vršil pogreb se natorja Attilija Hortis-a, znanega tržaške-1
ga znanstvenika in politika. 2e od srede! goriško «Edinost» via so vihrale po mestu zastave na pol droga, j nadaljne Jntervencije. včeraj se je njih število znatno pomno- "	~
ma več prejšnje teritorijalne kompetence.
A. vd. Jereb - Idrija: Finančna intendanta je končala svoje delo; vse odvisi od videmske zakl. delegacije. Obrnite se na
Carducci 7, 1. za
Anion Gora p - Zg. Košana: Intervenirali
žilo. V glavnih mestnih ulicah so bile tudi smo brezuspešno; pošljite nam podrobnej-svetilke zastrte s črnimi pajčolani. Ob ših podatkov in številko pokojninske
14. uri se je obrabi pred stanovanjem pokojnika na obrežju Grumuia tisoč^lava! mnoZica, med katero so bila številna zastopstva raznih društev in korporaci; z za- L
knjižice.
Tajništvo, drevees.
RazĆaijevafiie gozdnih
Urad tolminskega gozdnega okraja na-
staranii, ter več rodh; v velikanskem §te-1 znanja, da se razdeli iz državnih dreves-
vihi je bila zastopana šolska mladina. — Kmalu potem se je po4a*roma začel razvijati veličasten sprevod, v katerem ao korakali tudi oddelki vojaštva in državne milice. Med številnimi venci je bil tudi venec Nj. V. kralja Viktorja Bmanuela in kraljice Helene, venec min. preds. Musso-linija ter D'An min zijeva palma. Sprevod je krenil po glavnih mestnih ulicah na trg Garibaldi, kjer so govorili župan sen. Pi-tacco, istrski poslanec Leicbt, general Montanari in on. Italo Balbo, ki je zastopal pri pogrebu kr. dvojico. Nato se je sprevod razšel, dočim je voz z zemskimi ostanki pokornika krenil proti Sv. Ani.
j nic v Tolminu rn Cerknem nad en milijon jelk starih 3, 4 in 5 let. Cena 20, 25 in 30 L.
upravnike in občinske uslužbence. Ta tečaj bo trajal od marca do konca avgusta. Pouk se je poveril v teh krajih že dobro znanemu avv. dr. Adolfu PernL ^ V tečaj se sprejmejo občinski upravitelji (Župani in prisedniki) in kdorkoli se hoče izpopolniti v upravnih vedah.
Na tečaju se bodo poučevali sledeči predmeti.* 1) Ustavno pravo (približno 20 ur), 2) upravno pravo (pribl. 40 ur), 3) razlaga občinskega in deželnega zakona (prib. 50 nr), 4) razlaga sledečih zakonov: a) javna dela (pribl. 5 ur), b) razlastitev za javno blaginjo (pribl. $ ure), e) poobči-njenje javnih skižb pribl. 2 uri), d) higijena in javno zdravje (pribl. 5 ur), e) javno šolstvo (pribl. 5 ur) in 5) civilno pravo: obligacije po italijanskem in avstrijskem civilnem zakonu (pribl. 20 ur). Skupaj vsega 150 ur. — Prošnjo za vpis se vlagajo do konca tega (februarja) meseca. Predložijo jih lahko moški in ženske, pisane morajo biti na kolkovni poli za 2 liri in naslovljene na ravnateljstvo Kr. trgovsko šole (R. Istituto-Scuola Commerciale, Go-rizia, Piazza Rota N. 3). Prošnjam naj se priložijo sledeče listine: 1) rojstni list, 2) potrdilo, da je prosilec v občinski službi; to potrdilo lahko nadomešča zrelostno izpričevalo, fzdano od kake srednje višje šole; 3) potrdilo, da se je vpisnina in uč-nina vplačala. — Obrazce za to daje tajništvo. Vpisnina, L 60, se mora plačati v dveh obrokih, in sicer prvi že pri vpisu. .Kdor zapusti predčasno tečaj, mora kljub temu plačati celo učniho. Tajništvo je rade volje na razpolago in daje pojasnila ob delavnikih od 10! do 12. ure.
