PoStnlna plačana v gorovTnT Marmonta Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 200 Maribor, sreda 3. septembra 1930 hhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam čak. zav. v Ljubljani St. 11.4-09 *wrn«iečno, prejeTian v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Dlft Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po tarifu Oglasa sprajama tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4 Manjšinske težnje naših Nemcev Posebni poročevalec »Deutsche Allge-Set|,ne Zeitung« v Beogradu je te dni po-s k ,Dravos°dnega ministra g. dr. Srskiča, aterim je imel daljši razgovor, katere-V A° skoraj vsi nemški dnevniki Šil as* ,n Nemčiji. Razgovor se je vr-iavil av^usta 'n istega dne, tako je iz-nil d*’’ m*n’s^er’ ie ministrski svet skle-vice t nemški manjšini vse one pra-se n * ere zahteva. Med temi pravicami va i Va tu^i zopetna dovolitev društ-tiem\tU fld** ustanovitev privatnega ustii a u^itelii§2a s pravico javnosti, Prirej lJanle nemških otroških vrtcev, Ito, Ne analfabetskih tečajev po nem-lOahisr e)jih Odločitev o nemških Jc0m, !nskih šolah bo pridržana posebnim dva SlJam> katere bosta sestavljala po ta j/j^Puika krajevnega šolskega sve-dah zastopnika manjšine. Po bese- movi!rOSVetne^ ministra Bože Maksi-minjsf s® 1)0 pa tudi reforma šolske ad-Šk« trac>ie v polni meri ozirala na nem- V t?*«! slce zahteve. ]je„ a*ik listih ta razgovor ni bil objav-yladnPa{5 Pa )e lz^° uradno obvestilo o Vedhaem sklepu, ki se z omenjenimi na-Polno V ce,otl krUe. Gre tedaj za po-nagj ma viiov način postopanja napram kar m ^avHanom nemške narodnosti, kaknr °ramo z objektivnega stališča vsega k p?zdraviti. Pozdraviti že zaradi te-vajn5r..Je manjšinski problem temeljne med,, Za rešitev neštetih nerešenih zaradfr?^n^ evropskih vprašanj in pa Avstr n »8a’ 'cer imamo sami v Italiji, Puktn ™adžarski in drugod velike kom nage avtohtone narodne manjšine pa ta korak iskreno pozdravlja-se 'hod trclno smo tudi prepričani, da z8r*a i na^tete manjšinske pravice dale kor n. nem^ki narodni manjšini, nikalen, ne tUcl1 diaspori v Sloveniji in pred so v ,"e, pe^ici ljudi slovenske krvi, ki re2imav°li,zaslepljenosti in pod pritiskom odnaJ ,P°^°lne Avstrije postali narodni strani" ^ko zvani nemčurji. Na drugi nem«uSrno Pft tudi prepričani, da niti narod kot tak nikdar ne bo rekla-zase odpadnikov, ki bi danes ali rav tako lahko izdali njegovo stvar *° lahkq, brez pomislekov in brez v®sti, izdali našo. izjemnih pravic našim rene-”w> Kak n I\amre^ ne Pomenilo nič druge-bila r* se sv°bodna Jugoslavija, ki Avstr-anov^ena na razvalinah pokoj-Za to hnrKe’ P^ti kateri se je borila in °dpoved„i zrtv°vala hekatombe krvi, v,cam in ! sy°iim najbolj naravnim pra-sloVensK, aankcijonira krivico, ki je nad st°riena P1 ,Pe,om našega naroda bila 1)1,0 več n vSem cesarstvu. To bi pa tiurji ,1?.g0 nbsurdno in zato naj nem-mat,Jšinskii)Ur* po uveljavljenju nemških lo 2»se v Jugoslaviji ne kuje- Pa^nih nr ln naj si delajo na- K°t toleran*" 11UZii- 1,0 Presoiiti • n nar°d- ki zna objektiv-in ceniti tudi pravice drugih, Samo civnP , 11 tudi pravice drugih, V0Je lastne, in če hočete tudi Streljanje pri Postoini KRVAV DOGODEK OB ITALIJANSKO-JUGOSLOVENSKI MEJI. — EN MILIČNIK IN EN BEGUNEC MRTVA, 1 MILIČNIK TEŽKO RANJEN. TRST, 3. septembra. Listi poročajo o spopadu, ki se je izvršil v torek opoldne med italijanskimi obmejnimi miličniki In dvema neznancama pri Slivnici blizu Postojne. Neznanca sta očividno hotela skrivaj prekoračiti mejo. Ko so ju hoteli miličniki aretirati, sta se uprla. Prišlo je do streljanja, v katerem sta bila en miličnik in eden od neznancev ubita, drugi miličnik pa ranjen. Ranjenca so prepeljali v tržaško bolnico, dočlm se je drugemu neznancu posrečilo pobegniti v gozd in ga do večera še niso prijeli. Potniki, ki so prispeli iz Italije, pripovedujejo o krvavem dogodku pri Postoini sledeče: Med 11. in 12. uro sta se dva neznanca blizu Slivnice zdela miličnikom, ki so nastanjeni v baraki pri Uncu, sumljiva. Trije miličniki so hiteli za njima ter ju ustavili tik ob železniški progi, kakih pet minut od meje. Miličniki so pozvali neznanca, naj se ustavita in dvigneta roke. V tem hipu je eden izmed neznancev potevnil samokres ter ustrelil med miličnike, od katerih je bil eden smrtno zad^t. Med neprestanim streljanjem sta se neznanca umaknila proti bližnjemu «o-zdu. Miličniki so odgovarjali s strel5 iz svnPh nušk. Zadeli so ene«a od umi kajočih se neznancev, ki se je zgrudil očividno smrtno ranjen na tla, drugi pa je izginil v gozdu. Ko sta se miličnika približala na tleh ležečemu neznancu, je iz gozda počil strel, ki je