Slovenci! Zavezništvo med imperialisti, De Gasperijem in Titom se je začelo sprovajati v prakso tudi pri nas v Trstu. Na zahrbten način skušajo rovariti protinašemu listu in «Il Lavoratore». Ne dopuščajmo, da bi utihnil edini glas, ki se dosledno bori Proti imperializmu in njegovim hlapcem; edini glas, ki raz-krinkuje imperialistične nakane in se bori za pravice delovne-8a ljudstva. DELO «LAMI LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ‘‘Preizkusni kamen odkritosrčnosti in poštenosti vsakega delavskega borca, vsake delavske partije in organizacije ter vsakega demokrata je njihovo stališče do dežele socializma,,. ti. DIMITROV n« VII. kongrosu Komunistične internacionale Obnovljena izdaja leto I. štev. 33. TRST, SOBOTA, 9. JULIJA 1949 Cena 15 lir - 5 din DOSLEDNI IN VZORNI BOREC za prai/ice delovnega človeka o smrti velikega demokra- Vest ičiiega borca Georgija Dimitrova Pahnila v globoko žalost de-vne možice sveta. Demokrati in ^Unisti dolatrnf in VmptiP' 26“ Punisti, delavci in kmetje, ’n mladinci se klanjajo pred . “vekom, ki je posvetil vse svoje ^vljenje borbi za boljše življenje =‘0Veštva 'in ki ni nikoli klonil ^sovražnikom. Mednarodna demokratična fron-a *n Enotna socialistična fronta , * 2 Georgijem Dimitrovom zgu-j1V velikega in v tisočerih bojih 2Urienega voditelja, priljubljene-med množicami sveta, zvestega °tCa> organizatorja in teoretsko Ze|° Podkovanega marksista. Njego-e delo od prvih let svojega udejst-j Va°ja v «UUdruženju tiskarjev» de; ^anes 3 epustilo globoko sled v .avskem gibanju Evrope in sveta. ^ VzSojil se je delavec v trdi šoli 0 Sarske socialdemokratske partije esnojakov». Ze takrat, mlad borec } Pravice delovnega ljudstva, se 6 Ukazal kot voditelj mednarodne-j8a Pomena. Izučil se je v veliki šo-Lenina in Stalipp, v . veliki šoli mjševiške partije, v ognju borbe #r°ii bolgarski monarhiji in v Ju* . a^ki vstaji bolgarskega ljudstva er°, je vodil. Postai je eden izmed najboljših „ naivečjih voditeljev Komunistič-6 internacionale, kateri je nakazal j®1 v borbi proti fašizmu. Bil je c nak, ki je na insceniranem pro u v Leipzigu razkrinkal pred em svetom bistvo fašizma, ožigo- ea ujegove protičloveške metode, obtožil in pozival na ljudski Bor Proti njemu. ie človek, ki ni nikoli izgubil ^ lega zaupanja v končno zmago ]j ®Vskega razreda in vseh revnih . Niti v najtežjih trenutkih, ki hai ^omokratični pokret preživ-tij j Prod in v drugi svetovni vojni, Vat Zguk** Poguma in ni nehal pozi-1 k enotnosti demokratov, anti-°v in delavcev. Bil je zastavo- likega tovariša, a sedaj bi ga hoteli izrabiti skupno s svojimi imperialističnimi zavezniki in gospodarji za svojo gonjo proti Sovjetski zvezi, Bolgariji, državam ljudske demokracije in mednarodnemu demokratičnemu pokretu. Pred tovarišem Dimitrovom, pred velikim voditeljem demokratičnih sil, pred njegovim nesmrtnim delom se klanjamo tudi mi tržaški Slovenci skupno z vsemi narodi in demokrati na svetu. Njegov spomin bo ostal vedno med nami in nam bo kažipot v nadaljnjih borbah. S protisovjetsko kliko izvajajo imperialisti svoje načrte S priključitvijo cone B hoče Tito preprečiti ustanovitev Tržaškega ozemlja __________________________________________—--1--- Zamenjava jugolir v dinarje je odkiito kršenje mirovne pogodbe - l/se reakcionarno časopisje Italije, ZDA in drugih držav podpira, ievizionizem beograjskih imperialističnih hlapcev Z ukazom V ojaške uprave JA je od srede uveden v vsej coni B dinar kot edino zakonito plačilno sredstvo. V ponedeljek in torek so vse podružnice Istrske banke in vsi poštni uradi v istrskem okrožju zamenjevali prebivalstvu jugolire v dinarje in sicer V razmerju 30 dinarjev za 100 jugolir. Ta nenaden ukrep, ki ga je šef VUJA prinesel s svojega obiska pri Tilu na Brionskih otokih, je razumljivo povzročil med ljudstvom veliko presenečenje ir. preplah. Zamenjava se je vršila brez omejitve glede višine vsote, čeprav je še danes v veljavi ukaz, da nihče ne sme imeti pri sebi več kot 30 tisoč gotovine. Vso ostalo gotovino so morali doslej zasebniki in tudi podjetja obvezno nalagati v Istrsko banko. Posebno značilno pri tej zamenjavi je dejstvo, da so hoteli oblastni- ki cone B in politični priganjači — očividno na ukaz od zgoraj — pretvoriti to menjavo-v pravcati ljudski praznik. Organizirali so prihod prebivalstva do menjalnic v povorkah in z zastavami , da bi tako še poudarili ves političen pomen te zamenjave. Kajti tudi najbolj nepoučeni so videli v tej menjavi odkrito kršenje mirovne pogodbe z Italijo in poskus dejanske priključitve cone B k Jugoslaviji. Ker so se oblasti bale nemirov, so ojačile policijsko službo v coni ter zaprle ne katere bloke coni A na ostslih pa se je že itak stroga preiskava šc poostrila. Klika imperialističnih hlapcev, katerih edina naloga je borba proti Sovjetski zvezi in proti demokratičnemu bloku miru, je s lem vrgla še poslednjo krinko *> svojega lice- Poslednja čast in zahvala tovarišu Georgija Dimitrovu Vsa me objokuje irinaro izgubi dna den i velikega mkratična javnost delavskega voditelja Jutri bo pogreb tov. Dimitrova - Predstavniki Komunističnih partij so že prispeli v Sofijo - Tov. Stalin se poslavlja od svojega tovariša, brata in prijatelja - Sožalne brzojavke KP STO, ZES STO in OF STO Smrt velikega voditelja medna, rodnega demokratičnega pokreta, Georgija Dimitrova je zadela ves demokratični svet. Takoj v soboto ko se je zvedelo, da je tov. Dimitrov umrl v bolnici Berdiha pri Moskvi, so Komunistične partije in demokratične organizacije poslale svoje sožalje Za veliko izgubo namestniku ministrskega pl-edsednika bolgarske ljudske republike, tov. Kola-rovu. Moskva, prestolnica socialistične dežele, kjer je tov. Dimitrov našel syojo drugo domovino je že v soboto žalovala. Popoldne jq bil za pet mi- nut ustavljen ves promet. JJse sovjetske partijske organizacije so proslavile spomin Dimitrova. Sovjetski listi so v nedeljo izšli črno obrobljeni in s članki o življenju in delu preminulega tovariša. Truplo tov. Dimitrova je bilo začasno preneseno v dvorano sindikalnega doma, kjer je bilo svoječasno preneseno tudi truplo tov, Zdanova. So vjetsko ljudstvo se je oddolžilo spominu velikega tovariša s tem, da je množično obiskalo dvorano sindikalnega doma. Ponoči su stražili truplo člani politbiroja VKP (b) s tovarišem Stalinom na čelu. JUTRI SE BO ZAKLJUČIL II. KONGRES SSZ Htl “osa Utrditi je treba enotnost svetovne sindikalne organizacije Protifašistične borbe. b0]j* 3R oče in voditelj junaškega t,0parskega ljudstva. Kjer se je bil jeJ Za osvobojenje Bolgarije, tam k bi! tudi Georgij Dimitrov. Tudi j emigrant je s svojimi besedami skr/aVOC*ili hodil bolgarsko delav-|i0r|.Partijo in bil predhodnik do-osvobojenja svoje domo- C teh poslednjih letih svojega posv»ma' izčrpa in bolan, se je g, elu socialistični izgradnji dobi V'ne ter tudi tokrat bil vodja tu Vz8led mednarodemu demokra-e,hu pokretu. iH. le najboljši tovariš, prijatelj je U,-Cer|ec tovariša Stalina. Ljubil ù°vjetsko zvezo, svojo drugo stivino in učji, da je sociali-j "a domovina svetilnik osvobo-$Vela človeštva. 2e pred drugo b6z )Vn° vojno je dejal, da so Iju-S0ven’ zaupanje in prijateljstvo do Jclske zveze preikusni kamen d„i Vsakega komunista, demokrata, jakega borca. ak aV te njegove besede so danes Skll.a*ne bolj kot kdaj koli. ko ko san.imperializem omajati pre- bojih agentov zaupanje in Iju- vjetnk demokratičnih množic v So Vij 0 zvezo, v njeno vodilno q,’0 v Protiimperialistični fronti. b0 001 Sti Dimitrov je oli, je in koii6pZ°l’. doslednosti v borbi za življenje zatiranih ljudi, bot J8 neoporečna življenjska “jg /eZ °dklonov, brez omahova-brez rez strahu pred sovražnikom, ko j.„Vsalte črne pičice, nas uči, ka-Ust H« He,. h)0J0r je bilo pričakovati, so ob Xi 'n naši sovražniki začeli - I,a°vi smrti podtikati laži in e mora vsak demokrat, komu-ln delavsko-kmečki borec r.a-v tem neizprosnem boju za ni® in smrt. v°me Jhovih „."'iajo ki označujejo nizkotnost razširjevalccv in se raz-pj' odločnosti poštenih lju-m t jv ,a'(0 bo razkrinkana lažna dajJ 'biska «žalost» Titovih paj-iiUd0i:..ki So Pted meseci ostro in V tqm tednu so se nadaljevala zasedanja Ii. kongresa Svetovne sindikalne zveze. V petek je v imenu Zveze enotnih sindikatov pozdravil kongres tov. Radich, l:i je pod črtal sedanji položaj v Trstu in na njegovem ozemlju. Pred njim so govorili romunski, albanski, argentinski, nizozemski, dva italijanska indrugi predstavniki. Saillant je povzel zaključke diskusije. Vsi udeleženci kongresa sc z nestrpnostjo pričakovali referat predstavnika sovjetskih sindikatov, tov. Kuznjecova. V svojem referatu je tov. Kuznjeeov orisal sedmr' položaj v svetu in takoj v začetku poudaril, da je sodelovanje med socialističnim in kapitalističnim sve. tom mogoče prav tako kakor le bilo mogoče za časa protifašistične vojne. Ožigosal je metode ameriških imperialistov, ki skušajo preko fašističnih metod pripravljati novo vojno proti kateri pa sc bori delavski razvod v svetu. Nadalje je izčrpno in dokumentirano razkrinkal razbijzško delovanje raznih sindikalnih vouiteljev, ki so vdinja-ni imperializmu in mu pomagajo pr, pripravah nove vojne. Po referatu tov, Kuznjeeova s.e je vnela živalina ln Dlodna diskusija. Govorili so predstavniki kolonialnih dežel, med katerimi tudi tudi predstavnik Vietnama. Vsi predstavniki kolonialnih dežel so govoril; o težkem položaju delavskega razreda v teh krajih kjer je podvržen nečloveškemu izkoriščanju monopolistov. Takoj za pred stavniki kolonialnih dežel je govorila neka francoska predstavnica, ki je v ozračju velikega navdušenja, zagotovila kolonialnim narodom in delavcem solidarnost delavcev eseh tistih držav, katerih kapitalisti izvajajo tak kruti pritisk proti drugim narodom. Tudi na kongresu sindikatov je bila z žalostjo sprejeta vest o smrti tov. Dimitrova, o katerem je govoril tov. Di Vitorio. V ponedeljek je toy. Kuznjeeov povzel zaključke o diskusiji in je ugotovil nevarnost nove krize in novega poslabšanja delavskega položaja. Sindikati se bodo morali boriti za enotnost delavskih vrst. V t°rek se je zasedanje nadalje- ga in indijskega delegata. Ponoči pa jq imel svoj referat tov. Di Vittorio ki je govoril strokovnih zvezah v svetu. Zaradi važnosti tega- problema je sovjetski delegat, Jefarov predlagal, naj bi se čim-prej sklicala organizacijska konferenca za dopolnitev sedanjih discuoi- Peti referati je imel poljak tov. Gerberi, ki je predvsem govoril o sindikalni enotnosti. Za njim je poročal p položaju latinske amerike tov. Toledgno. II, kongres svetovne sindikalne zveze se bo jutri zaključil z veliko delavsko manifestacija Danes bo kongres imenoval nov odbor, ki bo vodil organizacijo. V nedeljo je šel žalni sprevod ob udeležbi velikanske ljudske množice skozi Moskvo na kolodvor, V sredo popolne je posebni vlak s posmrtnimi ostao.ki tuv. Dimitrova prispel v Sofijo. Ze takoj pred Sofijo je mora] vlak zmanjšati svojo brzino, ker se je povsod vzdolž železniškega tira razvrstilo bolgarsko ljudstvo, da pozdravi svojega velikega voditelja m da mu izkaže poslednjo čast. Do pogreba, bi bo jutri je bilo truplo preneseno v vdo rano parlamenta, kamor so sc od srede od 8. ure dalje vrstili bolgarski dc.avci in kmetje, da se poslovijo od svojega velikega sina. Iz vseh krajev sveta prihajajo v Sofijo sožalne brzojavke. Vse komunistične partije sveta so ob smrti tov. Dimitrova izdale obvestilo v katerem so proslavile prvoborca proti fašizmu. V tem času prihajajo v Sofijo predstavniki skoro vseh komunističnih partiji sveta. V Moskvi je že predstavništvo VKP(b) s tov. Vorcšilovom na čelu. Poročajo, da bo danes truplo tov. Dimitrova preneseno v mauzolej, ki so ga v tem tednu zgradili pred parlamentom. Pogreb bo jutri. Iz