SV. LUCIJA PRI TOLMINU.
Kakor drugod, je tudi pri konferenci pri Sv. Luciji koineudator Garassini 24. t. m. nagovarjal učiteljstvo v sindikat. Pri debati je g.a Kofolova opozarjala na dejstvo, da so zdaj še one borne dodatne urice pouka materinščine odpravljene. Nato je .prečital g. Rakovšček izj&vo učiteljstva, da ni nasprotno sindikatu in da bo vstopilo vanj, ko bo zakon zahteval, da pa ostane slej ko prej v svojem društvu, ki je kulturna organizacija, izjava je imela
MIZARSKEGA j>omočiiika in vajon«a sprejme takoj Barbiš, mizar v Bis4rid št. 131.	241
BABICA, avtorizirana, sj>rejen*a no** će. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 21
1715
Borzna poročna.
DEVIZE:
T rs t. 26 febr AmiUrdim od 900 — do 1003 — Belgija md 112 76 do 113.50; ParU 90 oG do 9! 25
Lonitoo od i2\!,9."> do 12.1.10 ; New Vork od 2-1 60 do 24^0; Španija od 3+9.— do 35-4.— ; Švica od 478.— do 431.— ; Atene t»d	do 36 50; Berlin
od 5'i0.— do 594.- ; Bukareit cd 10 25 do 1".75 Praga 73.50 do 73,80: Ogrska od 0.0.147 do 0.o:jM; Dunaj od —.340 do —.3^; Zagreb od 43.00 do 43.:>6.
Ressčijske obveznice
A
l nedeljo na
trsieniikem igriSt ffmeno Pomiana
Greti št. 8, včeraj popoldne prišel po ne-1 podpise učiteljstva in je kom. Garassinija sreči pod težek zaboj, pri čemer je zadobil razburila. Dejal je, da ne govori več z go-žiroko rano na. levem sencu in licu. Nabornikom in da podpisane! lahko odidejo 1 ide mesta poklicani zdravnik reSilne po-j iz dvorane. Nadzornik Spazzapan bi rad šteje ga je dal prepeljati v mestno bolniš-jto preprečil in posreduje, češ naj se vsak nico. Okreval bo v 15 dneh, ako ne naato- posebej izjavi. Govori g. Hub. Močnik. Pra-
Kftpii
(Mj!
M i Mm
leg. zadruga z om. por vabi na
pijo kake komplikacije.
— V* mestno bolnišnico je prišel
j vi, da je izjavo podpisal tudi on, ampak iskat le iz kolegijalnosti, ker je žc- lani izstopil
p*«-
SPORTNO UDBUŽENJE U r a d n Or: Tekma «Gorica* - «Pro6V*ta» je n • £ e n a.
«Obzor* - upro fl»rrola» 3:1 (24) Nedeljska tekma omenjenih čet je pričakovanju povsem ugodila. Publika številna in izbrana. Tekmo je sodil g. B. Plesničar. Dasi skrajno nepristranski, ni mogel zadovoljiti čete «Pro Servole», ki je četrt ure pred koncem zapustila igrišče, (Je že v «trađiciji». da Četa. ki sluti, da bo poražena, obremenjuje nepravično sod-
Kdaj pridi p©tešfat?
O tem se je v zadnjih časih ponovno ugibalo. Prvotno se je govorilo, da *>odo|nika). občinski načelniki, katerih bo v celi dr-, Točno ob 15.17 žvižg sodnika. «Pro Ser-žavi nad sedem tisoč, imenovani ob za-'vola« ima Žogo. Hiter polet, nekaj krasnih ključku računskega leta, t. j. dne 1. ju- pasaž in že je žoga v neposredni bližini
lija. Ali v poslednjem času so se pojavile v -časopisju vesti, da namerava vlada izvesti imenovanje že dne 21. aprila, na dan proslave ustanovitve Rima in da ne namerava Čakati z imenovanjem do 1. julija. Ako se ji ne posreči dovršiti vsega dela in imenovati občinske načelnike po celi državi dne 21. aprila, tedaj bodo sledila imenovanja stopnjema v vsaki pokrajini posebej, kakor in kadar bodo dokončana pi ipravljalna dela. Torej naši župani občinski zastopi se lahko Že pripravljajo na slovo in «!ikof».