pogodil prvega miličnika v prsa, tako da je takoj padel. Njegov tovariš je odhitel proti Škocijanu, odkoder so alarmirali straže v Postojni in na Rav barkomandi. Miličniki iz Škocijana so med tem odhiteli proti Slivnici, kjer so našli neznanca in enega svojih tovarišev že mrtva, drugega miličnika pa s prestreljenimi pljuči. Naložili so ga na avtomobil ter odpeljali v Postojno, odkoder .ie bil odpravljen v tržaško garnizijsko bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Kmalu je prihitela na kraj krvavega spooada uradna komisija postojnske milične komande, da preišče, kako se je spopad izvršil in dožene no modnosti. kdo sta bila neznanca in kaj sta hotela ob meji. Pri ustreljenem neznan cu so našli revolver, daljnogled in zemljevid. Tnioli obeh ubitih sta bili nre^ofjani v Postojno. Tik no dooodku je vozil mimo kraja soonada tovorni vlak iz Rakeka. Ka-rabinerii so vbk ustavili ter 0,51 nreis-kali. SoremPojnoi železničarji so videli ob orogi ležati truplo ustreljenega neznanca. Dr. Eckerter oCostesovem usoehu POSREČENI POLET PARIZ—NEW YORK BREZ PRISTANKA OZNAČUJE DR. ECKENER KOT NAJVEČ JI USPEH NA POLJU LETALSTVA. NEWYORK, 3. septembra. Francoska letalca Costes in Bellonte, ki sta v pon-deljek, ob 10.55 dopoldne, odletela z letališča Le Bourget pri Parizu proti New-yorku,- sta v nepretrganem poletu — brez pristanka, v torek, ob 9.10 zvečer srednjeevropskega časa med nepopisnim nav dušenjem več stotisoč glav broječe množice, popolnoma zdrava pristala v Ne\v-yorku. Preletela sta 6.200 km dolgo progo v 34 urah in postavila s tem nov svetovni rekord. Costes in Bellonte sta obenem prva letalca, katerima se je posrečil polet iz Evrope v Newyork brez pristanka. Tako nemški stotnik Koehl 1.1928, kakor tudi nemški pilot Groman pretekli teden, sta potoma pristala na Novi Fund-landiji in šele potem nadaljevala polet proti Newyorku. Po vsej Franciji vlada radi velikega uspeha obeh miljencev francoskega naroda velikansko navdušenje. Costes in Bellonte sta odletela v New-yo!k z letalom »Vprašaj«, ki je imelo nov Hispano-motor. S seboj sta imela 4.800 litrov bencina in jima ga je ostalo pri pristanku še za 24 urni polet. Pilota sta se za prekomorski polet pripravila izredno temeljito. Izvršene so bile vse potrebne varnostne odredbe. Oba sta imela za vsak slučaj pritrjeno na sebi pa- dalo, na letalu pa sta imela vrh tega Še rešilnf čoln iz gumija, ki se je mogel že v 30 sekundah napolniti s kisikom, kakor tudi potrebna vesla in gumijasto obleko, ki se je dala napihniti, da bi ju v slučaju potrebe držala na vodi. Na krovu sta imela dalje tudi radijsko postajo in sta bila stalno v zvezi s prekomorskimi parniki ter obalnimi postajami v Ameriki. PARIZ, 3. septembra. Snoči je ves Pariz čakal na poročila o prihodu Coste-sa in Belonta v Newyork. Pred redakcijami listov, kjer so bili montirani zvočniki radiopostaje, ki je sproti poročala o kretanju letalcev, se je zbrala zvečer taka množica ljudstva, da je zastal ves promet. Na letališču v Newyorku so Coste-su omogočili, da je osebno poročal o svojem prihodu. Tamkajšnja radio-posta-ja je namreč v to svrho montirala na letališču velik mikrofon. Ko je občinstvo v Parizu zaslišalo glas Costesa, ki je naznanil, da je srečno prispel na cilj, je doseglo navdušenje višek. Vsi današnji listi poveličujejo uspeh obeh francoskih listov iti objavljajo tudi čestitko dr. Eckenerju, ki označuje polet Costesa in Belonta kot eden največjih uspehov na polju letalstva. Polet je trajal skupno 37 ur 18 minut. pravice svojih dovčerajŠnjih smrtnih sovražnikov, hočemo biti do skrajnih konsekvenc pravični. Isto in enako pravico pa zahtevamo tudi za svoje manjšine v Avstriji. In ker ne moremo deliti naših nem-IČuriev od koroških »Nemcem prijaznih Slovencev«, smo trdno prepričani, da bo isto stališče zavzel tudi veliki in kulturni nemški narod, stališče namreč, da so kakor naši sinovi tu tudi oni po vseh zakonih dejanski člani slovenske narodne manjšine! Iz seje mestnega sveta. V sinočnji seji mariborskega mestnega sveta so bila podeljena sledeča gradbena dovoljenja: Nabavljalni zadrugi žel. uslužbencev za gradbo mostne tehtnice na Kurilniški cesti: Fr. Holerju za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ul. 34; Justinu Gustinčiču za prizidavo avto-garaže na dvoriščno poslopje pri hiši v Tattenbachovi ulici 14: dr. Fr. Sta-molu za zgradbo dvonadstropne stanovanjske hiše na Kralja Petra trgu 4; Francu Curku za preureditev gostilniških prostorov v Frankopanov! ul. 11; Rudolfu Sabukošeku za zgradbo prizidka za shrambo: Amaliji Klff-mann za zgradbo poslopja za skladišče kuriva in za pisarno; Mariborski