Moskve je prispel prof. Zbaski. ki je balzamiral truplo tov. Lenina in ki bo balzamiral tudi truplo tov. Dimitrova. Ob smrt; tov. Dimitrova je sedanje vodstvo Jugoslavije skušalo izrabiti vest sebi v prid. V prvem trenutku so jugoslovanski časopisi, ki jih nadzoruj? Diilasov propagandni aparat, objavili mali in med drugimi vestmi skriti člančič. ,v katerem so prinašal; samo obvestilo moskovske radijske postaje o smrti velikega voditelja. Dan pozneje pa so jugoslovanski časopisi objavili z velikimi naslovi ivljenjepis preminulega tovariša in so ga skušali prikazati k°t «nedolžnega» v pogledu resolucije IU, Vsekakor je ta umazani poskus blatenja tov. Dimitrova preko trditev, ki so neresnične, najboljši dokaz podlosti Titove klike. Sporni, njamo se, kako se je ta klika ob smrti tov. Zdanova in ako je v zad_ njih mesecih preteklega leta napa-dala tov. Dimitrova, ki je v svojem referatu na kongresu bolgarske komunistične partije dokumentirana razkrinkal politiko Titovo klike in postavil na laž vse njene trditve o «izumu» ljudske demokracije. mernega obraza. Tako s o sami Ti-tovci dokazali resničnost naših obtožb, da hočejo po nalogu imperialistov poteptati mirovno pogodbo z Italijo, dokončno razdeliti Svobodno tržaško ozemlje ter tako omogočiti, da si ostali del STO s Trstom vred prilasti De Gas peri jeva Italija. Danes je vsakomur jasno, čemu je titovska agentura v Trstu 12 mesecev kričala na vse vetrove, da hoče Vidali prodati Trst Italiji. To je bila kot vidimo samo psihološka priprava nesramne kupčije, katero je Tito sklenil z imperialisti že davno pred tem. Visoki pokrovitelji lega «državnega udara» v Washing-tonu in Londonu si danes manejo roke, ko so v Titu dobili najboljšega izvrševalca svojih protisovjetskih načrtov. Temu primerne so tudi vse sodbe angleškega in ameriškega reakcionarnega časopisja. Tako piše Associated Press, da si vlada ZDA pri zadeva, da bi vzdržala Tita na oblasti; kajti to je edina možnost oslabiti vzhodni blok tako v političnem kakor tudi v vojašem po gledu. Nad vse značilno pri vsej stvari je dejstvo, da italijansko reakcionarno časopisje ne napada te Titove geste z besnimi članki kot je bilo to običajno pred časom, celo za mnogo manj važne stvari, temveč da se skuša sprijazniti s to zadevo kot z izvršenim dejstvom. Večina teh časopisov ne daje preveč poudarka politični strani tega Titovega koraka. Nekateri od njih skušajo z napačnimi alarmi odvrniti pozornost od resničnega pomena te med• narodne spletke. Večina teh časopisov prinaša politične komentarje ameriških agencij, kar ponovno dokazuje, da ima italijanska reakcija popolnoma vezanie roke. /zgleda, da so se višji zlasti krogi Krščanske demokracije že popolnoma sprijazni li z ameriškimi načrti, po katerih naj bi njihov zvesti sluga Tito dobil kot narado cono B, dočim bi Trst bil samo formalno priključen k Italiji. dejansko pa bi ostal amerikan-ska vojaška baza. Najbolj zanimiva so opravičila tako iitovcev kot tudi ostalih reakcionarjev v zapadnih državah. Sef Vojne uprave gospod Lenac opravičuj e to kršitev mirovne pogodbe z tzgovodom, da so jo kršili tudi drugi predvsem VU in pa italijanska vlada, ki ni hotela v smislu njenih določil staviti potrebnih valut na razpolago. Se jasneje govori o tem «Primorski dnevnik», ki pravi, če drugi kršijo mirovno pogodbo z Italijo, zakaj bi jo ne smela tudi Jugoslavija. Ta njihova trockistična, doslednost pa ima seveda druge vzroke. Sedaj namreč, ko je bilo rešeno avstrijsko vprašanje in je prišlo več točkah tudi ■ do sporazuma med SZ in zapadnimi velesilami glede Nemčije, smo upravičeno pričakovali, da bo ugodno rešeno končno tudi Tržaško vprašanje in sicer v smislu obstoječe in podpisane mirovne pogodbe Z Italijo, ba bi imperialisti to preprečili, so poslali Tita v žerjavico po kostanj, da se jim samim ne bi bilo treba opeči prstov. Kot lani, ko so se izgovarjali da ni mogoče zediniti obeh con Pozdravljamo lov. lahsetiča Predvčerajšnjim popoldne se je spremstvu odv. Zennara javil policiji tov. Jaksetič, član Izvršilnega komiteta KP STO. Policija ga je zadržala. Včeraj zjutraj se je moral predstaviti na sodišču za določevanje narokov, ki mu predseduje kapetan Dye. Polkovnik Mc-Colm je ugotovil, da je bil tov. Jaksetič član stavkovnega odbora in zato bo uveden proti njemu sodn/ postopek. Ko je branilec odv, Zennaro zahteval, naj se tov. Jak-setiča izpusti na začasno svobodo, kakor je bilo svoječasno storjeno z drugimi Člani stavkovnega odbora je predsednik sodišča zahtevo odbil. Jasno je, da so okupatorji tudi ob tej priliki pokazali svojo posebno «simpatijo» za dosledne antifašiste in komuniste, medtem ko se človek, ki je za časa vojne potopil angleško bojno ladjo «Queen Elizabeth» nahaja celo v mestnem svetu. Tržaški Slovenci pozdravljamo tov. Jaksetiča, doslednega borca za pravice delovnega ljudstva in priznanega protifašista. zaradi globokih strukturnih sprememb v coni B, se bodo letos tem lažje izgovarjali, češ cona B je že dejansko priključena k Jugoslaviji. Zelo značilen je članek, ki ga prinaša nek listič za okupacijske votJake naše cone, v katerem pravi da bi se zapadni Zavezniki znašli v velikih škripcih če bi Sovjetska zveza danes pristala, na trostranski predlog od 20. marca 1948. Kdo bi v tem primeru mogel prisiUti Tita, da zapusti cono B. Toda bolj kot to pa je skrbelo zapadne imperialiste, da 'ne pride do Svobodnega tržaškega ozemlja in pomiritve v tem delu Evrope. Zato so uporabili svojega agenta Tita, da bi preprečili utrditev miru, ki je najbolj nevaren sovražnik njihovim vojnoz hujskaškim namenom. V posebni zadregi je danes vsa italijanska reakcija, ki je do vče* raj zahtevala priključitev vsega o-zemlja Italiji, danes p amara zve» sta določilom Atlantskega pakta braniti načrte zapadnih imperialistov. In ker je v teh načrtih tudi priključitev cone B k Jugoslamji, bodo morali — kakšna ironija! — podpirati italijanski šovinisti in imperialisti to Titovo samovoljno Jpri. lastitev. Tito na drugi strani pa bo v zameno kot ponižen hlapec Wall-streeta pristal ha priključitev cone A, seveda pod anglo-ameriiko okupacijo k Italiji. V maršalizirani Jugoslaviji ni več mesta za komuniste in borce NOB Ameriška gospodarska misija bo nadzorovala izgradnjo, "socializma,, - Nečloveška mučenja in ubijanja zaslužnih borcev V zvezi s posojilojn, ki ga je beograjska vlada zaprosila pri Mednarodni banki v Ameriki za izgradnjo «socializma» v Jugoslaviji, je gospodarski svetovalec poslaništva FLRJ v Washingtonu predložil vladi ZDA podroben gospodarski program, ki naj bi ga izvedli v bodočnosti. Mednarodna banka bo poslala v kratkem v Jugoslavijo posebno gospodarsko misijo, ki naj na kraju samem prouči gospodar-* sko stanje in pa možnosti garancije za povračilo tega posojila v visiki 100 milijonov, po nekaterih virih ameriških monopolov s tem dobili popolno kontrolo in vpliv na gospodarski razvoj Jugoslavije. Med tem pa se v Jugoslaviji vedno bolj stopnjuje teror proti komunistom in demokratom, ki so ostali zvesti Sovjetski zvezi in "tradicijam narodno osvobodilne borbe. Ran-kovičevi rablji so vzeli na piko predvsem stare borce, katere hočejo popolnoma izločiti iz javnega življenja. Odstranjujejo jih iz državnega aparata, iz vojske, iz policije in drugih važnih mest, izključujejo jih iz Partije in vodstev celo 200 milijonov dolarjev. Izven ostalih organizacij. Na njihovo me-dvoma je, da bodo predstavniki sto pa postavljajo zaupnike Ranko- Judeži na delu vini. Bodimo si na jasnem: Tita in I svojih vprašanj na računi drugih Vsa pr“opUJ^'a Titove "klike I *«Pi«o »mvjneto brigajo marih narodov... stara politika» napadali preminulega ve- yalo z referati francoskega, poljske- Djilasov propabandni aparat prednjači v protikomunistični in protisovjetski gonji. Vse krilatice, ki predstavljajo bojnega konja imperialistične propagande, so dobrodo-kle tudi jugoslovanskim vodite Ijem. je danes usmerjena proti Sovjetski zvezi, državam ljudske aemokra-cije in Komunističnim partijam. Niti z besedico ne omenjajo več boja proti imperializmu, proti nevarnosti nove vojne in proti Marshallovemu načrtu.. Vsako priliko izrabljajo, da bi na najbolj grobi način napadli socialistično domovino. Sedaj so Ti tovci prešli v novo fazo svojega imperialističnega hlap. čevstva. bo nedavnega so silovito napadali države ljudske demokracije in samo preko njih ZSSR. Sedaj pa so svojo gonjo usmerili predvsem proti ZSSR, in si prizadevajo dokazovati, da je Sovjetska zveza imperialistična, da drži v sužnosti države ljudske demokracije in da se diktatorsko vede napram mednarodnemu demokratičnemu pokretu, Vse te obtožbe ne predstavljajo nič novega pod soncem, ker je imperialistična propaganad vedno temeljila na takih geslih. Koroška je bila za te zaklete sovražnike Sovjetske zveze in demokracije dobrodošla pretveza za sprožitev še večje in odkritejše kampanje proti socialistični domo: koroški Slovenci, njihove pravice, njihova stoletna osvobodilna strem. Ijenja. Njima je bila potrebna samo pretveza za napoved boja proti vsem demokratičnim pokretom na svetu. Ne smemo zato pozabiti, da }c Tito že vnaprej vedel, da s Koroško ne bo nič, ker je sam poslal k svojim zaveznikom Angležem in Američanom podanike za kupčijo, ki je zelo slična kupčiji s STO. Ce ne bi bilo Koroške, bi že našel drugo pretvezo za svoje napade tudi če bi se šlo za Culukafrijo ali pa za otok Utopijo. V tem smislu se je tudi oglasila pokveka Titovega politbiroja, gene. ral Ivan Gošnjak. Na nekem sestanku ali konferenci ministrstva Narodne obrambe — toliko je teh konferenc, sestankov in kongresov v Jugoslaviji, da bi lahko sgradili deset Litostrojev z urami, ki so jih ljudje sgubili v poslušanju Titovih kvant — je ta gospod prekosil vse svoje trockistične prednike in celo svoje na-arejene. Dejal je namreč, da je «politika diktiranja, neenakoprav nesti in nesporazumevanja med socialističnimi državami, reševanje Gošnjak je s tem obtožil Soviet-sko zvezo, da . . . ni bila nikoli Sovjetska zveza. Gošnjak je torej ponovil to, kar že 30 let pravijo usi Imperialisti. To je znak, da skuša Titova klika razkrojiti zvezo med socialističnimi deželami, izrabljajoč imperialistično geslo, da ZSSR ni zn ni bila zaščitnica malih narodov ter da je navadna imperialistična dežela. Nastaja pa vprašanje, kdo je socialist, jMi mogoče socialistična dežela Amerika kakor trde nacionalsocialisti Saragatovega in Blu-»novega kova? Ali pa je Jugoslavija, ki odpira vrata imperialističnim gospodarskim in političnim iz. vedencem? Morda pa je v resnici Jugoslavija vzor socialistične dežele, ker so V jugoslovanskih coni STO nekateri kmetje menjali okrog 7 milijonov jugolir, a veliko število fih je bilo, ki so menjali nad pol milijona jugolir? Tako je gospod Gošnjak ponovno dokazal, da so stari in novi trockisti v službi imperializma, vajeni vsake podlosti. Lopov z epoletami je dejal, da imajo dokumente, ki «dokazujejo», da je Sovjetska zveza že 1943. in 1944. «prodajala Koroško za naf- to in denar «in da si je» razdeljevala Jugoslavijo na interesne sfere z Anglijo». Mi vemo, da so taki ljudje kot Tito poleg vsega drugega tudi falzifikatorji in smo p re pnčani, da so ti dokumenti — če jih imajo — falzificirani s pomočjo imperialistov. Pričakovati mora. mo še mnogo drugih takih «dokumentov». Navajeni smo na razne «načrte K, X, Y», na razne Krav-čenke — Gošnjak je prav slednjemu podoben v svoji protisovjetski histeriji — in na razna «pisma Zi-novjeva». Vse to nam dokazuje izzivalno vlogo Titove klike. Toda Gošnjak se je v svoji bedastoči tudi izpovedal, ko je dejal: «Jugoslovanske oborožene sile bodo opremljene z vsem potrebnim kljub pobožnim željam klevetnikov in sovražnikov Jugoslavije, ki bi jo hoteli vojaške, oslabiti». Malo