NEKAJ ZA VESELE IN ŽALOSTNE LJUBI
«l:grabljeiie Sabinke«, ki so doživele pri Sv. Jakobu tako lep uspeli. 13odi človek še tako čmoren in kilav, pri « Ugrabljenih Sabinkah» se bo smejal. Pri igri sodelujejo najboljše igralske moči « Čitalnice«, med temi gg. Terčič, Sila in Silova. Komedijo režira g. Terčič. Scenerijo je izdelal g. Černigoj.
Ker je to zadnja uprizoritev »Ugrabljenih Sabink» in obenem od ina popoldanska predstava, pričakujemo velik obisk s strani naših okoličanov. Predstava začne točno ob 4. uri. Predpro-daja vstopnic eno uro pred pričel kom predstave. _
Obnovitev avtomobilskih pros
Avtomobilska družba Ing. F. Ribi in dr. vzpostavi s I. marca zopet avtomobilski promet med Gorico in Idrijo, kateri je bil pred časom ustavljen radi snega. Korijera bo odhajala iz Gorice — iz ulice 9 Agosto vsak dan razen nedelj ob 13., 15. in 16. uri. V Ajdovščini počaka postojnsko korijero ter nadaljuje potem ob 17.30 pot v Idrijo, kamor prispe ob 20. Iz Idrije bo odhajala korijera ob 5.10 in bo v Gorici ob 9. uri.. Vozni listek za vožnjo Gorica—Idrija, oz. Idrija—Gorica stane 20 lir za osebo. Listek za tja in nazaj stane 35 lir in velja za dva dni.
Istočasno (1. marca) se vzpostavi vožnja Vipava - Ajdovščina. Ta korijera, ki ima zvezo s tržaško, bo prihajala v Ajdovščino ob 19.30 ter odhajala iz Ajdovščine zjutraj ob 5. uri in prihajala v Vipavo ob 0. Tu bo imelb. zvezo s tržaško korijerc/ Vožnja od Vipave do Ajdovščine bo stala I. 2.40, vStevši kolek.
M urada pol dr. „Edinost" v Trsta
Josipina vd. Milič - Zgonik: Vašo stvar »mo dovedli do povoljne reSitve. Denar boste dobila v najkrajšem Času.
Anton Mellnc - Trnovo. Obrnite se na Politično društvo «Edinost» v Gorici: via Carducci 7, I., da intervenira za Vas pri delegaciji v Vidmu. Tržaška delegacija ni-
Germanove postojanke. Loperfido odbije, nakar pritisne «Obzor». Njega napade odvrača s uspešnostjo dobra obramba «Pro Servole». Ta je kmalu za tem zopet v napadu, ter ogroža jako nevarno vrata «Ob-zora». Loperfido, škilan in Bembič so v obrambi neizprosni, žogo, ki je neprizanesljivo letela v skrajni kot vrat, odbije Bembič z glavo; nevarnost gre ponovno mimo. Protinapad «Obzora», ki zapira polagoma nasprotnika. Krasna pasaža I)ru-goviča. V splošni zmešnjavi strelja branilec «Pro Servole» v lastna vrata. Goal (15.50). — Napadu nPro Servole« odgovori v istem tonu «Obzor». Drugovič se zopet polasti žoge. Igra nasprotnega halfa ter uide do neposredne bližine nasprotnih vrat. Na njegovo pasažo strelja Palčič in že je žoga v desnem kotu. Goal. (15.53). «Pro Servola», katero je zasluženi uspeh «Obzora» neprijetno iznenadi!, se z močjo obupanca vrže v napad. Premoč slednje je očividna. a nje napadalna vrsta, ki ima opravka s Skilanom in Loperfidom, ne oride do pravega strela v vrata. Žvižg. Polčas 2:0.