mehanični tkalnici in apreturl Doctor in drug za zgradbo odprte lope za skladišče. — Uporabna dovoljenja so bila podeljena: Ivanu Bratošu za enonadstropno stanovanjsko hišo na Melj ski cesti 38; Albinu in Ani Hrovatin za enonadstropno stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ul. 52; Ivanu Uršiču za pritlično stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v V. Parmovi ulici; dr. Alojzu in Angeli Juvan za enonadstropno stanovanjsko vilo v Vrtni ulici 24. Napovedane akrobacije profesorja Strohschneiderja se ne bodo vršile na Aleksandrovi cesti, ampak na Glavnem trgu, kjer so med streho bogoslovja in Franzovo hišo (vogal Stolna ulica-Glavni trg) napeli dve vrvi. Sinoči je ob napovedanih urah mrgolela na Aleksandrovi cesti velika množica radovednežev, ki pa se je morala mrmraje raziti. Nesreča v delavnicah državne železnice. Davi ob 10. je 291etnemu kovaču Juriju Vrabiču iz Radvanja med delom v delavnicah državnih železnic, odletel od nakovala velik kos železa v prsa in ga težko ranil. Rešilni voz je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnico. — Voz sena se je prevrnil včeraj popoldne na Kamniški cesti med gostilno Lovrenčič in Černičkovo opekarno ter pokopal pod seboj 49!etnega voznika Franca Golnerja iz Rogoze. Gol* ner si je pri padcu zvil desno nogo v gornjem sklepu. Z reševalnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnico. — Razburljiva scena se je odigrala včeraj krog 11. dop. na hodniku tukajšnjega okrajnega sodišča. 22-letna Olga Golob iz Studencev je pred sodnim osobjem izpila večjo količino solne kisline. Takoj pokUcani rešilni oddelek jo je z avtom odpremil v bolnico, kjer so ji takoj izpraznili želodec. — Neprevidno kolesaril ie včeraj dopoldne brusač Andr# Greifauer iz Rance ter je na Tržaški cesti podrl slik. mojstra Janežiča, ki mu je privozil naproti, nato pa hotel s kolesom pobegniti. Vendar so ga ujeli in odvedli na stražnico, kjer so ga po identifikaciji izpustili. — Pr| astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozl in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja Črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. — »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih i trgovinah. L Mariborski V h t h k N I K .lutra * Maribor u, dne 3. iX. iy«3U- 11,1,—H --- Gornji grad Mesto sicer šele od 5. avgusta 191S, kajti tega dne je naš kralj podpisal listino, s katero je bil prejšnji trg pomaknjen na znatno stopnjo više. Po številu hiš in prebivalstva, po razsežnosti in obsegu mestnega pomerija gotovo prekašajo vsa ostala slovenska mesta in mnogi slovenski trgi in celo nektere vasi; pa ima vendar mnogo, zelo mnogo res mestnega značaja na sebi, na svojem zunanjem licu, pa nič manj tudi na svoji velezanimi- vi in slavni preteklosti in za to tudi v vsem svojem življenju, v duši in srcu svojega prebivalstva. K vsemu temu pa se še pridružuje prijetno dejstvo, okolnost in zavest, da je to ljubko mestece postavljeno najbližje izmed vseh osrčju Savinjskih alp in najbližje zelenim izvirkom bistre Savinje. Ob njej, takorekoč neprenehoma poslušajoč v njenem šumenju in vrvenju veselo in razposajeno pesem naših visokih, zračnih planin, se voziš iz Celja skozi dolge špalirje hmeljskih nasadov po svetli cesti, dokler ne zaviješ za Moziriem pri Vrhovcu in Nazarjih na levo ob Dreti navzgor v Zadrečko dolino. Skozi prijazne in čedne vasi Dupletina, Kokarje, Račja vas, Gorica, Pusto polje, Podgora: Zg. Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog in Bočna hiti avto naprej, za njim pa se poizgub-liajo najraznovrstnejše pokrajinske slike. Šumovito Dobrovlje z dolgo vrsto strmih, a vendar pogozdenih piramidastih in tolstih gor, hribov in vršacev, potem pa severno pobočje in hladno vznožje Menine planine na levi, na južni strani; na desni na severo-zapadni, pa ostroobrezar.i in iz oblikovani Rogatec, po svojih značilnih potezah imenovan tudi Kapucinar, in Le penatka se vedno bolj zbližujejo in priti skajo na potok in njegovo dolinico *ako, da je za njo in belo cesto komaj še dosti prostora. Zdi se ti, da se voziš v gorenj sko Kamnogorico ali Kropo. In res! Pre dno zavije avto v mestece, mora še prej skozi majčkeno selo. Samo štiri hiše slo je tam, v katerih imajo blagoslovljeni stariši nič manj kot 40 otrok; to je vas Kropa ob Dreti. Še nekaj ovinkov skozi ozko, naravnost stisnjeno dolinico in že se zasvetijo na vznožju temnozelene Menine planine s prijazno cerkvico sv. Flo rijana tam, kjer silijo k njej zadnji, južni razratki Rogatca in Lepenatke, svetlo beli, v solncu in zelenju se lesketajoči visoki zidovi impozantne cerkve z