prej pa je dejal, da je Sovjetska zveza tista, ki hoče Jugoslavijo• vojaško oslabiti. Od kod torej orožje za JA? Od kod težka industrija za tanke lopove, letala? Od kod stroji za vojne ladje? Naj nam ti podleži odgovore! Mislimo pa, da tovarne ne rastejo na jablanah. Imperialisti bodo torej posredno ali neposredno oborožili JA — ameriški listi objavljajo prav to vest. Toda proti komu jo bodo oborožili? Proti sebi? Samo ob sebi razumjlivo, da nel vičeve policije, čeprav nimajo potrebnih sposobnosti. Zapori, ki so itak že prepolni dobivajo dnevno novega dotoka iz vrst delovnega ljudstva in zlasti borcev iz NOB. Ze pred meseci so aretirali urednika albanskega časopisa «Rilindi-ja» tov. Hano Dželadina, borca za pravice delovnega ljudstva Metohije (južna Srbija). V zaporu so ga zverinsko mučili med drugim so jnu populili vse lase. tako da je na posledicah trpinčenja umri. Poleg njega so zaprli tudi mnogo drugih Albancev in Srbov, med njimi dva odlikovanca s spominskim znakom 1941. V Kragujevcu (Srbija) so pred časom aretirali in ubili šefa UDB-c Branka Stanojloviča, norca iz leta 1941 in brata narodnega heroja Mome. Tudi v Kruševcu so v tem času zaprli mnogo starih borcev. Ravnanje po zaporih z najzaslužnejšimi borci iz NOB je prava sramota za voditelje, k; se se upajo sklicevati na herojsko borbo, jugoslovanskega ljudstva. Tako mora v Zemunskem vojaškem zaporu narodni heroj polk. Sava Stanojevič opravljati najbolj poniževalna dela. Titovi naredniki in kaplarji ga s posebno naslado silijo čistiti stranišča in opravljati najnižja dela. Stara pesem «hrabre» Petrove vojske se nadaljuje tudi danes. Tudi v civilnih zaporih je teror nad komunisti tako divjaški, da mnogi »d mučenja zblazne ali umro. Posebnb veliko aretacij je bilo v okrajih Negotin in Kladovo v vzhodni Srbiji, kjer so se komunisti skoro stoodstotno izrazili za re solueijo IU. Zato je CK KP Srbije poslal posebno ekspedicijo, sestavljeno iz treh svojih članov, več oficirjev UDB-e ter skupino miličnikov. Ker niso mogli prepričati komunistov o pravilnosti Titovega stališča, so proglasili obsedno stanje, razorožili lokalne funkcionarje ter pozaprli vse partijske in oblastne funkcionarje, ki so se izrazili za SZ. TITOVA «tretja sila» Tudi obletnico srbske vstaje so jugoslovanski protikomunistični in reakcionarni voditelji uporabili kot priliko za svoje protisovjetske izpade. V Novem Sadu je govoril «teoretik», prvovrstni podlež in trobe n. tač Moša Pijade, ki je s svojimi besedami dosegel višek protisov-jetizma in prekosil celo imperialistično propagando proti socialistični domovini. V glavnem je Moša Pijade potrdil, da je Titova klika agentura imperializma, ki skuša preslepiti ljuJ di z neko barvo nedolžne tretje sile, ki naj bi, po pobožnih željah imperialistov, razbila enotno socia, listično fronto, ustvarila odpor proti Sovjetski zvezi in rešila tako na pogin obsojen kapitalistični red. Moša Pijade je torej provokator-sko in prav v imperialističnem duhu obtožil Boljševiško partijo, da je «vsilila» resolucijo drugim partijam, da je izdala socializem, da uporablja mešetarjenje z malimi narodi za svoje gmotne interese in da je «pošast», h kateri se ne bo «priključila Jugoslavija». Sovjetska zveza, ki je po mnenju tega patentiranega Judeža in politično prostituiranega človeka «banditska in protirevolucionarna», naj bi torej nevarna za socializem. Za Tita in njegovo tolpo torej imperialisti, niso več sovražniki socializma, marveč komunisti in demokrati. Nevarnosti za socializem ne predstavlja več imperializem ZDA', marveč «pošastni imperializem» Sovjetske zveze. Vse to nam dokazuje, kam so tl ljudje prišli. Za njih je torej Sovjetska zveza glavni sovražnik. Proti njej uporabljajo ves propagandni, policijski, državni, gospodarski, politični, vojaški aparat. Im* penalisti pa po njihovem mnenju niso nevarnj Jugoslaviji in da jih smatrajo prijatelje Jugoslavije, smo se prepričali, ker vodijo z njimi razgovore za «širokogrudna» Wall-stretska posojila. Toda ne samo to. Ta človeški izrodek se upa govoriti v zvezi s Koroško, da Sovjetska zveza «pripravlja» barantanje s Trstom in Grčijo, ko so vprav zadnji dogodki dokazali, kdo krši mirovno pogodbo, kdo si je s pomočjo imperialistov in enostransko priključil cono B STO, kdo se z imperialisti pogaja za pomoč grškim monarhofa-šjstom v boju proti junaškemu grškemu narodu. Nesramno izzivanje .ie privilegij reakcije in imperializma in je postalo privi ledij imperialističnih hlapcev, kar je Moša Piiade dokazal s svojini govorom. Njegov govor ni samo najbolj brutalno protisovjetski, marveč je vojnohujskaški. Ne smemo pozabiti, da je fronta miru v tem času prisilila imperialiste na umik- Sedaj pa hočejo imperialisti ponovno sprožiti svojo vojnohujskaško pr(> pagando prav preko Titovih tolo vajev, judežev, ki so prodali sebe, Jugoslavijo, jugoslovanske narode in bi radi prodali tudi enotnost socialističnih sil za 30 dolarjev. To jim bomo preprečili. Socialistične sile ne bodo dopustile takega izzivanja. Naj se ti ljudje spomnijo, kako so končali Trocki, Buharin, Zinovjev Jagoda in Mussolini! Stran 9. julija 1949 NJIHOV ŽOLC. — «Demokracija» jtpodobna lisici, ki je zagledala ne• kje visoko nad glavo grozdje in kljub vsem svojim naporom ga ni mogla pozobati. Zaradi tega je slepila samo sebe s tolažilno mislijo, da je bilo grozdje nezrelo. Ker se «Demokraciji» zdi, da je njen «regiment» zelo podoben Babičevim množicam in da je njene uspeh dokaj klavrn, je začela sipati svojo «sveto» jezo na Vojaško upravo. Da razumemo to «sveto» jelo, si moramo misliti, da so ljudje okoli «Demokracije» imeli monopol nad štirimi podeželskimi občinami in da je vse to ilo po vodi. Ljudska toč« jih je temeljito premlatila. Zalo se najbrž jezijo, ker jim ni VIJ 'dovolj pomagala, da t>; odnesli vsaj tisto smago, ki so jo s sleparijami in drugimi mojstrovinami izvojc-vali demokristjani v Trstu. Hudujejo se tudi zaradi uveljavitve in zmage «jratelančne jspake». Vsega je kriva Vojska uprava. Kmalu bodo rekli, da je VV kriva njihovih nostranjih prerek. Toda to nas ne briga preveč. «Demokracija» naj se le jezi na VV. Njena jeza bo kmalu splahnela, ker so taki «tiči» preveč patentirani, da bi pljuvali v krožnik, od koder dobivajo ... nezrelo grozdje. Njihovega . .. «uspehas je kriva prav tista #jratelačna spaka», ki so jo hoteli skupno s svojimi novimi zavezniki Bubičevci ugonobiti. Na «fratelančno svaka», na) »e torej hudujejo, ne po na VI/, ki je “ ubogo revica — na. pravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zagotovila zmago svojim mlljencem. ZAHVALA UDBI. — Trditev, da 'je Rankovičeva policija teroristična zločinska ter da mori komuniste, ne odgovarja resnici. Ne odgovarja resnici niti trditev, da so komunisti, ki simpatizirajo s Sovjetsko Zvezo, podvrženi nečloveškim mukam. O vsem tem nas prepričuje Sime Baten v svoji «samokritiki», kjer se odpoveduje marksističnim načelom in se iz strahu pred so-vražnikom socializma podreja Titu in njegovi kliki. Toda 'ali veste, kako je Sime Baten prišel do zaključka, da je resolucija krivična? Oh, zelo enostavno. Slišal je, da pred zaporom UDB pojejo sovjetske pesmi in je takoj razumel, da ,., Titova klika ne vodi proti-sovjetske politike. Hudimano marksistično podkovano je to človeče. Tudi v Italiji in Franciji pojejo delavci in delovni ljudje sovjetske pesmi. Ali moramo zaradi tega sklepati, da sta De Gasperi in Schuman komunista? Ali je gospod Sime Bajen čital zadnje govorance njegovih voditeljev? Ali ve, da se shodi, kamor ženejo ljudstvo, da protesti, ra proti •koroški kupčiji», zaključujejo s klici «Dol s Sovjetsko zvezo? Ali ve, da je pil Jovanovič umorjen prav zaradi svoje ljuvezni do ZSSR? Ali ve, da ječi na tisoče jugoslovanskih komunistov in demokratov po zaporih in koncentracijskih taboriščih prav zaradi ljubezni do Sovjetske zveze? «firpč-ni» smo, kako so skokodakali tisto «samokritiko», katere višek je nedvomno Balenava zahvala UDBI, ki ga je «rešila» z aretacijo. Sedaj ve-hlapec, Petronio zahvalil OVRI, ko mo, da se je najbrž tudi Babičev so 'ga komunisti zapodili iz svoje bližine, ker je postal izdajalev-Morda pa je tudi Petronio podpisal «samokritično» izjavo Mussoliniju. V ŽIVO JIH JE ZADELO. — Tistega, ki je napisal v «Primorskem» članek «Bog daj norcem pamet!», bomo odlikovali. Tukajšnji Titovi podrepniki so ostali v zagati, ko je Marshall, načelnik notranjih zadev pri ZVU, dejal, da bi shod ob resoluciji IU «užalil» zavezniško dr. iavo. Da bi nekako opravičili «ne-taknega» Marshalla so najprej začeli z Vargo, potem pa s «komin-jormističnimi klevetami», končno so prilezli na predmet razpravljanja. Kako dolgo klobaso so morali spisati, da bi ponovno potrdili naša izvajanja! Zato «Bog ne daj norcem pameti!» «VEČJE ŠTEVILO KMETOV...». — v Jugoslaviji se gradi socializem! Do tega prepričanja smo prišli, ko smo 6. t. m. iltali «Primorski» Odtočno odklanjamo resolucijo JU, 'pisma CK VKP(b), klevete, da se Tito pogaja z imperialisti, laži, da je Tito že leta 1947. hotel ukrasti nekatere sovjetske pomembne načrte. Nemogoče je vztrajati na «klevetnliklh» pozicijah. Resolucija JV pravi, da se borbe proti kulakom ne vodi. To ne odgovarja resnici. Poglejte V coni B: «... večje število kmetov zamenjalo nad pol milijona jugoiir». To piše «Primorski» in kako mu ne verjeti? Zato je dokazano, do jugoslovanski voditelji ne vodijo kulaške politike. Kulaki so popolnoma izginili. Glede tistih pa, ki so zamenjali nad pol milijona jugoiir in tistih dveh, ki sta zamenjala 7 (sedem) milijonov jugoiir, je stvar drugača. So pač ljudje, ki so si «udarniško» in «legalno» prislužili z «znojem» težke denarce. So proletarci . ■ . minus, minus, toda vedno proletarci. Kaj ne «P.D.»? LOLE, TRIKRAT LOLE. - Na uredništvu «Primorskega» vedri du. ievni revež in prvovrstni ambicioz-než, ki bi prodal mater, ženo, otroke, kakor je prodal čast in ideale, da bi dosegel višji položaj. Sedaj se odlikuje v protisovjetskih izpadih. Toda v tem svojem poslu je poleg vsega drugega pokazal, da je prvovrstni in patentiran Loie, Ta gospod, ta človeški izrodek, ki pljuje na vse, kar je najbolj drago delovnemu človeštvu in na vse tisto, za kar so naši ljudje umirali in umirajo po bojnih poljanah irt ječah, piše, da je Sovjetska zveza . . ■ pro-sovjetska. «sublimis loie» ali bolje tečeno: «Iilojštrska iaba». [ZBOROVANJE KOMUNISTIČNE PARTIJE V MILJAH Kljub vsem klevetam o "rdečem terorju,, bo v Miljah komunistični župan Kljub nevihti ki je pretila se je v četrtek večer zbralo veliko število prebivalcev Milj na Markonije-vem trgu, kjer se je vršilo zborovanje ki ga je napovedal okra ini ko-mitet KP STO. Na zborovanju so govorili tov. Pacco, Viola ln Gasparini. Tov. Pacco je v svojem govoru poudarjal zlonamerne vesti, ki jih Strl reakcija s svojimi dobro znaminl listi, češ, da se komunisti, kljub da »O dobili večino glasov, boje sprejeti mesto župana ter da iščejo med drugimi strankami (demokristjani, socialisti in republikanci) človeka, ki bi sprejel to mesto. Toda mi komunisti sporočamo tem obupancem, da je v Miljah, velika večina prebivalcev oddala svoj glas za Frau-sinovo glavo zato. da bo postala ob čina demokratična ter da bo njen župan komunist. V Miljah bo ta župana komunist, pa naj bo po voli ali ne, nasprotujočim strankam. Vemo, da bodo kričali, da v Miljah vlada rdeči teror in podobno. A mi pa vabimo k sodelovanju vse, ki Imajo namen delati v interesu ljudstva. Tov. Viola je v slovenščini, med drugim omenil strahovit poraz, ki so ga doživeli babičevci bodisi v mestu kot na deželi. Tov. Gasparini v svojem daljšem govoru prikazal, kako so bile pov- zročene sabotaže na Škodo komunistične partije pred volitvami in bodo brez dvoma tudi v bodoče. «Mi