V drugem polčasu je v napadu «Pro Servola«. Obramba «Obozra» je stavljena na težko preizkušnjo, ker «Pro Servola« napada na vse pretege. German ubrani dvakrat zaporedoma v lepem slogu. Tudi Tominc, ki poveljuje danes napadu, pomaga obrambi. Leva zveza «Pro Servoie» se s hitro kretnjo polasti žoge. Oster strel, German se sicer dotakne in ustavi, ne more pa blokirati žoge, ker je strel previsok. (16.13).
Od tu dalje se igra popolnoma izpreme-ni. Še enkrat najde «Obzor» samega sebe. Tominc, ki mu pomagata Meršek in Zad-nik, maršira odločno na revanšo. Tudi halfi so v napadu. Krasen strel Palčiča blokira z gotovostjo skrajni branilec «Pro Servole«, ki se je izkazal v nedeljo za izvrstnega vratarja. Bembič, ki se je doslej držal v brambi, je tudi med onimi, ki pritiskajo. «Pro ServoIa» je docela zaprta in «Obzor» vztrajno napada. Akrobatični skok Bembiča, ki se dotakne z glavo žoge Trikratni žvižg. Goal? Medtem ko je sodnik jasno izpovedal, da je videl le goal, (Obzoraši mu seveda pritrjujejo) trdi «Pro Servola» nasprotno. Na povelje sodnika, naj se stavi žogo v sredino, odtegne kapetan «Pro Servole» svojo četo (lti.30). Sodnik čaka 3 minute in žvižga nato konec. Četa zmagovalka: German; gkilan, Loperfido; Vekjet, Kovačič, Bembič; Drugovič, Zadnik, (kap.) Tominc, Meršek, Palčič.
bH obilo krvi. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni.
Vesti z (lorlikega
28. t. štirih
pomoči tudi 15-ietni mizarski vajenec Ivan iz tolminskega društva. Mora pa kljub Žerjal, sianujoč v HervatinJb pri Miljah, temu reči, da društvo ni protidržavno, kateroDiuu je električna žaga v ladjedel- marveč da se poteza za blaginjo učitelj-nici pri Sv. Marku, kjer Je Ml včeraj po- stva! Kakor že prej RakovšČek, tako se poldne zaposlen, odtrgala dva Člena pete- tudi zdaj Močnik ne more točno izraziti ga in en Člen četrtega prsta na desni roki. v italijanščini, zato mu dovolijo, da pove Poleg tega je nesrečni vajenec tudi izgu- j slovenski.
Nato govori didaktični ravnatelj g. Mor-gutti. Zavrne ga g. Raunich, ki meni, da je slov. učiteljstvo možato nastopilo in da je vredno, da se za tako značajnost rim-ljansko pozdravi.
Zborovanje je poteklo zelo dramatično. Sc veliko dramatičneje se je pa Izvršilo ono v Kanalu, in sicer isti dan.
IalVEK.
Dne 19. t. m. je nepričakovano preminul
Ivan Hrast, poštar. Svojo službo je izvrševal nad 25 let vestno ! in v splošno zadovoljnost občinarjev. Bil je zvest svoji službi, neomajen v svojem prepričanju in tako tudi zvest svojemu narodu do zadnje ure. — Kako je bil pri občinstvu priljubljen, je pokazala pri po-j grebu velika udeležba občinarjev, kateri so ga spremljali k zadnjemu počitku. Naj v miru počiva!
Goriške mestne vesti
LJUDSKO 8LEDI66E - TRG. DOM.
V soboto 27. t. m. ob 21. uri in nedeljo m. ob 16. uri se uprizori drama v
dejanjih ^Materin greh«. — Spisal j ^arortl^ let g. France Bevk. - Režira Košuta. — Godi se! v sedanjosti na kmetih razen zadnjega' dejanja, ki se vrSi pred sodni jo. Novo ku-liserijo je napravil I. Cargo. — Cene običajne. — K tej prvi uprizoritvi, v soboto, prisostvuje i pisatelj sam. v posebni meri vljudno vabi Dramsko društvo.