visoko kupolo, pred njo pa obširno, dvenad-stropno, ponosnemu gradu podobno po slopje: to je Gornji grad, grad, ki je tesno združeni naselbini, ki je tekom stoletii nastala okoli njega, dal svoje ime. Mesto Gornji grad ima samo eno cesto ali ulico; kar je v njem še drugih prometnih žil in zvez, so same ozke poti in steze in brvi preko Drete. Pa tudi ona edina cesta je ozka; samo tam, kjer zavije v lepo speljanem loku okoli vzv<šeno stoječe, nekdaj ograjene cerkve, se prijetno in mestno razširi tako, da je -u ce jo zadostno prostora za okusen kratek drevored; v njegovi senci stoji majčken paviljon, pa tudi klopi, ki v vročih poletnih dneh niso nikdar prazne, ker v tern času Gornji grad ni nikdar brez mnogo številnih letoviščarjev, ki se radi svežega, gorskega in gozdnega zraka, radi prijetne solnčne toplote, pa tudi radi zelo umerjenih cen vsako leto zopet vračajo semkaj. Nekaj onega sijaja, ki je v srednjem veku in v poznejših Časih obdajal grado ve, cerkve in samostane, rije tu še vedno skozi line starega stolpa, se zliva skozi okna široke kupole v tiho notranjost v renesančnem slogu zidane katedrale ln objema kakor bršljin nerazdružljivo bele zidove nekdaj ponosnega in bogatega benediktinskega samostana. Če stojiš pred visokim portalom cerkve, stojiš obenem sredi prostornega, s cvetličnimi gredicami okrašenega dvorišča, ki ga z odprtimi arkadami na treh straneh obdaja samostansko poslopje. Iz njega so že davno izginili menihi; kjer se je nekdaj glasila pobožna molitev in tihi brevir, razglašajo sedaj strogi sodniki svoje pravične sodbe in uradujejo uradniki sres-kega poglavarstva; v nekem pritličnem kotičku ima »Bralno društvo« svojo društveno sobo. V stolpu podobnem, enonadstropnem poslopju, ki stoji ob vhodu na dvorišče in v cerkev tam. kjer so nekdaj oboroženi vojščaki čuvali grad in cerkev in menihe, prodaja sedaj prijazna ienica tobak, znamke in koleke. Najbolja pa je notranjost cerkve, ki je največja iz med vseh v lavantinski škofiji, da po tem kar še hrani, razbrati, koliki sijaj in blesk je ona v boljših, slavnejših časih še videla in gledala, Ljubljanski škofje, ki so takorekoč na podlagi svojega gornjegraj skega posestva zrasli v svoje sedanje bogastvo, so vsikdar znali ceniti ta biser svoje škofije, si ga ponovno izbrali za svojo rezidenco, za svoj dvor s številnimi slugami in dvorjani, pa ga znali tudi vsikdar gojiti, ščititi in braniti pred vsakomur. Cerkev ima sicer samo eno ladjo; a poživljajo jo stranske, visoke in prostorne kapelice z umetniškimi slikami, ki jih je slikal Kremser-Schmid. Lepa je tudi Marijina slika v prvi stranski kapelici na levo, ki jo je 1. 1860. slikal P. Ktinl z napisom: »Lepa si vsa — madeža ni nad Teboj,« in njej nasproti v prvi kapeiicina desno z besedami: »Jožef jen mož — je bil pravičen.« Izvanredna višina cerkve v notranjosti, polna svetloba, ki prihaja skozi številna okna cerkve in kupole, snežnočista, svetla barva visokih sten, o-krašenih s kapiteli korintskih roh, srebrne zvezde na obokanem stropu zazibljejo človeka v pobožnost, v Mero z ru-dečo barvo ljubezni zasijejo številne, dragotene zastave sv. Florjana, sv. Lenarta, sv. Joba in sv. Hermagora, sv. Alojzija in drugih svetnikov; pa ti pri vsem tem še prav posebno ugaja, da v cerkvi najdeš povsod same slovenske napise. Nasledniki Tomaža Hrena, ki se je tu znal ubraniti upornih kmetov ravno tako, kakor drugod svojih verskih nasprotnikov, so v tej cerkvi slovenski besedi dajali vsikdar prvo mesto in jo baš s tem povzdignili v to, kar je sedaj. Ob vhodu v okusno mestno hišo vidiš stari gornjegrajski grb: triperesno deteljico v temnozeleni barvi: za rjo strmo goro s cerkvico na vrhu v svetlejši barvi; zgoraj v ozadju pa v vsakem kotu po eno srebrno zvezdo; simbolično prikazana ona pot, po kteri je Gornji grad iz malih početkov že pozabbenega gradišča v tesni dolini Drete, sestrice poskočne Savinje med Menino planino, Rogatcem in kranjskim Črnilcem, vzrasel v jugoslovansko mesto, v mesto Savinjskih planin. D r. F r. Mišič. 14. septembra vsi v obmejni St. lij Letalska tekma Male antante in Poljske je zaključena in so bile v nedeljo razdeljene nagrade. Prvo nagrado predsednika poljske republike je dobil Aeroklub Jugoslavije, drugo nagrado poljske republike češkoslovaški Aeroklub. Od posameznih nagrad sta dobila prvo (9000 zlotih ali 57.000 Din) jugoslovenska letalca kapetan Sintič in Lukanovič, drugo češkoslovaška letalca Klepš in Frank, tretjo Jugoslove-na Novak in Mantraševič. Tudi častno darilo princa Pavla so dobili Jugosloveni. Glasbena Matica v Mariboru ične z vpisovanjem 10. septembra ob delavnikih od 10.