smo pripravljeni sodelovati 7, vsemi, ki hočejo delati v korist ljudstvu. Zahtevamo spoštovanje nacionalnih pravic Slovencev; že limo bratsko sodelovanje z jugoslovanskimi, kakor tudi z italijanskim in drugimi narodi, smo pa proti jugoslovanskim in italijanskim državnim voditeljem. Obsojamo barantanje s tržaškim ozemljem, in proti priključitvi jstrkega področja Jugoslaviji, dočim naj bi v Trstu še nadalje ostale zavezniške cete». Na Koncu je tov. Gasparini poudaril, da si ne smemo delati iluzij če smo dobili večino glaspv pri volitvah, «Sovražnik se poslužuje vseh sredstev, ki jih ima v obilici na razpolago za to, da škoduje demokratičnemu delavskemu razredu; zato mora delavski razred še nadalje biti buden v borbi za obrambo svojih pravic». Zveza partizanov STO zahteva razpust M S I Ze pred dvema mesecema je bila pri polk. Barlett-u, uficirju za civilne zadeve VU delegacija Zveze partizanov STO. Takrat sp partizani postavili omenjenemu šefu VU Trebče bodo zvesto čuvale zastavo delavskih zmag Preteklo nedeljo je bil v Trebčah napovedani veliki ljudski tabor. CK KPSTO se je ob tej priliki oddolžil celici Komunistične partije «Zorko Kralj» in vsem prebivalcem Iz Trebč, za zaupanje, ki so ga izkazali Komunistični partiji ob priliki nedavnih volitev. Ljudski tabor je organiziralo osebje listov «Delo» in «Il Lavoratore». Ze v dopoldanskih urah je bilo nenavadno živahno po vasi, v zgodnjih, popoldanskih urah pa so začele prihajati iz vseh krajev množice ljudstva. Po zvočnikih, ki so bili stavljeni pti vasi in ob cesti, ki vodi v «Podzid» kjer se je vršil tabor, so bile ves dan predvajane narodne in borbene pesmi. V okolici «Podzida» pa so plapolale šte-vilne delavske zastave. , Ob 18. url je okrajni sekretar KP Albin Škrk otvoril ljudski tabor. Ob tej priliki je počastil spomin velikega borca svetovnega komunističnega gibanja, tov. Dimitrova. Nato sta pa govorila občinski svetnik tov. Stane Bidovec kot urednik «Dela» in tov. Gasparini, glavni urednik «Il Lavoratore». V svojih govorih sta orisala današnjo borbo proti imperializmu in proti italijanskemu in slovenskemu nacionalizmu ter pomen slovansko, italijanskega bratstva. Govornika sta omenila v svojih govorih tudi pomen demokratičnega časopisja v današnji trdi politični borbi. Priporočala sta, naj vsak po svojih močeh podpre lista «Delo» in «Il Lavoratore», ki nimata fondov in ki nista podprta niti od Rima. niti od Beograda. Za glavnima govornikoma je sto. pil na oder tov. Destradl, ki je v kratkih a jedrnatih besedah orisal pomen rdeče zastave, nakar je v imenu imenu CK KPSTO izročil zastavo celici KP «Zorko Kralj» iz Trebe v znak priznanja uspeha pri volitvah. Komuniste in vse poštene Trebence je spodbujal naj hranijo zastavo kot simbol slavne borbe delavskega razreda. V imenu celice iz Trebč se je v par besedah zahvalil tamkajšnji sekretar tov. Rudi Kralj. Dejal je, da bodo 'Tre-benci nadaljevali pot, ki jim jo je naznačil Zorko Kralj. Nekaj pozneje se je na ondotnem Športnem igrišču odigrala tekma med improviziranim moštvom ča- sopisa «li Lavoratore» in Partije. Lavoratorjevci so premagali partijsko ekipo s 4:2. Medtem pa sta zapela pevska zbora «Rota» iz Trsta in «Primorec» iz Trebč vrsto pesmi, nakar je sledil ples. Trebgnci so lahko ponosni na po Častitev s strani CK KPSTO. Nadaljevali bodo svojo pravo pot, ne oziraje se na spletke raznih provokatorjev, ki skušajo pod različnimi «prosvetnimi».... in podobnimi firmami vnestj razdor med složno prebivalstvo. Čuvali bodo zastavo podarjeno od CK KPSTO ter jo hranili kot simbol težke borbe. Nikdar ne bodo dovolili, da bi kdo oskrunil ta njihov sveti simbol. razne probleme, ki bi jih morala VU naknadno rešiti, Ker ni prejela ZP STO v tem času nikakega odgovora, sta .V torek ponovno šla tov. Nello Griaoni in tov.ca Ester Cossuta do polk. Barlett-a, ki naj bi jima dal tozadevni odgovor, ki ga že dva meseca partizani zaman čakajo. V teku razgovora so bila ponovno obravnavana naslednja vprašanja, Predvsem sta delegata ZP pre-dočllu polk. Barlettu surovo postopanje civilne policije z antifašisti in demokrati v splošnem, kakor tudi neutemeljena policijska zasliševanja in razne hišne preiskave, ki jih je pred časom vršila policija. Nadalje sta postavila zahtevo da se razpusti fašistična stranka MSI ter uvedbo strogih ukrepov napram kandidatu omenjene stranke, zloglasnemu SchergatU, ki se je za časa vojne udeležil potopitve angleške vojne ladje «Queen Elizabeth», Polk. Barlett je izjavil, da je Turko podpisal izjavo, v kateri zanika da bi policija z njim surovo postopala. Glede razpustitve MSI je dejal, da ni to nikaka politična stranka. Res zagonetni so njegovi zaključki- Ali je za polk. Barletta MSI stranka ali ne? Kako je potem mogoče, da je MSI apolitična? Delegacija Zveze partizanov je nadalje postavila naslednje zaključke: 1) Procesi, ki so se vršili proti partizanskim borcem so ilegalni. Zveza partizanov bo poslala VU tozadevno točno poročilo, Povabila bo, obenem zastopstvo Jugoslovanske armade, ki bo potrdila legalnost partizanskih akcij maja 1945. 2) Naj se potrdi podaljšanje služb partizanom in vojnim povratnikom in to v skladu z zakonom 29 1.49 št 13, ki velja v Italiji. 3) Nasllstva civilne policije niso omejena na edini primer tov. Turka, marveč sta bila pretepena tudi tov. Franc Gallo in Strajn Avrelij. Zaradi tega je treba prenehati s takimi metodami in strogo kaznovati kriveg. 4) ZP STO vztraja na zahtevi, da se razpusti MSI, ker je to stranka odkritega fašističnega značaja. Ob zaključku razgovora Je polk. Barlett kot običajno, obljubil, da bo o tem razpravljal s predstojniki in naknadno sporočil odgovor. Ali bodo morali partizan; tudi tokrat čakat tla odgovor.... dva meseca? LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava IN A GRETI v dvorani PD „Rauber“ ul. Cisternone sobota, 16. julija ob 20.30 V R I C M A IN J I H nedelja, 17. julija ob 20. «» V L O N J E R J U sobota, 23. julija ob 20. »► V KRIŽU PRI TRSTU nedelja, 24. julija ob 20. Povsod veljajo ljudska cene: Sedei . . . . 100 Ur Stojišče ... SO ,, Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir PO ENEM MESECU SO NAŠLI TRUPLO NESREČNEGA DEKLETA Zt/erinski umor v ? Hali irežini SINDIKALNE BELEŽKE Za čas n u ustavljeni od pusti z dela v ORDA Na Uradu za delo jc bil te dni sklenjen In podpisan sporazum med delavskim; Organizacijami in ravnateljstvom Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) v zvezi z nameravanem odpustu z dela v širšem obsegu. Ravnateljstvo ladjedelnic še je obvezalo, da bo do septembra odpustilo minimalno število delavcev, katerim pa bosta Izplačani dve tre-lin; celotne plače. Kot izgleda so sindikalni voditelj; le malo od tistega kar »;> zahtevali, vendar pa se JI'n ni zdelo potrebno da bi še. nadalje vztrajali pri teh zahtevah, ker je vse polno drugih važnejših delavskih vprašanj, ki so mnogo širšega obsega in mnogo važnejšega pomenu. Kot jg znano je v italijanski republiki na dnevnem redu potem ko jc bila izbojevana Velika sindikalna bitka poljedelskih delavcev " zmago - sindikalna agitacija kovinarskih delavcev. Tudi V Trstu se je istočasno kot v Italjl začelo sindikalno gibanje kovinarjev. Zveza ES kovinarjev je zato ob tej priliki povabila Delavsko zbornico, da sestavita enotni akcijski odbor, ki bo nepristransko in odločno vodil borbo vseh kovi- narskih delavcev obeh sindikalnih organizacij. Ta teden so zborovali tud; pekarski nameščenci, ki zahtevajo povišanje plač. Njihovim zahtevam pa so se delodajalc; odločno uprli ter so zahtevali odlog, dokler ne preučijo vprašanja. V četrtek »o stopile v stavko šivilje in uradnice podjetja Beltrame V Trstu. Dastravno se je lastnik podjetja skliceval na Ilegalnost stavke ker baje ni bil o nameri delavk niti obveščen, so se vendar vse zaposlene delavke ln uradnice vzdržale dela. Do stavke je prlšjo radi slabiti plač. Včeraj so šil sindikalni predi stavnlki na ravnateljstvopodjetjada uredijo zadevo. Ob vhodu v podjetje je stala vrsta delavk. Vse so bile trdno odločene, da ne pristopijo k delu, dokler ne dobijo ugodnega zagotovila. K delu so se povrnile šele tedaj, ko so jim sindikalni predstavniki zagotovili, da jc ravnateljstvo pristalo n? pogajanja. Omenjena po-gajania so trenutno v teku Sedanj; povojni časi so nam prinesi; premnoge nevšečnosti, ki so žc ali še bodo pustile v našem življenju težke posledice. Najtežje ob-čut; današnjo našo materieino in duhovno krizo mladina, pa naj si bo moška ali pa ženska. Medtem, ko je moška mladina zaradi brezposelnosti izpostavljena nevarno-nosti kriminalnosti (kraja itd), je ženska mladina močno izpostavlje na vlačugarstvu, kar pospešujejo v prvj vrst; vojaki okupacijskih sil v Trstu in okolici. Premnoge lahkoverne mladenske so zašle na to stranpot, zaupajoč sladkim besedam in Tnnogoobetajočim obljubam tujega vojaštva. Le v redkih prime- ÒLANI TOVARNIŠKEGA BATALJONA NA SVOBODI POD TEZO DOKAZOV JE PROPADLA sramotna gonja proti partizanom V ponedeljek zvečer se je zaključil proces proti članom delavskega bataljona tovarne strojev Sv. Andreja. Prvi je govoril branilec obtožencev odv. Zennaro; tako je dokončal svoj že v petek začeti govor v katerem je ponovno objasnil delovanje delavskega bataljona, ki je bil prava vojaška formacija v sklopu IX. korpusa JA. Ponovno je tudi objasnil, da so obtoženci storili le svopo dolžnost. Pripadati taki vojaški formaciji je dejal odv. Zennaro, n; bila nikaka sramota, marveč častna dolžnost vsakega zavednega antifašista. Pri IX korpusu JA so bili tudi zavezniški zastopniki, kar še bolj potrjuje, da ni bil bataljon Tovarne strojev nika'ra nezakonita skupina. Vsaka trditev, da so obtoženci aretirali na lastno pest bi bila zaman. Temu Je neovrgljiv dokaz dejstvo, da je komaiv’a mesta Trst še pred osvoboditvijo izdala ukaz o aretaciji vseh fašistov in kolaboracionistov: Aretacije so bile izvšene samo zato, ker so aretiran ci bili fašisti in ne zato ker so bil li Italijani. In če bi bilo dejanje res-kaznivo, b; morala veljati v tem primeru odredba ZVU st. 46, ki do-1 se je umakni! v posvetovalnico od loča ammstijo za dejanja, ki so bi la izvrkena v borbi proti naeita-šizmu. Po govoru odv. Zennaro je spregovoril odv, Giannini, ki je zagovarjal fašiste. Tudi tokrat se je razvnel v svojem govoru z nekako obrambo italijanstva in fojbami. Zaradi tega je prišlo v sodni dvorani do takega ogorčenja da Je predsednik sodišča ukazal dvorano sprazniti, razprava sama pa je bila za nekaj časa prekinjena. Po odmoru se ie proces nadaljeval brez prisotnosti občinstva. Odvetnik Zennaro je ponovno pobil trditve odv. Giannini-ja. Dejal je: «S tiste strani (namreč od fašistov) ne more priti niti beseda o obrambi demokracije. Tisti gospodje so bili aretirani, zato ker so zgubili pravico do svobode, ker so pripadali in sodelovali s tisto stranko, ki je privedla našo domovino do uničenja in ki je zatrla vsako svoboščino in demokracijo.» Se enkrat je pozval sodni zbor naj oprosti obtožence, ker njih dejanja ne predstavljajo nikakega zločina. Bila je tedaj ura 19.30. Sodni zbor koder se jc vrnil šele ob 22. url nakar je izrekel naslednjo obsodbo: Buljan in Luxa sta obsojena na eno leto zapora zaradi «sequestro di persona» z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon. Na podlag; odredbe ZVU št. 46, se jima kazen odpušča. Poleg tega pa morata plačati 300 obtoženci so zaradi nekaznivlh de-tlsoč lir zasebni stranki. Vsi ostali janj popolnoma oproščeni, Kot vsi ostal; procesi proti borcem za svobodo, je bil tudi ta poskus blatenja in onečaščenja osvobodilnega gibanja. Tudi ob te) priliki so se fašisti znova ponašali z dvignjeno glavo nad svojo preteklostjo in pljuvali ves svoj strup na tiste, ki so se udeležili slavne osvobodilne borbe. Oproščeni obtoženci gose v vrnili na svoje domove v torek okrog poldne. Danes bosta stopila v zakonski stan teov. Steanko Milkovič |n Marija Kralj iz Trebč. Ob tej priliki jima Iskreno čestita odbor prosvetnega društva «Primorec». Tem čestitkam se pri. družujo tudi uredništvo «Dela», rih se ta poznanstva končajo po- voljno, ponajvečkat vojak odpotuje, a dekletu ostane le ena pot - Iskanje poznanstva z drugim vojakom.. Dogodek, ki se je pripetil v Nabrežini, pa je globoko pretresel vse naše ozemlje. Dvajsetletna domačinka Gizela Rustja je postala žrtev strahovitega zločina. V četi 'c, okoli J.4.30 sta uzrla dva otrbica v neposredni bližini na brežinske železniške postaje Žen- Gizela Rustja, nesrečna žrtev obstoječih socialnih razmer sko nogo, obuto y bele sandale, molečo iz kamenja. O najdb; so bile takoj obveščene merodajne oblasti, k; so v petek dopoldne Izvršile urad. ni pregled označenega mesta. In našli so.... Nekako 100 m od nove avtoceste in 300 m od železniške postaje je ležalo že močno razpadlo truplo, pokrito s kamenjem, iz katerega je molela noga. Po sicer že močno razpadli obleki, čevljih in drugih zna kih je brat pokojnice mogel ugotoviti njeno identiteto. Pokojnica je odšla od doma že 6. junija češ, da gre frizirat neko gospo: toda vrnila se ni več. Iste noči okrog polnoči, so jo videl; s neki nabrežinskl gostilni kjer se shajajo izključno ameriški vojaki; odtlej je ni nihče več videl. 