Kakšno Je kratko dejanj« drame •Materin greh»? — Kmetica Ana Seljak je imela v hiši bolnega moža. Ker so bili otroci majhni, je vzela k hiši hlapca Ivana Drole, ki je s svojo pridnostjo in spretnostjo dvignil hišo iz zadreg in dolgov. Gospodar je umrl in kar je bilo prej samo tiho natolcevanje,
ust do ust: razmerje med hlapcem in vdovo. Nagla gospodarjeva smrt je pustila kal otrovane misli v prsih njegovega brata Brdarja, ki je grebel in hotel do dna. V prvi vrsti pa je hotel preprečiti poroko hlapca z vdovo, zato je podpihoval
yi
ki be bo vršil v nedeljo, dne 14. marca t. 1,, ob 9. uri zjutraj v lastnih prostorih.
DNEVNI RED ;
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnišha.
3.	PoroČiio nadzorn štva.
4.	Odobritev rač. zaključka za leto 1925.
5.	Razni predlogi in nasveti.
KOiNTOVEL, 25. februarja 1926. (299)
Ako ob določeni uri ne bi bilo navzoče zadostno Število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in sklepal ob vsakem številu navzočih.
bo
Tužnim srcem ivaznaniamo vsem sorod-je zdaj šlo 'javno od nikom, prijateljem in znancem preŽaJost-
no vest, da je danes popoldne v Bogu zaspala
Ana vdova Stibiei
v starosti 68 let.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v so-domačega sina Jožeta. Delo je bilo lahko, boto. 27. t. m., ob 10. uri predp. iz hiše
št. 9.
TBST, 2,5. februarja 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
MALI OGLAS!
ŠOIA 5ERUTZ
Tri;
Vita Ter« čsianca it. 21.
3.
marca
začetem novift tečajev
ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE
ŠPANŠČINE i. t. d. Vpisovanje; ob nedeljah 9-2i, delavnikih 10-12
300
zakaj fant je sovražil hlapca, ker ga je.fcaiošti ul. Castaldi bil ta udaril in je imel dekle, ki ga je sililo v zakon in s tem napeljevalo vodo na stricov mlin. Ko sin spozna, da je mati
popolnoma pod hlapčevim vplivom, ga jPogr. podjetj« Nuova Tmpresa. Corso V.E.1I1 47 zahode. S tem pa drama ni končana. Zadnje, kar je ostalo prikrito, bo, kakšne smrti je umrl rajni gospodar? Ali je bilo razmerje hlapca in gospodinje pred gospodarjevo smrtjo čisto? Pred poroto (zadnje? dejanje) se razvije silen 4-voboj besed med; stricem, sinom in materjo. V tem dvoboju j pod!ež<- mati, ki mora priznati, da je po-'.DEČEK za pekarno se sprejme takoj. Via:
ij©®:
spešilo gospodarjevo smrt dejstvo, da je| dobil ženo v nezvestobi s hlapcem in da: je oče mlajše hčere ubiti hlapec. Skriv-nost je razodeta, drama je končana, kaj osebe si nimajo povedati nič več. I Zdaj govore sodniki. Kar ti povedo, za dramo ni bistveno, zato odpade.
Kr. Trgovski zavod - feota t Gorici.
Pri tem zavodu se je vršil lansko leto od avgusta meseca do konca novembra tečaj, na kat&fem so se gojenci pripravljali na tajniške izpite in se izpopolnjevali v upravnih vedah. Ta tečaj je imel
popolen uspeh. Radi tega se je sklenilo, da se otvori tudi letos tak tečaj, na ka-j terem se bodo pripravljali gojenci za
Tesa 3.
244
KUPIM srednje kmetsko posestvo, obstoječe iz lepe hiše, travnika, gozda in njiv. Naslov pri upravništvu.	245
Zobozdravnik

. Lp, Sr. D. Me
specijalistza ustne sn zobna bolazni
pt-rfekcijoniran na dnnujvki kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16, Mprtj Via i Giovanai}
od 9-12 in od 3-7 i B _
9KH
.UGODNA PRILIKA I Proda se poceni mizarska miza z vsem mizarskim orodjem. Pojasnila daje: bar Sabotino, Gorica, 11 Via S. Chiara.	(24fl)
BRIVSKI POMOČNIK, dobro izurjen, se išče. Anton Ergaver, brivec, Ajdovščina.