—12. in od 15.—17. ure. Gojenci naj pridejo k vpisovanju v sprem stvu svojih starišev oziroma njih namest nikov. Podrobnosti na uličnih plakatih odnosno v ravnateljstvu. Pevski zbor Glasbene Matice. Pevski zbor Glasb. Matice ima prvi sestanek v torek 9. t. m. Na dnevnem redu bo važen razgovor o sprejemu prvega zbora Jugoslavija t. j. ženskega zbora iz Novega Sada, o letošnji turneji itd. Novi pevci in pevke prisrčno dobro došli. — Odbor. — Zdravilišče Rogaška Sla ina izkazuje do 21. avgusta 6353 gostov. — Riziko dela. V Lobnici pri Rušah se je pri delu v devu spodtaknil 40 letni hlapec Jože Štrajhar. Pri padcu se je nabodel na na tleh ležeče gnojne vile ter si na dveh mestih prebode! trebuh. Njegovo stanje je silno opasno. Včeraj so ga oddali v bolnico. — Z levo roko je prišel v slamnico 17-Ietni Franc Zavernik od Sv. Primoža. — V livarni tvrdke Biihl v Melju nameščeni 34-Ietni livar Rudolf Kranjc si je pri delu ožgal levo roko. Tudi njega so od-premili v bolnico. S strehe Je padci davi 121etni Vladko Prah iz Vatove ulice v koloniji in si pri tem nalomil desno roko v komolcu. Prepeljati so ga morali v bolnico. Mariborski in, Drobiž s Tezno Občinska seja. Najvažnejši točki dnevnega reda zadnje seje sta bili določitev višine prispevka za gradnjo meščanske šole na desnem bregu Dra ve in prehod preko železniške proge nasproti gostilne Felič. Soglasno je bil sprejet sklep, da se zaveže občina plačevati sorazmerni del za zgradbo in vzdrževanje šole. Pripadajoči znesek za posamezne občine naj se določi pri skupni seji z mestno občino in okoliškimi občinami. Kot polnomočna delegata sta bila izvoljena podžupan g. Šabeder in učitelj g. Luknar. — Radi prehoda preko železniške proge je bil obč. odbor obveščen potom svojega zastopnika g. dr. Rapoca, da bo v kratkem ogled na licu mesta. Končno upamo, da se vsaj deloma ugodi skrajni potrebi občanov. — Revizorja g. Felič in Stropnik sta poročala o stanju obč. blagajne in zahtevala strik tno izvajanje sklepov proračunske seje. — Kr. banska uprava v Ljubljani je odklonita pritožbo nekega reveža glede pristojnosti. Ker občina nima ubožne hiše, bo odpremljen v hiralnico v Ptuj. Ker je ubožni fond izčrpan, je bil soglasno sprejet predlog g. Luknarja. da se določi ključ za prispevek vzdrževanja za posamezne tovarne. posestnike in najemnike. — Na željo članov stavbnega odseka se bodo vršile odslej stavbene komisije le ob četrtkih popoldne in ne ob nedeljah, kakor doslej. Čudna narava. Na vrtu železničarja g. F. Ledineka je razcvetela v drugič mlada jablana. Menda nam obeta lepo in dolgo jesen. Stavbeno gibanje. Vzdolž gozda ob cesti, ki vodi od Ptujske ceste v Pobrežje, je nastala nova kolonija enodružinskih hišic. Na bivši občinsk njivi so nekatere stavbe že pod streho. Kljub temu, da se posebno zadnja leta zida zelo mnogo, so vendar vsa stanovanja zasedena. Kupujejo se parcele in stavbe rastejo kakor gobe po dežju. Prašna nadloga. Nekateri avtomobilisti, posebno pa motociklisti, drvijo s tako brzino skozi občino, da nam ubogim pešcem kar zastaja sapa, nam reč pred meglo prahu. Ali temu res ni odpomoči? Tovarnar g. Rajh si pomaga sam in dnevno škropi cesto pred svojo hišo. Pričetek šole. Vpisovanje novincev se je vršilo v nedeljo in v pondeljek Novincev je vsako leto več, letos celo čez 50 in bo trebalo misliti kmalu za 1. razred na paralelko. Ker imamo 5 razredov in le 3 učne sobe na razpolago, se bo vršil menjevalni dopoldanski in ponoldanski pouk. Upamo, da letos zadnjič. Društveno gibanje. Društvo »Zvon in odsek »Peruna« sta zelo marljiva. Za nedeljo, dne 7. t. m. se pripravlja velika vrtna veselica, ali kakor vabijo originalni plakati, »velik dirindaj« na vrtu gostilne Očka »Pri Pohorcu«. Strelišče, ribolov in druge zabave bodo nudile posetnikom obilo smeha. Višek vsega bo pa pred pričetkom veselice nolževa dirka kolesarjev odseka »Perun«. katero bo vodil gosp. Kumerc. Strelišče z lepimi nagradami pa je v rokah podžimana g. Šabedra. Vsi, ki hočejo biti dobre volje, naj po-setijo v nedeljo našo prireditev. Da bo tudi za želodce dobro preskrbljeno. jarnči naibolje oseba gosp. Očka. PlcsežHini. ribiči, strelci in oni, ki bodo obsoieni na zapor, vsi boste zadovoljni. Če Vain izdam, da je kot darilo pripravljena za najboljše strelce poleg skoraj zlate ure tudi najfinejša torta in še mnogo drugih dobitkov, še nisem povedal vsega. Kljub vsem tem nrijetnostim za obiskovalce, oa sploh vstopnine ni in Imaio posetniki povrh tega »dirlndaja«, kar priča zadnja stran vabil, pri znani tvrdki »Soklič« v Mariboru Še celo 20% nonusta za večne čase. Ne zamudite prilike! Na svidenje v nedeljo na Teznu "Pri Pohorcu «! F. L,—r. Ne pozabile! V nedeljo vsi na Tezno k ..Pohorcu" KINO s=== Grajski: ===s3 Od danes dalje: Thesinsinsfool Pevajoč! norec. Al Jolson poje »Sonny Boy«- Union: radi kratskega stika v tonfllmaparatu je danes zaprt! Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in prazniki# ob 15., 17., 19. in 22. uri-Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni. XXVI Himen. Danes se poroči v stolnici lastnik »P*®* šernove kleti«, g. Lojze Lisjak z gdč. zo Vračko, posestniško hčerko od Sv* Lovrenca na Pohorju. Kot priči bosta fungirala posestnik Izidor Benko iz Maribora in hotelir Franjo Rajh iz Ormož3, — Mlademu paru želimo obilo sreče i° blagoslova! — Vpisovanje v enoletni trgovski tečal Slov. trgovskega društva traja do 9. sept-in se vrši na Zrinjskega trgu 11. Halo, Halo! . Kdor se išče srečo, naj pride v nedell® 7. septembra na Trg Svobode ob 14.8 Tam jo bo našel pri tomboli, katero W rede naši poštarji. Karte po Din 2.50 Pr^ dajajo vsi pismonoše in tobakarne. Gl*? nih dobitkov je 10 tombol, 15 desetr; 25 petink, 50 četrtink, 100 tern in ™ amb. Dobitki so na ogled v izložbi Glav' ni trg št. 17 trgovina B. Divjak in GosP°' ska ul. št. 18, trgovina Jos. Martinc. Slovensko obrtno društvo v Marlbot®. vabi obrtništvo Maribora, da se udel** povorke dne 5. trn. na čast prestolon3' sledniku kraljeviču Petru, ki bo dne /* septembra dopolnil 7. leto svojega živil6' nja, v polnem številu. Odbor Slovenske' ga obrtnega društva je sklenil, da je ud®* ležba pri povorki obvezna. Društvo J® prepričano, da se obrtništvo temu klic° odzove. — Kdor od trgovcev in trgovskih nafli®* ščencev želi sodelovati pri trgovskem pevskem zboru v Mariboru, naj se zglasi v četrte* 4. t. m. ob 8. zvečer v hiši trgovskež gremija v I. nadstropju v pevski sobi. Sestanek perutninarjev. . Zadruga za rejo čistokrvne perutnine Mariboru priredi vsako prvo sredo v me* secu ob 8. zvečer v restavraciji pri meS' ni klavnici (Birtič) sestanek perutnina* jev. Obravnavajo se vsa tekoče vpra*3' nja in vse zadeve, ki se tičejo smotrne re* je čistokrvne perutnine zlasti štajersK kokoši. Vsak, ki se peča z rejo kokoši. > dobrodošel. Sestanek bo danes, dne septembra. JAD »Triglav« v Zagrebu . poziva vso članstvo, da se polnoštevu udeleži triglavanskega večera v sobo dne 6. septembra v restavraciji »Orel*-Nagrade za strelsko tekmo družin v Hotinjavasi in Skokah smo opazili v izložbi trgovca £• K* Slivnici pri Mariboru. Strelci se intenz ^ no vežbajo, tako da nam obeta tekrn^l0. se bo vršila 14. t. m. na streljišču v tinjavasi, res nekaj zanimivega. Bo t° ..jj va strelska tekma kmečkih s*re ja j^r družin v vsej Dravski banovini, na ^ so lahko naši vrli strelci ponosni- D® na strelišču preskrbljeno tudi za r ^ telesne dobrote, je umljivo. V n®“e 7njk t. m. torej vsi na kmečki strelski Pft veS v Hotinjavas! Tekme se bodo vršim ^70 dan. — ci0jji' Zboljšana hrana v Javni kuhinji na škovem trgu štev. pin V A razredu opoldne in zveče 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Priglašajte se! V M a r I b o r u, dne 3. IX. 1930. Mariborski V E C t R N I K Jutra Stran & Ustanovitelj ruske kirurgije I SohoUtm NIKOLAJ P1ROGOV — ČUDODELNI RUSKI ZDRAVNIK. — MOHAMEDOV RAJ V ČAŠI. - PRVO UPORABLJANJE ETRA ZA USPAVANJE. uidodelni zdravnik, tako so nazivali slavnega ruskega profesorja N. Pirogo-va, ki je živel v prvi polovici 19. stoletja. Po poklicu je bil pravi zdravnik, uče-piak, ki je bil znan po vsem svetu ter je izzval več prevratov v kirurgiji. Pravi zdravnik-človekoljub, ki se je trudil, da °nrili Človeško bedo. Nikolaj Pirogov se je rodil 1. 1810 in 16 že kot 141etni deček vložil prošnjo, ® se vpiše na medicinsko fakulteto. Ker je bila tedaj za vpis na vseučilišče Podpisana starost 16 let, je Pirogov v Prošnji izvršil majhno prevaro. Napisal je namreč, da je že dovršil 16 let in se le torej zlagal za dve leti. Tako strastno le torej ta mladenič hrepenel po znano-s“- Že kot otrok se je najraje igral zdravnika in je popolnoma resno posnemal zdravnika Muhina, prijatelja njegovih staršev in domačega zdravnika. irui a- v tedaniih časih, pred več kot leti, se bodoči veliki kirurg ni mo-*el bogve kaj naučiti na moskovski uni-erzi- Nikdar ni seciral nobenega trupla, nikdar prepariral nobene mišice. »Kirurgi-]a le bila predmet,« piše Pirogov sam, vm ^er'm se v Moskvi sploh nisem ba-... ‘ Kirurgija mi je bila vedno nerazum-!lva veda.