12. t. m. jc ke policiji, a so vsi napori iste ostali brezuspešni. \ Značilno je, da je istega dne iz ginila tud; dvajsetletna Jolanda Godnik, ki se je Pa pokojnici kmalu javila iz Rima. Po ugotovitvah uradne komisije Se je zverinski zločin izvršil takole V noči 6. junija je Rustjevo spremil iz gostilne domov nek vojak z avtom. Na cesti, pri kraju, kjer je bilo truplo najdeno, sta morala pokojnica in vojak izstopiti iz avta ln se napotiti proti borovemu gozdiču. Na mestu zločina je sprem ljevalec pobil svojo žrtev verjetno s pestmi na tla in jo pokril z velikimi skalami, verjetno še živo. Vse Izgleda, da je zločinec nek ameriški vojak - mešanec, po imenu Hodrigovez s katerim je pokojnica bila prijateljica in ki ji je že pred časom grozil, da jo bo utopil. Imenovani vojak je 10 dni. pb IZ.Vtse nem zločinu bi; premeščen iz Trsta. V teku so preiskave v svrho točne ugotovitve poteka zločina In zločinca samega. Osebne izkaznice za začasno bivajoče na STO Ukaz št. 141, ki ga je gvoječasno podpisala tukajšnja Vojaška uprava, določa rok, v katerem naj prosijo za osebne izkaznice vse one osebe, ki bivajo na anglo-Ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, a nimajo tu stalnega bivališča. V smislu ukaza se morajo prošnje za izdajo te vrste osebnih tz-kanic vložiti pri županu občine, v kater; bivajo prosilci in sicer do 31. julija 1949. Osebe, ki morajo v smislu ukaza 416 imeti osebno izkaznico in ki sl je ne nabavijo v označenem roku, bodo kaznovane z globo od 1000 do 3000 lir. Ukaz 141 bo stopil v veljavo na dan objave v prihodnj; številki Uradnega lista Vojaške uprave, ki bo izšel predvidoma 11. julija U. Žalujoča družina Prašel se toplo zahvaljuje prebivalcem Domja za mo. ralno in materialno oporo, ob priliki družina prijavila izginotje mlsden- težke Izgube nepozabljive Roze, INTERVENCIJA ES ZA POMOČ PRIZADETIM KMETOM Komisija mora takoj ugotoviti škodo, ki io ie povzročila toča Neurje, ki je vihralo V torek 28 junija je pustilo za naše kmetovalce žalostne posledice. Toča je posebno prizadela vinograde od Sv. M. M. Zg., Ratinare do Domja. Nadalje je zajela pas Barkovlje - Prosek. Pri Sv. M. M. Zg. in na Prose-ku so vinogradi uničeni do 76 odstotkov. Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov se je takoj zanimala za pomoč prizadetim kmetom. V to svrho sta šla že v četrtek 30. junija na Ispettorato agrario predsednik in dva odbornika Kmetijske Strokovne zveze. Zastopnikom Eti je bilo ob tej priliki zagotovljeno, da bodo takoj poslali na lice mesta posebno komisijo, k) bo ocenila od toče prizadeto škodo. V kolikor pa je ES znano se ta komisija do danes ni *e nikjer prikazala. Na vsak način je vsako nadaljnje zavlačevanje le v škodo prizadetim kmetovalcem. Zato je potrebno, da gre komisija čimprej na lice mesta in ugotovi dejansko škodo, ki jo je toča povzročila. To pa tembolj, ker imamo bridke izkušnje iz lanskega leta, ko se jc, od toče prizadetim kmetom nabrežinskega okraja dol- go časa zavlačevala razdelitev koncentriranega mošta. Kmetijska strokovna zveza Eti je smatrala za umestno, da vpraša tudi v lem primeru zadostno količino koncetriranega mošta, ker dobro ve da Vojaška uprava ne bi pristala na dodelitev denarne podpore. Tudi eventuelno znižanje davkov bi predstavljalo le neznatno in v razmerju s škodo, povsem nezadostno vsoto. Dočim služi koncentrirani mošt, če pravilno uporabljen, da se izdatno popravi vinski pridelek. , A' s * . Molska prireditev v K. 14. “Škamperle,, Ob zaključku šolskega leta so učenci in učenke slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu priredili v sredo 6. t. m. dobro uspelo šolsko predstavo. Prireditev se je vršila v dvorani Ljudskega doma, ki jo je dal na razpolago hišni odbor PD «Škamperle». Svetoivančani so do zadnje, ga kotička napolnili prostorno dvorano. Z velikim zaupanjem so sledili izvajanju pestrega ln bogatega sporeda, ki je obsegal recitacije, prizore in petje. Od pestrega sporeda je posebno navdušil gledalce prizor malih Kitajcev, ki so ga pionirji dokaj mično podali. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, tako, da so morali prizor ponoviti. Mešani zbor je ubrano zapel «Tri lipe» «Siničko», «Na planin-cah». Zbor je možato dirigiral pionir Piščanc Nelo. Ugajali so tudi, prizor «domačih živali» in nastop rčenk II. razreda v prizoru «V pra-šanja sbnčecu». Učenke IV. razreda so ganljivo podale «siroto Jerico». Marljivi učenci in učenke, ki so se z veseljem in požrtvovalnostjo dobro pripravili za prireditev, niso razočarali svojih učiteljev in ne poslušalcev. Šolska prireditev je vsestransko dobro uspela. Hišni odbor PD «Škamperle» je po prireditvi šolarje pogostil. Preteklo soboto se je Vršila v isti dvorani lepo uspela prireditev pionirčkov svetoivanskega otroškega vrtca. Tudi ob tej priliki ni odbor PD «Škamperle» pozabil na naše malčke. Vse navzoče otroke je po lepi prireditvi, ki je potekla v zelo prisrčnem ozračju, obdaril ter jim nudil okrepčila. JUTRI SE VRŠI GLAVNA SKUPŠČINA VSEH UPOKOJENCEV NJIHOV USPEH JE OBENEM USPEH VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA V tem tednu so se zaključila številna okrajna zborovanja upokojencev, bi so bila v vseh okrajih dobro obiskana. Na zborovanjih je bil sprejet sklep, da se nadaljuje sindikalno agitacijo ln v zvezi z isto skliče glavno skupščino vseh upokojencev ki se bo vršila jutri 10. t. m. ob 9.30 url dvorani Delavske športne zveze (U.S.O.), ulica Conti U. jutrišnja glavna skupščina upokojencev je izredne važnosti ne samo za to Stroko, od dela izčrpanih ljudi, temveč za vse tržaško delovno ljudstvo. Posebno pa še za brezposelne in mladino. Končna rešitev Vprašanja življenskih potreb upokojencev predstavlja pozitiven doprinos k rešitvi ostalih problemov rtelastva. Na glavni skuščini bodo izčrpno preučene zahteve upokojencev, ki so bile svoječasno predložene tukajšnjim oblastem s posebnim ozirom na konkretne predloge o social-ni pomoči Upokojencev, Kakor je znano, so bili ti predlogi predloženi Vojaški upravi Še februarja U. Toda slednja se do danes ni pobrigala, da bi te predloge izvedla. Predvesem je nujno vprašanje izredne denar- ne podpore , ki naj bi vsaj delno uravnovesila beraške pokojnine. Na tej podlagi se bodo pokojnine nadoknadile do višine 10 tisoč lir mesečno. Tej vsoti jc prišteti še posebne družinske dodatke. Razen protestne resolucije, ki bQ predložena udeležencem zborovanja v odobritev, bodo jutr; sprejeti na-daljni sklepi za razvoj in zaostritev agitacije. Na tej skupščini bodo upokojenci pokazali svojo organizirano moč in odločno voljo, da ne bodo odnehali od svojih skromnih zahtev. Postavili bodo, bodisi Vojaško upravo kakor tudi ostale civilne oblasti pred konkretno dejstvo da se nikakor ne more če nadalje zavlačevati zahtev, ki jih postavlja 27 tisoč dela nezmožnih ljudi. Tudi za aktivne delavce je ta skupščina nedvomno velike važnosti, ker jih čaka ob upokojitv; ista beda in revščina, ki danes tare vse upokojence. Z druge strani pa bremeni na ramenih 84 tisoč aktivnih delavcev skoro v celoti vzdrževanje 2? tisoč upokojencev. Istotako so zainteresirani brezposelni in mladina. Neredki so primeri, da morajo iskati že upokojeni 65 do 75 letni delavci novega zaslužka, ker se z mesečnimi beraškim; pokojninami 2.000 4.000 lir nikakor ne morejo preživljati. Z ugodno rešitvijo problema upokojencev, bi sedanj; lahko prepustili delo brezposelnim in mladim vajencem. Iz gornjih razlogov je torej to vprašanje življenjske zažrtostl, ne samo za sedanje upokojence, marveč za vse tržaško delovno ljudstvo, ki je posredno ali neposredno zainteresirano, da se to čimpreje in uspešno reši. ZGODOVINSKI DNEVI 9. 7. 1941 so bili v Zagrebu ustrel- jeni od ustašev Božo Adžija-Ognjen Priča in Otokar Kerše-vani ter drugih sedem demokratov. ■ ; 10. 7. 1943 so se Zvezniškc $ile izkrcale na Siciliji. 11. 7. 1871 sc je rodil Hljepart B"* dlč, ki je skupaj z bratom Antonom ustanovitelj vclivelikc-ga kmečkega gibanja. Svojo politično kmečko stranko je 1924 v Moskvi vključil v Kmečko internacionalo. 20. junij* 1928 je bil v beograjski zbor"1' ci težko ranjen ter jc km*1" nato umrl. Bil je odločen bof»® proti velesrbski hegemoniji- 11. 7. 1858 se je rodil Ignacij Bori** nik. Bil je eden zimed najvčC' jih slovenskih gledaliških grelcev. 12. 7.1863 sc je rodil Albert esimette, francoski bakteriol"*' Iznašel jc način pripravlja^8 scruna proti kačjemu strupa* 13. 7. 1883 se je rodil Hinko Smrekar, slovenski sllkar-graH"' Ustreljen je bil kot talec V Gramozni jami dne 1, 10. 1W* 13. 7. 1916 jc umrl slavni rusKi učenjak-biolog I. I. Močnikom 13. 7. 1941 se jc črnogorsko D1** stvo uprlo in dvignilo proti n*' Ujanskemu fašizmu. 14. 7. 1789 sc je začela krvava fr»"' coska revolucija. 14. 7. 1945 je umrl v Ljubljani Anton Linhart. Rojen jc bil lč*e 1786 v Radovljici. Študiral )e v Ljubljani in na Dunaju. Z"*" je kot prvi slovenski drama»* Iz nemščine jc priredil komedijo «Zupanova Micka». francoščine pa «Veseli dan », Matiček sc ženi». Bil je t""1 pisec prve slovenske zgody vine. 14. 7. 1905 je umrl v Novem >"c' slu pisatelj Janez Trdina. ma je bil iz Mengša. Službov» je kot profesor v Varaždin» na Reki. Kot pisatelj je zl*9 znan po svojih «Bajkoh in P0-veslih o Gorjancih». 15. 7. 1904 je umrl slavni ruski Pisatelj Anton P. Cehov. Roi6" je bil leta 1860 v Taganrogu 0 Azovskem morju. Njegova z»8] na dela so: Humoristične P°vC, sli, Pisane povesti, V somraU1, Stric Vanja, Galeb, CeSni6’ cvet in Otok Sahalln, Monte" Anjuta itd. Tolstoj ga je oz"8" čil zp «mojstra brez primere* Kot humorist je bičal pred"*' volucionarno Rusijo. (( (K A 1> 1 pTj) TRST II. .. SOBOTA: 13.40 Pesmi in plesi r8‘ nlh narodov. 18: iz opernega iv< ' 18.30 Oddaja za najmlajše: pravli', «Jurček na kraljevem dvoru». Športna , kronika. 20.30 Prograf"9* periskop. 20.45 Slovenske lirične r srni, 21: Sobotni večer. 22.30 Gl»5" za harmoniko. NEQELJA: 13 Glasba po želja": 15.20 Iz opernega sveta. 16 Spreh°° po našem podeželju. 17 To, Kar v9»K do rad posluša. 19 Človek in šP°r., 20 Z narodno pesmijo po Slove""' 21 Radijski oder. PONEDELJEK: 13 Pesmi ln P|e, raznih narodov. 18.30 Glasba za monlko. 19 Gospodinjska ura. 19.1" * peretna glasba. 20 Športna kro"111' 20.10 Resplghi: Suita «Ptički». 21: v pera: «Glumači». TOREK: 13 Violinski koncert- * Komorna glasba. 