2331
BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno. Bodolicb, Via Madon-na đel Mare 19, II.	231>
Zs$ta«ng listke, Krone, srebro, zlato, briijnnt?
kupnje fn plačuje po najvi$ji!i jcnaii
Albert Povh — urarna
Trst« Via Mani ni 4C	»79
PODLISTEK
JULES VERNE:
<H)
Iz triEaSkega življenja
GROZNA NESREČA V TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU.
Včeraj okoli 15. ure se je pripetila v tovarni strojev «Stabilimento Tecnico Trie-stino» pri Sv. Andreju strašna nesreča,
ki je ugonobila Življenje mladega delavca. ________ _ _______w___ ______ _
Na dvorišču tovarne je ob omenjeni uri bila podobna mizasti gori za Capstadtom
Skrivnostni otok
Obrežje nasproti otočku je bilo spredaj peščeno, po pesku pa je bilo raztreseno črnikasto kamenje, ki se je ravnokar po-kazovalo iz upadajočega morja. V drugi vrsti se je dvigal nekakšen jez iz pragorja z navpičnimi stenami in s Čudovito raz-ritim slemenom v višini kakih 300 čevljev. To hribovje se je razprostiralo kake tri milje v dolžino in se je na desni strani končalo v navpični steni, ki je bila taka, kakor da jo je človeška roka obdelala. Proti levi pa se je nižalo, bilo je razklano v prizmatične pečine in se je polagoma stopilo s pečevjem rtiča.
Na vrhu planote ni rastlo nobeno drevo. Planota je tvorila gladko ploskev, ki je
zraven rtiča Dobre nade, samo v zmanj-j — «No. torej,>< je vprašal Harbert, «fcaj šanem merilu. Vsaj takšen je bil razgled1 praviš k temu, Pem-roff?* z otočiča. Na desni strani za omenjeno! — Aj, je odgovoril pomorščak, lepo
tu in tudi vse bo Bomo že videli. Zdi
LiO
lepo, kakor povsod. }«e, da jo začel odtok.
ki
navpično pečino pa je bilo rastlinstvo bujno in z lahkoto si spoznal veliko, z zelenim drevjem obrastlo zemeljsko površje, j V treh urah Imjuio lahko šli preko vode, ki se je razprostiral preko dogleda. Ta; tedaj se pač nastanimo kakorkoli in kjer-
je bilo koli in poskusimo poiskati gospoda f Smitha.
Pencroffovu domneva >e je uresničila,
i Tri ure pozneje jo bi!o morje tako nizko, da je struga med otočičom in yt'julp> v! velikem delu pokazala svoje peščeno dno. Samo še ozek preliv jih je ločil od nasprotnega brega; bržkone so je dal z lahkota prekoračiti.
Okrog desete so se tiedeon S pile ti in hjo-gova tovariša slekli, držali v culah zavitfi obleko nad glavo tor brodili po vodi, ki ni bila globoka preko p««t Čevljev. Harbert, ki mu je bila tudi ta plitvina preglo*
slika je razveseljevala oko, utrujeno od dolgih granitnih redi.
Končno je dozdevno planoto v razdalji) najmanj sodem milj prerasteJ bel vrh^od katerega so se odbijali bleščeči solne ni žarki.
Če je bila ta zemlja otok ali del celine, se v tem trenotku ni dalo dognati. Ob pogledu na razklane pečine, ki so se na levi strani gomilile druga na drugo, bi geolog niti najmanje ne dvomil, da so nastali po plutonskih procesih.
Pozorno so motrili Gedeon Spilett, Pencroff in Harbert to zemljo, na kateri i boka. je plaval kakor riba. Vsi trije >« jim je bilo usojeno preživeti morda dolga prispeli na nasprotni breg brez velikih u -leta ali celo vse življenje, če so bili dalečižav. Tam so se na solncu kmalu posušili.
od plavnili poti.
&e oblekli in se posvetovali, kaj dalje.