« Večina profesorjev je predala po starih knjigah, nekateri celo Ha mejo! (Izjava.) Prejšnji teden je izšlo v listih pod gornjim naslovom vabilo na udeležbo pri narodnih slavnostih dne 7. septembra v Gor. Radgoni in 8. septembra v Spori vršil Pirogov v 2 minutah. Praksa mu je rastla, da so se vsi čudili. A Pirogov ne samo da ni jemal od bolnikov nobenega denarja, temveč je dal vsakemu bolniku, ki je imel kako zanimivo bolezen Sc I S^nUiju v sTo7.'^on Da^i“e'bo"nespo-sam nagrado. V Jurjev so prihajali bol- razuitlljenja, izjavljam, da je podpis niki iz vseh mest in Pirogov je izvrse- ž uprave SKj v Mariboru veljal val s svojimi asistenti in gojenci tako- ,e za Qor Radg0no, ne pa za Šentilj, zvane »Džingiskanske izpade« — kakor gdbor ki pripravlja proslavo 201etni-so se izražali njegovi nasprotniki — v Le tamošnjega Slovenskega doma, mesta in vasi ter vršil tamkaj operacije, namreg nj smatral za potrebno, da poza katere ga je ljudstvo blagoslavljalo vabi ^ sodelovanju tudi tamkajšnje ter so izzvale občudovanje vseh zdrav- Sokolsko društvo, in radi tega se So-nikov. kolstvo noče vsiljevati tam, kjer ga Za tega genijalnega kirurga je bila na- _ lakirajo. Sicer pa je pripravljalni po! nemška univerza v Jurjevu, s kliniko 0(jbor šentiljski s svojim briskiranjem za 20 bolnikov, seveda mnogo premajh- Sokolstvu le ugodil, kajti Sokolstvo na, in se je zato trudil, da pride v Pe- ima v svojem lastnem delokrogu trograd. L. 1841 je postal profesor na opravka dovolj in mu ni naloga, delati zdravniško-kirurški vojni akademiji. Ce- komurkoli štafažo. V ostalem še to-le: lih 14 let se je boril potem Pirogov ne- 201etnica šentiljskega doma itak ni dru prestano za napredek znanstvenega ni- jjeKa nego dobro maskirana konku-voja te akademije, pri čemer so ga pod- renčna prireditev I. javnemu nastopu pirali tudi mnogi njegovi tovariši, mnogi Sokolskega društva v Šentilju dne 14. pa so mu delali tudi velike neprilike. Ne- septembra t. 1.. katerega nam je dru-koč je posetil komandanta akademije, ge- štvo prijavilo že takoj po beograjskih nerala Weinmanna, glavni direktor pe- zletnih dneh začetkom julija.^dočim je trograjske policije in mu pripovedoval pripravljalni odbor, ki domače SokoJ-sledeči dogodek: stvo briskira. — saj vemo. kako je »Po ulici je šla debela baba z velikim stvar, zlasti še v Šentilju! objavil no v ' *»-............... — , čvorom na vratu. Nasproti je je prišel svoje pozive z vabili šele mnogo po- i . iz 18. stoletja in so se vsako krivonog človek. Takoj se je ustavil,, se zneje. Zato bo pohitelo Sokolsryo in I ° Ponavljale iste napake. Spomladi zagledal v njo in ji potem sledil. Baba se I njemu naklonjeno občinstvo v Šentilj 1828 je napravil Pirogov medicinske je ustrašila in pričela bežati. Neznanec v Slov. gor. dne 14. sejitembra v koli- pa za njo. »Pojdi z mano, izrezal ti bom I kor mogoče velikem številu, čvor,« ji je rekel. To je žensko še bolj izpite in se nato vpisal na novootvor.eni ede univerze v Jurjevu (Dorpat) koi ^vui,« ji JC icrvci. tu urof1 °d 5,20 RusoV01’ da se Pr‘Pravi za ! prestrašilo. Neznanec: »Daj mi čvor, Ške rja' V Jurievu’ tipičnem nem- i dam ti zanj 25 rubljev.« Ženska se je E t®.vseučiliščem mestu (v sedanji Idrla, potniki so se ustavljali in se sme Prof .kjer. so vpl5vali na življenje j jaii. škandal je naraščal. Policaj je zgra-objje?.0rs^i vplivi in srednjeveški dijaški J bil žensko in njenega preganjača. Sedaj klic ’ ie našel Pirogov svoj pravi p0* I se je vse pojasnilo. Profesor Pirogov se jie zanima! za nenavaden čvor na vratu Ufen' ,amka]šnii univerzi ie bilo mnoge I dotične ženske. Da jfr.Lsve,t0Tvnegar..^0vesa-^irurgij0 i L. 1847 je odpotoval Pirogov na Kav- Dr. M. Kovačič. starosta župne uprave SKJ. Hou načelnik Sokola kralje-uine lugoslauije Ker je dosedanji načelnik Sokola kraljevine Jugoslavije, dr. Viktor Murnik, podal ostavko na svoje mesto, je minister le bil £redaval Filipovič Majer, ki; ^aZ) ] stanovanie v Odesi. Ime, ie Ziv materiji ■ * , . namreč raka na jeziku in je bil takore- !l*ovanie“ SV°' znanslven° ude*- ,ko£ že živ mrlič. »Toda - tako piše dr. L. • .. r,. , , . , ■ : Berteson, priča tega žalostnega prizora * •*- !* pri5la ^rske^a i _• • *i njegov genu m trn vsi smo se veselih, ^lrog0v ie k;i ri a po? an‘ v !nozems v ‘ kako se je ta glasoviti zdravnik in uče-ie ‘iUmLv^i Ive let. v Berlinu, nat,, p:i, olajSati _ .