19.15 Polke in *" zurke. 20 Vokalni koncert bariton s Marijana Kosa. 21 Vzori mladini. 2" Čajkovski: Simfonija št. 4 v f*1"" 23 Serenade ln nokturni. , SREDA: 13. Glasba po željah- 1 j Mamica pripoveduje. 20.30 Zdrav"1 vedež. 21 Razgovori pred mikrofon" ( 22 Brahms: Klavirski koncert 51, za molu. CETRTEKi 12.10 Melodije sloV» sklh narodov 18 Glasbeno predava"^ 18.30 Slovenska folklorna glasba. Slovenščina za Slovence. 21 ski oder: Ivan Bokay - «Zena», y ma v treh dejanjih. Izvajajo čla"1 dljskega odra. 23 Uspavanke. ,) PETEK: 13 Glasba po željah. ’°et, Naša povest. 18.40 Šramel Kv,n ft, 19 Operna glasba. 20 Razne uvet ^ 0.30 Traškl kulturni razgledi. 2' m stri besede. 21.30 Čajkovski: K°nC za violino In orkester v D-duro. / Mesec komunistic^ mladine V torek S. t. m. se je sestal traini komitet komunistične h1' ne. Na seji so analizirali rcz|' j» upravnih volitev ter ugotovi1^, je prispevalo k zmag, tlemok1 ^ nih sil na tržaških volitvah ve kI število mladincev in mladim» ^ n.,so povezani v komunistično a dino. Da se da najširšo iri0.1 V KINU OB MORJU ' "'Ci l/ petek, 15. julii« 1H4H ob 20.30 uH PRIISL/n/A v puniiHtltflv vol ili ìli potmi kov Župančiča In Wazui*|a ...... f*6l vsem mladincem, je Centralo1 jg pristopa h komunistični jjrr j K , nia — mitet sklenil, da bo od 7. J», .ijrlt 7. avgusta — mesec komuni5 5| mladine. Komunistična je v tem mesecu začrtala nas» jj( cilje: popularizacijo organ1-» mladih komunistov med de ^ mladino. Razširitev vrst munistov po vseh sektorjih, 1 nah ih vaseh. Ob zaključku te K: & panje bo komunistična mladi"8 gf ganizirala možični mladinski Centralni komitet KM je e pohvalo mladincem komunist0 j/ kraja Milje, ki so že s 1- ]U organizirali to kampanjo. Centralni komitet KM P°z Vyil<' mladinke, mladince, delavce, f te in dijake od 14 do 21 leta. vključijo v vrste komunističn". ir dine za konkretno borbo P°? ^ koriščevaicem mladinskih de1^ posti, obrambo miru, za srečne)9 dnčnost vseh mladincev. J Odgovorni urednik DUŠAN K O D R1 »J Tiska Tržaški tiskarski z" ul. Mmitecchi 6 Dovoljenje A.l.S. 9- iunja 1949 D E L O Stran 3 gADEC BASTILJE - PADEC FEVDALIZMA PRVI STRELI ^francoski revoluciji ^ÌKA OKTOBRSKA REVOLUCIJA NI NITI NADELJÉVANJE lIlLLZAVRŠITEV FRANCOSKE BURŽOAZNE REVOLUCIJE stol ka ze,nl.1«rpi»ne Odkritja XV. , m njim sledeči začetek polili-Kolonijalnih osvajanj so imela . S^podarski in socialni razvoj obrt P? odločilen vP!iv. Trgovin« in ‘ sta močno napredovali, kar jo okrepilo buržoazijo. blflt drugi stranl )c naraščala o- ki J105} monarhov in fevdalcev, «ovnLhh?.teli izkorUčati bogastva novoodkrI,ih dežel :°.rlst‘. prišli v svoje lastne osir- ’ P« zaradi tega v ® nasprotja z buržoazijo. nii,° So biIi Vzr°ki vseh buržoazni, reVolucij v Evropi; nizozem-coLV lb'- a^leike v 17. in fran °’ke v 18. stoletju. Vs»* nada^ni razvoj buržoazje in »«!*• družabnega življenja v Ev-.lG. Predvsem važna francoska oiucija koncem 18. stoletja. sel * jo absolutizem dose- višek Za časa kralja Lud-»1 XlV <1643-1715), ki je izva-»vojo kraljevsko oblast od Bo-'n ki je trdil «Država sem jaz!» je rldmji družabnl rrd v Franciji je /“‘koval tri stanove: prv; stan blfJY?rila vi*ia duhovščina, drugi Breb'8^’,0, *rcy‘ srtnij, ampak iskala le kotu/. . in fevdalcev. Zato je Podr°aZ‘ia stremela za tem, da si Pdi Vsa sredstva za vodstvo tUflanje politike. lom*^d® vojne zaradi posesti ko-j, 'J in razsipnost kraljevega dvo-50 močno obremenjevale dav-t. j. tretji stan, ki ie°Pr^foValce’ 1' trcli‘ stan- ki ti k SU Vsa davčna bremena. Pio da a°eu ®t°l. je nastala še hu-Vala e.narna kriza, ki sp je zaostra-hip *Z dneva v dan. Kralj je za-„c al od plemstva ln duhovščini' n?’ Pristaneta na obdavčevanj nj'hovc zemlje; plemstvo ln odh!iVn*^Vo i® tQ zahtevo gladko ekli . . ^ato i® bil kralj prisiljen j„ PaKi1ia tolpa k nam vihra OrbiJat žene in sinove. rožJe vsi v roko! Zberite se v M Pohod I so, napfej! Naj to zemljo VraK Poji s krvjo ! Dosi,tUjc tolpe’ P°dle čete ”os‘av® svoje nam dele? J tolpe plačane, najete, M "°?ne borce nam more? zaV - streti bl nam tilnik, suznjiti nas za vsekdar, Do<(U|CM,e naie gospodar n *al bl lopovski nasilnik ! Uro*Je vsi v roko... sramevzame sroza naJ tirane, 2l0činsleVSega 50 SV6ta! f^štvo ’ ojakov zbranih je nešteto. „ Jih mlade pokosi, Post»ZemlJa novc spet rodi, O av,"»° vam novo četo! 0zJ® vsi v roko... ..^bezen domovinska sveta, J) Vod' sVobo podle vam nakane naše potepta! -vnhd' v bltko nam korak! «vnh 0 bran‘ naša četa, °boda- ^ vami v boj do Pod zmag ! Dei aaSo borbeno zastavo *ovra» „zraa*° naj tvoj spev, ti „ražnlk bo izkrvavel, Ornii vo nam ovenčaš glavo. °ŽJe vsi v roko... Tudi mestno oblast je zmagovito ljudstvo vzelo v svoje roke s tem, da so ustanovili samostojno upravo mesta Pariza. Kralj se je moral Udati. To «o bili početki francoske buržoazne revolucije, o katere pomenu je Lenin pisal: «Za svoj razred, za katerega je delala, za buržoazijo, je napravila toliko, da je vse 19. stoletje poteklo y znamenju francoske revolucije,» ki je «četudi so jo raz-bili, vseeno zmagala, ker je dala vsemu svetu take stebre buržoazne demokracije, buržoazne svobode, da so bili že neod-stranljivi.» Francoska buržoazna revolucija je v temeljih spremenila vsa področja družabnega življenja. Ko so tekom razvoja revolucije prišli na oblast jakobinci, so odpravili vse fevdalne obveznosti, ki so dotlej tlačile kmeta, odpravili so vse privilegije duhovščine in plemstva, odpravili so samodrštvo kralja, preuredili sodstvo, carine in davke ter dalj prosto pot razvoju industrije, trgovine in kmetijstva. Revolucija so se udeležile velikanske množice ljudstva, zato je bila revolucija, kakor pravi Stalin, «ljudska in je zmagala s tem, da je dvignila o-gromne ljudske množice proti fevdalizmu in branila interese tretjega stanu». Toda «ni bilo usojeno jakobincem, da bi izvojevali popolno zrna. go, v glavnem zaradi tega, ker je bila Francija 18. stol. obdana na celini s preveč zaostalimi deželami in ker v Franciji sami ni bilo materialnih osnov za socializem, ni "bilo bank, kapitalističnih sindikatov, strojne industrije, železnic». Zgodovinski pomen francoske revolucije je bij torej ta, da jp odprla pot kapitalizmu in vlad; bur-žoazije. Delavci in kmetje so pa Je zamenjali izkoriščevalca: mesto fevdalcev so jih odslej tlačili kapitalisti. Toda sorazmerno z razvojem kapitalizma se razvija proletariat, njen bodoči grobar. Nedvomno je torej francoska revolucija pomenila v človeški družbi ogromen korak naprej, ni pa odpravila izkoriščanja človeka po človeku, kar je možno le v socialistični revoluciji. «Buržoazna revolucija», prav; Stalin, «se omejuje IZ RAZVALIN FRANCOSKEGA IMPERIJA Ra sitili ida r m n iall tel 1 im Ko se kitajska demokratična vojska vedno bolj bliža južnim mejam svoje države, in je popolna osvoboditev te najbolj obljudene države na svetu le še vprašanje tednov, postaja pereče tudi vprašanje sosednih dežel, ki še niso dosegle svoje popolne svobode. Vse države, ki na jugu mejijo na Kitajsko, so formalno samostojne, dejansko pa so odvisne od kolonijalnih imperijev, zlasti od britanskega ln francoskega. Z dokočno osvoboditvijo Kitajske pa se bodo okrepili tudi osvobodilni pokreti v Indiji Bir-maniji Siamu (Tajska) ter v francoski Imfokini, katere vzhodna polovica je republika Viet-Nam. * * * Viet-Nam se razprostira na vzhod ni obali poloka Vzhodne Indile ter jo po vsej dolžini obliva južno kitajsko morje. V glavnem sestoji iz treh pokrajin francoske Indokine in sicer na severu iz province Anam ter na jugu iz bivše vince Anam ter ja jugu iz bivše kolonije Končinčine. Ta dežela leži V tropičnem pasu med devetim in dvaindvajsetim vzporednikom severne širine in spada med naj- Ho-Si-Minh bolj rodovitne predele Azije. To rodovitnost pospešuje zlasti obilica tropičnih padavin, ki v določenih razdobjih spomladi in v jeseni v večtedenskih nalivih namaka rodovitno zemljo poleg tega sta tudi obe glavni reki Mekong in Song-hn (Rdeča reka), ki s periodičnimi naravnimi in umetnimi poplavami spreminjata obrežne pasove v rodovitna riževa polja, Viet-Nam meri 328.000 kvadr, km. t. j. nekaj več kot Italija ali nekoliko manj kot Nemčija. Od približno 20 milijonov prebivalcev je večina mongolidskih anamitov, 1 milijon Indonezijcev nad pol milijona Kitajcev ter okrog 40 tisoč francoskih naseljencev. Največja mesta leže ob obeh glavnih rekah in sicer prestolica Hanoi, in obmorska luka Haifong ob Rdeči reki, Saigon, Holon in Long Xuyen ob reki Mekong, ki je plovna tudi za velike parnike. Ta mesta, ki štejejo vsako nad 100 tisoč prebivalcev, so obenem izvozne luke naravnih bogastev in pridelkov te dežele. Prebivalstvo se v ogromni večini bovi s poljedelstvom. Glavni pridelek dežele je riž katerega pridelajo okrog 60 milijonov kvin-talov letno. Riž ni le poglavitna hrana prebivalstva, temveč je tudi najvažnejši predmet izvoza. Poleg tega pridelujejo tudi koruzo, ki jo večinoma izvažajo, vsakovrstne stročnice, manjoko, banane, bombaž, kavčug, tobak, kavo, sladkorni trs ter rastline iz katerih pridobivajo olje, zlasti ricinus sezam in turške orehe. Iz bambusovih stebel, ki prevladujejo v njihovih gozdovih, grade svoje kolibe, poleg tega pa jih uporabljajo tudi v najrazličnejše druge namene. V kmetijstvu je važna šq gojitev prašičev, in bivolov. Poleg riža so glavna ' hrana Anamitov ribe. Tudi na rudah je Viet-Nam zelo bogat. Najvažnejša sta premog in železo; poleg tega pa pridobivajo precejšnjo količino etnka, kositra, antimona in zlata. Za pridobivanje umetnih gnojil je važno kopanje fosfatov. Zaradi teh naravnih bogastev je razumljivo, da se razvija tudi domača industrija, od katere so najvažnejša čiščenje in obdelava riža, sladkorne tvornlce predilnice bombaža, pivovarne, tvornice špirita ter industrija kavčuka. Na severu okrog prestolice Hanoja je zlasti razvita kovinska industrija in sicer železarne, topilnice cinka in kositra, ladjedelnice in mehanične delavnice poleg tega pa tudi tyornlce, za cement, porcelan in steklo. Kot polkonialna dežela je bil uvoz več kot dvakrat manjši od izvoza. * * s Nad 80 let je Viet-Nam kot tudi ostala francoska Indokina zasedena po Francozih, ki jp kot vsi imperialisti izkoriščajo na najbolj brutalen način. Delovna sila na francoskih plantažah riža, kavčuka in drugih kultur je plačana zelo riromašno in največkrat celo s samim živežem. Posebno sp izkoriščani žene in otroci. Enako se godi delavcem in delavkam zaposle-' nim v industriji. Zato ni čudno, da ljudstvo kljub naravnemu bogastvu živi v bedi in da je prostitucija zela razvita. Francoske oblasti tudi niso skrbele za kulturni razvoj prebivalstva. V vsej bivši koloniji Kočindlni s 5 milijon j prebivalcev so francoski kolonizatorji ustanovili le eno srednjo šolo. Vso skrb nosilcev zapadne kulturne najbolje izpričulo 90 odst. nepismenih med Anamiti, dokler je bila vsa javna uprava v rokah francoskih imperialistov. Pokret za osvoboditev Vietnama izpod francoskega imperializma se je posebno ojačil za časa druge svetovne vojne. Po porazu in nemški okupaciji Francije • se je tudi kolonjalna uprava Indokine po vzgle du izdajalske vlade v Vichyju podredila nemški zaveznici Japonski. Pomagala je celo z denarjem ter z vojaštvom prodiranju Japoncev v Indokino ter njihovo borbo proti narodnoosvobodilnemu gibanju domačega prebivalstva. Proti barbarskim metodam japonskih okupatorjev so se vietnamski rodoljubi združili v osvobodilno organizacijo Viet-Minh, ki je vodil« ostro borbo vseh pet let japonske okupacije od 1940 do 1945. Ves ta čas so bile edino partizanske čete Viet-Minha tiste, ki so se borile proti japonskemu Imperializmu, dočim so francoske čete celo podpirale Japonce pri preganjan iu "Osvobodilne vojske. Po kapitulaciji Japonske, je osvobodilno gibanje, ki je prepodilo japonske okupatorje ter osvobodilo vso državo proglasilo svobodno republiko Vietnam, kj pa je povezana v Uniio z ostalo Indokino v okviru francoske kolonialne zveze. Kljub temu, du je kolonialna uprava Ih Francija sama priznala neodvisnost Vietnama s pogodbami od 6, marca in 14. septembra 1946 leta, ni nikdar prenehala z borbo proti svobodoljubnemu prebivalstvu. Pri svojih napadih proti vietnamski republiki so uporabljaj! celo Japonske čete, katerih po kapitulaciji Japonske niso razorožili. « * * Vietnamska vlada pod predsedstvom voditelja Ho Si Minha je razpisala svobodne volitve, pri katerih ie dobil osvobodilni pokret nad 3/4 vseh poslancev. V štirih letih je s socialno zakonodajo mnogo Izboljšala položaj delastva. med kmečke delavce in male kmete je razdelila zemljo ter za polovico znižala zakupnino na kmečka posestva. Revnim kmetom je pomosa tudi s posojili, gnojili in pa vprežno živino. Največje uspehe Pa je imela vlada svobodne republike na kulturnem polju. Proti sedanjim poskusom francoskih imperialistov, ponovno zasužnjiti vietnamsko ljudstvo, se uspešno upira ljudska vojska republike Vietnam. Domača vojska obvladuje 90 odstotkov ozein. lja republike, Partizanski odredi udirajo celo v velika mesta. Po uspehih Maoceiungpvih armad in dokončni osvoboditvi Kitajske bo, upamo tudi vietnamsko ljudstvo kmalu pregnalo s svojega ozemlja tuje okupatorje ter v miru in delu živelo svobodno na svoji zemlji. zacnQkah> BS»/ ie dohitel in trenotek »ta si k s .oprašujoče zrla v oči. «Kako «K ab°- Francka?» «ls,„ 0 «aj bl bilo? Dolgo se te «Kn, dela“- b0 mesec dnin. Zt,6iisrr ko dol90?» In te se je JJlj wj®; kdaj in kje sta se zad-% tak' sP°m"‘ Za beten trenotek». J' hi rL°ata'neva skupaj ves ve-° 0 nm-ncnltl se morava dokonč-i *JW nem bodočem življenju». tri.» raoram na sestanek naših «P((°rda) Jutri?» Lr~ T°da ne, jutri se od-t . rsta «a teren». rm Ure ima!ai to- aiC}’ Jernei’ «ko, Dc,hola LCIUtU> Sed!“ Sta °rP dot;;,’, ‘k* e0 se jima noge Kak patov. Obema je bi- to tesno pri srcu. Rada sta se imela. Zgraditi sta si želela svoj dom tudi otroke bi rada imela. «Saj res, pozabila sem ti povedati. Preden sem te srečala, sem bila na domu pri nekem mojem učenčku. Ko je prišel včeraj v šolo, je deževalo. Stopil je v razred ves premočen kot miška, v sami srajčki in bos. Slekla sem mu srajčko, jo osušila ter ga ogrnila v svoj jopič. Tod a ko je bila srajčka suha So se malemu dečku že vročično svetile oči. Danes ga ni bilo v šolo... Slutila sem da nekaj ni v redu, ker sicer nikoli ne izostane. In res, zdaj leži v vročici. Kupila sem mu pomagam, ko pa stanuje v taki kleti, kjer bi morala oboleti še levja pljuča. V tem tesnem, zatohlem prostoru diha poleg mojega malčka še šest živih bitij. Da bi jih videl — same oči so jih. Pa govori potem o bodočem življenju....» «Strašno je to». «V zadnjem času sem si imela priliko ogledati več podobnih človeških bivališč. Veruj mi, da me je stisnilo pri srcu, ko sem pomislila da si želiva ustvariti družino. Pomisli vendar, imaš takšnegale malega črvička ki ga nadvse ljubiš, pa vidiš, kako srkajo vase njegovo življenje tisti zeleni zidopt, kako njegova pljučka hreščijo, a mu ne moreš pomagati kljub temu da veš, da živi nešteto ljudi po velikih sobanah z bogatimipreprogami po katerih se valjajo psi in mačke. Ali ni neverjetno, da človek v takih trenotkih ne postane zločinec?» «Res. človek bi resnično pomislil, jeli to znak slabosti ali junaštva. Motni moramo biti, Francka, da vzdržimo v te) naši upajmo, poslednji borbi do konca. Zamisli si, kako veliko bo tvoje zadoščenje, ko boš gledala nekoč svetle dečje domove polne zdravih otrok in boi strmela, kako more tako drobna glavica roditi tako velike misli. Nekoč je na primer prišel V odmoru k meni in me vprašal: «Zakaj ste žalostni, gospodična?» Posmejala sem se mu in ga pogladila po 0Invici «Saj nisem žalostna», sem rekla. «Oh, gospodična, saj vem sram va» je pred mano. Veliki ljudje se v.edno pred otrokom smehljate, čeprav vam je hudo. Toda kadar me mamica mehko poboža, kakor ste me zdaj vi, vselej vem, da ji je hudo, čeprav se smehlja. V očeh ji Zora Košuta - Jugova vedela, da si za sredo teh malih in Za njih smeh žrtvovala tudi ti košček svojega življenja», «ln skozi velika okna bo sijalo Zjutraj sonce na bele posteljice in prebudilo zaspančke. Potem bodo vriskali pod prijetno toplimi prhami in potem $ še vlažnimi kodrčki sedli k mizicam ter navihano nasmejani srkali mleko». Zamižala je, a skozi priprte veke so ji zdrknile solze. «Moj mati Tinek pa nemara niti jutrajinjéga dne ne bo več učakal. Bil je med najpridnejiimi učenci, bister in razumen, det sem včasih to vidim, tudi vam se pozna v očeh. «Tako me je prevzel tisti trenotek, da sem komaj premagala čustva v sebi. Mali pa je tiho sedet v klop. Nekoč rrre je vprašal: «Gospodična, ali ste kdaj lačni?» «Vselej, kadar sedem h kosilu, kadar ste lačni?» Kratko sem se zamislila: kako naj odgovorim da me bo otrok lahko razumel? V spomin so mi prišla leta, ko sem brezposelna hodila po ulicah in me je. numill duh svežega kruhti ko sem šla mimo pekarne, da sem glasno požirata sline. Pa me je prehitel, predno sem odgovorila. «Kaj mora biti človeka sram če je lačen, Pa nima jesti?» «Ce noče delati, če je postopač, potem da, iakih primerov je malo; ” splošnem vsak človek rad dela». «Gospodična, pa zakaj je toliko porušenih hiš in toliko lačnih ljudi, ki bi radi delali?» Gledal me je, kakor da pričakuje da mu bom povedala tisto, kar mu doslej še nihče ni vedel povedati. Prijela sem ga za roko in mu pogledala p črno se iskreče velike oči — vse je bilo v njih; ponos, srd in hrepenenje, tako veliko hrepenenje, da bi se moralo izpolniti. Spoznala sem, da je Pravzaprav odrasel človek in jaz nebogljen otrok. «Vidiš, Tinek», sem mu dejala, «takih vprašanj tako majhen otrok kakor ti, ne bi smel nikoli občutiti, kajti to pomeni, da si bil že mnogokrat lačen, da tvoj očka mnogokrat postopa, čeprav bj rad delal iv da si tvoja mamica mnogokrat naskrivaj obriše solze. Tudi jaz sem bila ie lačna pa nisem mogla sesti k pogrnjeni mizi, Toda vidiš kadar sam vse to občutiš šele prav razumeš, kako je to hudo in krivično. In prav tisti, ki imajo denar in bi morali skrbeti, da bi ne bilo tako, niso vsega tega nikoli okusili». «Saj potem vie bo nikoli drugače» je skoro kriknil z obupnim glasom. Zdaj je bil zopet otrok in vedela sem, da mu v tem trenotku lahko pomorern do najjasnejših višin, lahko pa tudi Za vselej ugasnem hrepenenje. «Bo Tinek, ker je še m nego takih otrok kakor si ti in takih očetov kakor je tvoj, ker je mnoge več ljudi, ki so te okusili lakoto in trpljenje, nego onih, ki imajo z denar, jem napolnjene žepe. Vsi ti ljudje bodo nekoč rekli: «Dovolj je bito gorja, preveč trpljenja,sovraštva in krivic, odslej naj vlada svetu ■ človek!» Vsi bodo začeli delati in sreča bo sijala iz vseh oči in prav posebno iz otroških.» Zamislil se je in ves srečen rekel: «Jaz bom takrat že mož in bom delali» «Tako je, Tinek, tt boš mož». Ve selo sva se poslovila ter pozabila na lakoto in vse tegobe. Vidiš, Jernej, Tinek bi res postal mož». «Občudujem te, Frančka, saj morda niti ne veš, da si v tem trenotku že postavila temelje tistemu svetlemu dečjemu domu, kajti temelji morajo biti postavljeni v naših dušah ker le tako lahko zrastejo iz njih močni, trdni zidovi. Ti si to storila z lahkoto, kajti žrtvovala si zato svojo ljubezen». Sonce je zahajalo in rdečilo morje in nebo ter naznanjalo jasnino jutrijšnjega dne... Zagledala sta se v to veličastno, ogromno lepoto in začutila v sebi silno moč. Pogledala sta si v oči in v njih je bilo mnogo, mnogo več nego prijateljstvo. Prve temolje slovanske kutluvc slu postavila M Ciril inii Naši davni pradedje —• stari Slovani so po naselitvlv Panonski nižini in na Moravskem živeli skup. no patriarhalno življenje. Toda vedno hujši pritisk sosednih Frankov, kakor tudi stalni napadi divjih konjeniških Obrov, »o jih prisilili, da so opustili svoje po zadrugah ločeno življenje ter se povezali v veliko državo, ki ji je vladal kralj Samo, in k« je segala od Karpatov do Jadranskega morja. Samova država je kmalu razpadla, njeni pripadniki pa so prišli po večini pod vpliv Frankov, katerim se je tako nudila ugodna priložnost za raznarodovanje Slovanov. Začeli so pošiljati svoje duhovnihe - misijonarje. ki so ne sani o pokristjanjevali Slovane, marveč jih tudi — in to predvsem — politično in kulturno odvračali od lastnega naroda. Nemški misijonarji so prinašali v deželo istočasno križ in meč. Slo. vanom so oznanjevali blagovest v tujem, Slovanom nerazumljivem jeziku, zato niso imeli k!aj prida uspehov. 2e tedaj se je torej začelo veliko raznarodovanje Slovanov po Nemcih, ki se še vedno nadaljuje. Na Moravskem jq v 9. stol. vladal knez Rastislav, ki je skulai preprečiti naraščajoče ponemčevanje svoje dežele. Zato je prosil bizantinskega cesarja Mihaela da bi mu poslal duhovnikov, ki bi poznali slovenski jezile. Znano je namreč, ila je Živelo takrat v mejah bizantinskega cesarstva vej slovanskih rodov, ki so govorili jezik zelo sli-čem onemu moravskih in panon-»kih Slovanov. Bizantinski cesar je ustregel ž'eljl kneza Rastlslava ter poslal dva moža, Kostantina in Metoda, rodom iz Soluna, ki sta dobro poznala jezik makedonskih Slovanov. Bila sta sinova visokega vojaškega dostojanstvenikfa. Študirala sto v Solonu in Carigradu. Preden sta odšla na dolgo in naporno pot sta se dobro pripravila. Kostantin je sestavil za Slovane primeren črkopis «glagolico». Iz grščine sta prevedla v makedonščino evangelij in druge cerkvene spise. S tem je bil torej postavljen temelj slovanski književnosti. Na Moravskem sta Kostantin in Metod imela pri svojem delu veli-ke uspehe. Moravski Slovenci so se ju oprijeli, ker so razumeli njun jezik, obenem pa so se popolnoma odtujili nemškim duhovnikom, ki »o jim vsiljevali svoj jezik. Zagrizeni nemški duhovniki, razdražen; zaradi svojih neuspehov, »o tožili Kostantina in Metoda, če^’ da učita krivo vero ter da vpel j m jeta bogoslužje v tujem neobičajnem jeziku. Kostantin in Metod sta se ustavila tudi pri panonskem knezu Koclju, ki jima je zaupal več mladeničev z željo, da bi jih izučila in pripravila za duhov, nike. % V Rimu sta Kostantin in Metod dokazala, da učita pravo vero ter da je slovenski prevod evangelija pravilen. Od rimskega papeža sta prejela dovoljenje za nadaljnje delovanje. Metod pa je bil imenovan za panonskega nadškofa, Kostantin je v Rimu postal menih in si nadel ime Ciril. Dolga in naporna pot ter trudapolno delo »ta ga pa tako izčrpala, da je kmal,u zbolel in leta 869 v Rimu umrl. Metod se je s svoj im j učenci vrnil na Moravsko, kjer so se medtem razmere zelo spremenile. Nemška duhovščina je vedno ostreje ščuvala proti Metodu in njegovim učencem. Frankovski kralj Ludvik je celo z vojsko napadel kneževi-no kneza Rajtislava. Kneza same-' ga so zaradi izdaje zajeli, ga oslepili ter zaprli v neki samostan. Leta 870 so nemški škofje sklicali zborovanje E od pretvezo, da je treba urediti cerkvene zadeve v zvezi z novoustaonovljeno panon- sko-moravsko nadškofijo. Na zborovanje je prišel tudi Metod, da bi branil svoje pravice. Toda nemški cerkveni knezi so ga zaprli v ječo, kjer je obsedel tri leta. Umrl je leta 885 in bil pokopan na Velehra-du na Moravskem. Ro njegovi smrti so bili slovenski duhovniki Izgnani iz Moravske. Razšli so se med južne Slovane na Hrvatsko, v Dalmacijo, v Srbijo in na Bolgarsko, kjer so nadaljevali » svojim delom. Pozneje so namesto težavne starosloven. ske glagolice vpeljali norv lažji črkopis «cirilico». Tako »e je vpeljalo bogoslužje ,v staroslovenskem jeziku v naši ožji domovini v Istri m na Kvarnerskih