« imenovan na mesto svojega bivše- > J... , iec. • w»QU na mesto svojega bivše- rurJir°^esoria Majerja za profesorja ki-8o i13, univerzi v Jurjevu. Tamkaj Ve Velikim zanimanjem pričakovali pr-Prav ruskega profesorja kirurgije, če-tejj . °°enem s precejšnjo dozo neprija-Drert in nezaupanja. O priliki prvih Hemsv3?11 so se študenti smejali slabi Jiov °ln! predavatelja, že čez nekaj ted-j,je Pa ie bila dvorana že premajhna za in siu^atelje. Ni minulo niti leto dni ,ves Ir°e°v si je že pridobil svetovni slo-na ", ™edicina je bila tedaj na razpotju, 8ov° postaiaIa eksaktna veda. Piro- Pise t- obiavil v nettlškem jeziku »Leto-jurske klinike«, kjer pravi uvodo-f tVa^am za sv°i° dolžnost, da iz-, j knjigo, ker je pri nas pomanjka-/Han- ^i vsebovalo iskreno pri- vesti0 Z(^ravni' Skoplju bajerje vsled svojih razprav z !bo s pomočjo države zgradila tri nuve ki j0 •m> Operacijo žolčnega kamna, : bolnice in sicer v Štipu, Bitolju in Pri- d°5im vr^'l stari kirurg zelo počasi, zrenu. Država je prispevala 3 miii.one (nark0,^S? bolnik zvijal od bolečin dinarjev. Najprej se bo začela graditi I pa se ni pritoži! proti oprostilni soub: ki a fedaj še ni bila poznana), je iz- I bolnica v Štipu. [je postala minolo soboto pravomočna Proces dr. Zeileis Pred nekaj meseci se je vršila v Berlinu razprava o tožbi znanega dr. Zeilei-sa proti berlinskemu vseučiliškemu pro fesorju dr. Lazarusu, ki je Zeileisu javno očital neznanje in šarlatanstvo. Dr. Lazarus je bil takrat oproščen. Dr. Zeileis Smrt bogate opice. V Colombu je nedavno po kratki bolezni umrl Joe Mendi, najznamenitejši in po kneževskih honorarjih poznani filmskj šimpanz. Bil je zavarovan na 100 tisoč dolarjev, in ko je bil na vrhuncu svoje slave v filmskih ateljejih holywoodski* je služil tedensko 5000 dolarjev (280.0 Din). Njegov dedič je manažer Backa stone, katerega le Joe vedno silno r’ imel. MarffiorsKT VFCFT7VTFT Infra ZA TVOJE DETE 2823-60700 27-30 Din. 129, 31-35 Din. 149. 9844-60713 36-38 Din. 169, Okusen čeveljček na zadrgo. Izdelan iz najboljšega laka. Dovoli širok v prstih, da zadosti vsem zahtevam rastoče dečje nožiče. Praktičen čevelj za mlade elegane. Izdelujemo lih iz rjavega In črnega mehkega boksa v vseh velikostih. Dekličtl lakiran čevelj z nizkim pod-petnikom. Eleganten in se poda vsaki deklici od 9. do 15. leta. Praktičen čeveljček iz rjavega boksa ali črnega laka. za dečke in deklice. 3763-60722 27-30 Din. 129, 31-35 Din. 149. 36-38 Din. 169. 3220-40808 27-30 Din. 99 31-35 Din. 129. 36-38 Din. 149. 3673-40822 27-30 Din. 129 31-35 Din. 149 36-38 Din. 169. 1634-40922 36-38 Din. 169 Naša nova specilalna vrsta deških čevllev za ono deco, ki obutev močno trga. Izdelani iz mastne juhte, * močnim kruponskim podplatom In usnjenim podpetnikom. okovanim z železom. Za šolsko deco, zlasti v mestih, priporočamo ta čeveljček, izdelan iz mehkega telečjega boksa, črnega ali rlavega. z gumastim podpetnikom. Trpežen in nepremočljiv čevell za razboritfc dečke. Izdelujemo ga Iz dullboksa, z gumastim podplatom, je neporušljiv. Študentom za šolo polčcvlle iz rjavega boksa, okusno okrašene z luknjicami in gumastim podpetnikom, V restavraciji »Narodni dom« se sprejemajo abonenti na dobro domačo hrano. Toči se Izvrstni bizel-čan; čez ulico Din 1 ceneje. 2427 Gostilna na neposredni periferiji mesta, priljubljena izletna točka Mariborčanov, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se išče tihi, sposoben družabnik s kapitalom po Din 50.000. Samo resne ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna gostilna«. 2455 Otomana (divan), novo, lepo, ceneno oddam. Vojašniški trg 1. ______ Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolag Izvršuje poceni, hitro in okusno FraM* Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavafi1® »Astoria«. Časopisi in Inseratl. pri Hinko Sax. Grajski trg. Prodani takoj ugodno star enovprežni voz ter eno leto staro svinjo za rejo. Vprašati v košarskl delavnici, Tkalska ulica 11. 2453 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših crramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Auto-moto-hupa, kmetski žametni telovnik (leibel), nov telovnik, pomladanski ženski pl za manjšo postavo, ceneno na pr°' Beograjska ulica 22, partere levo. Cenena preskrba mirna zračna soba, tečna domača hrana (na željo posebej) cela postrežba za 2 gospoda ali več dijakov. Ana Ljubi, Koroška 17. 2469 DUaka I. ali II. razreda gimnazije ali realke sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi lista. 2466 Mirna 3 članska družina Išče dvosobno stanovanje tudi na periferiji. Pertot, Wildenrainerjeva 11 III. 2468 Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII Šolske knjige ter vse šolske potrebščine Šolske Dotrebščlnel T>yOKLIC NARI0OR ponuja po najnižji ceni na drobno in debelo veletrgovina S4l« papir, galanterija, »m« drobna rije, nogavice, otroike čevlje itd priporoča po konkurenčnih cenah mi L. REICH, MARIBOR Aleksandrova cesta 40 (Vlahovlčeva hiša) Šolske torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Vilko Welxl, Jurčičeva 8 Ivan Kravos Aleksandrova cesta 13.