otokih, kjer se je ohranilo do nedavnega. Kljub veem oviram in nasprotovanjem od strani visoke Slovo Cirila ln Metoda v Ulmu. Re-ijef na Velehradu. cerkvene hierarhije rimskega obreda in drugim nasprotnikom, se j* bogoslužje ohranilo toliko časa zato, ker se je vršilo y razumljivem jeziku, iz glagolske dobe nam so ostali po Istri in Hrvatskem Primorju še nekateri spomeniki. Ohranile so se tudi razne bogoslužne in druge knjige. Delo svetih bratov Cirila in Metoda je velike važnosti ne le v verskem, marveč tudi v narodnem in kulturnem oziru Brez dvoma lahko trdimo, da je bilo bas njuno delo temelj, na katerem se je razvijal» slovanska kultura. In ravno zaradi tega so nemški potujčevalni duhovniki in škofje nasprotovali slovanskemu bogoslužju saj so v njem Videli trdo oviro svojemu raznarodovalnemu in osvajalnemu na-menu. S preganjanjem Cirila in Meto. da za časa njunega življenja in delovanja, se je začelo zaustavljanje in oviranje razvoja slovanske kulture. ki se ponekod še danes — po dolgih stoletjih — ni prenehalo. Prav tako, kakor so nemški ikcfjt in duhovniki preganjali staroslovenske duhovnike in učitelje tokratnih Slovencev, so do nedavnega preganjali vse, ki so čutili in mislili slovansko. In tudi danes se še pogosto odliknjejo predvsem du. hovniki in škofje. Se nam j c v sp o minu doba, ko so škofje, ki se oa-nes trkajo na prsi kot zagovorniki Slovanov, prepovedovali slovansko pridigo v slovanskih župnijah. Izumitelja prvega slovenskega črkopisa glagolice sta umrle; umrli so njuni nasledniki; umri; go prvi stebri prosvetnega dela med Slovenci. Njih spomin pa ni umrl. 0«tal je živ v književnih spomenikih. latinskih in staroslovanskih. Spomin na slovanska apostola se oživlja vzporedno z oživljeno na. rodr.o zavesilo kot svelta točka il mračne davnine. fìLMSKE M O« »Tl MLADA’GARDA7 Te dni so kinu ob morju vrteli oba dela sovjetskega filma «Mlada garda» po Istoimenskem romanu A. Fadejevg, ki je bil nagrajen s Stalinovo nagrado. Film je režiral E. Volk. Film nas povede v nedavno dobo nacističnega divjanja po Evropi in nam prikazuje življenje malega mesta Krasnodona v Donbasu pod Hitlerjevo- okupacijo. Pred očmi gledalca se razvijajo dogodki ki so prizadeli toliko gorja junaškemu sovjetskemu ljudstvu. Uničenje rudarskih naprav prihod Nem cev, pjihovo kruto obnašanje požig vojašnice organiziranje Mlade garde obešenje podlega izdajalca, dalje vsi drugi nepozabni in pretresljivi prizori, ki oživljajo resnične dogodke, so tako lepo ln brez vsake pretiranosti med seboj povezani, da predstavljajo čudovito dovršeno filmsko umetnino, dopolnjuje vse dosedanje sovletske filmske mojstrovine, «Mlada garda» je film, ki opeva junaštvo sovletske mladine in istočasno junaštvo vse mladine sveta, ki se je borila, se bori in se bo borila proti sovražnikom človeštva za boljše in srečnejše življenje. Je '(film, ki prikazuje veliko premoč predka ln socializma nad starim svetom ki brani samo Interese preteklosti, t. j. peščice «nadljudi» krokarskega kljuna pod krinko braniteljev «kulture». Take filme more proizvesti sgmo dežela, ki sc je ostresla grabežljivih pijavk; taki filmi morejo izhajati samo iz ljudstva, ki je gospodar svoje usode in ki ne pozna strahu .pred bodočnostjo, tak fillh morejo napraviti Ijude, pri katerih je metnost v službi celote in kj< država skrbi za njene potrebe bri kvarnih omejitev. «Mlada garda» je film, ki na utrjuje zaupanje v veliko ustvarj« no delo sovjetskih narodov nas u in nam pove. da temelji nova dru bena ureditev na ljubezni do d' movine, družine predvsem pa c vsega človeštva. Nihče, ki je gledi ta film, ne bo pozabil mladih ljuti ki so se tako mojstrsko uživeli vloge padlih krasnodonskih mladi; cev. Ne bodo pozabili njihove m žalosti in otroške naivnosti, njih' ve nejzurosnosti in bratske ljubezi njihove nesebičnosti in požrtvova nosti. Ne bodo pozabili Olega K ševoja junaka, ki je tako strastr ljubil svojo mater — domovino i človeštvo. Sevcova bo vsem ostala spominu prav tako, kakor Uljar Gromova ter Sergej Tjulenin «gret a isto tako junaški mladinec. Ne bomo pozabili, da nas tl ml; dinci učijo, kako naj se obnašam pred sovražnikom človeštva i kakšne so naše naloge v gigantsl borbi med novim in starim sveton Tehnična izvedba filma je popo na in jo je mogel voditi samo 6k vek, ki se je učil v šoli največji sovjetsejih režiserjev. Mladi igrale pa so pod izurjeno roko režiserj ustvarili nepozabne junaške liki Pravo odkritje predstavlja mlad igralka v vlogi Ljubke Sevcove Zelo dobri so tudi V. Ivanov • vlogi Olega Koševoja, S. Gurk v vlogi Sergeja Tjulenlna ii Natalija Mordjukova v vlogi Ulil ne Gromove. Stran 4 DELO 9. julija 1949 ZAUPANJE IN LJUBEZEN DO ZSSR - PREIZKUSNI KAMEN DEMOKRATOV prvoborec proli lašizmo Umrl je eden izmed največjih voditeljev svetovnega proletariata, eden izmed najvedjih borcev za osvoboditev delovnega človeštva eden izmed najzvestejših sinov zatiranih in izkoriščanih ljudi. Umrl je učenec in prijatelj tovariša Stalina, Georgij Dimitrov, veliki vodja bratskega in junaškega bolgarskega naroda, svetli lik komunista in demokrata. Po vsem svetu se danes klanjajo delavske zastave, da počastijo njegov spomin, da izkažejo veliko bol-ki je zadela proletariat in njegove zaveznike v svetu. Z njim so protiimperialistična fronta, mednarodni demokratični pokret in socialistični tabor izgubili velikana. ki je dal v svojem življenju vse. kar more človek nuditi, za osvobojenje človeštva, za uničenje nesramnega protičloveškega družbenega reda, za uničenje fašizma ter za ustvaritev boljšega življenja v precejšnjem delu sveta. Georgij Dimitrov nas je zapustil, kakor so nas zapustili drugi veliki možje, a njegov spomin bo večen med v svobodi srečnimi in suženj- stvu nesrečnimi ljudmi. Njegova pot brez odklonov, njegova neizprosna borba proti vsakemu sovražniku ljudstva, njegovo neomadeževa-no življenje, bodo služili za vzgled vsem borcem za svobodo, vsem demokratom, vsem komunistom. Iz njegovega življenja se bodo vsi poštenjaki učili, kako se mora ljubiti svoj narod, delavski razred In ljudstvo. Iz njegovega življenja se bomo učili in z njegovimi nauki .Utrdili. Ko je ves demokratični svet pahnjen v globoko jalost zaradi njegove smrti mu vsi obljubljajo, da bodo ostal; zvesti načelom, za katere so se borili. Njegova življenjska pot je tako čista, da je nemogoče najti v njej najmanjšega madeža. Rodil s^ je 18. junija 1882. v mali kmečki vasici Kovačeviči pri mestecu Radomir na Bolgarskem. Njegov oče je bil ubožen obrtnik, ki je zaradi velike družinske bede moral zapustiti svojo obrt in je postal delavec. Georgij Dimitrov si je že z dvanajstimi leti moral poiskati zaslužka, ker ga družina ni mogla vzdrževali v šoli, ki jo je posedal. Postal je vajenec v neki tiskarni in pozneje pa črkostavec. V prvih letih svojega dela se je upoznal v neznosne razmere, v katerih so živeli bolgarski delavci in sploh vse ljudstvo, zatirano po koburški monarhiji, ki je bila vsiljena mali deželi. Cjtal in študiral je dela tedanjega voditelja levega drla socialdemokratske stranke v Bolgariji, Bla-gojeva. S petnajstimi leti se je začel udejstvovati v delavskem gibanju. Postal je aktiven član «Tiskarske zveze» v Sofiji. Leta 1902. se je vpisal v socialdemokratsko stranko, v kateri se je pravkar začela odločna borba med dvema strujema: «tesnojakov» in «široki-stov», t, j. med pravimi revolucionarji in reformisti, ki so skušali razvodeneti revolucionarno stranko in jo povesti na pozicije buržoazije. Dimitrov je postal zelo aktiven član «tesnojakov», ki je po prvi svetovni vojni postala Komunistična partija Bolgarije. S svojim delo. Vanjam je zelo prispeval v borbi proti reformistom in oportunistom 'n se je prav posebno navduševal za tedanjega voditelja poznejše KP Bolgarije, Blagojeva. Po razkolu y socialdemokratski stranki je postal član levega dela, k| sg je odcepil od socialdemokratske stranke. Takoj po razkolu je postal sekretar sofijske partijske organizacije in 1905. leta. t. j. v svojem triindvajsetem letu pa tajnik Udruženja revolucionarnih sindikatov. To funkcijo je obdržal do leta 1923., ko je moral zapustiti Bolgarijo. Leta 1909. je prvič postal član Centralnega 'komi te ta bolgarske partije «tesnojakov» in od takrat je bil na vsakem kongresu izvoljen v njen Centralni komitet. Georgij Dimitrov je leta 1913 bil izvoljen v bolgarsko zbornico kot poslanec partije «tesnojakov. Bil je najmlajši, poslanec v Bolgariji in eden izmed najmlajših v svetu. Bil je tudi prvi delavski poslanec na jugovzhodu. V zbornici je neizprosno razkrinkaval nečloveško zatiranje bolgarskega .ljudstva, v svojih ognjevitih govorih je obtoževal polfevdalno suženjstvo, v katerem je živela Bolgarija, pokvarjenost vodilnega razreda, obupno stanje delavcev in brezposelnih. Svaril je pred nevarnostjo velike svetovne vojne in pozival ljudstvo, naj se upre vojnohujskašklm načrtom monarhije. Zaradi svojega odločnega stališča proti vojni in obtožen «protinarodnega delovanja» je bil v začetku prve svetovne voj. ne aretiran. V ječi je bil od 1914. do 1918. Osvobojen je bil pod pritiskom velikega revolucionarnega pokreta, ki se je sprožil na Bolgar, skem po vzgledu velike oktobrske revolucije. Leta 1923. je fašizem sprožil na Bolgarskem krvavo kampanjo, s katero je skušal zatreti revolucionarni pokret bolgarskih delavcev in kmetov. Na čelo delovnega ljudstva je stopil tov. Georgij Dimitrov. Toda junaška protifašistična borba bolgarskega ljudstva je neuspela. Georgij Dimitrov je moral oditi iz domovine, ker so ga obsodili na smrt. 0 slovanski študenti v Moskvi L®' rtingradu, Krasnodonu in drugje. Iz vsega tega je razvidno, k" so jugoslovanski voditelji. Tod" najbolj jih označujejo tudi elementi, ki so jih uporabljali v svoj®»1 hprovokalorskem delu v Sovetsk* zvezi. Eden izmed najbolj zagrizeni*1 pristašev Titove klike, nadvse Pr°l tisovjetski element in ambiciozne Prvega reda je podpolkovnik ^*a-do Sekulič, «zaupni» element (:.e' legata CK KPJ v Moskvi, EunlS,1’ in zelo velik prijatelj Titovcg sina, Žarka Broza. Ta človek nosi pet značk, da J* bil ranjen, medtem ko ni bil nl. dar ranjen. Res pa je, da se L sam ustrelil v prst, da no bi ,r primoran iti v borbo. Pred svoji111 odhodom v ZSSR je prevaral P®r' personalno upravo ^JA da nima n0' beneaa odlikovanja", medtem k° ° jih je imel tri. Tako je dobil prevaro tri odlikovanja, do kater» nima nobene, pravice. V MosK je let 1947. prodal oficirju Rdet armade fotoaparat, za katerega dobil visoko vsoto. Poudariti m°^ mo, da je ta fotoaparat rek v ir11 •u v Trstu ob priliki osvoboditv'j Cez nekaj časa pa je lagal, da dobil plačila in mu je moral ofi®^ Rdeče armade ponovno plačati enkrat zasoljeno plačan fotoaparf Zaradi vseh teh dejstev le za,lt 3 vala partijska celica preiskavo L njegov račun. Iz Beograda ni bI odgovora. Po resoluciji IU je P stal vnet lituvec in je v lam*®1 poletju letoval skupno s Titov» sinom. Takoj po letovanju pa je P stal načelni», štaba tankovske* ansk“ stal načelnik korpusa v Sisku. Takih ljudi se le jugoslova.- . vlada poslužila v Sovjetski da bi zbirala podatke o načrtih g vilnih in vojaških institutov in dozdevnih napravilnh odnosih b-SR do Jugoslavije. ^ Vse kar smo pisali, nam dov jasno pove, kaj je Titova največja sovražnica ZSSR, ljudske demokracije in komuni®' h OO O «« 1 n til nega pokreta v svetu. Zato ni čudno, da je postala «udarni» P® a sovjetski oddelek anglo-amerišk imperializma. bri*0 Jugoslovanski narodi pa ji _i(a izbili zobe in ji bodo sodili. ',,y Djilasa, Rankoviča, Kardelja, pij»" da in večje ali manjše njihov® , pričnike čaka Mussolinijeva us - c< Jugoslovansko ljudstvo jih bo °fj silo z glavo navzdol, da P°s ]]3-vse sovražnike demokracije» predka in miru v svetu. L